Predsednik FJK RenzoTondo vztraja pri zahtevi po zmanjšanju števila deželnih poslancev /3 Barcolano bo spremljal bogat kulturni in enogastronomski program »• ■11 m I.Ll.t Primorski Centralna banka v mlinu politike Dušan Udovič Malokdo je pričakoval, da bo parlament izglasoval nezaupnico spornemu kmetijskemu ministru Romaniju. Bossi je odločil, da kljub naraščajočemu odporu v vrstah Severne lige še ni napočil trenutek, da odreče podporo Berlusconiju, na katerega vse bolj veže tudi lastno politično usodo. Enemu brez drugega ni preživetja, kar ima tudi svojo logiko. Tragika je v tem, da so talci tega nenačelnega zavezništva italijanska država, njen demokratični ustroj, njena mednarodna verodostojnost, predvsem pa državljani sami. O tem, v kolikšni meri je vlada izgubila kompas in občutek za mero, priča razprava o nasledniku Maria Draghija na vrhu centralne italijanske banke. V igri je več uglednih imen, v ospredju sta zlasti generalni direktor centralne banke Fabrizio Saccomanni in generalni direktor zaklad-nega ministrstva Vittorio Gril-li. Okrog možnih kandidatov pa se je zlasti med nepopravljivo sprtima predsednikom vlade in finančnim ministrom vnela bitka, iz katere je razvidna želja, da bi izvršna oziroma vladajoča politična oblast tako ali drugače okrepila svoj vpliv na centralno banko. Ni težko razumeti, kolikšno škodo povzroča takšno početje ugledu in avtonomiji Italijanske banke, doma in v tujini. Še zlasti v trenutku, ko je Italija doživela znižanje bonitetnih ocen in splošen padec verodostojnosti v mednarodnem merilu. EVROPSKA UNIJA Barroso svari pred nevarnostjo fragmentacije STRASBOURG - Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je v govoru o stanju Evropske unije opozoril, da »smo na ključni zgodovinski prelomnici - če ne bomo šli naprej z integracijo, bomo soočeni s fragmentacijo«. »Da, zmoremo najti izhod iz krize. Ne samo, da zmoremo - moramo!«, je poudaril. Predsednik Evropske komisije je izpostavil, da je dolžniška kriza predvsem kriza zaupanja v politiko, v zmožnost vodenja in odločanja. »Bolj kot kdaj koli prej obstaja nevarnost nacionalizma,« je posvaril. Na 13. strani dnevnik ČETRTEK, 29. SEPTEMBRA 2011 Št. 230 (20.245) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Osumljen je sodelovanja z mafijo in korupcije Minister Romano preživel nezaupnico Vladna večina glasovala strnjeno - Berlusconi: Vlada do konca mandata SLOVENIJA - Predsednik Türk bo 21. okotbra razpustil parlament Slovenci 4. decembra prvič na predčasne volitve LJUBLJANA - Ker do torka opolnoči ni bil vložen noben predlog za novega mandatarja, je slovenski predsednik Danilo Türk včeraj sporočil, da bo razpustil parlament in razpisal predčasne volitve. Za datum razpusta je dolo- čil 21. oktober, za datum predčasnih volitev pa 4. december. Ob tem je pojasnil, da je pri odločitvi upošteval mnenja politikov, političnih strank in ustavnih pravnikov, s katerimi se je srečal v zadnjih dneh, pa tudi potrebo, da drža- vni zbor zaključi svoje delo v sedanjem sklicu in da se predčasne volitve izvedejo v primerno zgodnjem terminu. Odločitev je med strankami naletela na pretežno pozitivne odzive. Na 2. strani RIM - Minister za kmetijstvo Francesco Saverio Romano ostaja na svojem mestu, vlada premierja Silvia Berlusconija pa je znova dobila nekaj sape. Poslanska zbornica je namreč sinoči s 315 glasovi proti 294 zavrnila nezaupnico, ki so jo za ministra iz skupine Ljudstvo in ozemlje (nekdanji »odgovorni«) predlagali Demokratska stranka, Italija vrednot ter Prihodnost in svoboda za Italijo, in sicer zato, ker ga palermski tožilci sumijo sodelovanja z mafijo in korupcije. Berlusconi je po glasovanju dejal, da bo vlada ostala na svojem mestu do konca mandata. Na 5. strani FUENS o pomenu večjezičnosti Na 3. strani Deželne trgovinske zbornice proti Tondu Na 4. strani »Tiho« soočenje o umoru na Greti Na 7. strani Goriški smerokazi brez Nove Gorice Na 14. strani Pravna fakulteta prva v Eda centru Na 15. strani Seaway, dopolnilna blagajna podaljšana Na 15. strani VABLJENI NA DNEVE KOBILARNE LIPICA mutHOOMftLNI HOWfcM¿KML*£H¡NI V'IKüMJ V LIPICI ^-v ll-^l L, L I r.,ulj U. 11 Iliin-lJ.ll- J. rL- n^j >lf V- ) ' " ' '. " ' f' I • I' |WM ^ M« ^HKtr™ I l 'kl'.'M H l-'i.l.nl trn.lJt,i n tfrifci F J huti It umi i, >n k ■ r^ S* f .....J--------------tai, £ViiJ»5A „L --f — -J-.-.. -J.- ■■[■■■■,_..— .J---r- »-Ima ! U lidp phlui riri^uq i ilii' i '-d "iV i"r tf*. -v Ki I ^--v^am 'i-»- ^ >- - u ►j nrwiiki 2 Četrtek, 29. septembra 2011 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - Predsednik Danilo Türk bo 21. oktobra razpustil parlament Slovenci 4. decembra prvič na predčasne volitve Odločitev strank ni presenetila in je v glavnem naletela na pozitivne odzive LJUBLJANA - Predsednik Slovenije Danilo Türk je včeraj sporočil svojo odločitev glede prihodnjega političnega dogajanja. 21. oktobra bo razpustil parlament, za 4. decembra pa razpisal predčasne volitve. Odločitev je med strankami naletela na pretežno pozitivne odzive. Ker do torka opolnoči ni bil vložen noben predlog za novega mandatarja, je bilo pričakovati, da bo Türk sporočil, da bo razpustil parlament in razpisal predčasne volitve. Ob tem je pojasnil, da je pri odločitvi upošteval mnenja politikov, političnih strank in ustavnih pravnikov, s katerimi se je srečal v zadnjih dneh, pri odločitvi, pa je upošteval tudi potrebo, da državni zbor zaključi svoje delo v sedanjem sklicu in da se predčasne volitve izvedejo v primerno zgodnjem terminu. Vodja poslanske skupine SD Dušan Kumer je zdaj, ko je znan datum volitev, prepričan, da se bodo stvari na političnem prizorišču umirile, saj bo "konec vseh ugibanj, špekulacij in podobnih političnih nečednosti". Kumer ocenjuje, da je do 4. decembra dovolj časa, da se stranke pripravijo na volitve in predstavijo svoje programe. V SDS po besedah Zvonka Černa-ča ocenjujejo, da je odločitev o razpustu parlamenta v teh razmerah edina mogoča, pa tudi pričakovana. Ob tem pojasnjuje, da je SDS že julija letos predstavila predlog svojega razvojnega programa in zaključila z evidentiranjem kandidatov za volitve, in ocenjuje, da je SDS v tem trenutku edina stranka v Sloveniji, ki se zaveda težkih izzivov, ki so pred Slovenijo v naslednjih letih. Za predsednika Zares Gregorja Go-lobiča je odločitev Türka nekakšna sinteza pravnih presoj in časa, ki ga politične stranke potrebujejo za pripravo na volitve, DZ pa za izpeljavo oktobrske seje in dokončanje nekaterih postopkov. Napovedal je tudi, da bo Zares svoj program predstavil prihodnji teden. V SLS bi bili po besedah predsednika stranke Radovana Žerjava bolj veseli, če predsednik republike z razpustom ne bi čakal do 21. oktobra, razumejo pa, "da je ustavo treba spoštovati". Žerjav je prepričan, da je razpust parlamenta prvi korak k temu, "da pridemo do nove vlade, ki bo imela zaupanje ljudi in bo lahko sprejela ključne ukrepe." Povedal je tudi, da imajo evidentiranih že 90 odstotkov kandidatov za volitve. Nasprotno so kandidate za poslance v celoti že evidentirali v DeSUS. Po besedah predsednik stranke Karla Erjavca so namreč to, da bodo predčasne volitve, slutili že od začetka letošnjega leta. Türkovo odločitev pa Erjavec ocenjuje kot pravilno. Edini, ki jih je datum predčasnih volitev nekoliko presenetil, so v SNS. Ob tem je predsednik stranke Zmago Jelinčič opozoril, da bo konstitutivna seja očitno ravno v obdobju božičnih in novoletnih praznikov, "kar pa je slabo". Sam je sicer pričakoval, da bodo volitve prej, okoli 20. novembra, kar bi bilo po njegovi oceni tudi smiselno. Na volitve pa so v stranki pripravljeni. Za vodjo poslanske skupine LDS Boruta Sajovica je bila odločitev predsednika republike Danila Türka o razpisu predčasnih volitev pričakovana, hkrati pa dovolj hitra in odločna. Predsednica LDS Katarina Kresal pa ocenjuje, da datum ustreza pričakovanjem večine političnih strank in širše javnosti, hkrati pa omogoča, da vlado dobimo kmalu po novem letu. Datum predčasnih volitev je bil pričakovan tudi za vodjo poslanske skupine nepovezanih poslancev Franca Žnidaršiča. Predsednik DZ Ljubo Germič je v izjavi za medije pojasnil, da bo DZ vključno do 20. oktobra delal normalno in s polnimi pooblastili ter tako opravil še oktobrsko redno sejo, po razpustu pa bo opravljal le še najnujnejše zadeve. O tem, katere so najnujnejše zadeve, bo po njegovih besedah potreben dogovor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev. Za zdaj po njegovih besedah tudi še ni natančnega dogovora o tem, kako bodo določili dnevni red oktobrske seje DZ ozi- roma ali bodo obravnavali samo zadeve, ki so tik pred zaključkom parlamentarnega postopka ali tudi tiste, ki so v začetni fazi. Direktor Državne volilne komisije (DVK) Dušan Vučko je za STA pojasnil, da mora Türk v odloku o razpustu parlamenta in razpisu predčasnih volitev tudi določiti dan, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila. Politične stranke, skupine volivcev oziroma posamezniki, ki bi se želeli potegovati za sedeže v parlamentu, pa bodo lahko od dneva, ko bodo začeli teči roki za izvedbo volitev, začeli pridobivati podpise podpore volivk in volivcev, potrebne za vložitev kandidatnih list. Na tokratnih parlamentarnih volitvah bodo prvič v celoti veljale t. i. ženske kvote. To pomeni, da na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 35 odstotki skupnega dejanskega števila kandidatov na listi. Pri tem sicer ni določeno, kako morajo biti kandidati po spolu razporejeni. Na volitvah pa bo prvič veljala nezdružljivost poslanske in županske funkcije. (STA) Slovenski predsednik Danilo Türk je bo 21. oktobra razpustil parlament, za 4. decembra pa razpisal predčasne volitve arhiv HRVAŠKA - Po trditvah Večernjega lista HDZ in opozicija stopata pred volivce z rožnatimi očali ZAGREB - Hrvaška vladajoča HDZ se je, tako kot opozicijska koalicija pred dvema tednoma, odločila za rožnato različico volilnega programa in je boj za nov mandat začela z nedoločenimi obljubami, poroča včerajšnji Večernji list. Časnik primerja volilna programa glavnih tekmecev na prihodnjih parlamentarnih volitvah. Predsednica HDZ Jadranka Kosor je v torkovi predstavitvi volilnega programa naštevala nerealne obljube, da bo znižala davke na plače in zvišala davčne olajšave, ohranila vse pokojninske in socialne pravice ter da ne bo odpuščala delavcev, temveč vložila 100 milijard kun (13,5 milijarde evrov) v infrastrukturne projekte, navaja časnik. "Poslovneži bodo dvomili v milijarde kun, saj Kosorjeva že dve leti spodbuja nerealen investicijski optimizem. V vlado je celo nastavila ministra za investicije, medtem ko se nova vlaganja kažejo kot priložnostno odkopavanje in zakopavanje lukenj," poudarja časnik, ki navaja, da tudi opozicijska koalicija Kukuriku napoveduje 15 milijard evrov težek investicijski program. Kot dodaja, sta se glavna politična nasprotnika odločila za "volilno lakirnico", s to razliko, da je HDZ izpostavljala dosedanje uspehe, kot so število šolskih stavb, nadomestila za nosečnice, investicijski projekti ter sklenitev pogajanj z EU in boj proti korupciji. Medtem koalicija Kukuriku, ki jo vodi predsednika SDP Zoran Milanovič, v programu, ki so ga predstavili prejšnji teden, sploh ni pritisnila na najobčutljivejšo točko HDZ - korupcijo. Verjetno so računali, da se o tem vse ve, sklepa časnik. Kukuriku volivcem ponuja štiri stranke (SDP, HNS, IDS in HSU), ki ne bodo "lagale, goljufale in kradle", ampak naj bi Zoran Milanovič zastavile jasne kriterije, ki se jih bodo morali vsi držati. Tako HDZ kot Kukuriku koalicija se dobrikata različnim socialnim skupinam, izogibata se pogovorom o težkih problemih, nadaljuje zagrebški časnik. Obe politični struji ponujata brezplačno izobraževanje, izboljšanje zdravstvenih storitev, subvencije za nova delovna mesta, čeprav ne omenjata sprememb in prožnejše delovne zakonodaje. Po zadnji mesečni raziskavi opozicijsko koalicijo podpira 37,2 odstotka volivcev, HDZ pa 20,1 odstotka. Idrijski rudnik živega srebra bo javni zavod IDRIJA - Rudnik živega srebra v Idriji je naravna in tehnična dediščina, ki jo bodo ohranili tudi za bodoče rodove. Zato bodo podjetje v likvidaciji preoblikovali v javni zavod, 16 zaposlenih pa bo poleg ohranjanja dediščine skrbelo še naprej tudi za varnost prebivalcev Idrije. O tem so predstavniki rudnika v likvidaciji, občine Idrija in idrijskega muzeja včeraj spregovorili z ministrom za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Boštjanom Žekšem, ki je Idrijo obiskal na povabilo poslanca Sama Bevka. Ministru je likvidacijski upravitelj podjetja Rudnik živega srebra Marko Cigale pojasnil potek zapiranja rudnika vse od leta 1995. Povedal je, da je upravljanje in vzdrževanje rudnika pomembno zaradi varnosti mesta Idrija, ki leži nad rudniškimi jaški. Zato bodo nekatere dele rudnika zalili z vodo, nekateri drugi rudniški rovi pa bodo ostali kot kulturna in tehnična dediščina na ogled obiskovalcem. Prisotni so izpostavili tudi možnost, da bi rudnik živega srebra dali v upravljanje Mestnemu muzeju Idrija, ker tako ne bi bilo potrebno ustanoviti novega javnega zavoda. V razpravi so nato ugotovili, da bo takšno združevanje v prihodnosti mogoče, vendar je preoblikovanje v javni zavod trenutno edina rešitev. Minister Žekš je ob tem izrazil zaskrbljenost, saj je vlada, ki opravlja tekoče posle, prepovedala zaposlovanje v javnem sektorju. Če zato do preoblikovanja ne bo prišlo, bodo pač morali za rudnik živega srebra skrbeti v sedanji organizacijski enoti, saj ga ni mogoče kar preprosto zapreti, je še poudaril Žekš. Ministru, ki opravlja tekoče posle, so tokrat v Idriji predali tudi zadnje informacije v zvezi z vpisom idrijskega rudnika skupaj s španskim Al-madenom na Unescov seznam kulturne dediščine. Po besedah poslanca Bevka naj bi se to zgodilo že prihodnje leto, saj je bila komisija Unesca, ki se je nedavno mudila v Idriji, nad videnim navdušena. Neznanca v torek v Kopru oropala varnostnika KOPER - V Kopru sta neznanca pred banko Unicredit na ulici Zore Per-relo Godina v torek okoli 21.30 oropala varnostnika, so sporočili s Policijske uprave Koper. Varnostnik je povedal, da je odpiral nočni trezor, ko sta mu za hrbet pristopila dva v črno oblečena in zamaskirana moška, eden od njiju je imel pištolo. Ukazala sta mu naj leže, mu pobrala vreče z denarjem in zbežala, so pojasnili na koprski policijski upravi. Policisti in kriminalisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil. BOVEC - Obisk koroškega deželnega glavarja Župan Krivec in glavar Dörfler o možnostih za okrepitev sodelovanja na različnih področjih BOVEC - V torek je Občino Bovec obiskal koroški deželni glavar Gerhard Dörfler. Njegov gostitelj, župan občine Bovec Danijel Krivec, pa je koroškemu gostu predstavil občino, pravi smisel obiska, v delegaciji je bilo ob deželnem glavarju še pet članov, pa je bil obisk hiše v Čezsoči, ki jo je po potresu, ki je leta 2004 prizadel predvsem Gornje Posočje, v sklopu donator-skih objektov podarila Dežela Koroška. Koroški deželni glavar si je vzel dovolj časa, da je pokramljal z družino, ki v novozgrajeni hiši prebiva že pet let, povabili pa so ga tudi k ogledu hiše. V prijetnem vzdušju sta se Dörfler in Krivec dotaknila številnih tem od turizma, drugega gospodarstva, komunalne ureditve in cestne infrastrukture pa vse do projektov, ki bi lahko bolj združili obe območji. Kot je med drugim dejal bovški župan, bi bil velik napredek že, če bi lahko posamezne čezmejne evropske projekte izvajali tudi med Bovcem in občinami na Koroškem, kar je zdaj nemogoče. »Imamo veliko skupnih razvojnih točk, pri katerih bi lahko sodelovali, skupaj pa bi bili lahko uspešni predvsem v novi razvojni perspektivi 2013-2017. Možnost sodelovanja vidim predvsem na področju kulture in šolstva, velik razvojni potencial pa ponuja to edinstveno območje tudi na področju združenih smučišč in ustvarjanja enotnega zimsko-tu-rističnega potenciala,« je dejal Krivec. Koroški deželni glavar na Bovškem ni bil prvič, napovedal pa je tudi privatni obisk brez formalnih obveznosti, saj ugotavlja, da je Bovško od njegovega zadnjega obiska naredila velik korak naprej. Bovški župan Danijel Krivec (levo) in koroški deželni glavar Gerhard Dorfler (desno) med torkovim srečanjem občina bovec / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 29. septembra 2011 3 DEŽELNI SVET - Skupščina odobrila Tondove predloge Morebitno zmanjšanje števila svetnikov šele po letu 2013 Zelo nejasne predsednikove obveze glede omejevanja stroškov za politiko TRST - Deželni svet je včeraj popoldne po pričakovanju odobril stališča, ki jih je v torek predstavil predsednik Dežele Renzo Tondo. Njegove predloge je podprlo 31 svetnikov desne sredine, 22 predstavnikov opozicije je volilo proti, dva svetnika iz vrst večine (Paolo Ciani in Alessia Rosolen) pa sta se vzdržala. To je politični poudarek glasovanja. Tondo je ob koncu razprave dejal, da se mu nekatere kritike na račun deželne politike in deželnih politikov zdijo neupravičene, »ker je Furlanija-Julijska krajina, kljub vsemu, doslej bila zgled dobre in poštene uprave«. Deželna vlada vsekakor ne namerava stati križem rok in bo takoj začela izvajati varčevalne ukrepe, začenši z zmanjšanjem števila deželnih poslancev. To je Tondo postavil kot prioriteto desne sredine, medtem ko je po mnenju opozicije (do njega je bil glede tega kritičen predvsem Igor Kocijančič) popolnoma spregledal stroške politike (beri: plače in t.i. preživnine aktualnih in bivših svetnikov). Predsedniku deželnega odbora se zdi prvenstvenega pomena zmanjšanje števila deželnih poslancev od sedanjih 59 na 48, kar je najtežje dosegljivo med vsemi obvezami, o katerih je govoril Tondo. In to iz političnih in proceduralnih razlogov. Deželni svet bi namreč moral s pospešenim postopkom najprej odobriti novo volilno zakonodajo in s tem spremeniti deželni statut, kar zahteva državni ustavni zakon (dvojno parlamentarno branje). V sedanjih političnih pogojih na deželni in državni ravni je to neizvedljivo do leta 2013, kar pomeni, da bodo deželne volitve potekala s sedanjimi pravili. Torej z volilnim zakonom, ki med drugih predvideva volilno povezavo s stranko, ki je odraz slovenske manjšine. Ta povezava (med Demokratsko stranko in Slovensko skupnostjo) je leta 2008 omogočila izvolitev Igorja Gabrovca. Tondo v deželnem svetu ni pojasnil, če namerava potrditi ta volilni mehanizem ali ga spremeniti. Včerajšnjo sejo deželnega sveta je razgibala odbornica za finance Sandra Savino, ki je glasno napadla nekatere zastopnike opozicije, še posebno pa svetnice Rosolenove, njene bivšo po-litičnp sopotnico v desni sredini. Moral je poseči celo predsednik skupščine Maurizio Franz, ki je svetnike pozval k spoštljivemu obnašanju in dostojni drži. Deželni svet je včeraj po pričakovanju podprl torkova stališča predsednika Dežele Renza Tonda DEŽELA Predlog za nova volilna pravila TRST - Nekatere deželne svetnike bolj kot nova deželna volilna zakonodaja, ki ni na obzorju, zanimajo državna volilna pravila. Skupina predstavnikov večine in opozicije (prvi podpisnik Maurizio Blasoni-Ljud-stvo svobode) je predložila državni zakonski predlog za spremembo državne volilne zakonodaje ter za ponovno uvedbo osebnih preferenc. Deželni svetniki predlagajo ukinitev sedanjega sistema, po katerem kandidati za poslance in senatorje predlagajo stranke s t.z. blokiranimi kandidatnimi listami. V bistvu so rimski parlamentarci imenovani od strank in ne izvoljeni od ljudi, poudarjajo Blasoni in ostali podpisniki zakonskega predloga, med katerimi ni nobenega predstavnika iz vrst Severne lige. ZDRAVSTVENE IZKAZNICE - Pilatovsko stališče deželnega odbornika Kosica »Za napake so krivi v Rimu« Igor Gabrovec: Dežela naj v sodelovanju z državno upravo spodbudi dokončno poenotenje vseh podatkovnih baz TRST - Deželna uprava zvrača na Rim vsako odgovornost v zvezi z napakami (predvsem pomanjkanje šumnikov) glede osebnih podatkov državljanov slovenskega jezika, ki jih vsebujejo nove zdravstvene izkaznice oziroma deželne storitvene kartice. Tako lahko povzamemo odgovor deželnega odbornika za zdravstvo Vladimirja Kosica, ki se je včeraj odzval na vprašanje deželnega svetnika Slovenske skupnosti Igorja Gabrovca. Anagrafski podatki so, tako Kosic, v režiji davčne podatkovne baze Agencije za prihodke. Po njegovih besedah je deželna uprava že pred petimi leti posredovala Agenciji za prihodke in državnemu računovodskemu ravnateljstvu zahtevo, da se upošteva zaščitni zakon za Slovence. Glede dvojnega zapisovanja imen in priimkov, ki vsebujejo strešice, je odbornik Kosic prav tako pokazal s prstom na Rim, saj naj bi šlo za odločitev, ki velja za vse dežele, kjer so prisotne zaščitene narodne skupnosti. Gabrovec sicer ni prejel odgovora v zvezi z različnimi zapisovanji priimkov v istih slovenskih družinah, odbornik pa je »pozabil« da je spremno pismo dobitnikom novih izkaznic podpisal predsednik Dežele Renzo Tondo. Slovenski predstavnik je vzel na znanje Kosiceve besede in se obvezal, da bo vsekakor preveril verodostojnost njegovih stališč. Ga-brovec pa je izrazil nezadovoljstvo zaradi stanja, ki krši zaščitni zakon (člen številka sedem: Pripadniki slovenske manjšine imajo pravico svojim otrokom dajati slovenska imena. Obenem imajo pravico, da sta njihovo ime in priimek v vseh javnih aktih pravilno natisnjena ali napisana s slovenskimi pravopisnimi znaki), saj izkaznice z dvojnimi ali italijanski abecedi prilagojenimi priimki ponižujejo osnovno drža-vljanovo pravico do spoštovanja njegove identitete. V zaključku je Gabrovec pozval deželno upravo, naj postane pobudnik širšega načrta, ki naj privede do dokončnega poenotenja vseh podatkovnih baz javne uprave na osnovi ana-grafskih podatkov, ki jih hranijo občine. »Dokler bo vsakdo v Rimu ali v Trstu urejal to področje po lastni uvidevnosti, bomo vedno priča popolni zmedi in naši ljudje imajo vso pravico, da se uprejo kršenju nesporne pravice do spoštovanja slovenske identitete tega prostora in ljudi, ki tu živimo,« je v deželni skupščini še dejal predstavnik SSk. CELOVEC - Na 3. regionalna konferenca Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti o večjezičnosti V— • v v • • • • v • Evropi narašča zanimanje za jezike manjšin, vendar pa se število njihovih govorcev zmanjšuje Regionalne konference so se udeležili številni zastopnik manjšin i. lukan CELOVEC - Zanimanje za avtohtone jezike v Evropi raste, žal pa obenem pada število govorcev teh jezikov. Zato je pospeševanje dvo in večjezičnosti v predšolski in osnovnošolski dobi odločilnega pomena za preživetje manjšin in njihovih jezikov v Evropi. Zgodnja večjezičnost pa je nedvomno tudi pomemben impulz za novo pomlad manjšinskih jezikov. To je osrednjo sporočilo 3. regionalne konference Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti (FUENS), ki je od nedelje do torka potekala v Mohorjevi hiši v Celovcu in katere osrednja tema je bila zgodnja večjezičnost. Soorganizator kongresa je bil - v sodelovanju z Omrežjem za večjezičnost in jezikovno raznolikost v Evropi - Narodni svet koroških Slovencev (NSKS). Kongres je odprl predsednik NSKS Valentin Inz-ko, ki je z vidika koroških Slovencev svoj pozdrav udeležencem iz številnih evropskih držav oz. manjšin v Evropi sklenil dokaj optimistično. Menil je, da bi Koroška lahko postala »izvoznik pozitivnih naslovnic«, če bi spoznala svoje potenciale na stičišču treh kultur in treh jezikov. »Koroška dbi morala bolj koristiti svoje potenciale,« je poudaril predsednik NSKS. Predsednik Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti Hans Heinrich Hansen pa je na odprtju spregovoril o prednosti pripadnikov manjšin in narodnih skupnosti, ki zaradi svoje večjezičnosti lahko povezujejo narode v njihovi soseščini oz. v Evropi. S tega stališča so prav narodnostne manjšine v sedanjem trenutku lahko zgled za solidarnost v Evropi, je še pristavil Hansen. Poslujoči podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev in obenem tudi podpredsednik Enotne liste (EL) Nanti Olip, ki je vodil večji del tridnevnega kongresa, je v zvezi z osrednjo temo regionalnega kongresa poudaril, da zgodnja večjezičnost »ni le izziv za narodne skupnosti v Evropi, temveč je največji evropski in globalni izziv za jezikovno politiko.« Menil je, da bi moral biti cilj izobraževalne politike v Evropi, da posamezni Evropejec govori vsaj tri jezike - svojo materinščino plus dva jezika. Celovška konferenca je bila tudi umeščena v okvir »Evropskega dneva jezikov« (26. september 2011), končala pa se je z izmenjavo zanimivih izkušenj in informacij ter jezikovnih projektih v dvo in večjezičnih regijah v Nemčiji (Lužiški Srbi, Danci), v Italiji (nemško govoreči Južni Tirolci in Ladinci), v Belgiji, na Nizozemskem, na Danskem, itd. Predstavljeno je bilo tudi dvojezično šolstvo na Koroškem in na Gradiščan-skem, prav taka delovanje dvo in večjezičnih otroških vrtcev. Ivan Lukan 4 1 8 Četrtek, 29. septembra 2011 GORIŠKI PROSTOR / ENOGASTRONOMIJA - Predstavitev na tržaški Trgovinski zbornici Obiskovalce Barcolane čaka »Trst med morjem in Krasom« Na Borznem trgu bo od 1. do 9. oktobra mogoče poskusiti in kupiti dobrote Krasa in morja TRST - Trst med morjem in Krasom. Tako so naslovili pobudo, ki jo ob bližnji Barcolani pripravlja Aries, posebno podjetje tržaške Trgovinske zbornice, in ki so jo včeraj predstavili tržaška občinska odbornica za trgovino in obrt Elena Pellaschiar, podpredsednik Pokrajine Trst Igor Dolenc in predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti. Smisel pobude je številne obiskovalce in novinarje, ki bodo prišli v Trst za tradicionalno regato, seznaniti oziroma jim ponuditi v pokušnjo najboljše kmetijsko-živilske proizvode in odličnosti tržaške kulinarike. In to v strogem središču mesta, le streljaj od napetih jader. Od 1. do 9. oktobra bo mogoče na dveh stojnicah na Borznem trgu odkrivati in poskusiti kakovostne proizvode tržaškega ozemlja - od kraške skute do oljčnega olja z oznako Tergeste DOP, od lososa iz Glinščice do ribjega ulova v domačem zalivu. Vse to bo priznani kuharski mojster uporabil za svoje krožnike »ribjega sladoledarstva«, okusnih prigrizkov na osnovi ribe, serviranih kot sladoled. Zraven ne bo mogel izostati kozarec kraškega vina, od vitovske, malva-zije in terana do penine, ki jih bo mogoče kupiti in pokušati ohlajene, tudi na barki, s pomočjo posebnih ledenih vrečk. »Za valorizacijo in spoznavanje naših kakovostnih proizvodov smo želeli ustvariti eleganten in dragocen prostor,« je povedal Antonio Paoletti. »Odločili smo se za kakovostno postavitev, z opremo svetovno znane znamke Moroso, in za poudarek na divulga-tivnih dogodkih, kot so talk showi in intervjuji, na katerih se bodo proizvajalci srečali z odjemalci.« Projekt Trst med morjem in Krasom je rezultat sinergije med javnimi ustanovami. Po Paolettijevih besedah se je vzpostavil »nov način sodelovanja med Občino, Pokrajino in Trgovinsko zbornico«. »Sodelovanje je konkretno, tokrat delamo skupaj za promocijo agroživil-stva, a nadaljevali bomo na vseh področjih,« je napovedal Paoletti, s katerim se je v celoti strinjal tudi Dolenc: »Si-nergija, ki smo jo našli, zagotavlja našemu delu doslednost. Naredili smo korak naprej, in to po zaslugi dialoga, ki smo ga navezali takoj po umestitvi nove uprave.« Enako meni tudi Elena Pellasc-hiar: »Sredstva so se znižala, ni več mogoča promocija, ki bi jo delal vsak zase. Glede na to, da specifične pristojnosti posameznih ustanov obstajajo, jih je treba združiti. V tem primeru sodelujemo pri Kraška vina, ki po tradiciji spremljajo regato, bodo letos protagonisti standov na Borznem trgu arhiv pomembnem dogodku, pri katerem velik tok obiskovalcev Barcolane od zunaj Trsta izkoriščamo tudi za promocijo naših kakovostnih proizvodov. Odlična priložnost, ki bo neposredno koristila tudi trgovcem,« je dejala odbornica. Kot omenjeno, je prireditelj pobude podjetje Aries s pomočjo občinske in pokrajinske uprave, medtem ko je praktično organizacijo standov prevzel Expo Mitteschool. S svojimi mladimi natakarji bo sodeloval zavod IAL. Na standih, ki merita 128 oz. 50 kvadratnih metrov in bosta popolnoma drugačna kot klasične stojnice, bo mogoče degu-stirati in kupiti tipične kraške proizvode in pridelke, in to od 1. do 9. oktobra od 10. do 22. ure, v soboto in nedeljo pa vse do 24. ure. Vsak dan ob 18. uri bodo na vrsti pogovori in intervjuji s protagonisti kraškega kmetijstva in živil-stva, ki bodo govorili o svojih proizvodih, filozofiji in izkušnjah, gostom pa bodo sadove svojega dela ponuja v po-kušnjo. Posebno vlogo bo pri tem imelo kraško vino, ki ga bo mogoče degu-stirati in kupiti, za kar bodo na voljo posebne vrečke z ledom, da bo žlahtno kapljico mogoče nesti tudi na barko. Pobuda je sicer del tradicionalnega Sailing showa, morske tržnice, ki po tradiciji spremlja Barcolano. Tokrat se bo z nabrežja preselila ob ponteroški kanal, kjer bodo razstavljalci ponujali športna oblačila in obrtne izdelke. DEŽELA FJK - Racionalizacija ustanov Trgovinske zbornice ostro odgovarjajo Tondu TRST - Štiri trgovinske zbornice v Furlaniji-Julijski krajini - tržaška, goriška, videmska in pordenonska - so se odzvale na programske usmeritve, ki jih je predsednik deželnega odbora Renzo Tondo v torek orisal v deželnem svetu. Posebej jih namreč zadevajo ponovno oživljeni projekti za poenostavitev, ki se nanašajo na trgovinske zbornice, jamstvene konzorcije, sejme itn. »V glavnem se strinjamo, da ne kaže več odlašati s potrebno reorganizacijo javnega sistema, vendar smo odločno proti metodi in vsebini, ker gre za poskus rušenja - na demagoški način in brez vsake pravne podlage - subjektov, ki niti za en sam evro ne bremenijo javnih bilanc,« je zapisano v tiskovni noti trgovinskih zbornic. Zanje namreč Dežela nima nobene pristojnosti, ne s pravnega in niti s finančnega vidika, dodajajo. Deželne trgovinske zbornice so izraz več kot sto tisoč podjetij s 412 tisoč zaposlenimi. »Naj bo jasno, da zborni- čni sistem ne prejema nobenih sredstev za svoje delovanje ne od države in niti od Dežele, ampak se vzdržuje s prispevki podjetij, katerim v zameno zagotavlja upravne in promocijske storitve,« je za-pisno v sporočilu, v katerem zbornice dodajajo, da je ravno v teku nov projekt poenostavljanja za ekonomične in učinkovite zbornice. »Predsednik Tondo naj enkrat že neha gledati na zbornični sistem kot na nekaj, kar je treba spraviti v red. Kot izraz podjetniškega sistema smo popolnoma sposobni to narediti sami,« so izjavili predsedniki. Tondu so tudi svetovali, naj se še naprej poslužuje tega sistema za nadgradnjo deželnih pobud, svojo energijo pa naj usmeri v konkretno varčevanje, v resnične racionalizacije tako na področju ustanov in družb, v katerih ima Dežela lastniške deleže, kot na področju politično-institucionalnih teles. »Na tak način bo resnično služil deželnemu sistemu in svojim državljanom,« so sklene tiskovno sporočilo. OKUSI KRASA - Za uvod Vabilo na ogled oljkarstva Fior Rosso in Boris Pangerc na Portovci v Dolini TRST - V kratkem bodo spet zaživeli Okusi Krasa, večeri, degustacije in še druge priložnosti za medsebojno poznavanje in sodelovanje med gostinci, trgovci, proizvajalci in seveda strankami in končnimi odjemalci. Po uspelih izkušnjah iz prejšnjih let vabita oljkarstvi Fior Rosso in Boris Pangerc tudi letos vse ljubitelje zlate žlahtne sredozemske tekočine na ogled nasada, ki se nahaja na Portovci pri Dolini, v ponedeljek, 3. oktobra. Zbirališče bo ob 16.30 na parkirišču lekarne v Ža-vljah (Aquilinia), kamor je mogoče prite tudi z mestnim avtobusom za Milje št.20. Zakonski par Adriana Zeriul in Gioacchino Fior Rosso ter sosed Boris Pan-gerc bodo obiskovalcem prikazali oljke in posestvo, ki se razprostira na devetih hektarjih površine. Sledila bo degustacija njihovega ekstradeviškega oljčnega olja, pri kateri bosta sodelovala Marisa Cepach in Gianni Degenhardt, degustatorja »pa-nela« pri Trgovinski zbornici v Trstu. Tako naj bi tudi letos skupaj proslavili, v prijateljskem krogu operaterjev Okusov Krasa in drugih še posebno zainteresiranih odjemalcev, začetek sezone pobiranja oljk. Rezervacije in informacije: Gioacchino Fior Rosso, mob. 3389186872, Boris Pangerc, mob. 3292275191, tajništvo SDGZ - Okusi Krasa v Trstu tel. 040 6724824. V deželnem uradnem listu FJK pravilnik za naravna nakupovalna središča in centre In via TRST - V deželnem uradnem listu je bil včeraj objavljen pravilnik o podeljevanju finančnih prispevkov za realizacijo t.i. naravnih trgovskih centrov in centrov In via, ki zadevajo mestna središča. Pravilnik, ki je bil odobren 12. septembra v deželnem svetu, disciplinira način podeljevanja sredstev, opredeljuje subjekte, ki imajo dostop do financiranja, in določa kriterije za izdelavo lestvic prosilcev. Za olajšanje vlaganja prošenj je s spletne strani Dežele FJK (www.regione.fvg.it) mogoče naložiti facsimile potrebnih obrazcev za zaprositev finančnih prispevkov. V FJK predstavili lombardsko »potujočo avtocesto« TRST - Operaterjem v Furlaniji-Julijski krajini so včeraj v Trstu predstavili rešitev za prevoz tovornjakov po železnici kot alternativa prometni gneči na avtocesti A4 Benetke-Trst. Svoj model jim je predstavila Agencija vzhodne Lombardi-je za transport in logistiko (ALOT). Zadeva je še posebej zanimiva zaradi bližnjega začetka del za izgradnjo tretjega voznega pasu na avtocesti A4, kar bo težak tovorni promet po tej prometnici še bolj zgostilo. Potujoča avtocesta tehnično pomeni prevoz tovornjakov po železnici na posebnih vagonih, in to od terminala v Ospitalettu v pokrajini Brescia do alpskih meja z Avstrijo in Slovenijo. Autovie Venete s certifikatom kakovosti PALMANOVA - Avtocestna koncesionarka Autovie Venete je pridobila potrditev certifikata kakovosti v okoljskem in varnostnem pogledu. Novico je sporočila družba, ki je dodala, da je bila tudi pohvaljena. Periodično preverjanje se je sicer končalo tudi s potrditvijo precejšnjih izboljšanj pri vključevanju osebja v ta proces, je še zapisano v tiskovnem sporočilu. Prijave za poslovna srečanja v Parizu TRST - Podjetje Arieas obvešča, da se je do 4. novembra mogoče prijaviti na poslovna srečanja na področju t.i. green economy med evropskimi, afriškimi in južnoameriškimi podjetji v Parizu. Srečanja bodo organizirana v okviru pomembnega pariškega sejma Pollutec Paris. Stefanes odpira v Trstu novo konceptno trgovino TRST - Na Korzu Italia v središču Trsta bo danes odprla vrata prenovljena prodajalna Stefanela, ki je postala t.i. concept store. Odjemalce vabijo na koktajl ob 18. uri, nato pa si bodo lahko ogledali modno revijo. Za zakusko, ki jo bo Stefanel ponudil gostom, bo poskrbel tržaški Expo Mittelschool. EVRO 1,3631 $ +0,4 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 28. septembra 2011 valute evro (povprečni tečaj) 28.9. 27.9. ameriški dolar 1,3631 1,3579 japonski jen 104,22 103,83 kitajski juan 8,7154 8,6878 ruski rubel 43,4495 43,3299 indijska rupija 66,4650 66,6390 danska krona 7,4410 7,4413 britanski funt 0,87175 0,86980 švedska krona 9,1930 9,1774 norveška krona 7,8150 7,7900 češka krona 24,523 24,478 švicarski frank 1,2205 1,2232 madžarski forint 290,38 286,36 poljski zlot 4,4313 4,3720 kanadski dolar 1,3972 1,3842 avstralski dolar 1,3775 1,3690 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3260 4,3033 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7093 0,7093 braziljski real 2,4634 2,4513 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,5178 2,5066 hrvaška kuna 7,4925 7,4930 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 28. septembra 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,23744 0,36278 0,54172 0,00333 0,01167 0,06000 1,349 1,535 1,732 ZLATO (999,99 %%) za kg 37.988,68 € -1079,91 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 28. septembra 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 5,99 IMTTTDCI IDDDA 1 in -0,02 KRKA 1 1 IKA KOPER 49,50 +3,68 -1,39 -1 63 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 9,05 155,00 158 60 +3,13 TELEKOM SLOVENIJE 61,30 +0,70 +0,33 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 18,00 AERODROM LJUBLJANA 11,95 DELO PRODAJA 21,00 rrm cr» nn -5,26 +1,70 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABEN7 16,70 +0,00 -12,06 ISIRABENZ NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 2,41 4,40 -4,56 KOMPAS MTS NIKA 3,80 7,50 1650 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SALUS, LJUBLJANA SAVA TERME ČATEŽ 11,00 5,53 10,24 288,00 26,10 179 00 +4,76 -4,84 +0,00 +12,94 -0,38 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 82,00 12,55 +0,40 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 28. septembra 2011 -0,47 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,928 69,45 10 75 +2,37 -1,00 +1 32 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 1,2 041 +0,84 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 1,58 +0,76 -1,56 +1 87 EDISON ENEL ENI 0,9 3,258 13 07 +0,56 FIAT FINMECCANICA 4,156 -0,83 +0,53 FINMECCANICA GENERALI IFIL 5,38 11,94 -0,92 -0,08 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,157 1211 -0,09 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 20,25 +2,54 -0,59 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,35 5,975 1 645 -0,42 +0,25 PIRELLI e C PRYSMIAN 5,46 1007 -0,54 +0,55 rRJ SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 27,36 -2,23 -3,15 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,47 5,055 -0,74 -1,94 -0 19 TENARIS TERNA 0,80 9,63 -4,37 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,75 0,045 -0,07 +7,64 UNICREDIT 2,76 0,77 -2,06 -0,19 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 81,23 $ 0,03 IZBRANI BORZNI INDEKSI 28. septembra 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 603,77 +0,32 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.865,02 +0,79 FIRS, Banjaluka B^I^v 1 C B^/ir^ 91 9,61 1.890,24 cco o.a. +0,42 +1,52 LISICA i j, uajyiou i ,-tj SRX, Beograd - - BICY C^^i^wz-v 1 -»/ICQÍ; UII /\, -ja i aji_vi-_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.183,97 +0,87 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.099,34 2.238,58 -0,82 -0,66 S&P 500, New York 1.160,96 -1,23 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.140,15 5.578,42 5.217,63 +2,77 -0,89 -1,44 CAC 40, Pariz 2.995,62 -0,92 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 1.981,10 934,4 2.176,64 -0,54 +3,63 -17,39 Nikkei, Tokio 8.615,65 +0,07 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.701,17 18.011,06 2.392,06 -0,91 -0,66 -0,95 Sensex, Mubaj 16.446,02 -0,47 / ITALIJA Četrtek, 29. septembra 2011 5 POLITIKA - S 315 glasovi proti 294, ob koncu živčne razprave z ministrovim samozagovorom Poslanska zbornica zavrnila nezaupnico ministru Romanu Berlusconi: Vlada do konca mandata - Zaplet v Demokratski stranki zaradi vzdržanja radikalcev RIM - Minister za kmetijstvo Francesco Saverio Romano ostaja na svojem mestu, vlada premierja Silvia Berlusconija pa je znova dobila nekaj sape. Poslanska zbornica je namreč sinoči s 315 glasovi proti 294 zavrnila nezaupnico, ki so jo za ministra iz skupine Ljudstvo in ozemlje (nekdanji »odgovorni«) predlagali Demokratska stranka, Italija vrednot ter Prihodnost in svoboda za Italijo, in sicer zato, ker ga palermski tožilci sumijo sodelovanja z mafijo in korupcije. Berlusconi se je na izid glasovanja odzval z velikim zadovoljstvom tudi zato, ker vlada v poslanski zbornici po njegovi oceni zdaj razpolaga s široko večino kakih 325 glasov. K 315 izraženim glasovom je po njegovem namreč treba dodati kakih deset poslancev vladne večine, ki so bili včeraj upravičeno zadržani. »Lahko ostanemo na svojem mestu do naravnega izteka zakonodajne dobe ter izvedemo potrebne reforme,« je poudaril. Razpravo pred glasovanjem o nezaupnici je zaznamoval sam Romano s svojim odločnim samozagovorom. Po Berlusconijevem zgledu je sodno oblast obtožil, da si skuša podrediti zakonodajno. Sicer pa je poudaril, da je tarča sodnih preiskav že osem let. »Če sodstvo v osmih letih ni uspelo obsoditi krivega politika, je doživelo polom, če pa je osem let držalo v kleščah nedolžnega človeka, potem je naredilo nekaj, kar bi si nihče ne smel dovoliti,« je dejal. V imenu predlagateljev nezaupnice se je med drugimi oglasil voditelj Italije vrednot Antonio Di Pietro, ki je Romana povabil, naj svojo nedolžnost dokaže na pristojnem mestu, se pravi na sodišču, ne pa v parlamentu. Sicer pa se je Di Pietro kritično obregnil ob notranjega ministra Roberta Maronija, ker se je tudi v imenu Severne lige odločno opredelil v bran Romanu. Spomnil ga je, da so občinski in pokrajinski sveti tudi po njegovi zaslugi v podobnih okoliščinah dolžni odstaviti krajevne upravitelje. Zakaj to ne velja tudi za vlado? Med razpravo je nekajkrat prišlo do zaostritve in do neposrednih besednih spopadov zlasti med predstavniki Severne lige ter privrženci Prihodnosti in svobode za Italijo. Predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini je izrazil prepričanje, da »diši po volitvah«. Izid glasovanja pa je obrodil zaplet v Demokratski stranki. Radikalni poslanci, izvoljeni na njeni listi, se namreč glasovanja niso udeležili. Načelnik skupine Dario Francechini je njihovo ravnanje označil za povsem »nerazumljivo«, danes pa bo stranka odločala o morebitni izključitvi neposlušnih poslancev. Kmetijski minister Francesco Saverio Romano se v poslanski zbornici objema s predsednikom vlade Silviom Berlusconijem ansa BANKA ITALIJE - Bersani in Casini opozarjata na delikaten trenutek Berlusconi in Tremonti v sporu glede novega guvernerja RIM - Predsednik vlade Silvio Berlusconi in minister za ekonomijo Giulio Tremonti imata vsak svojega favorita za naslednika Maria Draghija na čelu centralne banke, kar zapleta in spo-litizira imenovanje novega guvernerja. Doslej je za favorita veljal član sveta guvernerjev centralne banke Fabrizio Saccomanni, ki ima podporo znotraj italijanske centralne banke in naj bi ga podprl tudi Berlusconi. Po torkovem sestanku Berlusconija in Tremontija, na katerem sta skušala zgladiti številna nesoglasja, pa se je znova kot kandidat pojavil Vittorio Grilli, generalni direktor zakladništva na ministrstvu za finance, ki ga podpira Tremonti. Tremonti naj bi skušal Grillija spraviti na mesto guvernerja v zameno za podporo njegovega ministrstva ukrepom za spodbujanje gospodarske rasti, ki jih pravkar pripravlja vlada. Po nekaterih ugibanjih pa bi utegnil centralno banko prevzeti tudi povsem nov kandidat, vendar imena ne razkrivajo. Draghi s čela italijanske centralne banke sicer odhaja novembra, ko bo Fabrizio Saccomanni prevzel vodenje Evropske centralne banke. Berlusconi in Tremonti sta na torkovem sestanku skušala zgladiti spor, ki je med njima izbruhnil okoli glasovanja o aretaciji nekdanjega Tremonti-jevega tesnega sodelavca Marca Mila-neseja. Premier je Tremontiju očital, da se je glasovanju namerno izognil s predčasnim odhodom na zasedanje skupine G20 v ZDA. Medtem se je za Grillija opredelila tudi Severna liga. »Mi smo zanj že zato, ker je iz Milana,« je s svojo običajno prostodušnostjo dejal njen vodja Um- Vittorio Grilli berto Bossi. Do zadeve pa sta včeraj zavzela skupno stališče sekretar Demokratske stranke Pier Luigi Bersani in prvi mož Demokratske sredinske unije Pier Ferdinando Casini. V skupni izjavi sta kritizirala Berlusconija, češ da z odlaganjem imenovanja novega guvernerja veča negotovost v tem posebno deli-katnem trenutku za italijanske finance. Bersani in Casini sta pristavila, da imena kandidatov, ki krožijo, s profesionalnega vidika niso sporna, pristavila pa sta, da bi morali upoštevati tudi avtonomijo centralne banke. S tem sta dejansko podprla Saccomannijevo kandidaturo. Bo namesto 25. aprila praznični dan 18. april? RIM - Minister Tremonti je moral umakniti predlog o odpravi državnih praznikov, sedaj pa je vlada sprejela kot priporočilo stališče poslanca Ljudstva svobode Fabia Garagnanija, naj bi praznik osvoboditve 25. aprila nadomestili z 18. aprilom. Na ta datum so leta 1948 potekale prve parlamentarne volitve v republiki, na katerih je zmagala De Ga-sperijeva KD. Za Garagnanija je zato »18. april datum, ki utemeljuje italijansko demokracijo«. Poslanec se veseli, da je vlada osvojila stališče, ki ga je predložil 14. septembra. Odgovarja mu Ettore Rosato (DS), ki ocenjuje, da Garagnani kot vselej dviga prah po nepotrebnem, ker bo 25. april ostal praznik, njegovo politično potezo pa ocenjuje kot podlo propagandno pro-vokacijo. Tudi CGIL proti nagobčniku RIM - Tudi sindikat CGIL bo danes med 15. in 18. uro na Trgu Pantheon v Rimu demonstriral proti poskusu, da bi z novim odlokom o prisluhih nataknili nagobčnik medijem in onesposobili sodne preiskave. Proti odloku se je že opredelil novinarski sindikat skupaj s številnimi združenji. »Namesto, da bi se ukvarjali s problemi dela in razvoja,« pravi Ful-vio Fammoni v imenu CGIL, »so spet obremenili parlament z reševanjem premierja iz sodnih težav«. Odlok bi ustavil sodnike s takojšnjo zamenjavo tožilcev v primeru, da kaka vest o preiskavi prikaplja v javnost, naravnost absurdna pa je t.i. norma DAddario, po kateri bi bili neuporabni vsi skrivni posnetki. »Vzemimo žrtev izsiljevanja: naj mar prosi izsiljevalce za dovoljenje, da posname njihove grožnje?«, pravi Fammoni, po katerem je zasebnost državljanov eno, prozornost delovanja izvoljenih pa povsem druga zadeva, o kateri imamo državljani vso pravico biti informirani. Župan Parme odstopil PARMA - Po vrsti aretacij njegovih najožjih sodelavcev in enega odbornika je župan Parme Vignali odstopil. Sinoči je zasedal občinski svet, kjer je opozicija ponovno in odločno zahtevala njegov odstop. Novost je bila v tem, da je zaradi številnih škandalov včeraj tudi Ljudstvo svobode napovedalo umik podpore svojemu županu. Pippo Baudo v bolnišnici CATANIA - Popularni televizijski voditelj Pippo Baudo je od predsinoči v bolnišnici zaradi suma možganske kapi. Slabost ga je obšla med večerjo s prijatelji. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico in ga sprejeli na zdravljenje na oddelku za preprečevanje posledic možganske krvavitve. Stanje je vsekakor pod kontrolo in sam Baudo je včeraj dejal, da ni bilo nič hudega, le rahla slabost zaradi krvnega pritiska. RIM - »Dovolj je obljub, poberite se« Gradbeniki izžvižgali ministra Matteolija RIM - »Sram vas bodi, poberite se, dovolj vas imamo. Podjetja so na robu stečaja, vi pa ponavljate vedno iste obljube«. S takimi vzkliki je skupina gradbenih podjetnikov včeraj živahno kontestirala nastop ministra za infrastrukture Altera Matteo-lija na skupščini združenja gradbenikov ANCE. Čim je minister stopil pred mikrofon, so se iz parterja pojavili žvižgi in vzkliki »Sramota, sramota ...«. Matteoli je moral za kratek čas prekiniti nastop, nakar so protestniki zapustili dvorano. V nadaljevanju je Matteoli skušal biti spravljiv: »Povsem razumem vzdušje med podjetniki v tem trenutku pomanjkanja resurzov in gospodarske ter finančne krize. Za takšno vzdušje imajo vse moje razumevanje.« Bolj kot ministrovo razumevanje pa gradbeniki zahtevajo konkretne vladne ukrepe. Kot je pojasnila ena od podjetnic v gradbenem sektorju, je stanje na tem področju naravnost dramatično. Podjetja zapirajo drugo za drugim, vlada pa ni doslej naredila ničesar. Rimski župan Gianni Alemanno, ki je bil navzoč na skupščini, je skušal ansa zmanjšati obseg kontestacije, češ da je glasno vzklikala le peščica udeležencev, vsi ostali pa so spoštljivo poslušali ministra. Po drugi strani pa je tudi predsednik zveze ANCE Paolo Buzzetti izrazil veliko nezadovoljstvo nad pomanjkanjem prave razvojne politike vlade. »Prepričanje, da je možno uresničiti generični infrastrukturni plan brez javnih investicij, lahko pomeni dvoje: ali živijo v utvarah, ali pa nas vlečejo za nos«. Buzzetti je opozoril vlado, da je odlok o razvoju, ki je v pripravi, njena zadnja priložnost. RAI - Nova imenovanja Masi (TG2), Di Bella (Rai3), pa tudi ostre polemike zaradi dodatnih stolčkov RIM - Upravni svet državne radiotelevizije RAI je včeraj odobril vrsto imenovanj na vodilne funkcije posameznih oddelkov in informativnih oddaj. Za novega urednika TG2 je bil imenovan Marcello Masi, ki je doslej bil namestnik prejšnjega urednika Maria Orfea in je že vodil dnevnik na drugi mreži od meseca junija, ko je Orfeo prevzel mesto odgovornega urednika dnevnika Messaggero. Novi direktor tretje mreže RAI bo Antonio Di Bella, ki je že bil odgovorni urednik TG3. Nasledil bo Paola Ruffinija, ki se je preselil na zasebno mrežo La7. Poleg teh dveh je paket imenovanj, ki jih je predlagala generalna direktorica Lorenza Lei, zajemal še druge funkcije. Roberto Nepote je bil imenovan na čelo Rai Gold, Gianni Scipione Rossi na Rai parlamento, Giovanni Miele na Gr parlamento, nadalje so bili imenovani še trije souredniki: Gianfranco DAnna na Gr3, Giorgio Giovannetti na Gr parlamento in Simonetta Faverio na Rai parlamento. Medtem ko je za prvi dve imenovani glasoval predsednik Garimberti s tremi svetniki opozicije, večinski pa so se vzdržali, so ostala imenovanja šla skozi z glasovi večine. Opozicija in Garimberti so bili zelo kritični zaradi pom-noževanja nepotrebnih souredniških stolčkov, ki po njihovi oceni nikakor niso utemeljeni s podjetniško logiko, še manj so opravičljivi iz vidika potrebnega varčevanja, pač pa odgovarjajo le lotizacijski logiki struj vladne večine. BENETKE - Od nedelje V Doževi palači razstava o povezavah med Benetkami in Egiptom BENETKE - V Doževi palači v Benetkah bodo v nedeljo odprli razstavo, ki bo posvečena že 2000 let starim povezavam med mestom v laguni in Egiptom. Na ogled bo okrog 300 eksponatov, ki se bodo navezovali na zgodovino, znanost in trgovino, ki povezujejo egiptovsko in beneško kulturo. Predstavljene bodo pomembne arheološke najdbe iz Egipta, ki jih sicer hranijo v beneških muzejih. Med njimi sta tudi kipec boginje Izide, ki ga hranijo v Ogleju, in glava egiptovskega svečenika iz Mestnega muzeja v Trstu. Razstava, ki bo odprta do 22. januarja prihodnje leto, bo izpostavila tudi pomembne povezave z egiptovskim mestom Aleksandrija, od koder so leta 828 v beneško laguno pripeljali relikvije sv. Marka, ki je zaščitnik mesta. Videti bo mogoče stare beneške in aleksandrijske novce, fragmente stare egiptovske keramike in dragoceno preprogo iz Kaira, ki priča o trgovskih povezavah med Egiptom in Benetkami. Del razstave pa bo posvečen mojstrom beneškega slikarstva, kot so Giorgione, Tizian, Tintoretto in Tiepolo. Med zanimivejšimi eksponati omenjajo tudi mumijo iz Neh-meketa, ki jo sicer hranijo na otoku San Lazzero degli Ar-meni v laguni. Na razstavi bo predstavljeno še odprtje Sueškega prekopa 17. novembra 1869, pri izgradnji katerega sta sodelovala tudi beneški inženir Pietro Paleocapa in Lui-gi Negrelli iz dežele Trentinsko - Zgornje Poadižje. 1 4 Torek, 27. septembra 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu OBČINA TRST - Oče Adriano je med sejo občinskega sveta posredoval spodbudno vest Ali bodo v kratkem osvobodili tržaškega mornarja Eugenia Bona? Bon: Naša prizadevanja so odobrila sadove - Občinska uprava medtem sprejela sklep za pomoč družinam Vse kaže, da se bo ugrabitev Eugenia Bona in drugih 21 mornarjev srečno zaključila. Njegov oče Adriano je včeraj na Velikem trgu vidno zadovoljen najavil, da »s tesnobo pričakujemo zaključek ugrabitve«. Zato je tudi poudaril, da odslej ne bo več posredoval informacij in zaprosil sredstva javnega obveščanja za molk. Z zadovoljstvom je vsekakor dodal, da »naša prizadevanja so odobrila sadove in kaže, da se bo vse srečno končalo«. Zdaj Adriana Bona bolj kot drugo skrbi sinovo zdravstveno stanje. Adriano Bon je vest posredoval številnim ljudem, ki so se včeraj ob 19. uri zbrali pred županstvom, ko je zasedal občinski svet. Ob tej priložnosti so pripravili pobudo za osvoboditev Eugenia Bona in Fran-cesca Azzaraja. Na pročelju županstva so razobesili velik transparent oranžne barve z njunima slikama in z napisom Osvobodite jih, v pritličju pa sta bila razobešena še dva transparenta z imeni drugih italijanskih mornarjev, ki so bili ugrabljeni skupaj z Bonom. S tem je hotela tržaška občinska uprava dokazati svojo solidarnost do družinetr-žaškega mornarja, ki so ga z drugimi 21 italijanskimi in indijskimi mornarji posadke tankerja Savina Caylyn 8. februarja letos ugrabili somalijski pirati, in kalabrijskega sodelavca organizacije Emergency, ki je talec v Darfurju. Pred vhodom v občinsko palačo so se ob očetu Adrianu zbrali župan Robert Cosolini, podžupanja Fabiana Martini, občinski odborniki Laura Famulari, Umberto Laureni, Elena Pellaschiar in Emiliano Edera, predsednik občinskega sveta Iztok Furlanič in nekateri občinski svetniki iz leve in desne sredine, med katerimi Stefano Ukmar in Igor Švab. Nato je Adriano Bon posredoval razveseljivo vest, ki so jo navzoči sprejeli s ploskanjem. Predstavnica organizacije Emergency je spomnila na Azzaraja, ki so ga ugrabili 14. avgusta. V dvorani občinskega sveta se je nato nadaljevalo zasedanje skupščine, med točkami v razpravi pa je bila problematika sklada za najemnine. Občinska uprava bo namreč poleg običajnih finančnih sredstev za pomoč družinam v težavah pri plačevanju najemnine poskrbela za dodaten izreden finančni prispevek. Deželna vlada FJK je pač razpolovila finančna sredstva, namenjena skladu za najemnine. Lani je prispevala 3.385.704 evra, letos pa je financiranje v višini 1.737.269 evra. Zaradi tega bo Številna množica na Velikem Trgu kroma občinska uprava poleg običajnih 630 tisoč evrov, ki jih prispeva za plačevanje najemnin, letos obogatila sklad z dodatnimi 270.000 evri. To pomeni, da bo občina prispevala skupno 900 tisoč evrov in s tem krila polovico denarja za sklad, ko bi se lahko na osnovi zakonodaje omejila le na 10 odstotkov. Sklep občinskega odbora sta že dopoldne predstavila pristojna občinska odbornika Laura Famulari in Emiliano Edera. Odobritev izrednega finančnega prispevka je bila v sklopu spremembe proračuna oz. preverjanja programov občinske uprave, o katerih je sinoči do poznega razpravljal občinski svet. Na tej podlagi bo v bistvu mnogo več družin lahko plačevalo najemnino, sta povedala odbornika in spomnila, da so sklad za najemnine ustanovili na osnovi državnega zakona 431/98, ki ga urejuje deželni zakon 6/03. V tem smislu prihaja vsako leto denar iz Rima, deželna vlada pa skrbi za njegovo porazdelitev. Zaradi krčenja sredstev, ki je očitno tudi na tem področju, bo torej občinska uprava letos na lastno pest dodala manjkajoči denar. Kljub temu bodo zaradi krčenja deželnih sredstev lahko pomagali le polovici prositeljev, sta dodala odbornika. Upravičencev je namreč 1.677, za vse pa bi potrebovali približno 4,5 milijona evrov. Aljoša Gašperlin DOLINA - Županja Fulvia Premolin Pojasnila o parkirišču pri centru S. Klabjan Dolinska županja Fulvia Premolin se je odzvala na vprašanja dolinskega občinskega svetnika SKP-SIK Igorja Ote glede športnega centra Silvano Klabjan. Županja nam je posredovala naslednje sporočilo. Kar se tiče izbire lokacije, naj podčrtam, da je pristojni urad preveril razne alternativne možnosti, vendar je bila izbira parkirišča občinskega športnega središča edina hitra, primerna na osnovi veljavne normative, najbližja in za Občino zastonj varianta. Zakon, ki narekuje ureditev občinskih ekoloških otokov, ni več dopuščal upravi obotavljanja in odlašanja. Sama sem se že opravičila predsedniku domačega društva Breg, ki upravlja športni center, zaradi pomanjkljive informacije, ker je bilo v minulih mesecih veliko dela in najrazličnejših obremenitev, a o iskanju primerne lokacije za začasno parkiranje tovornjakov za odvoz smeti, je bilo večkrat govora na sejah odbora in smatra se kot samoumevno, da je bilo društvo obveščeno preko pristojnega odbornika. Ker pa je govori o nevšečnostih, ki naj bi se porodile iz do danes malo več kot dvomesečne uporabe parkirišča s strani občine v poletnih mesecih, ki se ujemajo s premorom društvenih dejavnosti, bi bilo prav gotovo potrebno, da bi bili o tem pristojni občinski uradi in podpisana natančneje obveščeni, da bi lahko odnosno ukrepali, saj ta uprava dodeljuje ŠD Breg vsakoletni prispevek za upravljanje športnega centra. Že isti dan, ko je prišlo do vnetja požara, so mi izvedenci zagotovili, da je telovadnica uporabna. Vsekakor se prilagodit-vena dela ekološkega otoka v Boljuncu zaključujejo, a poškodovanih tovornjakov se ne da v tem trenutku premakniti, ker so bili zaseženi in je treba počakati, da kriminalisti opravijo vse potrebne preiskave. Upam, da sem bila dovolj jasna, a če ni tako, vabim svetnika Oto, da se bolj po-gostoma zglasi na občinskem sedežu pri pristojni odbornici. POKRAJINA-ZUPANI O psiho-pedagoški službi bolj malo Tržaška pokrajinska odborni-ca za socialne politike Roberta Tar-lao naj v kratkem skliče sestanek županov z direkcijo tržaškega Podjetja za zdravstvene storitve v zvezi s problematiko Slovenske socio-psi-hopedagoške službe. To je predlog, ki je padel proti koncu včerajšnje konference med pokrajinsko upravo in župani občin tržaškega ozemlja, ki je v popoldanskih urah potekala na sedežu Pokrajine Trst. Šlo je za prvo konferenco z župani po letošnjih upravnih volitvah, periodično sestajanje pokrajinske uprave s prvimi občani pa je predvideno v novem pokrajinskem statutu. Poleg predsednice Pokrajine Marie Terese Bassa Poropat in članov njenega odbora so se srečanja udeležili župani Roberto Cosolini (Trst), Nerio Nesladek (Milje), Fulvia Premolin (Dolina), Giorgio Ret (Devin-Nabrežina) in Marko Pisani (Repentabor) ter odbornica Občine Zgonik Nadja Debenjak. Če izvzamemo na začetku omenjeni predlog, na sestanku se ni vsebinsko razpravljalo o vprašanju Slovenske socio-psihopedagoške službe. Vprašanje namreč ni bilo na dnevnem redu, čeprav je na to v svojem v sredo objavljenem tiskovnem sporočilu opozarjal deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec, ki je župane pozval, naj se izrečejo proti selitvi službe s sedanjega sedeža v Ul. Farneto v začasne prostore v Ul. Vespucci pri Sv. Jakobu, proti kateri je skupina staršev pred nedavnim začela tudi zbirati podpise. Na včerajšnji seji so prišla v poštev bolj splošna vprašanja, pri katerih ima Pokrajina določene pristojnosti, kot so npr. javni prevozi, ločeno zbiranje odpadkov in možnost sodelovanja v zvezi s čezmej-nimi projekti. O posameznih vprašanjih bo možno bolj poglobljeno razpravljati na ločenih srečanjih pokrajinske uprave s posameznimi občinskimi upravami, ki jih na Pokrajini nameravajo izvesti v teku meseca oktobra. OBČINA TRST - Vodstvo SKGZ včeraj pri Robertu Cosoliniju Župan želi normalno sodelovati s Slovenci Beseda o izvajanju zaščitnega zakona in tudi o odnosih med Trstom in Ljubljano - Kmalu slovenščina na spletni strani mestne uprave Predsednik SKGZ Rudi Pavšič (levo), župan Roberto Cosolini in podžupanja Fabiana Martini kroma Tržaški župan Roberto Cosolini je včeraj popoldne sprejel zastopstvo Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Na srečanju, ki je potekalo na tržaškem županstvu, sta Cosolinija spremljala podžupanja Fabiana Martini in odbornik za ekonomski razvoj, evropske sklade in turizem Fa-bio Omero. Delegacijo SKGZ so sestavljali deželni predsednik Rudi Pavšič, pokrajinski predsednik za Tržaško Ace Mermolja, pokrajinski predsednik za Goriško Livio Semolič ter deželni organizacijski tajnik Marino Marsič. Udeleženci so izpostavili željo po normalnem institucionalnem sodelovanju, kar s prejšnjo občinsko upravo žal ni veljalo. Pavšič je izrazil potrebo po ovrednotenju prisotnosti Slovencev v mestu s skupnimi pobudami in predstavil konkretne predloge. Beseda je tekla tudi o novem občinskem regulacijskem načrtu in v tem okviru je Pavšič podprl skupni dokument Gospodarskega foruma, ki ga je župan prejel pred kratkim. Semolič je Cosolinija opozoril na izvajanje določil zaščitnega zakona in posebej omenil vidno dvojezičnost, ter povabil občinsko upravo k črpanju finančnih sredstev iz zaščitnega zakona. Župan je povedal, da so zadevo že preučili z ob- činskimi funkcionarji ter zagotovil vso potrebno pozornost in spoštovanje zaščitnih norm. S tem v zvezi je tudi omenil, da občinska uprava opremlja svojo spletno stran v slovenskim jezikom. Prisotni so izrazili potrebo po čim širšem sodelovanju obeh manjšin (slovenska v Italiji in italijanska v Sloveniji in Hrvaški) ter potrebo, da se zlasti na šolskem področju uvedejo izmenjave med Deželo FJK in Slovenijo ter da se spodbuja spoznavanje slovenskega jezika v italijanskih šolah. Predstavniki SKGZ so se izrazili pohvalno ob nedavnem obisku župana Cosolinija pri ljubljanskem kolegu Zoranu Jankoviču, kar kaže jasno željo po sodelovanju Trsta s slovensko prestolnico, tudi v duhu lanskega tržaškega srečanja treh državnih predsednikov. V tej luči je bila nakazana tudi potreba po informativnih centrih v Trstu in Ljubljani, ki bi ponujali možnost spoznavanja obeh mest. Ob zaključku srečanja je župan Cosolini izpostavil potrebo in pripravljenost uprave za uveljavitev slovenske narodne skupnosti kot polnopravni sestavni del mesta. V zvezi s tem je tudi zagotovil, da bo občinska uprava z vsakdanjim prizadevanjem to načelo udejanjala. 7 TRST Četrtek, 29. septembra 2011 ŠPORT / UMOR NA GRETI - Osumljenca sta se srečala prvič po strašni noči med 25. in 26. avgustom Cavalli potrdil svojo verzijo, Console pa je izbral molk Nekdanja prijatelja se med soočenjem na tožilstvu nista pogledala - Oba v težkem položaju Emergency v kriški Biti Mestna uprava danes v Ljudskem vrtu Tržaška mestna uprava se bo drevi ob 19. uri srečala s prebivalci rajonskega sosveta, ki zajema Rojan, Greto, Barkovlje, Škorkljo in Kolonjo. Srečanje bo v dvorani ARAC znotraj Ljudskega vrta. Solidarnostna večerja Alessandro Cavalli in Giuseppe Console sta se na hodniku v drugem nadstropju tržaške sodne palače srečala prvič po mesecu dni. Po osupljivem nasilju v zapuščenem stanovanju v Ulici Gemona na Greti, kjer je v hudih mukah umrl mladi Giovanni No-vacco, se domnevna morilca namreč nista več videla. Cavalliju so lisice nataknili kmalu po odkritju napol zažganega Novaccove-ga trupla, Consoleja pa so naslednjega dne prijeli v Kalabriji. Mladeniča so nato prepeljali v goriški zapor, Cavalli pa je priprt v Trstu, oba sta v samici. Na dosedanjih zaslišanjih sta zvračala krivdo drug na drugega, zato je tožilec Massimo De Bortoli zaigral novo karto - soočenje. Na hodniku tržaškega državnega tožilstva in nato v tožilčevi pisarni se nekdanja prijatelja včeraj dopoldne nista niti pogledala, med njima pa so vseskozi stali karabinjerji ter odvetnika. Napetost je bila zaznavna, na hodniku nista izustila niti besedice, srečanje v tožilčevi pisarni pa je po besedah odvetnikov potekalo mirno. Vrata so se spet odprla po dobri uri, do pravega soočenja pa ni prišlo, ker Console po nasvetu odvetnika Ce-sareja Stradaiolija ni hotel odgovarjati na vprašanja tožilca. »Tožilec je osumljencema prebral njune izjave iz prejšnjih zaslišanj, besedo za besedo, to pa je bilo skoraj vse,« je na koncu povedal Stradaioli. Odvetnica Maria Genovese je povedala, da je Alessan-dro Cavalli potrdil svoje prejšnje izjave. Pred Consolejem je torej ponovil, da se je v stanovanju na Greti zadržal samo nekaj ur ter da je Novacca nekajkrat udaril z roko. Soočenje torej ni prineslo večjih novosti, za oba osumljenca pa je izhodiščni položaj pred sojenjem zelo neugoden. Čeprav oba trdita, da sta imela v »stanovanju smrti« drugorazredno vlogo, je preiskovalcem precej jasno, da sta eden in drugi vsekakor aktivno sodelovala v zločinu. Ugotoviti bo treba, kdo je bil vodilni, oba pa sta imela ključe verige vhodnih vrat zapuščenega stanovanjskega bloka. Nadzorna videokamera rojanske črpalke pa ju je ujela, ko sta skupaj kupila bencin, s katerim sta nato polila No-vacca (in ga zatem zažgala). Številni predhodni nasilni dogodki, v katere sta bila skupaj vpletena, sta za Cavallija in Consoleja prav tako težko breme. Obsodba za ugrabitev in umor z obteževalnima okoliščinama naklepnega in krutega dejanja (v poštev pa naj bi prišel tudi poskus preusmerjanja preiskave z Novaccovim telefonom) je lahko dosmrtna kazen. Preiskovalci bodo v prihodnje morda spet zaslišali osumljenca, ali pa bodo počakali rezultate obdukcije, ki jo je opravil sodni zdravnik Fulvio Costantinides. Rok za oddajo poročila bo potekel 21. oktobra. (af) 23-letni Giuseppe Console (levo) in 34-letni Alessandro Cavalli (desno) pred včerajšnjim soočenjem kroma UL. RISMONDO - Policija zaprla salon Vroče masaže priljubljene med sedemdesetletniki Policija je v Ulici Rismondo v središču Trsta zaprla masažni salon New Moon, v katerem so mlade kitajske maserke nudile svojim strankam spolne usluge. V Trstu je to že četrti tovrstni primer letos, vse zasežene salone so upravljali kitajski državljani, z Daljnega vzhoda so prihajale tudi vse »maserke«. V masažni salon New Moon so policisti vstopili včeraj ob 16. uri. Vedeli so, kaj se tam običajno dogaja, saj so v prejšnjih dneh in tednih zaslišali več strank. Včeraj so naleteli na štiri mlade maserke s strankami, štiridesetletnega kitajskega upravnika lokala pa so zaradi spodbujanja prostitucije prijavili sodstvu. Po nalogu državnega tožilca Federica Frezze so sledile še hišne preiskave na domovih deklet, preverjajo pa tudi, ali so bile maserke zaposlene na črno. Namestnik vodje mobilnega oddelka Leonardo Boido je povedal, da so imela dekleta v Ulici Ri- smondo tudi popolne spolne odnose s svojimi gosti, kar predstavlja novost. Za take odnose so gostje odštevali od 130 do 150 evrov, za manjše »vroče stike« pa od 30 evrov navzgor. Vsak dan so v salonu gostili od deset do petnajst moških, med njimi jih je kar nekaj krepko preseglo sedemdeseto leto starosti. Dnevni zaslužek je znašal več kot tisoč evrov, nekaj odstotkov upravnik-zvodnik odstopal dekletom. Policisti so v sodelovanju s tožilcem Federicom Frezzo nadzorovali salon že kake tri tedne, potem ko so se krajani pritožili nad številnimi gosti, ki so se vrstili do poznih večernih ur. Policija je v tem letu zaprla že štiri masažne salone, zaradi spodbujanja ter izkoriščanja prostitucije je skupno ovadila deset kitajskih državljanov. (af) ISTRSKA KULTURA Stelio Spadaro bo moral še počakati Lucio Delcaro je sinoči formalno odstopil z mesta predsednika Inštituta za istrsko kulturo (IRCI). Nekdanji rektor tržaške Univerze je odstop utemeljil z prezaposlenostjo, upravni svet inštituta pa je Delcara vseeno zaprosil, da še za nekaj časa ostane na svojem mestu. In to v pričakovanju podpisa konvencije med IRCI in Občino Trst. Med možnimi kandidati za novega predsednika inštituta se omenja tudi Stelia Spadara, zastopnika nekdanje KPI in potem pokrajinskega tajnika Levih demokratov. Spadaro je doma iz Pirana. Kot možne kandidate za predsednika IRCI se vsekakor omenja tudi Renza Codarina. Nekdanji poslanec MSI Renzo de'Vidovich je medtem javno konte-stiral imenovanje občinskega svetnika Patricka Carlsena za zastopnika Občine v vodstvu IRCI. »Gre za človeka, ki je med volilno kampanjo predlagal dvojezično ime za osrednji tržaški trg,« se huduje bivši parlamentarec. Tržaška skupina humanitarne organizacije Emergency vabi člane, prijatelje, simpatizerje in radovedneže na tradicionalno solidarnostno večerjo, ki bo jjutri, 30. septembra, ob 19.30 v gostilni-piceriji Bita, v Ljudskem domu v Križu 401. Zbrana sredstva bodo namenili središču za prvo pomoč in sanitarnemu centru v Ahangaranu v dolini Panšir v Afganistanu. Letni stroški centra znašajo okrog 23 tisoč evrov, ki jih že nekaj let uspešno krije Emergency s pomočjo prostovoljnega dela in prispevkov ljudi. Pred večerjo bo na sporedu krajše srečanje z ginekologinjo Mauro Zot-tar, prostovoljko projekta Italija organizacije Emergency, ki nudi pomoč priseljencem in revežem brez zdravstvene oskrbe. Sledila bo večerja z mesnim in vegetarijanskim jedilnikom - zanjo bo vsak odštel 20 evrov (pijača ni vključena v ceno). Svojo prisotnost lahko potrdite samo še danes na naslovu emergencytrie-ste@yahoo.it ali na tel. 347/2963852. Javna srečanja o strukturnih skladih V muzeju Revoltella in v dvorani nekdanje ribarnice na mestnem nabrežju zaseda v teh dneh (do jutri) delovna skupina »Komunikacija strukturnih skladov«. Pobudo organizirata urad Europe Direct (pod okriljem Občine Trst) in predstavništvo Evropske komisije v Italiji. Cilj je spodbuditi poznavanje evropskih skladov na krajevni ravni. Današnje javno srečanje v muzeju Revoltella se bo začelo ob 9.30 (predvidoma do poldneva) ob prisotnosti funkcionarjev Evropske komisije, Evropskega parlamenta, italijanskega predsedstva vlade in nekaterih ministrstev. Zavetnika policije počastijo na Greti Danes ob 9.30 bo v cerkvi na Greti slovesna maša, ki jo bo pokrajinski kaplan policije Paolo Rakic daroval ob dnevu zavetnika nadangela Mihaela. Kvestor Giuseppe Padulano je letos izbral to prizorišče, ker je prebivalce Grete konec avgusta pretresel strahovit zločin. DEVINSKO-NABREŽINSKA OBČINA - Pester vikend kulturnih in športnih prireditev Konji, tek, veslanje, kolesarjenje Od Medje vasi, mimo Ribiškega naselja, Nabrežine, Naselja sv. Mavra vse do Sesljana, Devina in Štivana: povsod se bo nekaj dogajalo - Za urejanje prometa bo poskrbljeno • •• Predstavitev dogodkov v tržaški ExpoMittelschool kroma Prihajajoči vikend bo v devinsko-nabrežinski občini minil v znamenju res neobičajnega števila kulturnih, predvsem pa športnih dogodkov. O njih je včeraj tekla beseda na sedežu ExpoMittelsc-hool, kjer je podžupan Massimo Romita nanizal vrsto vabljivih prireditev, ki jih prirejajo krajevna društva in združenja. Vremenoslovci napovedujejo sončni konec tedna, ki se ga na tem delu zahodnega Krasa vsi obetajo. Vanj upajo pri SŠKD Timava Medja vas - Štivan, Ju-su Medja vas in Vaški skupnosti Medja vas, ki prirajajo 4. praznik Konji in vonjave mošta v Medji vasi. Tridnevno konjeniško prireditev, ki bo zaživela že jutri (do nedelje), bo kot je že tradicija obogatila pestra ponudba tipičnih kmetijskih in kraških proizvodov, razstav, ljudskih iger, predvsem pa ježe in konjskih vpreg. Svoja vrata bodo odprle osmice (Lah'vi - Pernarčič Paolo, farma Jakne - David Peric, Blažin'vi - Luciana Pahor in Tunk'vi - Sidonja Radetič) ter gostilna pri Pinotu, delovali bodo kioski s hrano, zvečer pa bo zadonela glasba (jutri The Maff, v soboto Xpress, v nedeljo pa Kraški muzikanti). V soboto je ob 9. uri predviden orientiring s konji, ob 15. uri pa konjske igre, v nedeljo ob 9. uri lov na zaklad s konji, konjske igre pa ob 13. uri, medtem ko bo ob 15. uri po vaških ulicah krenil sprevod konj in tekmovanje s kolesi, ob 16. uri pa so predvidene ljudske igre. V soboto in nedeljo se bodo obiskovalci na prizorišče pripeljali z brezplačnim avtobusom, ki bo vozil od parkirišča v Štivanu do vasi. Športno združenje Polisportiva San Marco prireja v soboto in nedeljo v Ribiškem naselju 6. državno prvenstvo v veslanju Coastal Rowing. Doslej so pobudniki prešteli že 250 vpisanih, ki se bodo v soboto pomerili v 4 km tekmovanju, v nedeljo pa v 8 km finalni tekmi. Sugestivno tekmovanje si lahko radovedneži ogledajo z Rilkejeve pešpoti oz. z devinskega portiča, od koder bodo štartali in kamor se bodo vrnili veslači. Pomorsko društvo Pietas Julia vabi v nedeljo na 40. jadralno regato za pokal Bernetti. Nad 200 plovil različnih kategorij se bo pomerilo na regati po Tržaškem zalivu (vpisovanja sprejemajo še danes in jutri popoldne v turističnih uradih pod županstvom). S Trga sv. Roka v Nabrežini bo v nedeljo ob. 9.30 štartal 33. kraški mali maraton, ki ga prireja tržaški Marathon club. Dopoldanske tekme na 21 kilometrih se bo udeležilo 400 tekačev. Ob 8.45 pa bodo ravno tako v nedeljo na svoj račun prišli kolesarji, ki se bodo z Naselja sv. Mavra pognali na 87 km kolesarsko dirko od Obalne ceste mimo vasi in zaselkov, vse do Brega in nazaj. To pa še ni vse, saj se bodo v nedeljo ob 11. uri v Se-sljanu zbrali motoristi v Sesljanu; na svojih jeklenih konjičkih jo bodo mahnili na spoznavanje našega prostora, svoj krog pa zaključili v Tržiču. Pester vikend se bo v ponedeljek zaključil še z degustacijo italijanskih sirov na Devinskem gradu (od 15.30, udeležba je brezplačna) in s koncertom v okviru revije Note Timave ob 21. uri v štivanski cerkvi. (sas) 8 Četrtek, 29. septembra 2011 ŠPORT / ŠEMPOLAJ - V ponedeljek v organizaciji SKD Vigred Dokazala sta, da Slovenci nismo samo planinci Večer z uglednima slovenskima jadralcema Jankom in Mitjo Kosmino - Jutri v Narodnem domu Morda nekoliko nenavadno, da se večer o jadranju tik pred Barcolano zgodi daleč od morja, pa vendar je bilo srečanje v Štalci v Šempolaju tokrat idealna kulisa za pogovor z uglednima slovenskima jadralcema Jankom in sinom Mitjo Kosmina. Pionir slovenskega jadranja, ki je dokazal, da Slovenci niso samo za v hirbe (kar 44 let je imel primat najboljše slovenske jadralske olimpijske uvrstitve), se je namreč rodil prav v Šempolaju, na katerega je še vedno čustveno navezan. Morje je sicer spoznal kasneje, v Kopru, kjer je potem navdušil še sina Mitjo; z njim je uresničil sanje o prvi slovenski 24-metrski maksi jadrnici - Maxi Jeni, s čimer se je uspešna zgodba o slovenskem jadranju nadaljevala. Pogovor, ki ga je vodil novinar Peter Verč, je bil široko zastavljen: sogovornika sta spregovorila o Šempolaju, začetkih njune jadralne poti, pa tudi o gospodarstvu, načrtih za prihodnost in lepotici Maxi Jeni. Oče Janko se je spomnil, kako je v Šem-polaju pasel krave, v Kopru pa dobil jadralno diplomo, ne da bi stopil na jadrnico. Po očetovih sledeh je tudi Mitja postal uspešen jadralec, svojo športno pot pa začel v zelo ugodnem obdobju, ko je Jugoslavija vidno podpirala šport. Njuni zgodbi seveda ne bi bili popolni, če ne bi spregovorili tudi o Barcolani. Tam je Mitja na Gaji Legend osvojil prvo slovensko zmago, Janko in Mitja Kosmina sta v šempolajsko Štalco privabila veliko vaščanov in jadralnih navdušencev kroma ki ostaja še danes njegov najljubši spomin. Prav takrat je začel graditi tudi uspešen odnos do Trsta in Tržačanov. Kosmina je namreč živ dokaza, kako se je spremenil Trst: ploskanje ob njegovem prihodu na nabrežje vsakič pokaže njegovo priljubljenost v mestu: »Vedno nas je krasil športni duh in spoštovanje do mesta, ki je po tolikih letih zdaj obojenstransko.« Gosta sta spregovo- rila tudi o nastanku Maxi Jene, opis pa je podkrepil tudi videoposnetek. Večer je zrežiral SKD Vigred, pobudnik pa je bil Miloš Zidarič, amaterski fotograf, ki je v Štalci predstavil tudi razstavo slik o Barcolani in kolaž fotografij Kraškega oktoberfešta. Janko in sin Mitja bosta o Barcolani spregovorila tudi jutri ob 19.00 v 43. BARCOLANA - Jutri začetek prireditev Kar štiri kulturni festivali Letos prvič tudi jazz glasba in podelitev radijske nagrade - Na predvečer regate spet veličasten ognjemet Včeraj danes Barcolana ni le zgodovinska regata v Tržaškem zalivu, temveč vsako leto zajame in ovrednoti tudi kulturno plat, ki je povezana z morjem in seveda z mestom samim. Letos sta se tradicionalnemu glasbenemu festivalu, ki bo letos zaživel že petnajstič, in nizu predstavitev knjig o morju pridružili še dve spremljevalni pobudi »pomorske« Barcolane. Kulturne prireditve Barcolane so letos prvič predstavili ločeno od športnih tekmovanj, da bi na ta način poudarili pomembnost le-teh. Že jutri bo tržaške ulice preplavila jazz glasba s festivalom Barcolana Jazz, ki se letos pojavlja prvič kot poizkus razširitve dogajanj Barcolane z nabrežja v središče mesta. Do nedelje, 9. oktobra, ko bo Barcolana dosegla višek s 43. jesenskim pokalom, se bo od Ulice San Nicolo do Trga Cavana zvrstilo enajst priznanih glasbenikov iz Furlanije-Julijske krajine in drugih krajev. Jutri ob 18.30 bo prvič v Trstu (v Ul. San Nicolo) nastopila afriško-ku-banska pevka Jayla Brown ob spremljavi tržaškega kvarteta TS 4. Pred tem, ob 18. uri na Trgu Cavana, boste lahko prisluhnili glasbi iz dvajsetih let Trieste early jazz orchestra. Na Trgu Hortis ob 19. uri pa bo na vrsti brazilska glasba iz začetka dvajsetega stoletja skupine Imagens 4tet. Ob isti uri pa bo v Ul. Torino nastop Shipyard town jazz orchestre. Prvi festival Barcolana Jazz se bo zaključil v nedeljo, 9. oktobra s popoldanskim nastopom pop-rock in dance skupine Musique boutique. Tudi letos se - že tretje leto zapored - vrača niz predstavitev knjig na nav-tično in pomorsko tematiko Barcolana di carta (Papirnata Barcolana). Letos so organizatorji vzpostavili sodelovanje s filmskim festivalom Maremetraggio, ki bo tudi uvedel letošnjo »papirnato« Bar-colano v četrtek, 6. oktobra ob 18. uri v areni Gas Natural z dokumentarnim filmom »Stretti al vento-Storie di naviga-zione in solitario«. Prvo literarno srečanje, na katerem bodo predstavili kar tri knjige, bo v petek, 7. oktobra v Morskem muzeju, da bi počastili pokojnega navti-čnega novinarja in fotografa Maria Mar-zarija, saj muzej hrani njegov bogat arhiv. Višek in zaključek »papirnate« Bar-colane bo v soboto, 8. oktobra popoldne z enim najboljših potapljačev na dah Enzom Maiorco, ki bo predstavil svojo publikacijo »Sotto il segno di Tanit«. Drugo letošnjo novost »kulturne« Barcolane predstavlja Cuffie d'oro (Zlate slušalke), prva velika nagrada v radijski komunikaciji. Pobudnik Charlie Gnocchi ter prireditelja One minute in Evolution tourist making so kot lokacijo za podelitev prvih Zlatih slušalk izbrali areno Gas Natural v naselju Barcolane, da bi nova pobuda pridobila čimvečji odmev. Izbrana komisija bo nagradila osebnosti, ki so se najbolj izkazale na radijskem področju (v novinarstvu, pri vodenju, v glasbeni in artistični produkciji). Med favoriti v kategoriji novinarskih redakcij so Rtl 102.5, Radio 24 in Radio Rai, pri vodjih radijskih oddaj pa Federico l'Olandese Volante Radia 101, Roberto Ferrari Radia Deejay, Alfonso Signorini Radia Monte Carlo in Valeria Benatti Rtl 102.5. V četrtek, 8. oktobra v večernih urah bodo podelili dvanajst Zlatih slušalk, dve pa bosta namenjeni Trža-čanom. Žirija je slednje že izbrala in bosta prve Zlate slušalke prejeli Paolo Zip-po, voditelj na Radiu Company in nogometna ekipa Triestina. Nenazadnje pa še tradicionalni Barcolana Music Festival, ki vsako leto privabi na Veliki trg na tisoče ljubiteljev glasbe vseh starosti in narodnosti. Glasbeni festival se bo odvijal v petek in soboto pred veliko regato, letos pa ga bo sklenil veličasten ognjemet, ki ga bodo po desetih letih ponovno izstrelili na nabrežju nekaj pred polnočjo na predvečer 43. Barcolane. Kot napovedano, se bo festival začel v petek, 7. oktobra z nastopom glasbenih skupin MiG29-Over Disneyland in The Go! Team, ob 21.30 pa bo na oder stopil nekdanji pevec skupin The Servant in Planet Funk Dan Black. Sobota, 8. oktobra pa bo posvečena italijanski glasbi z domačini Bivio H in Do-rino (ki je nastopila na televizijski oddaji X Factor) in priznanim kantavtorjem Rafom. Vse kulturne pobude 43. Barco-lane bodo kot običajno brezplačne. Barcolana se letos zavzema tudi za socialo. Preko 150 jadrnic, ki se je vpisalo na regato, se je pridružilo kampanji za povečanje občutljivosti do pediatrično paliativne oskrbe in bodo na regati izobesili zastavo z napisom Jaz paliativ... In ti? (Io palliative... e tu?). Kampanjo je v teh mesecih začela skupina staršev, ki so aktivni na tem področju s podporo in v sodelovanju z združenji, klubi in jadralnimi društvi tržaške pokrajine. Andreja Farneti [I] Lekarne (040 (040 Do 16. oktobra bo v umetnostni dvorani G. Negrisin v Miljah (Marconijev trg, 1) na ogled likovna razstava Rosignanova Barcolana. V soboto ob 18. uri bo o razstavi spregovoril kritik Enzo Santese. Urnik: od torka do sobote od 10. do 12. ure in od 17. do 20. ure, ob nedeljah od 11. do 13. ure. kroma Do sobote, 1. oktobra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Capo di piazza Mons. Santin 2 365840), Ul. Commerciale 21 421121), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. S Poslovni oglasi CONTACT CENTER TRIESTE IŠČE za takojšnjo vključitev operaterje z izrazito komunikativnostjo, ciljno usmerjenostjo, poznavanjem PC-ja. Prijave: 040.0648.649 od ponedeljka do sobote 8.00-21.00 veliki dvorani Narodnega doma v Trstu. Večer, ki ga prireja društvo Fotovideo Trst 80, bo vodila Nadja Kralj, na ogled bo tudi 15-minutni video o jadrnici MaxiJena. Sledilo bo odprtje razstave fotografij, ki sta jih posnela člana krožka Luka Vuga in Miloš Zidarič. Razstava bo na ogled od 3. do 7. oktobra od 17. do 19. ure. (V.S.) Danes, ČETRTEK, 29. septembra 2011 MIHAEL Sonce vzide ob 7.00 in zatone ob 18.50 - Dolžina dneva 11.50 - Luna vzide ob 9.36 in zatone ob 19.37 Jutri, PETEK, 30. septembra 2011 SONJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 24,2 stopinje C, zračni tlak 1026,3 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter 24 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 22,2 stopinje C. 0 Mali oglasi 37-LETNIK z vozniškima dovoljenjema C in D, nujno išče katerokoli zaposlitev. Tel. 349-5830782. 26-LETNICA išče delo v devinsko-na-brežinski občini kot hišna pomočnica ter pomaga pri učenju angleščine. Tel. št.: 340-6314234. 37-LETNI FANT z večletnimi izkušnjami v tovarni kot skladiščnik išče resno zaposlitev. Tel. št.: 040-200882 ali 328-1740877. IŠČEM v najem enosobno stanovanje na Opčinah v mirni okolici. Tel. št.: 335-6158792. PODARIM televizijo z dekoderjem, znamke toshiba, 28''. Tel. 040-44631. PRODAM drva za kurjavo po ugodni ceni. Tel. št.: 040-214412. PRODAM AVTO fiat 500. Cena po dogovoru. Tel. št. 040-910148 ali 040226847. PRODAM DIATONIČNO HARMONIKO CFB, cena 1.200 evrov. Tel. št. 3355387249. PRODAM kraško skrinjo z oreha. Tel. št.: 339-7396098. PRODAM na novo prebarvan 50 special, letnik '80, nov motor, cena 1.500,00 evrov. Tel. št.: 338-4966680. PRODAM posode rostfrei z 10 cm izolacije, izpustnim ventilom in odprtino z vratci (valvola di scarico e boc-caporto), zmogljivosti 8 in 10 tisoč litrov. Tel. 347-1423651. PRODAM suha hrastova drva. Možnost razreza na 25-33 cm in dostava na dom. Tel. št.: 348-4438341. STANOVANJE v Sežani prodam. Tel. št.: 00386(0)41 345277. V BARKOVLJAH prodam štirisobno hišo na 1000 kv. m. zemljišča. Tel. št. 333-6194326. V PREBENEGU prodam zazidljivo zemljišče s projektom. Tel. št.: 3356322701. M Izleti NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 (040 767391). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v soboto, 1. oktobra, celodnevni izlet v domovino Prosecca z obiskom kleti, kosilom in obiskom gradu Castel-brando. Info in prijave na www.onav.it, trieste@onav.it ali tel. št. 333-4219540 (Luciano), 340-6294863 (Elio). 50-LETNIKI KRASA POZOR! Odhod izleta na Koroško je v nedeljo, 2. oktobra: 6.30 Repen, 6.40 Prosek - Krža-da, 6.50 Opčine (Dunajska cesta, pred picerijo). Prosimo za točnost. KRUT vabi v soboto, 8. oktobra, na Bled na ogled razstave »Leta na Azurni obali - Pablo Picasso in njegov keramični opus« in razstave »Slovenski impressionisti: Jakopič, Jama, Grohar in Sternen« z okoli 50. deli iz zasebnih zbirk, prirejene v počastitev 1000. letnice prve omembe Blejskega gradu. Pojasnila na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. ROMANJE V PADOVO V soboto, 8. oktobra, bomo poromali v Padovo. V baziliki sv. Antona bomo imeli sv. mašo, nato pa ogled vsega, kar spominja na svetnika. Šli bomo h kapucinom, kjer je živel in umrl svetnik Leopold Man-dič. Po kosilu bomo obiskali še kraje v okolici Padove, ki spominjajo na sv. Antona: Camposampiero in Padova Ar-cella. Za vpis in vse ostale informacije pokličite čim prej tel. št. 347-9322123. KMEČKA ZVEZA prireja 9. oktobra tradicionalni jesenski izlet na Praznik kostanja v Bardu. Odhod avtobusa iz Boljunca, ki bo peljal po običajnem voznem redu, ob 7. uri. Podrobne informacije lahko dobite v uradih Kmečke zveze ali po tel. 040-362941. / TRST Četrtek, 29. septembra 2011 9 U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'alba del pianeta delle scim-mie«. ARISTON - 18.45, 21.00 »Tomboy«. CINECITY - 15.45, 17.55 »I Puffi 3D«; 15.55, 18.00, 20.05, 22.10 »I Puffi«; 22.00 »The Eagle«; 16.30, 21.30 »Crazy stupid love«; 19.05 »Super 8«; 20.05, 22.15 »Box office 3D«; 16.10, 18.05, 20.00 »Kung fu Panda 2«; 16.35, 19.10, 21.45 »Niente da dic-hiarare?«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Ma come fa a far tutto?«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »L'alba del piane-ta delle scimmie«. FELLINI - 16.45 »Kung fu Panda 2«; 18.35, 20.20, 22.15 »This is England«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »Carnage«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »La pelle che abito«. GIOTTO MULTISALA 3 - 18.40 »Mozzarella stories«; 17.00, 20.20, 22.00 »Terraferma«. KOPER - KOLOSEJ - 18.10, 20.10, 22.10 »Johnny English 2«; 19.20 »Kavboji in vesoljci«; 17.00, 19.10, 21.20 »Lahko noč, gospodična«; 16.20, 17.50 »Medvedek Pu«; 21.40 »Ta nora ljubezen«; 16.00 »Zelena svetilka«. KOPER - PLANET TUŠ 16.50 »Smrkci 3D (sinhr.)«; 17.00 »Smrkci (sinhr.)«; 20.15 »Ta nora ljubezen«; 16.30 »Oskrbnik«; 16.00, 18.20, 19.20, 20.40, 21.40 »Johnny English 2«; 16.15, 18.45, 21.15 »Prijatelja samo za seks«; 15.00, 16.40, 18.25 »Medvedek Pu (sinhr.)«; 18.40, 20.50 »Lahko noč, gospodična«; 19.10, 21.30 »Noč morskih psov 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Niente da dichiarare?«; Dvorana 2: 16.40, 18.30 »I Puffi 2D«; 20.20 »I Puffi 3D«; Dvorana 3: 16.45, 18.30, 20.25, 22.15 »Ma come fa a far tutto?«; Dvorana 4: 16.30, 20.15, 22.15 »Crazy, stupid, love«; 18.30 »Il debito«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.00 »L'alba del pianeta delle scimmie«; Dvorana 2: 17.30, 19.50 »I Puffi - 3D (dig.)«; 22.00 »Crazy, stupid, love«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.10 »La pelle che abito«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.10 »Niente da dichiarare«; Dvorana 5: 17.45, 20.10, 22.15 »Carnage«. HU Osmice DRUŽINA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Tel. 040-231975. Prisrčno vabljeni! FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Tel. št. 040-299442. Vljudno vabljeni! OSMICA je odprta pri Škerku v Pra- protu. Tel. 040-200156. OSMICO sta v Samatorci št. 50 odprla Cvetko in Zmaga Colja. Tel. št. 040229224. Vabljeni! □ Obvestila GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da so odprti vpisi v glasbeno šolo za l. 2011/12. Informacije na tel. št. 040-251101 (Bruno) ali 3492512176 (Irina). JOGA: v novem središču, na Repenta-brski 66, se bo v oktobru pričel tečaj joge. Ob torkih 19.30-21.00; ob četrtkih 18.30-20.00. Če bo dovolj prijav tudi ob ponedeljkih zjutraj 9.0010.30. Informacije in prijave: Sklad Mitja Čuk 040-212289 ali 3490981408 (Bruna). MLADINSKI KROŽEK DOLINA prireja tečaj kitare za malčke in manj mlade. Vpisovanje in ostale informacije na tel. št. 338-7438682. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE vabi kulturna društva, da se prijavijo na predstavitev gledališke sezone 2011/12 s krajšim skečem »Ma me prou provociraste...«. Igralca Minu Kjuder in Adrijan Rustja bosta v šaljivi obliki orisala novo sezono in www.primorski.eu1 omogočila vpis abonmaja. Info na tel. št. 040-632664 (kontaktna oseba Valentina Repini). MEŠANI PEVSKI ZBOR SEŽANA vabi k sodelovanju člane in članice. Najbolj zaželeni so tenoristi in baritoni-sti, enako povabilo pa velja tudi za članice. Vaje potekajo vsak torek ob 20. uri v Vrabčevi dvorani Glasbene šole v Sežani. Informacije: 00386-41952966. AO SPDT prireja v oktobru tečaj plezanja za začetnike. Udeleženci bodo spoznali osnovne prvine plezanja s plezanjem v naravi in na umetni steni. Vključeni sta zanimivi predavanji o vremenoslovju in varstvu v gorah. Informativni sestanek bo v športnem centru Zarja v Bazovici danes, 29. septembra, ob 20.30. Informacije na tel. 335-5316286 (Veronika). »STARŠI SKUPAJ« prireja v prostorih krožka Krut, Ul. Cicerone 8/b, danes, 29. septembra, ob 17. uri spoznaval-no informativno srečanje o načrtovanem bodočem delovanju. Vabljeni člani združenja in vsi ki bi se združenju radi pridružili. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 29. septembra, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159). UPRAVA OBČINE ZGONIK sporoča, da danes, 29. septembra, ob praznovanju vaškega zavetnika sv. Mihaela, ne bodo delovali občinski uradi ter sledeče občinske storitve: služba za prevoz učencev, šolska kuhinja, delavska in smetarska služba. ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO OPČIN vabi občane na javno srečanje »Splošni načrt za pridobitev kraške arhitekture« s predstavniki občine in Pokrajine Trst, ki se bo vršilo danes, 29. septembra, ob 20. uri v razstavni dvorani ZKB, Ul. Ricreatorio 2. Predavala bosta prof. Livio Poldini in odbornik tržaške občine arhitekt Fabio Omero. 60-LETNIKI OBČINE DOLINA se dobimo v petek, 30. septembra, ob 20. uri v obrtni coni Dolina, da skupaj organiziramo naše praznovanje. 70-LETNIKI občine Dolina se pripravljajo na prijetno slavljenje okrogle letnice. Zbrali se bomo v Boljuncu v petek, 30. septembra, ob 19. uri. Informacije na tel. št. 333-6843573. CCYJ, Ul. Mazzini 30, 3. nadstropje, vabi ob 19.30 na konferenco, ki bo 30. septembra: Vis medicatrix naturae, vabilo k študiju zdravilnih rastlin. Info: 333-4236902, 040-2602395. NATIVITAS 2011 - deželno zborovsko združenje USCI sporoča, da se lahko zainteresirani zbori prijavijo na 11. božično zborovsko revijo Nativitas do 30. septembra. Info na tel. št. 040635626 ali v uradih ZSKD. OBČINA ZGONIK obvešča, da bosta anagrafski in matični urad zaprta javnosti v petek, 30. septembra, zaradi izpopolnjevalnega tečaja osebja. Zagotovljene bodo nujne storitve. OBČINE DEVIN NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR ter Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra od 16. do 18. ure: 30. septembra: »Kreativna škatla«, »Majhne ži-valice s pon-ponov«. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. PIHALNI ORKESTER BREG in Glasbena matica obveščata, da so odprti vpisi za glasbeno šolo. Informacije na tel. št.: 338-6439938 ali vsak četrtek na sedežu godbe od 20.30 dalje. SPDT prireja tečaj nordijske hoje. Srečanja bodo potekala ob petkih: 30. septembra, 7. in 14. oktobra, od 16. do 18. ure, zbirališče pri spomeniku na Proseku ob 15.45. Informacije in prijave na tel. 040-220155 (Livio). TEČAJI ANGLEŠČINE IN SLOVENŠČINE pri SKD Igo Gruden se bodo začeli v oktobru, 28 lekcij, enkrat tedensko po uro in pol, vpisovanje v Kavarni Gruden in v občinski knjižnici N. Pertot v Nabrežini. Info 040299632 ali 339-5281729 (Vera Tuta). TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v petek, 30. septembra, ob 20.45 generalka za nastop, ki bo v nedeljo, 2. oktobra, ob 15. uri na proslavi v Trebčah. AŠD BREG sporoča, da bodo v občinskem športnem centru S. Klabjan v Dolini stekle še sledeče dejavnosti: rekreacija odrasli, od 3. oktobra, ob ponedeljkih in petkih ob 21.00; rekreacija odrasli, od 6. oktobra, ob torkih in četrtkih ob 8.30; otroška telovadba od 1. oktobra, ob sobotah, skupina starejših ob 9.30 in skupina mlajših ob 10.30. Prisrčno vabljeni! BALETNO DRUŠTVO SEŽANA organizira baletne vaje (od 4. leta dalje), jazz balet (od 11. leta), balet in telovadbo za odrasle (brez omejitve). Novost letošnjega programa je balet z mamo (deklice, stare 3 leta osvajajo prve baletne korake s svojimi mamicami). Vpis do 1. oktobra ob ponedeljkih, od 15. do 17. ure v garderobi Kosovelovega doma (Službeni vhod) v Sežani. Informacije: 0038641-524 310 (Evgen Todor) in 0038640-601 554 in 40-900091 (Maja Oblak). SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA vabi na dan odprtih vrat, ki bo v soboto, 1. oktobra, ob 15. uri v Finžgarjevem domu na Op-činah. Toplo vabljeni. ŠZ BOR-ŠŠ TRST obvešča, da se bo vadba za predšolske otroke začela v soboto, 1. oktobra, na stadionu 1. maja: od 9.30 do 10.30 za otroke od 1. do 3. leta in od 10.30 do 11.30 za otroke od 3. do 6. leta. Info: stadion 1. maj, Vrdelska cesta št. 7, od 15. do 18. ure, tel. 040-51377, urad.bor@gmail.com. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 3. oktobra, v Peterlinovo dvorano, Doni-zettijeva 3, na prvo srečanje v sezoni 2011/12. Na večeru o »zamujenem italijanskem Nurnbergu« bo predaval inž. Peter Merku. V iskanju razlogov za različno ravnanje nasprotnih strani pri procesih proti vojnim kriminalcem iz 2. svetovne vojne je inž. Merku preučil veliko tozadevne literature, ki je izšla predvsem v zadnjem desetletju, ter strnil svoje informativne ugotovitve v obliki predavanja. Začetek ob 20.30. KK ADRIA - telovadba za odrasle vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 21. ure v ŠKC v Lonjerju. Prvo srečanje v ponedeljek, 3. oktobra. Informacije na tel. št. 040-910339 (Pierina). MAČKOLJE - Spomin na tragične vojne dogodke ob 68. obletnici požiga vasi in usmrtitve številnih vaščanov 2. in 3. oktobra 1943: počastili bomo žrtve tistih dni s sv. mašo, ki bo v ponedeljek, 3. oktobra, v Mačkoljah ob 18. uri. SHINKAI KARATE CLUB sporoča, da se bodo redni treningi v lonjerski telovadnici začeli v ponedeljek, 3. oktobra: ob ponedeljkih in četrtkih od 17. do 18. ure začetniki, od 18. do 19. ure otroci/barvani pasovi, od 19. do 20. ure odrasli. Info: 349-0861971. Več na www.shinkaikarate.it. TEČAJI TAI CHI pri Skladu Mitja Čuk ob ponedeljkih in petkih: prvo srečanje v ponedeljek, 3. oktobra, ob 19. uri v Večnamenskem središču na Re-pentabrski 66, Opčine. Informacije na tel. 040-212289, info@skladmc.org. JOGA V ŠKC V LONJERJU se bo pričela v torek, 4. oktobra, ob 19. uri. Informacije na tel. št. 333-5062494 v večernih urah (Dorica). KLEKLJARSKA SEKCIJA SKD Lipa iz Bazovice vabi vse svoje stare in nove klekljarice na sestanek v torek, 4. oktobra, ob 19.30 v prostorih Bazovske-ga doma. ŽENSKA TELOVADBA V REPNU: Klasična telovadba bo potekala dvakrat tedensko: ob sredah 20.00-21.00 in petkih 17.30-18.30. Prvo srečanje bo v telovadnici v Repnu v sredo, 5. oktobra, ob 20. uri. Potrebni sta blazina za telovadbo in mala brisača. Prijave in informacije na tel. št. 0038631687290 (Tanja). Število mest je omejeno zaradi strokovnega pristopa in opazovanja posameznika. KRUT začenja v sredo, 5. oktobra, jesenski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Stru-njanu in v Gradežu. Informacije in vpisovanje na sedežu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. PREDSMUČARSKA TELOVADBA SPDT - Smučarski odsek SPDT obvešča, da se v sredo, 5. oktobra, začenjajo treningi za pridobitev kon-dicije za smučarsko sezono, namenjeni odraslim, v telovadnici šole Co-dermatz v Ul. Pindemonte 11 v Trstu, z začetkom ob 20.30. Informacije in prijave na tel. št. 335-6123484. TELOVADBA V BAZENU v organizaciji MD Boljunec se bo pričela v sredo, 5. oktobra. Odhod društvenega kombija ob 9. uri iz trga v Boljuncu. Telovadba pod vodstvom strokovne vaditeljice bo potekala ob sredah v bazenu s segreto morsko vodo v an-karanskem centru dobrega počutja Adria. Število mest je omejeno. Vpisi in informacije na tel. št. 3358045700 ali mdboljunec@gmail.com. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA, Mladika in Tržaška knjigarna vabijo na kavo s knjigo. V sredo, 5. oktobra, ob 10. uri bodo v Tržaški knjigarni na obisku slovenski pesniki, avtorji nove dvojezične pesniške antologije Loro tor-nano la sera, ki je ravnokar izšla. ŠC M. KLEIN - »Tečaj za nosečnice v bazenu« se bo začel 6. oktobra od 10.00 do 11.30. Informativno srečanje 5. oktobra ob 18.30 na sedežu v Ul. Cicerone 8; »Acquafitness«, primeren tečaj za vse starosti. Urniki: torek 19.30-20.10 in 20.15-20.55; četrtek 19.30-20.10 in 20.15-20.55. Prvo srečanje bo 6. oktobra; »Tečaj za dojenčke v bazenu« od 1. do 18. meseca ob petkih od 10.00 do 10.45 in sobotah od 10.00 do 10.45 ter od 10.45 do 11.30, od 18. meseca do 4. leta ob sobotah v dvojni izmeni od 17.00 do 17.45 in od 17.45 do 18.30. Začeli se bodo 14. oz. 15. oktobra. Prijave in informacije na tel. 328-4559414, in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org. KARAIBSKI IN LATINOAMERIŠKI SKUPINSKI PLES - v organizaciji MD Boljunec bo pričel v četrtek, 6. oktobra, ob 20.30. Tečaj je namenjen vsem ljubiteljem plesa ne glede na starostno dobo. Na prvem srečanju bomo preizkusili kako to gre. Prijave na tel. 329-2126570 Roberta ali na naslov mdboljunec@gmail.com. KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni tečaj vezenja, ki bo vsak četrtek z gospo Marico Pahor. Prvo srečanje bo v četrtek, 6. oktobra, ob 16. uri. KROŽEK AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 8. oktobra, s pri-četkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih Dopolavoro ferroviario v Nabrežini. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja pohod »Zoro Starec« 8. oktobra. Po barkovljanskih klancih bo po-hodnike vodila prof. Marinka Pertot. Start izpred društva ob 14.30. Hoje bo okrog 3 ure. Priporočamo primerno obutev. Po pohodu bo v društvu »pa-štašuta« za katero se je treba najaviti na tel. št. 040-411635, 040-415797. JOGA PRI SKD I. GRUDEN: vodi Di-vna Slavec, začetek 10. oktobra. Urnik: torek in četrtek, 9.00-10.30 in 10.30-12.00; ponedeljek in sreda, 18.30-20.00. Info 040-299632 ali 3395281729 (Vera Tuta). KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da poteka vadba pilatesa za redne in nove člane pod vodstvom prof. Mateje Šaj-na. Jutranja vadba za zrela in zlata leta: ob ponedeljkih in ali ob sredah ob 9.30; Večerna vadba za zdravo hrbtenico: ponedeljek ob 18.30, četrtek ob 19.15 in ob 20.15. Za vpis in pojasnila: 040-327327, 340 4835610 (Anica), 00386-40285930 (Mateja). KRUT - za sprostitev in dobro počutje - vabi na tečaj »Ustvarjanje manda-le«. Prvo srečanje bo v torek, 11. oktobra, ob 16. uri na društvenem sedežu. Dodatna pojasnila in prijave na Krutu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040360072. GLASBENA KAMBRCA - SKD Bar-kovlje sprejema vpise v glasbeno delavnico oz. v tečaj solopetja za otroke in najstnike do nedelje, 9. oktobra. Dejavnosti bodo potekale ob sredah, četrtkih ali petkih popoldne (po možnem dogovoru). Začetek 12. oktobra. Informacije na tel. št.: 3396543410. SK DEVIN prireja do 4. decembra tečaje smučanja na plastični stezi v Na-brežini pod vodstvom društvenih učiteljev. Možnost najema opreme. Informacije in vpisovanja: info@skde-vin.it, 040-2908195, 348-1334086 (Erika). H Prireditve 65. OBLETNICA POSTAVITVE SPOMENIKA PADLIM V TREBČAH: VZPI-ANPI sekcija Trebče in vaške organizacije vabijo danes, 29. septembra, ob 20. uri v Ljudski dom v Trebče na okroglo mizo z naslovom »Kam z zgodovinskim spominom?«. Sogovorniki: Azra Nuhefendič, Jože Pirjevec in Ervin Hladnik-Milharčič. Osrednja proslava pred spomenikom padlim bo v nedeljo, 2. oktobra, ob 15. uri. Sledi koncert TPPZ Pinko Tomažič in odprtje razstave otrok trebenskega vrtca in osnovne šole »Naše pravice in dolžnosti. Naša ustava«, ki bosta v Ljudskem domu. FOTOVIDEO TRST 80 vabi na večer »Mitja Kosmina in Barkovljanka« v petek, 30. septembra, ob 19. uri v veliko dvorano Narodnega doma, Ul. Filzi 14. Gost večera bo jadralec Mitja Kosmina z videom o Maxi Jeni. Sledilo bo odprtje razstave fotografij, ki sta jih posnela L. Vuga in M. Zi-darič. Toplo vabljeni! SDD JAKA ŠTOKA vabi na srečanje z Jožetom Pirjevcem, avtorjem knjige »Tito in tovariši«, ki bo v nedeljo, 2. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem domu Prosek Kontovel. RAZSTAVA v osmici družine Fabec v Mavhinjah. V obratovalnem času osmice do 16. oktobra so na ogled fotografije zgodovinarke Mirte Čok in naravoslovne ilustracije (akvareli) akad. slikarke Katerine Kalc. Vabljeni. Prispevki V spomin na Karla Grgiča B'krčet've-ga darujeta Oskar in Neva (Padriče) 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Padričah. V spomin na Lojzeta Žagarja Škabč've-ga darujeta Oskar in Neva (Padriče) 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Padričah. V spomin na pokojne starše in svaka Edota daruje Danica Grahonja z družino 50,00 evrov za Sklad Luchetta, Ota, DAngelo, Hrovatin. t Prerano je odšla naša ljubljena Jana Umek Njeni Noel in Maja, Nadja in Janez, Jan z Martino, nona Romana, Sonja z družino ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v ožjem družinskem krogu. Namesto cvetja darujte za Hospice Pineta del Carso. Mavhinje, 29. septembra 2011 Pogrebno podjetje Alabarda Ob izgubi ljubljene Jane izrekamo družini iskreno sožalje, Majo pa toplo objamemo. Otroci, učno in neučno osebje otroškega vrtca v Mavhinjah 29.9.2009 29.9.2011 Stelio Krmac Spomin nate je vedno živ. Žena Palmira Košarkarski klub Bor se klanja spominu dolgoletnega trenerja MARIOTA MARIJA in izraža svojcem iskreno sožalje. Žalovanju se pridružujejo nekdanji Borovi in Cicibonini igralci, AŠZ Jadran ter Attilio Frizzati in AD Pallacanestro SABA Trieste 10 Četrtek, 29. septembra 2011 ŠPORT / GLEDALIŠKI VRTILJAK - V nedeljo je bila pri Sv. Ivanu prva abonmajska predstava Pet princesk na zrnu graha -mali igralci za male gledalce Z delom Lučke Susič v režiji Alide Bevk nastopila Mala gledališka šola Matejke Peterlin Začetna predstava štirinajste sezone Gledališkega vrtiljaka je v nedeljo popoldne v Marijin dom pri Sv. Ivanu privabila številno občinstvo, od najmlajših do starejših gledalcev. To je tudi razumljivo, saj so bili - po zdaj že deset let trajajoči tradiciji- protagonisti prve predstave otroci sami, kar je v gledališče privabilo tudi mnogo njihovih staršev in dedkov. Glavni del občinstva pa so seveda predstavljali otroci, saj je Gledališki vrtiljak namenjen prav njim. Predstava Pet princesk na zrnu graha je noviteta, ki je nastala izpod peresa Lučke Peterlin Susič ob desetletnici poletnega gledališkega tedna za najmlajše (pred tremi leti je ta pobuda dobila ime Mala gledališka šola Matejke Peterlin). S spretno roko jo je tam zrežirala poklicna režiserka in igralka Ali-da Bevk, tako da je nastala živahna in prijetna predstava, ki je pritegnila pozornost vseh, od najmlajših do starejših gledalcev. Najmlajši so v njej videli predvsem lepe kostume, male napetosti okoli pravljičnih junakov, ki jih poznajo iz klasičnih svetovnih pravljic, uspeli pa so tudi slediti glavnemu razvoju dogodkov. Starejši pa so se zabavali tudi ob ironičnih in duhovitih domislicah, predvsem pa so občudovali male igralce, ki so se res lepo izkazali, pa čeprav je imela najmlajša »miška« le šest let. Lik posesivne in ukazovalne matere kraljice sta prav dobro izpeljali Valentina Sosič in Veronika Škerlavaj. Prav je, da sta posebej omenjeni, saj sta odigrali najtežjo in najodgovornejšo vlogo. Kraljica je namreč na odru od začetka do konca predstave, saj na njeni odločitvi, da najde nevesto za svojega sinčka, sloni ves zaplet in razplet dogajanja. Okoli tega lika se potem zvrsti vrsta drugih, od dvorjanic, princa, dvornih mačk in dvornega zdravnika do Trnuljke, Sneguljke z njenimi palčki, Pepelke s polsestrama in miškami, kitajske princeske Tiki-Tiki, Prave princeske, pa še pisatelja Andersena in komičnega lika ministra za poročne zadeve. Pri vseh teh vlogah gre za dvojno zasedbo, saj je za abonma Rdeči palček igrala prva izmena malih gojencev, za abonma Modri palček pa druga. Nemogoče je torej našteti imena vseh nastopajočih, kdor je igro videl, pa bo soglašal, da se je dogajanje na odru odvijalo prepričljivo, s hitrim in sproščenim ritmom, k čemur so pripomogli prav vsi igralci. Občinstvo se je tega zavedalo in je njihov poslovilni ples spremljalo z Veliko število otrok je bilo tako v dvorani kot na odru kroma navdušenim ritmičnim ploskanjem. Naj omenimo še druge graditelje te predstave: za izvirno glasbo je poskrbel Aljoša Saksida, ples si je zamislila Jelka Bogatec, sceno pa Matej Su-sič, za zvok je skrbel Samuel Kralj, za luči pa Danijel Radetič. Otroke so učili nekateri člani Radijskega odra ob pomoči mladih animatorjev Slovenskega kulturnega kluba. Predstava pa je nastala v produkciji Radijskega odra in Slovenske prosvete, ki sta organizatorja tako Male gledališke šole Matejke Pe-terlin kot Gledališkega vrtiljaka. Naslednja predstava letošnje sezone bo 16. oktobra, ko bo v goste prišla gledališka skupina Ku-kuc iz Lendave z igrico Otroci sveta, po njej pa se bo zvrstilo še pet predstav. Zato se še vedno splača kupiti abonma, saj jih je še nekaj na razpolago, posebno za Modrega palčka (predstava ob 17,30). Pred vsako predstavo bo otroke-gle-dalce zaposlila animatorka Študijskega centra Melanie Klein (v nedeljo sta otroke zabavali kar dve, Samoa in Mateja, ki se bosta pozneje vrstili), k animaciji (podpira jo Zadružna kraška banka) pa spada tudi risarski natečaj Moj najljubši gledališki junak z zaključnim nagrajevanjem in obisk svetega Miklavža, ki bo seveda 4. decembra, ko bo na sporedu nova produkcija Radijskega odra, igrica Heidi. Tržačanke DS zahtevajo Berlusconijev odstop Kdor ponižuje ženske, nikakor ne sme voditi države. V to so trdno prepričane tržaške ženske, ki se prepoznavajo v vrstah Demokratske stranke. Ker si nadvse želijo, da bi predsednik vlade Silvio Berlusconi le odstopil, bodo v soboto v Ulici delle Torri od 10. do 12.30 zbirale podpise na razglednici, ki mu jo bodo nato poslale. Zenske DS zahtevajo namreč Berlusconijev takojšen odstop, saj je njegovo obnašanje nedopustno in žaljivo do žensk, ki so zanj le predmet zabave in užitka. Odprtje fotografske razstave Indian faces V veži tržaške Trgovinske zbornice (na Borznem trgu 14) bodo danes ob 17.30 slovesno odprli fotografsko razstavo Indian faces. Obiskovalec se bo lahko zazrl v oči in obraze, ki so zaznamovali indijsko kinematografijo, od Mire Nair do Salmana Rushdia. Razstava bo odprta do 14. oktobra. www.primorski.eu1 ŽENSKE - Dvodnevni forum o ženskah za ženske 101 ženska se predstavlja Jutri in v soboto v Trgovinski zbornici oziroma hotelu Savoia Excelsior - Debate in soočanja »Občutek imam, da Trst zapostavlja ženske, da ne posveča dovolj vidljivosti njihovi bogati in utripajoči kreativni duši. Prepričana sem, da so ženske v tem hudem trenutku edine zmožne "premikati gore" in z novimi, svežimi pobudami zarisati nove smernice današnji družbi.« Ta ideja je milansko pisateljico Patrizio Rigo-ni, ki živi v Trstu že 12 let, spodbudila k priredbi dvodnevnega foruma žensk, točneje 101 žensk - podjetnic, raziskovalk, zdravnic, novinark, gledaliških igralk, kul-turnic, športnic in res številnih drugih. Jutri in v soboto bodo namreč ženske protagonistke srečanj na tržaški Trgovinski zbornici oz. v hotelu Savoia Excelsior. Pogovarjale se bodo, pripovedovale svoje življenjske zgodbe, analizirale svoje izkušnje, se med seboj soočale in razmišljale o prihodnosti. Rigonijeva si je zamislila pester program debat (začetek ob 9. uri), na katerih naj bi prišle na dan težave, s katerimi se ženske danes soočajo v Trstu pa tudi drugje, in raznorazne izkušnje, ki so pozitivno ali negativno vplivale na njihova življenja in ključne izbire. Na včerajšnjem srečanju na tržaškem županstvu so nekatere izmed udeleženk poudarile dejstvo, da so ženske bistven element, na katerem temelji družba. Tovrstno srečanje pa jim bo ponudilo enkratno priložnost za spletanje novih vezi in vzpostavljanje sodelovalnih od- Z leve tržaška podžupanja Fabiana Martini in pobudnica Patrizia Rigoni kroma nosov. Na forum so vabljene zlasti ženske, spremljajo pa jih lahko tudi moški, ki se lahko od njihove izkušnje še marsikaj naučijo. (sas) NIŽJA SREDNJA ŠOLA SREČKA KOSOVELA - Zanimiv projekt openske šole Dijaki uredili vodnik Sprehodi po Opčinah Bralce popeljejo na šest sprehodov po vasi in njeni okolici, vse do obeliska in Ovčjaka - Pričevanja enajstih vaščanov so posneli tudi na DVD Zemljevid je izdelal Erik Geletti »Dokler se nisem udeležil teh poučnih sprehodov, so mi bile nevidne mnoge zanimivosti mojega rojstnega kraja,« je med drugim zapisal Matej, ki je lani obiskoval 3. A razred openske srednje šole Srečka Kosovela. Matej je eden od avtorjev zanimive brošure Sprehodi po Opčinah, pravega trijezičnega vodnika po preteklosti in sedanjosti te kraške vasi, ki so ga napisali srednješolci in njihovi mentorji. Vodnik je rezultat projekta, ki je v zadnjih dveh letih potekal na šoli. Oblikovali sta ga profesorica risanja Ani Tretjak in zgodovinarka Mirta Čok, pri njem pa so sodelovale tudi druge profesorice. »Zamisel se je rodila potem, ko so nas učenci sežanske šole, s katero sodelujemo, vodili po Kosovelovi učni poti,« nam je pojasnila prof. Majda Kodrič. »Spraševali smo se, kaj naj jim pokažemo, ko nam bodo vrnili obisk. Nastala je tako zamisel, ki bi tudi našim otrokom približala teritorij in njegove zanimivosti.« Ko so dijakom predložili vprašalnik, ki ga je pripravila Mirta Čok, so ugotovili, da nižješolci poznajo le pokopališče, Zadružno kraško banko, prodajalno Conad in Arnoldov sladoled. »Starši jih po Opčinah peljejo z avtomobili, redki hodijo samostojno po vasi, redki poznajo kraje in domačine. Zato smo si zamislile šest tematskih sprehodov.« Dijaki so med urami risanja spoznavali Opčine in prišli v stik z nekaterimi bolj ali manj znanimi vaščani: arhitektko Moniko Hrovatin, župnikom Francem Pohajačem, pisateljem Markom Sosičem, predsednico Vzpi-Anpi Stanko Hrovatin ... »Največ so se naučili ravno iz živega stika z ljudmi: potom tega ustnega izročila so tudi sami potovali po preteklosti.« Pod mentorstvom »art designerja« Antonia Giacomina so v kamero ujeli enajst pričevanj: iz preko dvestominut-nega filmskega zapisa so pripravili dvaj-setminutni DVD, film bo kmalu viden tudi na šolski spletni strani. Na teh pogovorih in sprehodih so tudi skicirali, fotografirali, izoblikovali nekatere samostojne zamisli, na primer izviren zemljevid Opčin in predlog za postavitev spomenika vsem športnikom. Pripravili so tudi besedila, ki so jih nato profesorice preuredile in prevedle v angleščino in italijanščino, »a ohranile njihov zorni kot«. Kdor bo v roke vzel modro knjižico Sprehodi po Opčinah, bo med drugim izvedel, da so obelisk na Selivcu postavili leta 1839, da je Brdino nekdaj prekrival kal in da je v bližini vasi še danes velik kal, ki mu domačini pravijo Ovč-jak. A tudi, da je bila prva žrtev nemške zasedbe Opčin gospa Rozalija Kocjan Gulič, da načrtujejo na Pikelcu Park miru, da je v vrtu Finžgarjevega doma še danes manjša sinagoga, ki spominja na lastnika nekdanje Vile Pardo. Brošura, ki so jo natisnili s finančno podporo deželnega šolskega urada, je pošla, zato na openski šoli načrtujejo ponatis. Dijaki pa bodo v letošnjem šolskem letu na sprehod po Op-činah popeljali vrstnike italijanske in sežanske šole. (pd) / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 29. septembra 2011 1 1 GLOSA O veličini in mizeriji človeškega duha Jo2e Pirjevec Prejšnji teden se je nakopičilo nekaj novic, jih želim komentirati. Če je resnična, je najpomembnejša tista, ki je prišla iz CERN-a v Ženevi, in po kateri naj bi tamkajšnji fiziki odkrili nev-trine, subatomske delce, ki naj bi imeli hitrost, večjo od luči. V primeru, da bodo ponovni poskusi potrdili to trditev, smo priče epohalnemu odkritju, ki prekaša Einsteinovo teorijo o relativnosti in odpira nove poglede na stvarnost, v katero smo vpeti. Pa tudi nove možnosti njenega obvladovanja, kar še enkrat priča o veličini človeškega duha. O njegovi mizeriji, mi je spregovorila novica, ki je prišla iz ameriške Georgije, kjer so z injekcijo usmrtili 42. letnega črnskega fanta, Troya Davisa, ker naj bi pred dvajsetimi leti ubil belega policista. Kljub temu, da se je v zadnjem času nabrala vrsta dokazov, da je bil v resnici nedolžen, je do usmrtitve prišlo. S strahotnim obredom, v katerem sodelujejo tudi sorodniki žrtve, povabljeni, da prisostvujejo izvedbi smrtne obsodbe. V skladu pač z moralo stare zaveze, ki jo izraža zapoved: »Zob za zob, glava za glavo«. In v potrditev zaostalosti velikega dela ameriške družbe, ki je v marsičem bolj podobna Savdski Arabiji kot Evropi. Tretja novica, ki me je pretresla, je bila seveda povezana z padcem Pahorjeve vlade. Očitno je, da bomo Slovenci šli na predčasne volitve, pri čemer me predvsem vznemirja dejstvo, da je javno mnenje močno razočarano nad politiko in njenimi predstavniki. V teh dneh križarim po vsej Sloveniji, ker na različnih koncih predstavljam svojo knjigo o Titu. Srečujem na stotine ljudi in se z njimi pogovarjam ne samo o preteklosti temveč tudi o sedanjosti. Refren, ki ga vedno znova poslušam, bi se dal strniti v vprašanje: »Koga bomo volili?«. Večina tistih, s katerimi prihajam v stik, je levičarsko usmerjena, ne prepoznava pa se v nobeni od treh strank naše »levice«. Po pravici, saj te oznake niso vredne in je ne zaslužijo. Kar me najbolj preseneča, je dejstvo, da se slovenski politiki tako boje besede »socializem«, čeprav bi ve- čina ljudi še kako rada volila za stranko z odkritim in dobro premišljenim socialističnim programom. Ne v smislu starega režimskega enoum-ja, temveč v smislu odprte, pluralne vizije sodobne dinamične družbe, ki vedno bolj ugotavlja, da razbrzdani kapitalizem, kakršen se je uveljavil po padcu berlinskega zidu, ne pelje nikamor. Oziroma samo v bogatenje peščice špekulantov in v revščino širokih ljudskih množic. Kakor je napovedal Karl Marx pred stopetdesetimi leti. Nisem pristaš uboštva, moram pa reči, da ga vsaj v enem primeru zagovarjam. Ko gre namreč za katoliško Cerkev, ki bi morala biti podobna Jezusu Kristusu, če naj bi imela še kakšen vpliv na ljudi. V tem smislu mi je bila všeč novica, ki je prišla iz Nemčije, kjer je papež Benedikt XVI. izjavil, da mora Cerkev ponovno postati uboga. Potrdil me je v prepričanju, da sem imel prav, ko sem sam pri sebi oblikoval odgovor na vprašanje, ki ga je zastavil ljubljanski metropolit Anton Stres na Dragi, kako evangelizirati Slovenijo: »Oblecite se v raševino«. In na koncu še novica o zahtevi Abu Ma-zena, da Organizacija združenih narodov sprejme v svojo sredo Palestino kot polnopravno članico. Tudi tu se strinjam s Sv. sedežem, ki trdi, da je tako prav. To se sicer verjetno ne bo zgodilo, ker bodo ZDA postavile v Varnostnem svetu veto. S tem bodo dokazale, v kolikšni meri je njihova zunanja politika odvisna od judovskega lobija in kako zelo je ponovna izvolitev Baracka Obame za predsednika pogojena od židovskih interesov. Interesov, ki jih celo razsvetljeni judovski intelektualci ne zagovarjajo, saj se zavedajo, da Izrael ne more neskončno vztrajati v politiki konfrontacije z Arabci. Z rusko diasporo, ki se je v zadnjih desetletjih naselila v Izraelu, je ta država dosegla višek svojega razmaha. Novega priliva ne more pričakovati. To pa pomeni, da je njena moč, kljub atomski bombi, nasproti arabskim množicam, s katerimi je obdana, neznatna. Če v kratkem ne najde sporazuma z njimi, je dolgoročno obsojena na propad. VREME OB KONCU TEDNA Jesensko poletje se še stopnjuje Darko Bradassi Zadnjič smo pisali, da bo vreme bolj spominjalo na poletje kot na jesen, tokrat to lahko le potrdimo, z razliko, da bo jesensko poletje še občutnejše od pričakovanj. Najtoplejši zrak bo namreč dosegel naše kraje ravno konec tega tedna. Soliden anticiklon s subtrop-skim doprinosom v višinah nam bo še naprej prinašal za ta čas zelo visoke temperature in veliko stanovitnost vremenske slike. Radiosonda bo na višini 1500 metrov v prostem ozračju v prihodnjih dneh beležila za ta čas neverjetnih in povsem poletnih 14 stopinj Celzija, ničla bo na višini okrog 4000 metrov, temperature v pri-zemlju se bodo čez dan marsikje približale 30 stopinjam Celzija. Če k temu dodamo, da je morje v Tržaškem zalivu še toplo, lahko zatrdimo, da je poletje še med nami. Vreme je namreč primerno bodisi za morje kot za gore. Zelo topel in suh zrak v višinah namreč tudi v gorah zagotavlja povsem mirno in sončno vremensko sliko. Odveč je, da zapišemo, da se ne dogaja ravno nekaj navadnega, take temperature so v tem obdobju prej izjema kot pravilo. Ni izključeno tudi, da gremo v prihodnjih dneh novim temperaturnim rekordom naproti. Ker je osrčje anticiklona nad severno Evropo, bo tudi v prihodnjih dneh prevladovala šibka sapica od severovzhoda, rahla burja bo pihala predvsem v nočnih in zgodnjih dopoldanskih urah. Severovzhodni tok pa bo v prihodnjih dneh postopno oslabel, ker se bo anticiklon spremenil v široko območje enakomernega zračnega tlaka. Kot kaže, bo anticiklon uspel zdržati vsaj do srede, kaj se bo nato zgodilo, pa za zdaj ostaja precejšnja neznanka. Najbolj verjetno je, da bo nato najtoplejši zrak začel počasi zapuščati osrednjo Evropo in severni del Sredozemlja in da bo posledično anticiklon začel počasi popuščati. Za zdaj sicer ne kaže na večje preobra- te, temveč bolj na postopne spremembe in na kasnejši morebiten večji doprinos atlantskih tokov. Gotovo ostaja le dejstvo, da še več dni pri nas ne bomo videli niti kaplje dežja, vsaj do vključno srede. Tudi v nadaljevanju pa so večje količine padavin, če sodimo po sedanjih izgledih, bolj malo verjetne. Do prave spremembe v letnem času torej, vsaj po vremenski sliki, še ni prišlo, na pravi prihod jeseni pa bomo morali še malo počakati. Za enkrat se lahko torej veselimo nad tem podaljškom poletja, ki nam je sicer v prvem delu prineslo zelo skromna zadoščenje in sedaj, kot kaže, popravlja izgubljeno. Kaj se bo nato zgodilo v jeseni, je težko ugibati. Zelo verjetno se bo vsekakor jesen predvsem v svoji drugi polovici pokazala v občutno ostrejši obliki. Od danes do nedelje bo prevladovalo sončno in za ta čas zelo toplo vreme. Najvišje dnevne temperature bodo malo pod 30 stopinjami Cezija. Občasno bo pihala šibka burja. Tudi v gorah bo vremenska slika povsem stanovitna, sončna in za ta čas zelo topla. Morje je prav tako še zelo toplo, v Tržaškem zalivu je deželna meteorološka opazovalnica včeraj namerila dva metra pod morsko gladino več kot 22 stopinj Celzija. Na sliki: anticiklon se še dodatno utrjuje UMETNOST - V občinskem muzeju palače Locatelli v Krminu Nemirne sobe Giorgia Valvassorija V občinskem muzeju palače Locatelli v Krminu si lahko do 6. novembra ogledamo razčlenjeni razstavni projekt enega vidnejših likovnih ustvarjalcev na področju sodobne umetnosti naše dežele: Giorgio Valvassori predstavlja svoje "Inquiete stanze" (nemirne sobe). V zgornjih prostorih je na ogled antološki pregled izbora kiparskih objektov in grafik od osemdesetih let dalje, spodnji prostor pa je ostal prazen v pričakovanju posega, ki ga umetnik načrtuje »site specific« in ga bodo javnosti predstavili jutri. Na dan odprtja v okviru praznika grozdja so se znašli obiskovalci pred neobičajno sugestijo praznega pritlične prostora, da so tako doživeli podobno kot avtor stik s specifiko tega kraja in so se lahko vživeli v umetnikovo uglaševanje s prostorom, ki mu je vzbudil navdih. Umetnika je predstavila umetnostna zgodovinarka Alice Ginaldi, ki je orisala ključne prvine umetnikove poetike in poskrbela za vodeni ogled razstave. Giorgio Valvassori se je v svojem pristopu do ustvarjanja prvenstveno osredotočil na problematiko zaznavanja in čutnega podoživljanja sveta, ki nam pogostoma vzbuja občutek strahu, od koder tudi izbira samega naslova razstave, ki ta notranji duševni nemir zgovorno uvaja. Res lahko privede nenehno bombardiranje sporočil današnje družbe do določene prenasičenosti, prvenstvena naloga sodobne umetnosti pa ni dajanje pripravljenih odgovorov, temveč predvsem vzbujati preko različnih kanalov vprašanja. Umetnik zato razmišlja o labilnosti zaznav in o dejanskih potrebah človeka ter se pri tem opira na intuicijo, ki se v ustvarjalnem procesu izraža v nenehnem soočanju in sobivanju nasprotij. Giorgio Valvassori je po rodu Gori-čan, tu je obiskoval Inštitut za umetnost in svoj študij nadgradil na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah. Leta 1975 je bil na rimskem Quadriennale kot predstav- nik nove generacije ter nato povabljen, da razstavlja svoje grafike po Evropi in Južni Ameriki. Prejel je štipendijo Bevilaqua la Masa in nagrado Lubiam iz Mantove. Sodeloval je na pomembnih mednarodnih razstavami sodobne umetnosti v Evropi, med katerimi tudi na grafičnem bienalu v Ljubljani leta 1981. Med pomembnejšimi razstavnimi projekti gre omeniti razstavo Camouflage na Dunaju (kustosinja Laura Safred), razstavo Bel Tempo v Budimpešti (kustosinja Giuliana Carbi) ter Welcome to v Villi Manin (kustos Angelo Ber-tani). Razstavni projekt iz leta 2002 Ripo-sare lo sguardo se je odvijal med Porde-nonom, Trstom, Ljubljano in Ajdovščino. Leta 2006 pa je muzej Revoltella v Trstu gostil Valvassorijevo samostojno razstavo. Njegova bogata in razčlenjena dejavnost ostaja vezana na kraje in razstavne projekte, ki posebej ovrednotijo sodobni likovni izraz, kjer doživlja Valvassori vedno poseben ugled kot izrazit predstavnik likovnega izraza našega časa. V tem duhu je želela tudi občina Krmin v sodelovanju z Goriško pokrajino in ob podpori Fundacije Carigo omogočiti širši vpogled v opus Giorgia Valvas-sorija ter obenem vzpostaviti njegovo ustvarjalno avtonomijo in vpetost v aktualni čas ter prostor v nenehnem razvijanju novih pogledov na svet. Nerazdru-žljiva sestavina Valvassorijevega pristopa je načrtovalnost, grafični vidik se tako vse- Umetnik razstavlja tudi svoja kiparska in grafična dela od osemdesetih let dalje skozi prepleta in pomenljivo raziskuje svet oblikotvornosti ob prodornosti oblikovnega prečiščevanja v zasledovanju bistvenih prvin. Grafika s svojo kompleksnostjo postopka spremlja kontemplativnost in vodi ustvarjalca po poti globljega povezovanja različnih pojmov v organsko celoto, ki jo končni odtis, oziroma izdelan kiparski projekt simbolično ponazarja. Pred podobnim izzivom postavlja umetnik tudi nas gledalce, ko nas privabi po eni strani s povsem naravnimi in tradicionalnimi materiali, kot so lahko les ali kovina, baker ali bitumen, in nas po drugi strani prevzame s svojo drznostjo, domiselnostjo, de-kontekstualizacijo, pritegne našo pozornost z neobičajnimi asociacijami in prav tako drznimi naslovi svojih likovnih del. Valvassorijeva dela so enigmatična, odsevajo subtilno ironijo, ob njih pa obenem občutimo notranji nemir. V njegovih delih prepoznamo prvine arte povera in konceptualne umetnosti, občutimo močen izrazni naboj, ki ga doseže Valvassori z minimalnimi izraznimi sredstvi in dovršenimi estetskimi rešitvami. Razstava je na ogled od četrtka do nedelje med 16. in 19. uro ter ob nedeljah tudi dopoldne od 10.30 do 12.30 ure. Jutri ob 19. uri bo predstavitev novejših posegov v prostor in spremnega kataloga k razstavi, ki ga bodo prisotni prejeli brezplačno. Jasna Merku 1 2 Četrtek, 29. septembra 2011 KULTURA / GLEDALIŠČE KOPER - Ponudba za najmlajše Mularija se bo zbirala ob Svetilniku Prvi teden sezone bo namenjen otrokom PORTOROŽ - Začenja se 14. FSF V treh dneh bodo predvajali kar 67 filmov Pobude za »mularijo« so predstavili včeraj na tiskovni konferenci mit V portoroškem Avditoriju se bo danes začel 14. festival slovenskega filma (FSF), na katerem bodo prikazali kar 67 filmov. Umetniški direktor festivala Go-razd Trušnovec se je pri letošnji selekciji srečal z bogato in kakovostno produkcijo, ki prerašča meje festivala, zato bi si želel, da bi tako imenovani praznik slovenskega filma trajal dlje. Nepredstavljivo se zdi, kako je mogoče v zgolj treh festivalskih dneh prikazati 67 filmov. Med njimi je 17 celovečercev, osem srednjemetraž-nih filmov, 17 kratkih igranih in animiranih filmov in kar 25 študentskih filmov. Kot je na nedavni novinarski konferenci dejal Trušnovec, pričakuje, da bosta dva filma iz letošnjega nabora, katerih imen ni želel izdati, postala hita, nekaj pa je takih, ki lahko računajo na mednarodni odmev. Letošnji Badjurov nagrajenec za življenjsko delo je Ljubo Struna. Nagrado mu bodo podelili na današnjem odprtju festivala v portoroškem Avditoriju. Komisija za nagrado je v utemeljitvi zapisala, da bodo Struni nagrado izročili »za nje- gov izjemni ustvarjalni prispevek tako na področju domače filmske produkcije kot tudi pri številnih mednarodnih kopro-dukcijskih projektih«. Največ zanimanja bodo tudi na letošnji 14. izdaji FSF vzbudili celovečerni igrani film, uvrščeni v tekmovalni program festivala. To so filmi Izlet Nejca Gazvode, Kruha in iger Klemna Dvornika, Stanje šoka Andreja Košaka, Lahko noč, gospodična Metoda Pevca, Prepisani Klemna Dvornika, Arheo Jana Cvitkoviča in Zmaga ali kako je Maks Bigec zasukal kolo zgodovine Mirana Zupaniča. V tekmovalnem programu bodo prikazani še celovečerni igrano-doku-mentarni film Sfinga, alpinistična pustolovščina Saše Kolariča in Vojka Anzeljca, Pevčev celovečerni dokumentarec Alek-sandrinke in koprodukcija Deviški ples smrti Endreja Hulesa, v katerem nastopa Boris Cavazza. Trušnovec je letošnji obsežen tekmovalni program označil za izjemnega. (STA) Drugo desetletje delovanja Gledališča Koper se bo pričelo tako kot prvo, in sicer z otroško predstavo. Pravzaprav bo prvi teden letošnje sezone v celoti namenjen otrokom, saj bodo dopoldne na sporedu predstave za šole, popoldne pa bodo v gledališče vabljeni otroci in njihovi starši. Pred koprskim gledališčem bodo v ta namen postavili svetilnik, liki iz predstav pa bodo poskrbeli za animacijo. Med 1. in 7. oktobrom se namreč obeta prvi festival gledaliških predstav za mularijo Pri svetilniku, v okviru katerega se bodo zvrstile ponovitve pretekle domače produkcije (Binka Tinka Po-balinka, Mali modri Huhu ali od kod je prišlo jajce, Grozni Gašper ter Naočnik in Očalnik na počitnicah) in dve novi predstavi: Imej se rad in Butalci. Vodstvo koprskega gledališča želi z novo pobudo namenjeno "mulariji" okrepiti sodelovanje s šolami in hkrati vzgojiti bodoče gledalce. Odziv je zaenkrat zelo dober: osnovne šole od Lucije do Ajdovščine so že zasedle vse jutranje termine, ostali pa se bodo lahko udeležili animacij in predstav v popoldanskem času. Predstavitvenega srečanja nove pobude so se udeležili tudi ustvarjalci nove adaptacije Butalcev Frana Milčinskega, katero bodo premierno uprizorili v ponedeljek, 3. oktobra. »Milčinski je eden redkih, če ne edini slovenski humorist,« je komentiral režiser Jaka Ivanc, »Edini, ki se je ukvarjal z literaturo nesmisla. Njegovo pisanje označujejo poseben humor, sočen je- zik in material za igro polno norosti.« In kako naj se ne bi strinjali z njim, ko se ob misli na Butalce takoj spomnimo na podvige razbojnika Cefizlja in na propadli poskus širitve cerkve ... Igralci (Mojca Fatur, Ajda Toman, Igor Štamulak, Gorazd Žila-vec in Jaša Jamnik) so skupaj z režiserjem izluščili tekste, ki jih bodo predstavili na odru in pri tem izpostavili klovnstvo in ste-reotipe. Čeprav se igra začne z županskimi volitvami, so opustili vsak poskus aktualizacije besedila, kajti Butalci v mnogih pogledih še vedno dovolj jasno predstavljajo ogledalo naše družbe, zaradi česar je vsako namigovanje na aktualnost odvečna. Konec koncev pa je tudi res, da je osrednja tema predstave, tj. »butalnost« večna. V soboto, 1. oktobra bo na malem odru doživela svojo koprsko premiero (in tudi 30. ponovitev) igra Imej se rad Franja Frančiča, v režiji Katje Pegan. V lanski sezoni si je koprodukcijo SSG in Gledališča Koper v Italiji ogledalo že veliko otrok, zdaj pa je čas za obisk osnovnošolcev po Sloveniji. Član ansambla SSG Luka Cimprič je o predstavi izpostavil zaključni trenutek, ko se mladi gledalci pridružijo igralcem na odru in jim pripovedujejo o svojih (vsakič različnih) družinah. Umetniški vodja SSG Jaša Jamnik je ob koncu namignil še na nadaljnja sodelovanja s koprskim gledališčem, čemur je pritrdila tudi Katja Pegan z napovedjo sodelovanja vseh treh primorskih gledališč ob priliki naslednjega festivala za mularijo. (mit) FILM - Znano ime italijanskega kandidata Italijo bo na oskarjih zastopal Crialesejev film Terraferma Posnetek iz filma Bel Air Guano Apes Nu metal, alternative rock Sony Music, 2011 Kdo ni pred skoraj petnajstimi leti prepeval uspešnice Open Your Eyes? No, zelo verjetno marsikdo, takrat je namreč nemška skupina Guano Apes zaslovela s prvencem Proud Like a God. V polnem va- lu »nu metal« (new metal) glasbe se je nemški bend uveljavil s kariz-matično pevko Sandro Nasic (hrvaške narodnosti) na čelu. Posebna nu metal zvrst je v bistvu podzvrst heavy metal glasbe, z dodatki rap, funk in pa grunge melodij. Med glavne akterje tega posebnega glasbenega gibanja spadajo izvrstne skupine, kot na primer Korn, Defto-nes in do določene mere tudi Limp Bizkit. Prvenec Proud Like a God je vseboval še nekaj dobrih komadov, med katerimi so omembe vredne pesmi Lords of The Boards, Maria in Wash It Down. Zasedba Guano Apes se danes vrača na mednarodno glasbeno sceno po skoraj sedmih letih, saj so leta 2004 bend razpustili zaradi notranjih trenj; do takrat so Nasic in ostali izdali tri plošče, poleg že omenjenega prvenca, še albuma Don't Give Me Names in Walking On a Thin Line ter leta 2006 še zbirko b-side komadov Lost (T)apes. Proti koncu leta 2009 so se člani benda ponovno sestali in se odločili za nov album, po dveh letih trdega dela pa je aprila letos končno zagledala luč plošča Bel Air. Sestavlja jo deset pesmi in še dva bonus komada, za malo manj kot petdeset minut prijetne glasbe. Starejši oboževalci nemškega benda bodo morda nekoliko razočarani, saj je, globalno gledano, sound bolj mehak kot v prejšnjih letih. Vsekakor pa ni plošča za v koš! Najprej je na vrsti radio-hit Sunday Lover, takoj za tem pa single Oh What a Night, melodična in hkrati hitra pesem. Če izpustimo skoraj pop rock komada When The Ships Arrive in This Time, sledijo nato »trde« pesmi She's a Killer, All I Wanna Do in grunge komad Tiger. Ploščo zaključujeta anonimna Fire In Your Eyes in zadnja, kar sedem minut dolga Trust, pri kateri pridejo do izraza bolj mehki toni Nasicevega glasu. Poleg teh desetih komadov sta nato še skriti, bonus pesmi Fire in Carol And Shine. Kot sem zapisal, plošča ni za v smeti, a le nekoliko bolj mila: vprašanje pa je, če bodo oboževalci nemškega benda po sedmih letih z njo zadovoljni ... Rajko Dolhar Film Terraferma (Kopno) bo Italijo zastopal na tekmovanju, na katerem podeljujejo najvišja filmska priznanja -oskarje. Režiser Emanuele Crialese se bo tako že drugič (leta 2006 je tekmoval s filmom Nuovomondo) potegoval za uvrstitev v »veliki finale« - izbor petih filmov, ki se bodo spomladi v Los Angelesu potegovali za nagrado za najboljši tujejezični film. Končna odločitev bo padla šele 24. januarja. Italijanska komisija je izbirala med osmimi filmi, kot je včeraj poudaril Crialese pa njegovega Terraferma ni izbrala, ker bi bil najboljši, ampak zato, ker bi lahko najbolj ustrezal okusom ameriškega občinstva. Film, ki je na zadnjem mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah prejel posebno nagrado žirije, pripoveduje o zelo aktualni tematiki: mi-grantih, ki skušajo preko Sredozemskega morja pripluti v Evropo: v želji po boljših življenjskih pogojih, ker zapuščajo doma revščino, včasih tudi nasilje in vojno. Kaj se zgodi, ko se migranti izkrcajo na južnem italijanskem otoku? Kakšni mehanizmi se sprožijo v domačinih, med tamkajšnjimi ribiči? Ali lahko solidarnost prevlada? V glavnih vlogah nastopajo Bep-pe Fiorello, Donatella Finocchiaro, predvsem pa Timnit T., neprofesionalna igralka, ki je pred nekaj leti v Italijo priplula ...na ladji polni trupel. Vez Benetke-Egipt V Doževi palači v Benetkah bodo v nedeljo odprli razstavo, ki bo posvečena že 2000 let starim povezavam med mestom v laguni in Egiptom. Na ogled bo okrog 300 eksponatov, ki se bodo navezovali na zgodovino, znanost in trgovino, ki povezujejo egiptovsko in beneško kulturo.Predstavljene bodo pomembne arheološke najdbe iz Egipta, ki jih sicer hranijo v beneških muzejih. Med njimi sta tudi kipec boginje Izide, ki ga hranijo v Ogleju, in glava egiptovskega svečenika iz Mestnega muzeja v Trstu. Razstava, ki bo odprta do 22. januarja prihodnje leto, bo izpostavila tudi pomembne povezave z egiptovskim mestom Aleksandrija, od koder so leta 828 v beneško laguno pripeljali relikvije sv. Marka, ki je zaščitnik mesta. Videti bo mogoče stare beneške in aleksandrijske novce, fragmente stare egiptovske keramike in dragoceno preprogo iz Kaira, ki priča o trgovskih povezavah med Egiptom in Benetkami. Del razstave pa bo posvečen mojstrom beneškega slikarstva, kot so Giorgione, Tizian, Tintoretto in Tiepolo. (STA) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 29. septembra 2011 13 EVROPSKA UNIJA - Govor predsednika Komisije Barrosa o stanju unije »Če ne gremo naprej z integracijo, bomo soočeni s fragmentacijo« Treba je najti izhod iz krize tudi s premostitvijo nacionalnih egoizmov STRASBOURG - Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je včeraj v govoru o stanju Evropske unije v Strasbourgu opozoril, da »smo na ključni zgodovinski prelomnici - če ne bomo šli naprej z integracijo, bomo soočeni s fragmentacijo». »Da, zmoremo najti izhod iz krize. Ne samo, da zmoremo - moramo!« je poudaril Barroso. »Grčija je in bo ostala članica območja evra,« je ob tem izpostavil šef komisije in si prislužil velik aplavz evropskih poslancev. Država mora po njegovih besedah »popolnoma in pravočasno« izpolniti zaveze, v zameno pa ji morajo druge države pomagati, tako kot so obljubile. Grčija »ni šprint, je maraton«, je še z olimpijsko prispodobo ponazoril Barroso in dodal, da potrebujemo »tako disciplino kot solidarnost« ter »tako rast kot stabilnost«. Poleg tega je predsednik Evropske komisije izpostavil, da je dolžniška kriza predvsem kriza zaupanja v politiko, v zmožnost vodenja in odločanja. »Bolj kot kdaj koli prej obstaja nevarnost nacionalizma,« je posvaril. »Izognimo se iluziji, da lahko imamo skupno valuto in enotni trg z medvladnim pristopom,« je poudaril Barroso in dodal, da »potrebujemo pravi pristop skupnosti«. Problemi so po njegovih besedah nastali zaradi »ozkih nacionalnih interesov, ki evropskemu projektu preprečujejo napredek«. »Ni Evropa tista, ki ni izpolnila zavez, temveč nekatere vlade držav članic,« je dodal. Ob tem se je posredno zavzel za ukinitev mehanizma odločanja s soglasjem vseh članic. »Ni dobro, da naj-počasnejši narekuje ritem vseh,« je dejal in poudaril, da ena država članica, ki ne želi več integracije, nima pravice blokirati drugih, ki želijo naprej. Poleg tega je predsednik komisije odločno zavrnil predloge Berlina in Pariza o »gospodarski vladi območja evra«. »Evropska komisija je gospodarska vlada unije in zagotovo ne potrebujemo več institucij,« je poudaril. Ponovil je, da bo komisija kmalu predstavila predloge za skupne evrske obveznice, ki jih je imenoval »obveznice stabilnosti«. Nekateri predlogi bodo izvedljivi na podlagi obstoječe pogodbe, nekateri pa bodo zahtevali spremembe pogodb. V govoru je Barroso tudi spomnil, da bo ob koncu mandata komisije in parlamenta leta 2014 minilo sto let od prve svetovne vojne. Danes so take gro- Jose Manuel Barroso ansa zote po njegovih besedah nepredstavljive - ker je unija jamstvo miru v Evropi. »Kriza je politična. Je preizkus naše volje za to, da živimo in delamo skupaj,« je še opozoril. Na koncu pa je predsednik komisije citiral Nelsona Mandelo: »Vselej se zdi nemogoče, dokler ni storjeno.« »Da, zmoremo obnoviti Evropo,« je sklenil. Odzivi poslancev so bili različni -nekateri so predsednika komisije imenovali »Barroso Levjesrčni«, drugi so ga ostro kritizirali, a večina se mu je pridružila v kritiki vloge držav članic in pozivu h krepitvi skupnih evropskih institucij, torej komisije in parlamenta. Vodja največje politične skupine, desnosredinske Evropske ljudske stranke, Joseph Daul je poudaril, da je unija v »vodstveni krizi« in da je potreben »veliki pok«. Šefa komisije pa je pozval, naj bo enako ambiciozen kot njegov predhodnik Jacques Delors pred 20 leti. Vodja evropskih socialistov, najverjetnejši novi predsednik parlamenta Martin Schulz, je prav tako obsodil ravnanje vlad EU in zahteval, naj unija deluje kot »skupnost«. »Nič ni narobe z evropsko integracijo ... Ni krize idealov, je pa kriza vodenja,« je poudaril. Tudi vodja evropskih liberalcev Guy Verhofstadt je obsodil »medvladno metodo«, ki po njegovih besedah »ne more delovati«. Med drugim je kritiziral dejstvo, da ima unija pet ljudi, ki predstavljajo evro, saj bi po njegovem prepričanju potrebovala le enega. Predstavnik evroskeptičnih ev- EVROPARLAMENT Sveženj o proračunski disciplini STRASBOURG - Evropski poslanci so včeraj na plenarnem zasedanju v Strasbourgu potrdili sveženj šestih zakonodajnih predlogov, ki predvidevajo zaostritev proračunske discipline in krepitev nadzora nad makroekonomskimi neravno-vesji v EU. Po navedbah parlamenta bo sveženj, v bruseljskem žargonu imenovan "6 pack", poskrbel za to, da bo v EU v prihodnje "manj barantanja in več preglednosti pri gospodarskem upravljanju". Kot je bilo pričakovati, celoten sveženj ni bil potrjen z veliko večino, saj so levosredinske skupine glasovale proti nekaterim delom z utemeljitvijo, da je preveč osredotočen na proračunsko disciplino na račun rasti in zaposlovanja. Najtrši oreh v pogajanjih je bil način glasovanja o sankcijah za kršitelje discipline. Na koncu je bil sprejet kompromis, da se bo o sankcijah proti kršiteljici odločalo z obratno večino. (STA) Ob koncu razprave v GS ZN pozivi organizaciji ropskih konservativcev in reformistov Jan Zahradil je dejal, da se mu Barroso »smili«. Na veliko nezadovoljstvo kolegov je rekel tudi, da se mu vse bolj zdi, da je parlament del problema, ne rešitve. V razpravi je sodelovala tudi slovenska evropska poslanka iz vrst evropskih socialistov Tanja Fajon, ki je poudarila, da unija s prepoznim in neodločnim ukrepanjem izgublja mlado generacijo, ki še verjame v Evropo. Fajonova je opozorila tudi na to, da Barroso ni niti omenil Zahodnega Balkana. »Izgubljamo tudi države, ki trkajo na vrata unije, države Zahodnega Balkana, ki imajo evropsko perspektivo, a njihove prihodnosti danes sploh niste omenili,« je dejala. Barroso je na koncu poslancem v odzivu na njihove kritike in mnenja položil na srce, da za učinkovito delovanje potrebuje vso njihovo podporo, ne dvomov. Svojim dragim ne rečeš »rad te imam, toda«, temveč jim rečeš »rad te imam, pika«, je ponazoril. (STA) GRČIJA - Kriza Trojka se jutri vrača v Atene BRUSELJ - Strokovnjaki EU, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), t.i. trojke, se bodo danes vrnili v Atene, je potrdil predstavnik evropskega komisarja za denarne in gospodarske zadeve Amadeu Altafaj. Nadaljevali bodo pregled javnih financ, od rezultata katerega je odvisno izplačilo naslednje tranše posojila Grčiji. Na kocki je posojilna tranša v višini osmih milijard evrov, ki jo Grčija nujno potrebuje, da se izogne plačilni nesposobnosti. Finančni ministri območja z evrom se bodo v ponedeljek sestali v Luksemburgu, a Altafaj je nakazal, da trojka do takrat najverjetneje še ne bo končala svojega dela. Napovedal je, da bodo v ta namen sklicali izredni sestanek, na katerem bodo na podlagi mnenja trojke finančniki držav odločali o izplačilu. Grčiji so države z evrom in IMF maja lani odobrili 110 milijard evrov vreden rešilni paket. Trojka je v začetku meseca prekinila revizijo grških javnih financ zaradi nestrinjanja glede tega, kakšen dosežek je dosegla država. (STA) NEW YORK - V New Yorku se je v torek zaključila splošna razprava v okviru 66. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov. Ob zaključku šestdnevne razprave je več udeležencev pozvalo k reformi svetovne organizacije. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov in vodja singapurske diplomacije K Shanmugan sta poudarila, da so Združeni narodi "edinstvena organizacija", ki si prizadeva za blaginjo vsega človeštva. "ZN imajo potrebno avtoriteto, da lahko ustrezno odgovorijo na vrsto aktualnih tveganj in groženj," je dejal Lavrov. "ZN nimajo alternative. Od nas, držav članic, je odvisno, ali bomo zbrali potrebno politično voljo in odrinili svoje interese ter delovali v skupno dobro in za blaginjo prihodnjih generacij," pa je menil Shanmugan. Letošnja splošna razprava je potekala v znamenju bližnjevzhodnega mirovnega procesa oz. palestinske prošnje za članstvo Palestine v svetovni organizaciji. Tema splošne razprave je bilo sicer mirno reševanje sporov oziroma mediacija. Tisoči Palestincev v zaporih začeli gladovno stavko RAMALA - Na tisoče Palestincev, zaprtih v izraelskih zaporih, je včeraj začelo tridnevno gladovno stavko, so v Ramali sporočile palestinske oblasti. Kot so pojasnili, je do stavke prišlo v znak protesta proti politiki uporabe samic v izraelskih zaporih in v znak solidarnosti s skupino palestinskih zapornikov iz Ljudske fronte za osvoboditev Palestine (PFLP). Kot je novinarjem pojasnil palestinski minister, pristojen za zapornike, Isa Karaka, želijo palestinski zaporniki s stavko izraziti solidarnost z okoli 200 zaporniki iz PFLP, ki so v torek začeli z gladovno stavko protestirati proti dolgotrajnemu zadrževanju generalnega sekretarja PFLP Ahmeda Sa-data v samici zadnja štiri leta. Dialog Beograda in Prištine odpovedan zaradi izgredov BRUSELJ - Za včeraj predvideno nadaljevanje dialoga med Beogradom in Prištino, ki poteka pod okriljem EU, je zaradi najnovejšega nasilja na severu Kosova odpovedano. Posrednik EU v dialogu Robert Cooper je pojasnil, da srbska delegacija ni bila pripravljena nadaljevati pogajanj. Dialog se bo nadaljeval, ko bo srbska stran na to pripravljena, je v sporočilu za javnost še zapisal Svet EU. Poudarili so še, da namen dialoga ostaja izboljšanje življenja ljudi na Kosovu ter približevanje Srbije in Kosova Evropski uniji. (STA) LIBIJA - V Sirti in Bani Validu Uporniki naleteli na silovit odpor TRIPOLI - Sile, zveste nekdanjemu libijskemu voditelju Moamerju Gadafi-ju, so včeraj okrepile spopade v mestih Sirta in Bani Valid, zadnjih utrdbah nekdanjega režima v državi. Libijski uporniki, soočeni s silovitim odporom Ga-dafijevih sil, so v zadnjih dveh dnevih utrpeli hude izgube, zato so zvezo Nato pozvali, naj v okviru zračnih napadov okrepi svojo pomoč. Po poročanju medijev libijskega nacionalnega prehodnega sveta (NTC) v Sir-ti in Bani Validu so včeraj potekali siloviti spopadi z Gadafiju zvestimi silami. V Sir-ti je bilo po podatkih NTC od torka ubitih najmanj enajst njihovih borcev, v Bani Validu pa pet. Med ubitimi so tudi eden od pomembnih poveljnikov upornikov Dau al Salihin Džadak in njegova dva sinova. Umrli so v noči na včeraj v bližini Bani Valida, ko je raketa zadela njihovo vozilo. Poveljnik upornikov Valid Haimej pa je povedal, da je silovit odpor Gadafijevih sil ustavil napredovanje upornikov v Bani Validu, ki leži 170 kilometrov jugovzhodno do Tripolija. Haimej je poročal o silovitem raketnem obstreljevanju, zato uporniki čakajo na okrepitve iz Tripolija in Zavije. Ob tem je dejal, da Nato ne stori dovolj in da potrebujejo od zavezništva več pomoči. V Sirti, rojstnem kraju polkovnika Gadafija, uporniki nadaljujejo prizadevanja, da bi prodrli v središče mesta. Sile prehodnega sveta in Gadafijevi privrženci so se soočili v neposrednih uličnih spopadih, boji pa so potekali okoli hotela Mahari, je povedal eden od poveljnikov upornikov. Sile NTC so pred tem v noči na torek zavzele pristanišče v Sirti, kar je bila pomembna strateška zmaga v boju za prevzem nadzora v tem sredozemskem mestu. Gadafi, za katerim je po zavzetju Tripolija s strani upornikov 23. avgusta izginila vsaka sled, je po prepričanju NTC še vedno v Libiji in bi se lahko skupaj s katerim od svojih sinov skrival bodisi v Sir-ti ali Bani Validu. Libijska spletna stran Ku-rajna al Džadid pa je medtem včeraj poročala, da naj bi se Gadafi skrival v bližini oaze Gadames v puščavi na zahodu Libije. (STA) VELIKA BRITANIJA - Nov 41 -letni lider za preporod stranke Miliband na kongresu laburistov obljubil drugačno vodenje države LIVERPOOL - Vodja britanskih la-buristov Ed Miliband je v torek na kongresu stranke želel prepričati Britance, tudi tiste, ki so laburistom na volitvah lani obrnili hrbet, da ima alternativo za strog varčevalni program trenutne vlade. V prizadevanjih, da bi dvignil podporo tako stranki kot sebi, je nagovoril predvsem srednji razred. Miliband je kot osrednji govornik nastopil na kongresu laburistov, ki od nedelje do četrtka poteka v Liverpoolu. Gre za prvi govor 41-letnika, odkar je pred letom dni v boju za vodilni položaj v stranki premagal svojega brata Davida. V govoru se je poskušal predstaviti kot voditelj, ki spoštuje vrednote in ima vizijo za drugačno Veliko Britanijo 21. stoletja. Izrazil je odločenost, da za-tre kulturo "nekaj za nič", ki je po njegovem mnenju kriva za gospodarske in socialne težave v državi. Država se je namreč ob prevzemu oblasti konservativcev lani soočala z rekordnim primanjkljajem in vlada Davida Camerona je začela izvajati niz izjemno strogih varče- Vodja laburistov Ed Miliband ansa valnih ukrepov. Miliband je varčevalni program kritiziral, a obenem priznal, da bodo tudi laburisti - če oziroma ko se bodo vrnili na oblast - sledili strogim davčnim pravilom. Ob tem je priznal, da morajo laburisti prevzeti odgovornost za nekatere stvari, ki so šle narobe med njihovo vladavino med letoma 1997 in 2010. »Odločen sem vam dokazati, da bo naslednja laburistična vlada porabila le tisto, kar si bo lahko privoščila,« je prepričeval. Dotaknil se je tudi škandala z vdiranjem medijev v telefone in avgustov- skih izgredov po britanskih mestih. Po njegovem mnenju to kaže na »propad sistema« - »gospodarstvo in družba, ki prepogosto ne nagrajujeta pravih ljudi s pravimi vrednotami, temveč napačne ljudi z napačnimi vrednotami«. Miliband je še zatrdil, da ni niti Gordon Brown niti Tony Blair. »Jaz sem sam svoj človek in stvari bom delal po svoje,« je poudaril. S tem naj bi skušal odgovoriti na javnomnenjske raziskave, ki kažejo, da ga več kot polovica Britancev slabo pozna, le 24 odstotkov pa jih meni, da bi bil kredibilen premier. Poleg tega laburisti glede na zadnje raziskave še naprej zaostajajo za konservativci. Glede na raziskavo družbe ComRes za časnik The Independent konservativce podpira 37 odstotkov Britancev, laburiste pa odstotek manj. Koalicijske Liberalne demokrate podpira 12 odstotkov vprašanih. Poleg laburistov so se sicer na kongresu pred nekaj dnevi že sestali tudi Liberalni demokrati, medtem ko se bo kongres vladajočih konservativcev začel v nedeljo v Manchestru. (STA) 1 4 Četrtek, 29. septembra 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Pobuda trgovcev in gostincev Kljub obnavljanju je en del Verdijevega korza že prehoden bumbaca Kaj Goričani menijo o predlogu, da bi tudi Verdijev korzo po zaključku obnovitvenih del, ki so v teku, postal del goriške peš cone? To želijo upravitelji trgovin in lokalov, ki delujejo na odseku korza med Ulicama Diaz in Crispi, ugotoviti z anketo, ki so jo sprožili prejšnji teden med svojimi strankami in drugimi občani. V zadnjih mesecih so se trgovci in gostinci Verdijevega korza večkrat sestali, da bi razpravljali o tem vprašanju, izkazalo pa se je, da je velika večina izmed njih naklonjena ideji, da bi del ulice ostal zaprt za promet. »Ideja o zaprtju za promet Verdijevega korza, in sicer odseka, ki je trenutno zaseden z gradbiščem, se ni porodila danes. Do prvega poskusa je prišlo že leta 1978,« je povedal eden izmed trgovcev Verdijevega korza in nadaljeval: »Da ulica lahko zaživi in privablja ljudi, je njena vključitev v cono za pešce nujna. To dokazujejo izkušnje v številnih italijanskih mestih, kjer so že pred leti zaprli center prometu: ljudje želijo osvojiti mestno jedro, ga doživljati, ne pa zahajati po nakupih v umetna mesta, kot je center v Palmanovi.« Trgovci so sklenili, da bodo preverili, ali z njihovim stališčem soglašajo tudi Goričani. Pripravili so anketo, ki jo je do včerajšnjega dne izpolnilo in podpisalo 270 občanov. Večina je z navdušenjem sprejela predlog - nekateri so po izpolnitvi pole celo prepričali družinske člane, naj še sami pridejo v trgovino ali kavarno in podpišejo - deset pa se jih je izreklo proti peš coni. Z anketiranjem bodo trgovci nadaljevali tudi v prihodnjih tednih, saj nameravajo zbrati tisoč podpisov. Trgovci so svoj predlog že posredovali občinski upravi. Županu Ettoreju Ro-moliju so poslali pismo, v katerem so ga zaprosili, naj upošteva možnost uvedbe nove prometne ureditve. »Pisma nisem še prejel,« je včeraj povedal Romoli, ki pa načelno ne nasprotuje stališču trgovcev: »Najprej je treba zaključiti obnovitvena dela, nato pa bomo sklenili, kako naprej. Z novim videzom in ureditvijo korza se namreč odpirajo različne možnosti: na njem bi lahko ponovno uvedli dvosmeren pomet, odločili pa bi se lahko tudi za enosmerno ureditev ali otok za pešce. Osebno nimam nič proti predlogu trgovcev, da bi odsek med ulicama Diaz in Crispi zaprli za promet, upoštevati pa je treba nevarnost, da bi ulica po zaprtju samevala. V Gorici imamo namreč zdaj kar nekaj ulic, ki so namenjene izključno pešcem, mesto pa žal nima veliko prebivalcev.« Po Romolijevem mnenju bo treba pri sprejemanju odločitve upoštevati tudi prometne težave v drugih predelih mesta, do katerih bi lahko privedlo zaprtje Verdijevega korza, ki je ena izmed glavnih goriških prometnic. »Morda pa bi se dalo tudi te težave premostiti. Zdi se mi, da v zadnjem mesecu, odkar je Verdijev korzo zasedlo gradbišče, ni padel svet,« je povedal Romoli in zaključil: »O morebitnem zaprtju, ki ga zahtevajo trgovci, bomo torej dobro razmislili. Ni izključeno, da bo korzo po zaključku del ostal začasno zaprt, da bomo lahko preverili, ali se ta rešitev obrestuje.« (Ale) Pomanjkljivi ali celo napačni. Takšni so smerokazi v Ulici Ter-za Armata in v Ulici Stuparich v Gorici, ki ju je občina lani obnovila v okviru preureditve južnega vhoda v mesto. Na to, da bi bilo treba napise na smerokazih posodobiti, opozarja občinska svetnica SSk Marilka Koršič. S tem v zvezi namerava nasloviti svetniško vprašanje na župana na nocojšnji seji občinskega sveta, potem ko je torkova seja odpadla zaradi nesklepčnosti. »Po obnovi, ki je pripomogla, da je z južne strani vhod v mesto prijaznejši, je postala Ulica Stuparich enosmerna in dvopasna. Ulica povezuje naše mesto z Novo Gorico. To bi moralo biti razumljivo tudi iz napisov, ki usmerjajo voznike,« ocenjuje Korši-čeva, ki pa se je na lastne oči prepričala, da smerokazi na med Tržaško ulico, Ulico Stuparich in Ulico Terza Armata niso najbolj jasni. »Smerokaz na delu Ulice Trieste, ki se s štandreškega krožiš-ča spušča proti hotelu Nanut, je popolnoma napačen. Treba ga je odstraniti, saj iz njega vozniki razberejo, da lahko pot proti mestnemu središču nadaljujejo tudi naravnost, kar je po novem prepovedano,« pravi Koršičeva in nadaljuje: »Ko nadaljujemo pot po ulici Terza Armata proti severu, vidimo, da visi nad cesto velik kažipot. Desno polje, ki je namenjeno tistim, ki gredo naravnost, je skoraj prazno. Na njem sta samo napisa SLO in Rdeča hiša.Tu bi bilo primerno, da bi dodali Nova Gorica.« Koršičeva opozarja tudi na smerokaz pred križiščem med ulicama Terza Armata in Vit-torio Veneto: »Na njem zija ob puščici desno praznina, saj so napis bolnišnica po selitvi v Ulico Fatebenefratelli odstranili. Prav bilo, če bi namesto tega napisali Šempeter. Na istem križišču je tudi smerokaz z napisom Slovenija in puščico, ki usmerja proti Rdeči hiši. Tudi tu bi lahko dodali napis Nova Gorica, saj bi bilo tako bolj jasno, da vodita v Slovenijo dve poti.« Koršičeva je še pristavila, da je ista pomanjkljivost prisotna tudi na vseh smerokazih na križišču, ki pelje proti Rdeči hiši, kjer ni napisov Nova Gorica, z napisom Šempeter pa bi bilo treba opremiti tudi smerokaz v Ulici Agraria. Svetnica v svojem vprašanju izpostavlja tudi problem križišča med Škabrijelovo ulico in Ulico Corsica, kjer ob urah gostega prometa prihaja do zastojev. Zaprtje Korza prometu skušajo doseči tudi z anketo Doslej so zbrali 270 podpisov, ciljajo na tisoč - Romoli:»Razširitve peš cone ne izključujemo« GORICA - Marilka Koršič o smerokazih v južnem delu mesta Nove Gorice ni nikjer Svetnica opozarja, da bi bilo treba table v Ulicah Stuparich, Terza Armata in Agraria posodobiti Sporna smerokaza foto m.k. Tat okradel Marijin kip Veliko prizadetost varovancev in osebja doma za ostarele Sv. Justa na Korzu v Gorici je povzročilo včerajšnje odkritje, da je tat okradel Marijin kip v preddverju. Na žametnem vzglavniku ob vznožju kipa, postavljenega v nišo v steni, so se s časom nabrali številni dragoceni predmeti, večinoma izdelani iz zlata - uhane, ogrlice in podobno -, ki so jih Mariji podarili varovanci. Kip sicer varuje zaščitno steklo, ki pa ga očitno tokrat ni obvarovalo. Spretni tat ga je odprl, ne da bi ga poškodoval, in odnesel zlati plen. Velika je tudi zaskrbljenost, saj bi lahko bili tarče tatov tudi varovanci sami. Novo študijsko leto Slovika Novo študijsko leto goriškega izobraževalnega konzorcija Slovik se bo začelo 7. oktobra. Za to priložnost je napovedan minister v odstopu za Slovence v zamejstvu in po svetu, Boštjan Žekš; podelili bodo tudi diplome študentom, ki so lani zaključili študij na multidisciplinarnem programu. Nagrada za Intra lighting Japonski Good Design Award od leta 1957 ocenjuje in spodbuja razvoj dobrega dizajna, ki povečuje kakovost bivanja. Na natečaj se vsako leto prijavi več kot 3.000 izdelkov z vsega sveta. V prestižno družbo dobitnikov priznanja Good Design Award 3. oktobra vstopa tudi mi-rensko podjetje Intra lighting s svojim novim svetilom Deux Pièces. V ZDA je svetilo že dobilo priznanje za inovativnost. Policija praznuje zavetnika Ob današnjem prazniku svojega zavetnika arhangela Mihaela se bodo goriški policisti udeležili maše, ki bo ob 10. uri v cerkvi sv. Antona na istoimenskem trgu v Gorici; obred je odprt javnosti, prisotni bodo predstavniki mestnih oblasti. Vrača se Carmina Slovenica Carmina Slovenica se z Zvoki Azije jutri, 30. septembra, ob 20.15 vrača na koncertni oder novogoriškega Kulturnega doma. Dekleta bodo pod vodstvom dirigentke Karmine Šilec tokrat odkrivala glasbo in duha azijskih kultur, Nino Mu-reškič pa bo petje spremljal s tolkali. Vstopnina znaša 18 evrov oz. 14 za abonente, dijake, študente in upokojence. (km) Nevinu Birsi v spomin Krajevna skupnost Branik in Goriški literarni klub Govorica v sodelovanju z no-vogoriško gimnazijo prirejata nocoj ob 20. uri v kulturnem domu v Braniku spominsko slovesnost, posvečeno pesniku Nevinu Birsi. (km) Razstavlja Kostja Gatnik V novogoriški Mestni galeriji bo danes ob 19. uri odprtje pregledne razstave slikarja, grafičnega oblikovalca, ilustratorja in fotografa Kostje Gatnika; na ogled bo do 21. oktobra. (km) NOVA GORICA - Zaradi posledic nesreče Že tretja žrtev v zadnjem mesecu Devet dni po hudi prometni nesreči je v torek v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana umrla 45-letna Tolminka. Nesreča se je zgodila 18. septembra na cesti Solkan-Plave. Ženska je bila sopotnica v avtomobilu, ki se je zaradi prevelike hitrosti prevrnil. Nesreča se je pripetila, ko je 58-letni voznik osebnega vozila malo po 20. uri na Dolgi njivi na odseku ceste Solkan-Plave zaradi neprilagojene hitrosti v levem ovinku zapeljal v brežino na desni strani cestišča, kjer je avtomobil obrnilo in je pristal na strehi. Voznik je v nesreči utrpel lažje poškodbe, njegovo ženo pa so zaradi hujših poškodb s kraja nesre- če odpeljali v šempetrsko bolnišnico. Kasneje so jo premestili v ljubljanski klinični center, kjer je v torek umrla. To je že tretja žrtev, ki je podlegla poškodbam zaradi prometne nesreče na tem cestnem odseku v zadnjem mesecu. V začetku meseca je tam ugasnilo življenje 63-letnega Novogoričana, ki je s svojim avtomobilom čelno trčil v tovorno vozilo; v pločevino ukleščeni voznik je umrl na kraju nesreče. V ponedeljek pa je na poti med Plavami in Solkanom umrl 56-letni avstrijski motorist. Usodno je bilo čelno trčenje z nasproti vozečim avtomobilom med mo-toristovim prehitevanjem. (km) GORICA - Policija aretirala tihotapca V avtomobilu skrivala tri tisoč zavojev cigaret Zasegli so jima mobilnike s SIM karticami, koristnimi za nadaljnjo preiskavo Policisti so prijeli ukrajinska državljana, ki sta v avtomobilu tihotapila tri tisoč zavojev cigaret. Na črnem trgu bi jima navrgli spodoben zaslužek. Agenti goriške kvesture, ki so opravljali redni nadzor teritorija, so v torek okrog 14. ure opazili avtomobil tipa Volvo S80 s češko registracijo in z dvema osebama. Peljal se je po Ulici Brigata Re v smeri Vidma, videti pa je bilo, da velika teža bremeni zadnjo os. Zaradi suma, da prevaža skrit tovor, so policisti zaustavili avtomobil ter preverili identiteto voznika in potnika. Izkazalo se je, da gre za ukrajinska državljana, stara 33 in 35 let, ki sta v preteklosti že bi- la prijavljena zaradi kaznivih dejanj, povezanih z bivanjem na ozemlju Italije. Zaradi tega so ju pospremili v kasarno Massarelli pri Rdeči hiši, kjer so temeljito pregledali njun avtomobil. Sum je bil utemeljen, saj so našli nekaj ponarejenih dokumentov, predvsem pa tri tisoč zavojev cigaret, ki sta jih skrbno skrila v vmesne prostore in na dvojno dno prtljažnika. Zasegli so jima cigarete, avtomobil in več mobilnih telefonov s SIM karticami, ki bodo koristni za nadaljnjo preiskavo, mladeniča pa so aretirali zaradi tihotapljenja cigaret tuje izdelave; zoper njiju so vpisali še ovadbo zaradi ponarejanja dokumentov. / GORIŠKI PROSTOR NOVA GORICA - V ponedeljek odpira vrata uporabnikom Pravna fakulteta prva v Eda centru Ideja o ureditvi načrtovanega Trga Edvarda Rusjana še ne bo uresničena Eda center bodo odpirali po fazah, stanovanja bodo vseljiva sredi oktobra foto k. m. TRŽIČ - Dogovor dosežen Seaway: dopolnilna blagajna podaljšana, sindikati zaskrbljeni, ker ni novih naročil Predstavniki lastništva podjetja Seaway in sindikatov kovinarjev so podpisali dogovor o podaljšanju dopolnilne blagajne za 38 uslužbencev, ki so zaposleni v tržiškem obratu slovenskega proizvajalca jadrnic in motornih jaht. Redna dopolnilna blagajna bo zanje trajala dodatnih trinajst tednov, posluževali pa se je bodo na podlagi proizvodnih potreb. Predstavniki sindikatov so vodstvo podjetja pozvali, naj išče rešitev za ohranitev tržiškega obrata, ki je ob odprtju prižgal upanje za nastanek številnih novih delovnih mest. Na srečanju, na katerem je prišlo do dogovora o podaljšanju dopolnilne blagajne, je podjetje Seaway potrdilo, da je še vedno prisotno na tržišču in da ima nekaj ponudb za plovila Green line, novih naročil po besedah predstavnikov sindikatov pa naj ne bi bilo. V novih proizvodnih prostorih v Ulici Consiglio d'Europa, v katere se je podjetje Seaway vselilo, potem ko je družba Monte Carlo Yachts odkupila območje njegovega prvega trži-škega obrata, trenutno izdelujejo 22-metrsko jadrnico, ki naj bi bila dokončana sredi prihodnjega leta. Medtem se nadaljujejo tudi dela za prilagoditev proizvodne hale, ki jo je Seawayu dal na razpolago trži-ški industrijski konzorcij. Zaradi te- Seaway v Tržiču altran žav z likvidnostjo napreduje poseg na hali zelo počasi, kar bi po besedah predstavnika pokrajinskega tajništva sindikata Fiom-CGIL Fabia Baldassija lahko povzročilo težave v trenutku, ko bi na navtičnem trgu prišlo do izboljšav in bi sektor ponovno zadihal. NOVA GORICA - Analiza stanja v mestni občini Invalidom neprijazni Ovira je veliko število krožišč, premalo pa je avtobusov, ki omogočajo vstop z vozički V novogoriškem Eda centru je bil včeraj opravljen tehnični pregled. »Generalno je bil uspešen. Še nekaj manjših pomanjkljivosti moramo odpraviti, kar nameravamo storiti do petka. V ponedeljek dobi objekt uporabno dovoljenje, tako da ga bomo prvim uporabnikom takrat tudi predali, to bo Evropska pravna fakulteta,« pojasnjuje Radoš Pavlovič, direktor podjetja Euroinvest, ki gradi novi nebotičnik. Objekt bodo odpirali po fazah, stanovanja bodo vseljiva sredi oktobra. »Sedaj smo v postopku urejanja etažne lastnine in takoj ko bo ta postopek speljan skozi geodetsko upravo, predvidoma v sredini oktobra, bomo začeli predajati stanovanja,« dodaja direktor Pav-lovič. Tudi trgovski del se bo odpiral postopno: manjši del v kratkem, večji del sredi novembra. Objekt bo torej predan v uporabo postopoma, po direktorjevih besedah ga nameravajo na ta način tudi predstavljati javnosti. Pred nekaj tedni se je porodila ideja, da bi z dokončanjem Eda centra uredili tudi ožji del načrtovanega Trga Edvarda Rusjana, vendar, kot pravi Mitja Trtnik, podžupan na novogoriški mestni občini, temu ne bo tako. »Zadržujejo nas predpisi in postopki v zvezi z javnimi naročili,« dodaja. »Trenutno smo v fazi projektiranja. Dogovarjajo se tudi z lastniki zemljišč. Ko dobimo projekt, bomo razpisali javni razpis za izvajalca del. Računamo, da bi konec letošnjega leta ali začetek prihodnjega leta, kar je celo bolj realno, začeli z izgradnjo. Projekt bo potekal v treh fazah, zaradi izvedbe in tudi zaradi sredstev. V prvi fazi bo urejen ožji trg okoli spomenika Edvarda Rusjana in območje med objekti Daimonda, Krekove banke in proti Press baru,« pojasnjuje sogo- vornik, ki tudi dodaja, da je trenutno nehvaležno napovedati, kdaj bo prva faza zaključena. »Žal se ne bo uresničila prvotna zamisel, da bi z odprtjem Eda centra uredili vsaj območje okoli spomenika,« zaključuje novogoriški podžupan. Katja Munih Veliko število krožišč, ki so se v zadnjih letih pojavila v novogoriški mestni občini, je sicer iz vidika pretočnosti prometa dobra rešitev, za invalidne osebe, še zlasti tiste z okvarami vida, pa predstavljajo dodatno oviro. Tudi okvare tehničnih pripomočkov, kot so zvočne tipke na semaforjih, zbledele talne oznake, previsoki robniki, neustrezen dostop do ambulant, javnih ustanov, izobraževalnih institucij, starejših stanovanjskih objektov v mestu, ki nimajo dvigala, pa javni prevozi brez ustrezne klan-čine za dostop invalidom, težave pri zaposlitvi, z vsem tem se invalidi v občini dnevno spopadajo. Novogoriška mestna občina naj bi se prihodnje leto pridružila seznamu slovenskih občin, katerim je Zveza delovnih invalidov Slovenije podelila listino »Občina po meri invalidov«. Med mestnimi avtobusi novogori-škega avtobusnega prevozniškega podjetja Avrigo so štirje takšni, ki omogočajo vstop invalidom: dva imata klančino, dva sta nagibna. »Prav ta nagibni sistem mi zaradi mojega invalidskega vozička ne ustreza. Na enem delu se z njim zataknem in ne gre, tu- di padel sem že na tla. Šoferji so sicer zelo prijazni, radi pomagajo. Težave so tudi z avtobusnimi postajališči, ponekod se izstopi kar na travo, zato se mi je že odlomil del vozička,« pojasnjuje Danilo Branko Bajc iz Šempetra, ki je na vozičku deset let zaradi uporabe mobilnega telefona med vožnjo z avtomobilom. Če se želi peljati z avtobusom, mora torej prej telefonsko preveriti, kdaj pelje točno tisti avtobus s klančino, na katerega se lahko vzpne z invalidskim vozičkom. Invalidom predstavljajo težave tudi neustrezna vhodna vrata v objekte in še kup vsakdanjih stvari. Četrtek, 29. septembra 2011 Vladan Vukajlovič iz Nove Gorice je po poklicu lesni tehnik. Študij je želel nadaljevati upravni fakulteti, a ga je po treh mesecih opustil. »Bilo je zelo težko slediti predavanjem, gluhonemi študentje takrat še nismo imeli pravice do tolmača,« nam je povedal s pomočjo tolmačke. Sedaj že deset let trpi v službi, ki mu ni všeč in kjer so težki delovni pogoji. »Štiri najbolj pereča področja, na katera želim opozoriti, so zaposlovanje invalidov, težave pri izobraževanju - predvsem zaradi arhitektonskih ovir, težave pri uporabi javnega prometa, zlasti pri avtobusih, ter potrebe invalidov z motnjami na duševnem področju,« je poudaril Valter Adamič, predsednik medobčinskega društva invalidov Goriške, na včerajšnji okrogli mizi. Organizirana je bila z namenom kandidature Nove Gorice za pridobitev listine »Občina po meri invalidov«, v okviru priprav nanj pa je nastalo tudi obsežno gradivo na temo položaja invalidov, ki ga bodo na podlagi pripomb udeležencev (predstavnikov invalidskih organizacij s severne Primorske) in ANMIL-a iz Gorice dopolnili. (km) TRŽIČ - Zaprtje tovarne Comedil/Terex Dopolnilna blagajna in prezaposlitev delavcev Vložitev zahteve po dodelitvi 24 mesecev izredne dopolnilne blagajne in prezaposlitev čim višjega števila delavcev. To sta ukrepa, ki ju je dežela Furlanija-Julij-ska krajina vzela v poštev v zvezi s problemom obrata Comedil v Tržiču, ki ga nameravajo lastniki - tj. ameriška družba Te-rex - zapreti zaradi krize in 60 milijonske izgube. Načrte deželne uprave je včeraj razkrila pristojna odbornica Angela Brandi, na katero je deželni svetnik Demokratske stranke Giorgio Brandolin naslovil svetniško vprašanje. Brandolin ni bil zadovoljen zadovoljen z odgovorom deželne odbornice, saj se le-ta ni odzvala na njegov predlog po ustanovitvi posebnega delovnega omizja med deželo, občino in sindikati, ki bi podrobneje preučil problem zaprtja obrata Comedil, »s katerim bi se iz dneva v dan znašlo brez plače kakih sto družin«. Medtem je vodstvo družbe, ki se je v torek srečalo s sindikati, napovedalo, da je začelo iskati možnosti za prezaposlitev vsaj 30 odstotkov delavcev, kar je pogoj za podaljšanje dopolnilne blagajne. Eno izmed podjetij, s katerimi je Comedil stopila v stik, bi lahko v kratkem že začelo s kolokviji. Predstavniki delavcev in podjej Comedil se bodo 12. oktobra ponovno srečali na sedežu zveze industrialcev v Pordenonu, kjer bodo nadaljevali s pogajanjem. VIPAVA - Agroind povečuje izvoz vin Vipavska vina si pot utirajo tudi na Kitajskem in v ZDA Zelo so zadovoljni z letošnjo trgatvijo - Posebno pozornost namenjajo domačim, avtohtonim sortam V tekočem poslovanju ni več izgube, povečuje se tudi izvoz vin na tradicionalno dobre in nove evropske in svetovne trge, je včeraj povedal direktor Agroinda Vipava Jožko Ambrožič. Prve uspehe dosegajo v izvozu tudi na Kitajsko in v ZDA. Poleg tradicionalnih izvoznih trgov v državah nekdanje Jugoslavije so se v vipavski kleti začeli ozirati tudi po drugih, novih trgih. Po besedah direktorja komerciale Agroinda Klavdija Skrta so prvi pogovori že obrodili uspehe, saj so bila vipavska vina dobro sprejeta tudi v Nemčiji, državah Beneluxa, Veliki Britaniji, ZDA in na Kitajskem. »Zanimivo pa je, da je vsak izmed teh trgov specifičen, vsak išče in želi nekaj drugega: na Kitajskem se prodajajo predvsem zrela rdeča vina, ki nimajo pretirane kisline, v Veliki Britaniji pa so bolj iskana sveža, strukturirana in nepoznana vina,« je še povedal Skrt. Tako so uspeli izvoz vin z lanskih 13 dvigniti na skoraj 25 odstotkov, v vipavski kleti pa si želijo, da bi v tujini prodali vsaj tretjino letnega pridelka. Letos so ponovno izboljšali prodajo v Bosno in Hercegovino, kamor so že izvozili 700.000 litrov vina, in v Srbijo, kjer so prodali 200.000 litrov vina. Zato pa na slovenskem vinu ustvarijo le še 15 odstotkov prodaje. V vipavski vinski kleti so po letošnji trgatvi, ki se je zaključila 13. septembra, zelo zadovoljni. Odkupili so nekaj manj kot pet milijonov kilogramov grozdja, ki pa je bilo zdravo in zelo kakovostno. »Letošnje vremenske razmere so bile idealne za vinsko trto in le upamo, da bomo pridelali tudi kakovostno vino,« je poudaril Ambrožič. Posebna pozornost je bila tako kot pretekla leta namenjena domačim, avtohtonim sortam, kot sta zelen in pinela. GORICA - Trenja v stranki Levica, ekologija in svoboda: goriški krožek brez vodstva Goriški krožek stranke Levica, ekologija in svoboda (LES) je ostal brez vodstva. Krožek je, vsaj trenutno, »obglavilo« pokrajinsko vodstvo stranke, ki se je odločilo za suspenzijo dosedanjega koordinatorja Fernanda De Sarna, v zvezi s katerim se bo izrekla jamstvena komisija. De Sarno naj bi ne upošteval parti-cipativnih postopkov, v katerih se LES prepoznava, ob tem pa naj bi prošnjo za včlanjenje v stranko vložil šele sredi septembra. Pokrajinsko skupščino so k ukrepanju spodbudili člani občinskega krožka LES, ki so bili o dogajanju v levosredinski koaliciji obveščeni le preko medijev, saj se ni z njimi nikoli nihče posvetoval. Pokrajinsko vodstvo je zato dalo mandat pokrajinski koordinaciji, naj čim prej informira člane stranke in pristopi k omizju goriške leve sredine. »Goriški krožek je namreč trenutno brez koordinatorja, ki mu zaradi kršitve statuta ni bilo obnovljeno članstvo,« piše pokrajinsko vodstvo LES in nadaljuje: »Položaj je resen. Od ustanovitve ni bila občinska skupščina še nikoli sklicana, zato ni prišlo do razprave o smernicah LES v Gorici. Ne nazadnje je pred dnevi, ko je bila v teku suspenzija, De Sarno samovoljno sklical skupščino.« Na seji, ki jo je De Sarno sklical za 5. oktober, bi morala pasti odločitev o imenu kandidata za primarne volitve leve sredine, sejo pa je pokrajinsko vodstvo preklicalo. Sklicalo je drugo srečanje s člani, ki bo 4. oktobra v Kulturnem domu, kjer bo po vsej verjetnosti tekla beseda tudi o kandidatu za primarne volitve. Že več časa se v zvezi s tem omenja ravnatelja Kulturnega doma Igorja Komela, čigar kandidaturo podpirajo nekateri predstavniki stranke, Komel pa je dal razumeti, da ni prepričan v ta korak. !l ;i :hjfI1ù r rFitJ.'JÙ) dilL PiOiÍMiJ A Gorüií « ñAiniiiu dilU KíjpMwfnuli VtfitJii íluij, il trr-J dcllr kKi iî.Cl i dr Ll I fi 2WQ7. JI p<4S:rl il t Trill, il ir fïiTHhïw il úuilJr r I ñiUlJC A- Í+J.LÜ'. FíiL . h^jiir-.ir |. t 31 U-M In Ipff IHM, 3E- II t it LP PrtttLi j'ii. j fùiiiM'ï -js--i: i. biiKirj pi g* IJrílHj J u'Nii| i luh|^ vi.** v rtv u IdHM in WD1 »i rttiriMfli !dwi| KiKF. l r^À I provincia di gorizia provincia dt ^utíüí pokrajinà <$of\tä www-11 h *< sort t L n i. 11 Cronache Cronichis Lisuntinis - Posoška kronika Giornata europea delle lingue Zornade europeane des lenghis Evropski dan jezikov In occasione della X Giornata europea delle lingue, mi pare opportuno ribadire un principio chiave dell'Amministrazione che presiedo, vale a dire che la tutela delle lingue minoritarie è e deve essere uno dei compiti fondamentali di uno Stato civile e democratico contemporaneo. Riconoscere il pluralismo l i n g u i s t i c o significa, infatti, affermare il diritto di ogni singolo cittadino di essere ció che è all'interno di una società e di poter esprimere la propria individualità. Un diritto che, se rispettato e sostenuto, porta all'arricchimento di una comunità, non più intesa come meramente omogenea, bensi come gruppo che vive e agisce secondo il principio dell'uguaglianza. Il concetto di cittadinanza, dunque, diventa il vero elemento di coesione tra le singole persone e tra le persone e i loro riferimenti istituzionali. È un concetto di cittadinanza che consente al singolo di esprimersi nel migliore dei modi in ogni ambito, nel rapporto con le istituzioni, le scuole, i servizi pubblici e i media del proprio territorio. Ecco perché gli amministratori pubblici devono sia difendere sia promuovere il rispetto per le lingue minoritarie, favorendo in questo modo anche la partecipazione di tutti al dialogo democratico, con la consapevolezza che se una collettività perde uno solo dei propri elementi, non è più tale. Il Presidente della Provincia di Gorizia Enrico Gherghetta Promuovere, preservare e favorire la ricchezza lingüistica e culturale d'Europa e uno degli obiettivi della Giornata europea delle lingue, organizzata fin dal 2001 dal Consiglio d'Europa e dall'Unione Europea. Obiettivo ambizioso per l'Europa, ma una realtá di fatto e ben consolidata nella nostra provincia di Gorizia dove, da secoli, le comunitá e le lingue presenti sul territorio non solo sono fisicamente vicine, ma soprattutto lavorano e collaborano assieme e questa realtá e pienamente accettata e condivisa dalla popolazione isontina. Lo stesso progetto di Cronache Isontine -Cronichis Lisuntinis - Posoška kronika e un bell'esempio, concreto e dinamico, di questa collaborazione: una sinergia operativa che vede in prima linea le associazioni espressione delle comunitá linguistiche presenti nel Goriziano. Ecco dunque che Societát Filologjiche Furlane, Svet slovenskih organizacij e Slovenska kultuno-gospodarska zveza si uniscono all'Amministrazione provinciale di Gorizia nel celebrare questa Giornata europea delle lingue: una giornata che non vuole, pero, essere solo atto di rivendicazione dei diritti linguistici, ma un momento di vero incontro, confronto e dibattito sull'oggi e soprattutto sul domani delle lingue e dei popoli di questa parte d'Europa. Carlo del Torre, vicepresidente per il Goriziano Societát Filologjiche Furlane Walter Bandelj, presidente provinciale di Gorizia Svet slovenskih organizacij Livio Semolič, presidente provinciale di Gorizia Slovenska kulturno-gospodarska zveza SoeletlL Fliorogjlehe Furlan& Socletâ Filológica Friulana "La lenghe e fâs part de Personalität di ognidun, no si a di pierdile!" Intervista a Gianfranco D'Aronco Ai 26 di Setembar e colarà la ricorence de Zornade europeane des lenghis, proclamade dal Consei de Europe, cul patrocini de Union Europeane, ai 6 di Dicembar dal 2001. Par stazâ ce significât e ce rilevance che e à in di di vuê la Zornade europeane des lenghis dîs agns dopo de sô creazion, 0 vin sintût Zuanfranc D'Aronco, cuasi 91 agns, difensôr dai dirits de comunitât linguistiche furlane, che al è stât professôr di Filologjie romanze e di Tradizions popolârs tes Universitâts di Padue e Triest, profont cognossidôr de leterature furlane e sostignidôr ferbint de valorizazion de marilenghe. Professôr D'Aronco, ce valôr aie a dîs agns de sô nassite cheste Zornade des lenghis? Cualsisei iniziative che e je a pro de difese des lenghis, ancje di chês plui piçulis e in dificoltât come chê furlane, e je ben acete. Chest par vie che difindi la proprie marilenghe al à di jessi un dovê di ognidun. Ce sens aial fevelâ furlan in di di vuê, tal Tierç mileni? La lenghe e fâs part de personalitât: pierdint la fevele dai vons e dai gjenitôrs si piert une part impuartante di se stes, dineant ancje aes prossimis gjenerazions la pussibilitât di doprâ chê lenghe. 1 furlans sono forsit inviâts su cheste strade? Magari cussi no, o viôt ator di me che no dute la int e à a cûr cheste cuistion. Dut câs, il sens di apartignince mi pâr inmó avonde fuart. A salvâ la lenghe no saran lis voris mestris o i studis di gramatiche, che, ancje cu la lôr dignitât e la lôr impuartance, no bastaressin. A tignî di cont la lenghe furlane e sarà la int comune, tai siei afârs di ogni di. Ce part varessino di vê lis istituzions? Al è vêr che tai ultins agns a son rivadis diviersis leçs e regolaments a nivel locâl e statâl a pro des fevelis mancul difondudis, ma i finanziaments globâi a son lâts an par an di rive jù, tant che la lôr scjarsetât e je deventade croniche. O speri che apontaments come la Zornade dai 26 di Setembar a ricuardin ae nestre int che il compit des aministrazions di chenti al è ancje chel di sostignî la valorizazion dal furlan. Cuâl isal il compit de scuele? Par salvâ une lenghe si à di insegnâle a scuele, doprantle tant che lenghe veicolâr. Chest al à di jessi clâr: une ore par setemane, come che al è cumó in ciertis classis, nol covente a nuie. Se il talian lu si sa za, parcè vegnial insegnât par tancj agns? Tun periodi li che la television e il computer le fasin di parons, la scuele e à di fa valê la sô impuartance storiche te educazion dai fruts. I nestris emigrants ator pal mont, che magari a son za rivâts ae cuarte gjenerazion, sintino ancjemô un leam cul Friûl? I plui vecjos di sigûr: a preservin la marilenghe e a cirin di trasmetile a fîs e nevôts. Tal forest il furlan si è mantignût ben tai centris cun plui emigrâts, come Colonia Caroya in Argjentine. Il 26 settembre cade la ricorrenza della Giornata europea delle lingue, proclamata il 6 dicembre 2001 dal Consiglio d'Europa con il patrocinio dell'Unione europea. Per sapere quale significato e rilevanza ha al giorno d'oggi questa Giornata, a dieci anni dalla sua istituzione, abbiamo sentito il quasi novantunenne Gianfranco D'Aronco, difensore dei diritti della comunità linguistica friulana, che è stato professore di Filología romanza e di Tradizioni popolari nelle Università di Padova e Trieste, profondo conoscitore della letteratura friulana e autorevole sostenitore della valorizzazione della marilenghe. La presenza della cultura austroungarica nella provincia di Gorizia Intervista a Hans Kitzmüller Hans Kitzmüller, autore di alcune ricerche sulla letteratura e sulla stampa in lingua tedesca nel passato austriaco di Gorizia, ci ricorda alcuni aspetti ormai scomparsi del panorama multilinguistico della provincia di Gorizia. Quanto si parla o si conosce ancora il tedesco nel nostro territorio? Direi pochissimo rispetto al passato. Oggi parlare di "minoranza tedescofona" nella provincia di Gorizia non ha senso. E piú giusto parlare di un'ereditä culturale lasciata da un secolare passato austriaco che pero viene ancora troppo trascurata, mentre la sua valorizzazione accanto a quella delle altri componenti non farebbe che accrescere il fascino che Gorizia dovrebbe esercitare. Puó essere più preciso? Una minoranza tedesca non esisteva nemmeno nel passato, perché in uno stato multinazionale non si parlava di minoranze o maggioranze etniche e linguistiche. Nel passato austriaco della città e della provincia il tedesco ad ogni modo non veniva parlato soltanto dagli austrotedeschi (funzionari, militari, commercianti), ma anche da tutti negli ambienti medio-alti e nobiliari, cioè per italiani e sloveni quella tedesca era la seconda lingua, la si studiava a scuola e poi si andava all'Università perlopiù a Vienna o a Graz. Si pensi anche a Biagio Marin, a Gradnik o al Pocar, per fare un esempio fra le centinaia possibili. I censimenti austriaci effettuati regolarmente indicavano sino al 1915 una percentuale del 10% di chi si dichiarava di lingua tedesca, ma anche buona parte del resto della popolazione parlava o capiva dunque bene il tedesco. II fascismo ha provveduto poi a cancellare ogni traccia tedesca dal Goriziano, toponimi e cognomi nonché presentando ogni elemento austriaco come corpo estraneo. Operazione riuscitissima tanto che anche del passato austriaco della cittá l'italiano medio non sa praticamente nulla. E cosa rimane in questo momento della cultura e della tradizione austroungarica? Qualcosa rimane: nella cucina e nelle usanze familiari, ma anche nell'architettura. Basti pensare ai tanti piatti di origine austroungarica che si mescolano con quelli mediterranei, o alla tradizione di San Nicolo. Ma non é molto importante questo, se invece riscoprissimo come la cultura tedesca abbia influenzato dal Medioevo sino a ieri (1918) in maniera decisiva queste zone ci accorgeremmo dell'unicitá e dell'originalitá dell'identitá storica della provincia di Gorizia, nucleo d'Europa unita ante litteram, luogo di incontro e di secolare convivenza di latini, slavi e tedeschi. Intervju z Borisom Pahorjem ob Evropskem dnevu jezikov Intervista a Boris Pahor, novantottenne scrittore sloveno Profesor Pahor, ali je pripadnost določenemu narodu dandanes še vedno vrednota? Prepričan sem, da je, ker je nekaj naravnega. Človek se rodi v določenem okolju s svojo tradicijo in svojim jezikom. Vse to spada v prvi razvoj, zato ni nobene potrebe, da bi globalizacija to uničevala. Že pri Kosovelu je bilo za evropskega A colloquio con Edda Serra Quella parlata musicale che risuonava ovunque nelle calli di Grado vecchia, a poco a poco ha cominciato a udirsi sempre più di rado. Il graisàn, ora, è parlato in prevalenza dagli anziani anche se sopravvive come lingua dei poeti. "L'intera generazione di mezzo -spiega Edda Serra, presidente del Centro studi Biagio Marin (www. biagiomarin.it), che il 29 ottobre promuoverà l'ottava edizione del Premio intitolato al grande poeta gradese - si è dispersa altrove, non abita più nell'isola del sole. La ricchezza di un dialetto è legata alla cifra economica e umana. Quando il senso di comunità è vivo, il vernacolo è la sua anima. Quando invece l'economia muta, anche l'anima locale si M **F Tf.Jp ws ■ m človeka nujno ohraniti svoj obraz. Če to velja za evropskega človeka, velja to tudi za svetovnega. Že od konca druge svetovne vojne smo imeli komunistično družbo, ki je zagovarjala jugoslovansko enotnost in patriotizem v imenu internacionalizma. Sedaj imamo ta minus, ta škodljivi vpliv internacionalizma, ki se affievolisce. Basta entrare in una classe per rendersene conto: sono davvero pochi gli scolari che sanno parlare il graisàn. In casa, spesso si parla italiano. Se emigri per ragioni di lavoro in altre città, i tuoi figli parleranno con i loro coetanei il dialetto del luogo." Delle lingue mino ri tarie presenti in Friuli Venezia Giulia, il graisàn è quella negletta. È stata fatta una proposta di legge in Regione per la sua salvaguardia e valorizzazione ma, come puntualizza Edda Serra, finora "non è approdata ad alcun sostegno concreto." "Bisogna fare in modo - sottolinea la presidente del Centro studi -che le tradizioni non spariscano. Come conversazione familiare, Intervista a Ivan Crico Pittore, poeta, saggista. Un artista a tutto tondo. Soprattutto bisiaco. Ivan Crico é un uomo che fa della lingua arte, ma anche mezzo di trasmissione della cultura, della sua e di quella della sua terra, che la societá di oggi tende magari troppo spesso a dimenticare, trascurare. Chi meglio di lui di lingua puo parlare? Ivan Crico, cosa vuol dire essere bisiaco oggi? Al di lá della lingua - che, come tutte, si trasforma o lascia spazio ad altre lingue - penso che sentirsi bisiaco significhi, oggi, innanzitutto amare un territorio molto particolare dal pri nas pozna. Obstaja razlika med nacionalno zavestjo in nacionalizmom in s tem velika nevarnost, da človek z nacionalno zavestjo postane nacionalist. Naša levica, ki sodeluje v socialni demokraciji, pravi, da bi morali pustiti nacionalno zavest, in raje govori o večkulturnosti. Slovenec pa je lahko dober Slovenec in istočasno tudi dober Evropejec ter dober državljan sveta. Jezik se bo ohranil le, če bomo imeli narodno zavest. V čem se odnos do slovenstva spreminja pri mlajših generacijah? Pri mlajših generacijah je nevarno, da nacionalna identiteta izgubi vrednost. Vsi govorijo o globalizaciji, kapitalu in tehnologiji. Mnogo mladih ne čuti Slovenije kot svoje domovine. To je zame obubožanje, saj izguba nacionalne zavesti pomeni tudi izgubo jezika in brezbrižnost. Kako mislite, da bi lahko spodbujali to zavest? Tako spodbujanje brez nacionalne zavesti je zelo težko. Biti Slovenec in dovolj! Tvoja domovina mora biti Slovenija. Če se človek ne zanima za svojo identiteto, pri tem samo izgubi. Biti pravi »internacionalist« pomeni naučiti se manjšinskega jezika. Vsekakor ne more priti do integracije, če se ne naučimo jezika svojega someščana, če ne moremo brati knjig v njegovem jeziku. Secondo Boris Pahor, il senso di appartenenza a un popolo rappresenta ancora oggi un valore, nonostante sia fortemente minacciato dalla globalizzazione. Tuttavia nel mondo attuale non si giunge all'integrazione dei popoli senza l'apprendimento della come lingua del cuore, i! graisàn è ancora vivo. È invece l'uso quotidiano a essere meno frequente. Del resto questo dialetto è stato la lingua dei pescatori, di coloro che lavoravano negli squeri, della gente di laguna. Cosa rimane al giorno d'oggi di quella comunità marinara? La società gradese è profondamente cambiata." L'isola del sole pero rimane molto legata alle sue tradizioni. Ne è un esempio il Festival della canzone gradese, che richiama ogni anno un foltissimo pubblico. "Finché c'è amo re per la lingua appresa fra le mura domestiche e scambiata in strada - conclude Edda Serra - il dialetto non scomparirà." punto di vista paesaggistico e la cultura, altrettanto particolare, che in questi luoghi e germogliata. Mi riferisco soprattutto alla cultura non scritta di una popolazione che, da sempre, si e dovuta confrontare con l'altro. Un laboratorio ante litteram di convivenza pacifica. Cosa é cambiato, se é cambiato qualcosa, rispetto al passato? Un mio amico mi racconta che i suoi clienti si servono di internet per cercare i locali dove si cucina il miglior "crudighin cu'la sbrovada". E cambiato tantissimo, ma tra i giovani percepisco il desiderio di riscoprire il passato e le sue tradizioni. Naša kultura je evropska. Slovenci smo stopili stopnjo višje, ker zdaj priznavajo našo kulturo na ravni ostalih. Knjiga »Letterature nascoste. Storia della scrittura e degli autori in lingua minoritaria in Italia« obravnava med drugimi jeziki tudi slovenskega z njegovimi manj znanimi literarnimi deli. Slovenski jezik je na ravni ostalih svetovnih jezikov. Imamo veliko znanstvenikov in klasičnih avtorjev, ki pišejo v slovenščini. Vse to ne bi šlo brez nacionalne zavesti. Če pa bo preveč prepričanja o globalizaciji, se bo zanimanje za razvoj slovenskega jezika zmanjšalo. Slovenci smo majhen narod, a smo zelo sposobni. Evropi in svetu smo dali veliko, ker smo ustvarili pomembne dosežke. Zato je treba mladim generacijam posredovati to dediščino, da bi videle to, česar smo sposobni na vseh področjih. In naj nam bo raje ta ošabnost v ponos, kot da širimo zavest, da smo majhni. Levi-Strauss je v svoji knjigi napisal, da so vse kulture in vsi jeziki vredni spoštovanja. Noben jezik ni superioren. Važno je vse to, kar so ljudje ustvarili. Poleg tega je slovenščina eden najzanimivejših jezikov, predvsem pa zaradi dvojine, ki jo je imela tudi stara grščina. Dvojina je psihološka značilnost dveh oseb, ki se ljubita. Naj nam bo ta posebnost z vsemi drugimi v ponos! lingua del proprio vicino. Oggi lo status della lingua slovena é al pari di quello delle altre lingue mondiali. Lo sloveno é una delle lingue europee piú interessanti, soprattutto grazie al duale, presente anche nel greco antico. poeti Oggi avvertiamo ancora il senso di appartenenza, legato a lingua, dialetto, tradizioni? Dipende dalle famiglie. Chi come me discende, per via materna, da una famiglia che vive a Pieris fin dal Medioevo, non puo non sentire un fortissimo legame fra la nostra lingua e le acque dell'Isonzo, i mestieri dei nostri nonni e padri, i sapori di certi piatti, la magia delle "Séime". Ma conosco persone che si dichiarano con fierezza bisiache non essendo nemmeno nate in questa terra. Per me uno é cio che si sente: bisiaco é chi si sente bisiaco. Cronache Isontine sul web Sul sito Internet www. cronacheisontine.it, al quale si puô accedere anche dal sito istituzionale www.provincia. gorizia.it, è possibile sfogliare la versione on-line del periodico trilingue della Provincia di Gorizia. Oltre alla traduzione integrale in italiano delle interviste a Gianfranco D'Aronco e a Boris Pahor, vengono pubblicati mensilmente interessanti articoli in lingua friulana e slovena, accompagnati da una traduzione o sintesi in italiano. I temi affrontati nel numero corrente riguardano le lingue minoritarie e le parlate diffuse nel territorio provinciale in occasione della Giornata europea delle lingue, le iniziative realizzate dalla Provincia per l'utilizzo delle lingue slovena e friulana nella pubblica amministrazione nonché vari aspetti del plurilinguismo che caratterizza il nostro territorio, rendendolo unico nel suo essere. Ko iz kotla zadiši po v* »v i» • vecjezicnosti in veckulturnosti Posamezne primere večjezičnosti in večkulturnega prepletanja lahko v Gorici zasledimo tudi na kulinaričnem področju. V znani gostilni v ulici Oberdan, ki obratuje že od davnega leta 1876, je slovenska, italijanska, furlanska in nemška beseda povsem domača. Gostje lahko listajo po večjezičnem jedilniku in naročajo ljubljanski zrezek, golaž, kranjske klobase, palačinke, polento, »Zwetschgenknodel«, »brovado« in »friko«. Bogati izbiri jedi s slovenskim, furlanskim in nemškim izvirnim imenom pa gre dodati še pestro izbiro vrhunskih rdečih in belih vin. ^-v Filologjiche, Congrès numar 88 a Tresesin Si tignarà ai 2 di Otubar a Tresesin l'88.m Congrès de Societât Filologjiche Furlane. La zornade e tacarà aes 9 di buinore cu la Sante Messe tal Domo, celebrade di Bons. Alfredo Battisti, cu la partecipazion de corâl "Luigi Garzoni" di Adorgnan. Tor des 10 in place Ellero la Bande di Tresesin e il Grup folcloristic "Rosade furlane" a daran il benvignût ai congressiscj. Aes 11 tal Teatri comunâl a tacaran i lavôrs dal congrès cul salût dai sorestants, i intervents di benvignût di Alan Brusini e di Pierluigi Cappello, lis premiazions de XV.e edizion dal Premi "Andreina e Luigi Ciceri" e la presentazion dal numar unic Tresesin/Ad Tricensimum, dât dongje di Enos Costantini. Tal dopo di misdi si podaran visitâ Vile Ciceri e lis gleseutis di San Michêl e di Sant Josef (daûr prenotazion, tel. 0432 501598, info@filologicafriulana.it). ' " \ Scrivono / a scrivin / pišejo: Alessio Potocco, Marco Bisiach, Paolo Roseano, Matteo Femia, Tanja Zorzut, Jerica Klanjšček, Vanja Sossou, Albert Voncina. Collaborano / a colaborin / sodelujeta: Servizio identità linguistiche / Servizi identitâs linguistichis / Služba za jezikovne identitete, Ufficio stampa / Ufici stampe/ Tiskovni urad (Provincia di Gorizia / Provincie di Gurize / Pokrajina Gorica). Promotori / Promotôrs / Pobudniki: Societât Filologjiche Furlane, Slovenska kulturno-gospodarska zveza, Svet slovenskih organizacij. \_J Il graisàn, lingua di marinai e di L'artista del bisiaco 1 8 Četrtek, 29. septembra 2011_GORIŠKI PROSTOR / šempeter Na odru Štandrežci s komedijo V Kinodvorani v Šempetru pri Gorici bo jutri, 30. septembra, ob 20. uri nastopil dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež s komedijo »Zbeži od žene«. Kulturno umetniško društvo Šempeter letošnji ciklus amaterskih gledaliških predstav »Veselo na kubik« začenja s komedijo »Zbeži od žene« avtorja Raya Cooneya, angleškega dramatika in igralca, v izvedbi odličnih amaterskih igralcev dramskega odseka iz Štandreža, ki deluje od leta 1965 in je ena izmed vodilnih gledaliških skupin na Goriškem. Začetnik dramskega delovanja je bil župnik Jožef Žorž, ki je takoj po dograditvi nove župnijske dvorane, opremljene s primernim odrom, začel zbirati mladino. K sodelovanju je povabil tudi nekatere starejše vaščane, ki so že v povojnih letih uprizarjali ljudske igre. Skupina šteje danes petnajst ljubiteljev odrskih desk pod režisersko taktirko Jožeta Horvata. Komedija uprizarja komične prigode in nezgode mladega taksista z dvema ženama in dvojnim življenjem v dveh londonskih četrtih z dvema policistoma za petami. Skrbno organizirano življenje v dveh domovih se sesuje, ko po nezgodi da policiji in bolnišnici dva različna naslova in nato zaman skuša preprečiti, da bi dvojno življenje prišlo na dan. Vstopnina znaša 5 evrov, vstopnice bodo naprodaj pol ure pred predstavo. gorica - Ars Aleksander Peca odpira novo sezono Nova razstavna sezona se začenja tudi v Galeriji Ars na Travniku, kjer se bo danes ob 18. uri predstavil novogoriški likovnik mlajše generacije Aleksander Peca. O njegovem delu bo spregovoril Jurij Paljk. Peca je rojen leta 1972 v Novi Gorici. Po končani gimnaziji, ki jo je obiskoval v domačem kraju, je študij nadaljeval na likovni akademiji v Benetkah. Iz slikarstva je diplomiral leta 1999 pri profesorju Carlu di Racu. Živi in slika v Novi Gorici, samostojno razstavlja od leta 1996. Na slovenski likovni sceni je njegovo delo edinstveno. Zanj je značilno izvirno prehajanje iz realizma v nadrealizem in oplajanje zahodnoevropskega umetnostnega spomina z vsebinami daljnega vzhoda. Njegovo slikarstvo z izrazito vizualno močjo temelji na analizi vidne resničnosti, tako kot jo neobremenjeno zabeleži oko fotografskega aparata. Temelj njegovih modelov je fotografska predloga, v ospredju pa ostaja delovanje slikarske površine. S čopičem in barvami se avtor skuša približati fotografski natančnosti po vzoru ameriških slikarjev t.i. foto-realizma iz 60. oz. 70. let (Don Eddy, Chuck Close, Richard McLean ...). Goriška javnost Peco že pozna, saj je večkrat razstavljal v Gorici in njeni okolici. Pred nekaj leti je bil nagrajen na natečaju Okno v svet, ki ga razpisuje finančna družba KB 1909. gorica - Kmečke gradnje Do petka čas za vložitev prošnje, ki omogoča oprostitev davka ICI Kmečka zveza nudi podrobnejše informacije in pomoč pri izpolnitvi prošnje Kmečka zveza obvešča lastnike kmečkih bivalnih stavb, da stavba, ki je funkcionalno kmečka in za katero mora izpolnjevati določene pogoje, a po uvrš-čenosti sodi v drugo kategorijo (npr. A3, A4 itd.), lahko na osnovi najnovejših zakonskih sprememb dobi s strani agencije za teritorij uvrstitev v kategorijo A6, ki je predvidena za kmečke stavbe zato, da so oproščene občinskega davka na nepremičnine ICI. Isto velja za ostale kmečke stavbe, ki niso bivališča, a imajo kmetijsko proizvodno namembnost (kleti, skladišča, hlevi ipd). Če izpolnjujejo svojo namembnost, je za te stavbe predvidena uvrstitev v kategorijo D10. Obe kategoriji - A6 in D10 - sta oproščeni davka (ICI). Na ta način se lastniki nepremičnin, ki so trenutno kljub kmetijski namembnosti uvrščene v druge kategorije, izognejo morebnitnim pritožbam občinskih uprav. Te bi lahko na osnovi odredbe kasacijskega dvora izračunale omenjeni davek na kmečke stavbe, ker niso uvrščene v kategorijo A6 oziroma D10, ki se edine pravno obravnavajo kot kmetijske. Prošnjo je treba predstaviti na agencijo za teritorij do 30. septembra. Preden to storijo, morajo interesenti preveriti, če zgradbe izpolnjujejo pogoje zato, da se jim prizna status kmečke stavbe. Preveriti morajo tudi, ali so stavbe že uvrščene v omenjeno kategorijo (A6 oziroma D10). Kmečka zveza, ki nudi podrobnejše informacije, vabi svoje člane in ostale kmete iz Goriške, ki izpolnjujejo pogoje, da se čim prej zglasijo v njenem uradu v Gorici za izpolnitev in predstavitev prošenj; za sestanek naj se predhodno najavijo na tel. 0481-82570. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. Gledališče ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štandrež: v nedeljo, 9. oktobra, ob 17. uri v župnijski dvorani v Štandrežu komedija »Markolfa« (Dario Fo) v režiji Sergeja Verča, nastopa KD Rudija Jedretiča - Ribno pri Bledu; prodaja abonmajev, vstopnic in rezervacija sedeža 2. in 9. oktobra od 11. do 12. ure pri blagajni, informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). 3 Koncerti DRUŽBA ROGOS prireja v petek, 30. septembra, ob 20.30 koncert skupine »The Blues Followers« v centru Gradina v Doberdobu; informacije in rezervacije miz po tel. 333-4056800, in-forogos@gmail.com. DEKLIŠKA VOKALNA SKUPINA BODEČA N EŽA z Vrha prireja ob izidu svoje prve zgoščenke z naslovom »Bodečenežno« niz treh koncertov: v torek, 4. oktobra, ob 19. uri v Lokandi Devetak na Vrhu namenjena predvsem predstavnikom organizacij, društev in medijev ter krogu vabljenih gostov. V nedeljo, 9. oktobra, ob 19. uri bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici celovečerni koncert, ki je nastal v sodelovanju z režiserjem Frankom Žer-jalom. Prva dva večera bo predstavil Mirko Ferlan. Zbor bo predstavil skladbe s cd-ja in tudi novejši repertoar. V soboto, 15. oktobra, ob 20.30 v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Štivanu bo zadnja v nizu koncertnih predstavitev, ki nastaja ob organizacijski pomoči devinskega zbora Fantje izpod Grmade. 0 Mali oglasi PRODAJAM suha gozdna drva z dostavo na dom; tel. 0481-390238 ob uri obedov. PRODAJAM vino vrste merlot, cena 1,50 evro na liter; tel. 0481-78066. V PODGORI prodam hišo z vrtom; tel. 320-1817913. m Osmice OSMICO je odprl Marko Ferfolja (Be-lota) v Doberdobu pri Dolincah v Ul. Bratuž 12; tel. 329-6483970. Razstave 13. FOTOSREČANJE bo v soboto, 1. oktobra, ob 18.30 v Kulturnem domu v Gorici v organizaciji fotokluba Sku-pina75. Razstavljali bodo Primož Bre-celj (SLO), Gianluca Groppi (ITA), Zoltan Nagy (HR), Jasna Samarin (SLO), Francesco Sambo (ITA), Marko Vogrič (ITA) kulturno združenje Marghera Fotografia (ITA) in Videoart: Shimrit Malul (ISR); razstava bo na ogled do 15. oktobra med 10. in 13 ter med 16. in 18. uro. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 19.50 -22.00 »L'alba del pianeta delle scimmie«. Dvorana 2: 17.50 - 20.00 - 22.10 »La pelle che abito« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 17.30 - 19.50 »I Puffi«; 22.00 »Crazy, stupid, love«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.00 »L'alba del pianeta delle scimmie«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 »I Puffi« (digital 3D); 22.00 »Crazy, stupid, love«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »La pelle che abito« (digitalna projekcija). Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Nien-te da dichiarare«. Dvorana 5: 17.45 - 20.10 - 22.15 »Carnage«. 9 Šolske vesti GLASBENA MATICA obvešča, da je v teku vpisovanje za šolsko leto 20112012; informacije od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure na sedežu Glasbene matice v Gorici na Korzu Verdi 51 ali po tel. 0481-531508. SCGV EMIL KOMEL sprejema nove vpise za šolsko leto 2011-12; informacije na tajništvu od ponedeljka do petka od 10. do 14. ure in od 15. do 18. ure, tel. 0481-532163 ali na in-fo@emilkomel.eu. S Izleti KRUT vabi v soboto, 8. oktobra, na Bled na ogled razstave »Leta na Azurni obali - Pablo Picasso in njegov keramični opus« in razstave »Slovenski impresionisti: Jakopič, Jama, Grohar in Sternen« z okoli 50 deli iz zasebnih zbirk, prirejeni v počastitev tisočle-tnice prve omembe Blejskega gradu; informacije po tel. 0481-530927. SKRD JADRO iz Ronk prireja enodnevni izlet s kosilom po zgornji Vipavski dolini v nedeljo, 16. oktobra. Prijave po tel. 328-4721305 (Karlo) in 0481-82273 (Roberta). ZDRUŽENJE TEMPO LIBERO COOP CONSUMATORI NORDEST organizira 2. oktobra v izlet v Cittadello in 23. oktobra izlet v kraj Illegio z ogledom razstave »Aldilà. L'ultimo mi-stero«. Informacije in vpisovanje pri okencih ATL, v veleblagovnicah Coop Consumatori Nordest ali po tel. 335-7835183. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem dvodnevnega izleta na Hrvaško, da bo v soboto, 8. oktobra, odpeljal avtobus iz Doberdoba ob 5.50, nato s postanki v Sovodnjah, Štandrežu, Podgori, pri vagi in s trga Me-daglie d'oro. Društvo priporoča točnost in veljaven osebni dokument za tujino ter prosi, naj udeleženci poravnajo strošek za izlet. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo v soboto, 12. novembra, enodnevni avtobusni izlet z obiskom kmetije v kraju Pavia di Udine, pršu-tarne v San Danieleju in ogled gradu v Villalti; vpisovanje do 25. oktobra v trgovini Mila (tel. 0481-78398), gostilni Ivica (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 380-4203829). □ Obvestila AŠZ OLYMPIA vpisuje v novo šolsko leto: predšolska telovadba, športna gimnastika, športno ritmična gimnastika, športni ples; informacije in vpisovanje po tel. 335-5952551 (Damijana Češčut). KRUT začenja v sredo, 5. oktobra, jesenski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Grade-žu; informacije in vpisovanje po tel. 0481-530927. KULTURNO DRUŠTVO ZDRAVŠČI-NE prireja v oktobru tečaje slovenskega jezika za odrasle v občinski dvorani v Zdravščinah ob ponedeljkih in sredah v večernih urah; informacije in vpisovanje po tel. 339-6145592 (Aleksandra Devetak). OK VAL obvešča, da treningi mini odbojke in splošne telovadbe že potekajo v štandreški telovadnici ob ponedeljkih in četrtkih od 17.30 do 19. ure za letnike od 2000 do 2003, ob torkih in petkih od 16. do 17. ure za otroke, ki obiskujejo vrtec in od 17. do 18.30 ure za letnike 2004 in 2005; informacije po tel. 347-3237444 (Sandro) in 3284133974 (Tjaša) ali na okval@virgi-lio.it, tjasas@hotmail.it. OKENCE ZA MANJŠINSKE JEZIKOVNE SKUPNOSTI je odprto ob ponedeljkih med 9. in 12. uro ter ob sre- dah med 15.30 in 17.30 v prostorih goriške občine (3. poslopje, 1. nadstropje) na Trgu Municipio 1 v Gorici; tel. 0481-383459 (slovenščina) in tel. 0481-383451 (furlanščina). SPDG obvešča, da bo v prihodnjih tednih na razpolago tradicionalni planinski stenski koledar 2012 z barvnimi posnetki iz slovenskega gorskega sveta. Prednaročila na sedežu društva in pri odbornikih. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) bo odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. OK VAL obvešča, da treningi odbojke za deklice in dečke potekajo v telovadnici v Doberdobu ob ponedeljkih in četrtkih med 16. in 17. uro za mikrovol-ley (letniki 2004-2005-2006), ob ponedeljkih in četrtkih med 17. in 18.30 za minivolley (letniki 2001-2002-2003), ob torkih in petkih med 15. in 17. uro za under 12-13 dečki, ob torkih in petkih med 17. in 19. uro za under 12-13 deklice; informacije po 345-9527302 (Ingrid, Tjaša) ali na okval@virgilio.it. PLESNA ŠOLA LUNA-LUNCA se bo v oktobru začela v Dijaškem domu Simon Gregorčič pod vodstvom Danjele Simčič. Gojencem Dijaškega doma in zunanjim udeležencem bodo na voljo standardni, moderni, ameriški plesi in skupinske koreografije. Plesni tečaj bo potekal enkrat tedensko po 17. uri v Dijaškem domu (Ul. Montesanto 84 v Gorici); informacije in vpisovanje še danes, 29. septembra, po tel. 0481533495 od ponedeljka do petka med 12. uro in 18.30. AŠKD KREMENJAK organizira plesni tečaj ob četrtkih pod vodstvom Mare Rogelja; mlajša plesna skupina (od 6. do 10. leta starosti) od 17.30 do 18.30, srednja plesna skupina (od 11. do 17. leta starosti) od 18.30 do 20. ure. Začetek vaj danes, 29. septembra, v prostorih večnamenskega centra v Jam-ljah; informacije po tel. 338-5755060. KŠD KRAS DOL-POLJANE sklicuje izredni občni zbor, ki bo v zadružnih prostorih na Palkišču v petek, 30. septembra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu. OTROŠKI PEVSKI ZBOR KULTURNEGA DRUŠTVA SOVODNJE začenja spet s svojim delovanjem. Prve vaje bodo v soboto, 1. oktobra: za otroke vrtca in prvega razreda osnovne šole od 10.45 do 11.30, za otroke od drugega do petega razreda osnovne šole pa od 11.30 do 12.30. Zbor bo vodila tudi letos Jana Drašič. Društvo vabi vse lanskoletne pevce in pevke ter nove prijatelje in prijateljice. V PRENOVLJENIH PROSTORIH DOMA ANDREJA BUDALA v Štandrežu začenjajo oktobra v organizaciji KD Oton Župančič in v sodelovanju s slovenskim športnim društvom Vadba+ sezono raznovrstnih vadb: sprostilna telovadba (Dorella, ob sredah, 17.3018.30), joga (Alessandra, ob sredah, 20.30-22.00), pilates (predstavitev v ponedeljek, 3. oktobra, med 19. in 20. uro), zumba (skupinska vadba, ki spaja latinsko ameriške in pop ritme, predstavitev v torek, 4. oktobra, med 19. in 20. uro) in spinning (skupinska vadba na kolesih, predstavitev v sredo, 5. oktobra, med 18.45 in 19.40). Za nove discipline sta organizirali društvi brezplačne predstavitvene dneve, zaradi omejenega števila mest pa je nujna prijava (tel. 347-8800556 ali suza-na.komel@tmail.si). AŠZ DOM obvešča, da ktivnosti v telovadnici Kulturnega doma, Ul. I. Brass 20 (tel. 0481-33288) že poteka- jo: motorika in navijaška skupina -cheerleading (1. - 5. razred osnovne šole) ponedeljek in sreda od 16.30 do 18. ure; cheerleading (nižja in višja šola) sreda od 16.30 do 18. ure ter petek od 15. do 16.30; minibasket (letniki 2003-2005) torek in četrtek od 16.30 do 17.45; under 12 košarka (letniki 2000-2002) torek in četrtek od 17.45 do 19.15, petek od 16.30 do 18. ure. Vadba za vrtec se bo pričela 3. oktobra ob ponedeljkih in četrtkih od 15. do 16. ure. Poskrbljeno bo tudi za prevoz otrok iz vrtca v telovadnico. SLOVENŠČINA ZA ODRASLE PRI SKRD JADRO: začetni in nadaljevalni tečaj bosta potekala enkrat tedensko. Organizacijsko srečanje bo na sedežu društva v Romjanu v ponedeljek, 3. oktobra, ob 20. uri; informacije tudi v ronški knjižnici in v mladinskem informativnem središču v Tržiču (In-formagiovani). ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE prireja v telovadnici v Sovodnjah rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkih med 21. uro in 22.30; prvo srečanje bo v torek, 4. oktobra; informacije po tel. 0481-882195 ali 3332677398 (Miriam). SLOVENSKA SKUPNOST vabi na 16. pokrajinski kongres za Goriško, ki bo v petek, 7. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici in v soboto, 8. oktobra, ob 9.30 na pokrajinskem sedežu SSk v Gorici. 0 Prireditve PRAZNIK ROŽENVENSKE MATERE BOŽJE v Podgori: od danes, 29. septembra, do sobote, 1. oktobra, bo ob 18.30 tridnevnica; v nedeljo, 2. oktobra; bo ob 8.30: rožni venec, ob 9. uri maša, ob 14.30 rožni venec, ob 15. uri procesija po vasi. Vodil bo župnik iz Devina Giorgio Giannini. Sodelovali bodo krajevna skupnost Podgora, prosvetno društvo Podgora, rekreacijsko društvo Calvario, mešani pevski zbor Podgora in pihalni orkester Kras iz Doberdoba. Ob prazniku bo potekala prodaja srečk in tradicionalnih štrukljev. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 29. septembra, ob 18. uri Ema-nuele Tonon predstavil svojo knjigo »La luce prima«. V ŠTEVERJANU bo v soboto, 1. oktobra, ob 16. uri slovesnost, med katero bodo predali namenu obnovljeni osrednji vaški trg, obenem pa bodo obeležili 60-letnico obnove občinske samostojnosti. SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE GORICA IN SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabita na srečanje, ki bo v nedeljo, 2. oktobra. Ob 10. uri bo v cerkvi Sv. Ivana v Gorici med mašo sodelovala vokalna skupina Cantate domino iz Kočevja, po maši pa bosta v domu F. Močnik zakonca Helena in Franc Štefanič predstavila slovensko kolesarsko Jakobovo pot. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Lucia Berga-masco por. Volk iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče. DANES V TRŽIČU: 10.50, Elia Lorenzi vd. Corbatto iz bolnišnice v baziliko Sv. Ambroža, sledila bo upepelitev. DANES V PIERISU: 12.00, Ondina Mi-cati vd. Musolino (iz Trsta) v cerkvi in na pokopališču. w / SVET Petek, 30. septembra 2011 1 1 Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - Liga prvakov Ibrahimoviceva vrnitev sovpadala z Milanovo zmago Šved odločilen na tekmi proti češkemu Plznu - Pet golov Barcelone MILAN - Po torkovih uspehih In-terja in Napolija je v Ligi prvakov sinoči slavil zmago tudi Milan (2:0) in zaokrožil najuspešnejši pokalni teden italijanskih moštev zadnjih let. Češki Plzen je bil neugoden in agresiven nasprotnik, na začetku tekme tudi zelo nevaren (Abbiati je bil resno zaposlen), tako da zmaga Milana ni bila lahka. Iz zagate ga je v začetku drugega polčasa, prvi se je končal brez gola, rešila enajstmetrovka, ki jo je zanesljivo izvedel Zlatan Ibrahimovic. Šved je bil dolgo časa odsoten zaradi poškodbe, toda to se na igrišču sploh ni poznalo. Tekal je, dajal je tekmi ton, spodbujal je soigralce, zelo dobro pa se je ujel tudi s Cassanom, ki je prav tako dosegel gol, 2.000 za MIlan, odkar je njegov predsednik Berlusconi. Branilec naslova Barcelona je v isti skupini gladko premagal Bate Borisov s 5:0. Derbi večera je bil v Valencii, kjer so domači «netopirji» gostili londonski Chelsea. Po malce «zadržanem» prvem polčasu je bil začetek drugega bolj razburljiv, saj sta si obe ekipi pripravili lepi priložnosti, takoj zatem pa Chelsea še dve prek Ramiresa in Fernanda Torresa, vendar se razpoloženi Diego Al-ves ni pustil premagati. V 56. minuti pa je Frank Lampard le popeljal London-čane v vodstvo. Valencia je po golu zagospodarila na igrišču, bila nevarna, a nikakor ni mogla ugnati Petra Čecha. V 86. minuti pa je Salomon Kalou igral z roko v kazenskem prostoru in zakrivil enajstmetrovko, ki jo je unovčil Roberto Soldado ter postavil končni izid, kljub temu, da je imel Nicolas Anelka ob koncu tekme še izjemno priložnost za zmago Chelseaja, ampak se je Alves znova izkazal. Milan - Plzen 2:0 (0:0) Strelca: Ibrahimovic v 53. in Cas-sano v 66. min. 1. SNL - Izidi 12. kroga: Domžale -Triglav 2:0 (1:0), Nafta Lendava - Mura 05 2:2 (1:1), Hit Gorica - Olimpija 2:1 (1:0) Vrstni red: Maribor in Olimpija Ljubljana 21, Hit Gorica 18, Rudar Velenje in Domžale 18, Mura 16, CM Celje 15, Nafta Lendava 13, Triglav 10, Luka Koper 9. Antonio Nocerino v boju za žogo proti Čehom ansa Udinese na Škotskem, Maribor v Ljudskem vrtu Drugi letošnji nastop v evropski ligi čaka danes Lazio, Udinese in Maribor. Videmčani se bodo s pričetkom ob 19. uri podali na gostovanje v Glasgow k Celticu in to brez svojega liderja Antonia Di nataleja. Ob isti uri bo Maribor (TV Slovenija 2) v domačem Ljudskem vrtu igral proti Birming-hamu Cityju. Marko Pridigar je poškodovan, Aleksander Raj-čevič pa kaznovan zaradi rdečega kartona. Lazio se bo od 21. ure dalje (TV Italia 1) v gosteh srečal s Sportingom Lizbono. APrimorski ~ dnevnik Italija v polfinalu MONZA - Italijanske odbojkarice so se na EP po zmagi proti Nizozemski, s katerimi so se leta 2099 pomerile v finalu, uvrstile v polfinale. V drugem četrtfinalu je Turčija presenetljivo gladko premagala favorizirano Rusijo, ki je na tej tekmi popolnoma odpovedala, medtem ko je ekipa brazilskega trenerja Motte igrala res odlično. Četrtfinale, izida: Italija - Nizozemska 3:1 (25:21, 25:20, 21:25, 25:18), Turčija - Rusija 3:0 (27:25, 25:21, 25:19); danes: Češka - Nemčija, Srbija - Poljska. Bryant v Milanu MILAN - Slovitega košarkarja NBA-lige Kobe Bryanta je na milanskem letališču pričakalo okrog tisoč ljudi. V milanskem parku Sempione se je udeležil promocijskega turnirja sponzorja Nike v ulični košarki. Potrdil je, da bi zaradi zapore lige NBA res lahko del sezone odigral v dresu Virtu-sa iz Bologne. »To bi bile sanje. Pogovarjamo se, možnosti so dobre,« je v brezhibni italijanščini dejal Bryant. Prva Lepa Vida TRST - Tudi letos je jadrnica Lepa vida prva prijavila na letošnjo 43. Barcolano. Včeraj ob 9.00 so namreč na sedežu SVBG začeli zbirati končne prijave: urad bo odprt od 10. do 13. ure in od 16. do 20. ure vsak dan do vključno četrtka, 6. oktobra, od 7. do 9. oktobra pa od 10. do 20. ure. Včerajšnji dan se je zaključil s 161 prijavami, kar sovpada s trendom prejšnjih let. Včeraj pa so se zaključile elektronske prijave: vsi, ki so se prijavili prek spleta, lahko v naslednjih dneh zaključijo prijavo in dvignejo startno številko na sedežu organizatorjev. Skupina E IZIDA 2. KROGA Valencia - Chelsea 1:1, Leverkusen - Genk 2:0 Chelsea 2 1 1 0 3:1 4 Leverkusen 2 1 0 1 2:2 3 Valencia 2 0 2 0 1:1 2 Genk 2 0 1 1 0:2 1 PRIHODNJI KROG (19.10.): Bayer Leverkusen - Valencia, Chelsea - Genk Skupina F IZIDA 2. KROGA Arsenal - Olympiakos 2:1, Marseille - Dortmund 3:0 Marseille 2 2 0 0 4:0 6 Arsenal 2 1 1 0 3:2 4 Dortmund 2 0 1 1 1:4 1 Olympiakos Pirej 2 0 0 2 1:3 0 PRIHODNJI KROG (19.10.):Marseille - Arsenal, Olympiacos - Borussia Dortmund Sabonis doživel srčni infarkt Skupina G IZIDA 2. KROGA Zenit - Porto 3:1, Donetsk - Apoel 1:1 Apoel Nikozija 2 1 1 0 3:2 4 Zenit 2 1 0 1 4:3 3 Porto 2 1 0 1 3:4 3 Donetsk 2 0 1 1 2:3 1 PRIHODNJI KROG (19.10.): Porto - Apoel, Donetsk - Zenit Skupina H IZIDA 2. KROGA Bate Borisov - Barcelona, 0:5 Milan - Plzen 2:0. Barcelona 2 1 1 0 7:2 4 Milan 2 1 1 0 4:2 4 Plzen 2 0 11 1:3 1 Bate Borisov 2 0 11 1:6 1 PRIHODNJI KROG (19.10.): Barcelona - Plzen, Milan - Bate Borisov KAUNAS - Litovska košarkarska legenda Arvydas Sabonis je doživel srčni infarkt. Nekdanji igralec, ki je bil ta mesec polno zaposlen kot ambasador domačega evropskega prvenstva, je infarkt doživel med igranjem košarke. Nemudoma so ga prepeljali v bolnišnico v Kaunasu, kjer je ostal na intenzivni negi, a je njegovo stanje stabilno. Litovski mediji poročajo, da nekdanji igralec NBA kluba Portland Trail Blazers, ki si ga nedavno tudi sprejeli v dvorano slavnih te lige, ni v življenjski nevarnosti. Za zdaj še ni znano, koliko časa bo ostal v bolnišnici, vsekakor pa ga čaka daljše okrevanje. Prav Sabonisova vloga na prvenstvu stare celine v košarki, ki ga je septembra priredila njegova domovina, ima verjetno velik vpliv na zdravstvene težave Sabonisa. V dneh po koncu EP se je namreč nekdanji center (ima 220 centimetrov) pritoževal zaradi utrujenosti in pomanjkanja spanca ob številnih obveznostih na tekmovanju. Sabonis je kot ambasador prvenstva na finalni tekmi med Španijo in Francijo predal simbolično darilo, kip v obliki košarkarskih čevljev, slovenskemu igralcu Rašu Nesterovicu, ambasadorju naslednjega evropskega prvenstva leta 2013 v Sloveniji. KOŠARKA - Sašo Filipovski, trener ljubljanske Olimpije, ima visoke cilje Želi ostati do konca mandata Preboj med top 16 je osnovni cilj - Manjka še igralec na položaju dve - Danny Green je močna okrepitev Sašo Filipovski lani v Rimu ansa LJUBLJANA - Potem ko so bili nekateri ljubljanski košarkarji še pred tedni v reprezentancah, ima zdaj trener slovenskega evroligaša Uniona Olimpije Sašo Filipovski na voljo že celotno zasedbo. Ljubljančani so že odigrali tudi nekaj pripravljalnih tekem in pokazali, da se forma pred začetkom sezone dviga. Ljubljanski klub je pripravil medijski dan, novost, ki jo od udeležencev tekmovanja zahteva vodstvo evrolige. Košarkarji in trenerji so najprej bili na voljo predstavnikom evrolige. Ti so v zdaj že spet odprti in zvočno prenovljeni veliki dvorani Stožice dopoldne snemali, fotografirali in se pogovarjali s člani ljubljanskega kluba, popoldne pa so bili medijskega dneva deležni še predstavniki slovenske sedme sile. Potem ko je Filipovski na prvi predstavitvi ekipe pred tedni potarnal, da ima na voljo le manjšino košarkarjev in si mora na treningih pomagati z mladinci, je slika zdaj drugačna. Po koncu evropskega prvenstva v Litvi so se v zmajevo gnezdo vrnili tudi re-prezentanti, tako da je delo že lažje in bolj tekoče. »V skladu z zmožnostmi in s proračunom smo dobili igralce, ki jih imamo. Manjka nam še en igralec na položaju dve, a žal na silo ni mogoče podpisati z dovolj kakovostnim za Olimpijo. Cilji z moje strani so jasni: postavljam jih visoko, po drugi strani pa imam podporo v vodstvu kluba. Imam triletni mandat in če ti cilji ne bodo doseženi, ne bo nič hudega. V zadnjih sedmih letih se je vseskozi menjalo igralce in trenerje. Zdaj je želja, da v treh letih človek dobi mir in da lahko sestavlja ekipo. Če trener ne ve, da bo naslednjo sezono še trener, se igralci tudi ne morejo pogajati z njim,« je dejal Filipovski. Priti med 16 v evroligi je eden od ciljev, poudaril pa je tudi regionalno tekmovanje: »Liga ABA je močnejša kot lani, hrvaški klubi so močni, tu je Radnički, vrnil se je Maccabi. Šli bomo korak za korakom, na koncu sezone pa ugotovili, kdo je zadovoljil, kdo ne in kako iti naprej.« Za Goranom Jagodnikom, ki se je vrnil iz Litve, je šele nekaj polnih treningov v ze-leno-belem klubskem dresu: »Kakšnega večjega premora ni bilo. Sezona je blizu, vsak trening je pomemben. Na začetku spoznavaš nove soigralce, novega trenerja. Za zdaj se še malo uvajam, ampak verjamem, da bom hitro prišel noter. Lani se ni vedelo, s kom se bo igralo. Letos je dosti bolje in bo tudi lažje dočakati sezono. Tudi stresov v ekipi in nihanj je bilo lani več, verjamem, da letos tega ne bo. Pokazali smo, da se lahko merimo tudi z močnimi ekipami. Verjamem, da kakovost imamo, moramo pa se še malo spoznati. Kemije se ne da doseči čez noč.« Danny Green se je pokazal kot močna okrepitev. Na zadnjih pripravljalnih tekmah z Efesom je bil najboljši strelec Ljubljančanov, po mesecu dni pa je že ugotovil, kakšno bo košarkarsko življenje v Ljubljani in igranje v evroligi, ki je doslej ni poznal: »Na vsaki tekmi se skušamo kar najbolj potruditi in zmagati, saj smo profesionalci. Trener dela podobno, kot smo delali v ZDA. Naredil je odlično delo, igramo vse bolje in veliko nam pomaga, da igramo kot ekipa. Komaj čakam na tekme v evroligi, slišal sem, da je v tej dvorani vzdušje odlično in komaj čakam, da ga sam doživim.« (STA) 20 Četrtek, 29. septembra 2011 ŠPORT / košarka - Memorial Miljo Gombač Zmaga Libertasu V finalu boljši od Bora - Združena ekipa Brega na 3. mestu Kadeti tržaškega Libertasa, ki jih vodi slovenski trener Andrea Mura, so osvojili deseto izvedbo Memoriala Milja Gombača za kategorijo under 17 v organizaciji AKK Bor in ZSŠDI. Na turnirju sta nastopili tudi združeni ekipi Bora in Brega, ki sta se uvrstili na drugo oziroma tretje mesto. Borovci, ki jih trenirata Dejan Fa-raglia in Fabio Sancin, so tako kot lani enotna vrsta Borovih in Bregovih letnikov 1995. Breg pa letos združuje letnike 1996 vseh slovenskih košarkarskih društev na Tržaškem, ki bodo igrali v državni ligi (Bor bo nastopil v deželni). Trener je Peter Brumen in ekipa trenira po pouku na Stadionu 1. maja. V soboto je bil Libertas boljši od nepopolnih Brežanov, Bor pa je ugnal Servolano. V nedeljo pa je v tekmi za tretje mesto Brumnova četa tesno odpravila Škedenjce, medtem ko so Muro vi varovanci v finalu zanesljivo opravili z domačo peterko. Sodelujoča moštva je nagradil predsednik AKK Bor Bruno Kneipp. Polfinala Libertas - Breg 61:51 (15:9, 34:13, 52:26) BREG: Kocijančič, Gregori 8, Semen 9, Gruden 3, Peric 16, Kojanec 3, Bole 2, Zobec 3, Matarrese 5, Bachi 2, trener Peter Brumen. Bor - Servolana 57:43 (24:16, 38:32, 48:38) BOR: Cesenati, De Luisa, Mar-vich, Mandic, Faiman 9, Buzzi 7, Per-nich, Perco 2, Sternad 15, Bole 8, Mat-tiassich 9, trener Dejan Faraglia. Za 3. mesto Breg - Servolana 54:51 (17:6, 27:30. 34:41) Združena ekipa Brega v tekmi za 3. mesto kroma BREG: Bachi, Kocijančič, Gregori, Semen 11, Gruden, Coretti 4, Kojanec 2, Milič 10, Sardoč 1, Zobec 16, Matarrese, Regent 9, trener Peter Brumen. Za 1. mesto Libertas - Bor 89:57 (24:19, 46:29, 67:42) BOR: Pettenati 2, De Luisa 7, Marvich 2, Mandic, Faiman 3, Buzzi 6, Pernich 2, Perco 1, Sternad 10, Sko-ko, Bole 9, Mattiassich 15, trener Dejan Faraglia. karate - Začetek sezone Pri Shinkai klubu zdaj s polno paro Prejšnji konec tedna je državna federacija FIKTA priredila v kraju Domegge di Cadore staž vrhunske tehnike v spomin na sedmo obletnico smrti mojstra Tai-ji Kase, ki je bil pravi svetovni mit tradicionalnega karateja. Memoriala Kase se je udeležilo preko 200 karateistov iz Italije in tujine; med njimi je bilo beležiti tudi nekatere večkratne svetovne prvake, ki so pod vodstvom mojstra Hiroši Širaja utrdili nekaj zahtevnejših oblik kat. Posebni gostje na tem športnem srečanju so bili člani družine Kase, ki so za to priložnost namenoma prišli iz Francije. Staža se je udeležil tudi tehnični vodja Shinkai karate cluba Sergij Štoka z dvema svojima karateistoma. Izkušnja je seveda imela tudi svoj motivacijski pomen ob začetku nove sezone, v katero so se podali s polno paro tudi naši karateisti z rednimi treningi tako v Zgoniku kakor tudi v lonjerski telovadnici. Treningi potekajo pod strokovnim vodstvom mojstra Štoke ob sodelovanju Elie Hrovatina in Matjaža Guština, ki sta pred kratkim uspešno opravila osnovni trenerski izpit. Preventiva znižala število »nenadnih smrti« za 89 odstotkov V Pasian di Prato pri Vidmu je bil v ponedeljek drugi del okrogle mize s športno tematiko, ki so jo, ob gmotni podpori Deželne šole za šport, organizirale ustanove za razvoj športa iz naše dežele, med temi tudi ZSŠDI. Že iz naslova »Kakšno zdravniško spričevalo od 0 do 90 let« je razvidno, da je šlo za vedno aktualno temo, ki zadeva tako aktivne športnike kot rekreativce in voditelje športnih društev. O tem so iz različnih zornih kotov razpravljali priznani strokovnjaki Paolo Ma-grin, strokovnjak za rehabilitacijo, Stefano De Carli ,deželni podpredsednik Zveze športnih zdravnikov, Aldo Passelli, član vsedržavnega vodstva iste Zveze, Agostino Nocerino, pediater in Guglielmo Antonutto, zdravnik in predsednik huminske šole za motorične vede. Zaključke večera je povzel zdravnik in deželni svetovalec Sergio Lupieri. Iz vseh poročil je izšla predvsem skrb, da bi vsi, ki se ukvarjajo z motorično dejavnostjo, to lahko opravljali brez tveganj. Zato je potrebna preventivna zdravniška kontrola. Ker preventiva pomeni kasnejši prihranek za javne blagajne, jo gre še razširiti. Glede zdravniških potrdil obstajajo določene težave upravne in finančne narave, ki jih bo potrebno čim prej in čim boljše urediti, saj zadevajo več kot tretjino prebivalstva. Predvsem pa bo potrebno uskladiti zakonodajo, ki je sedaj prepuščena deželnim interpretacijam in iniciativam. Za športnike in odbornike pa ob pravicah obstajajo tudi obveze, v prvi vrsti spoznanje, da so kontrole potrebne in ne samo nujno zlo in potrebni »papir«. To najbolj nazorno kaže podatek, da je taka praksa v Italiji znižala »nenadne smrti« zaradi športne dejavnosti za kar 89%. PLANINSKI SVET Izlet na Učko Sončno, prijetno sveže nedeljsko jutro je bilo kot nalašč za poznopoletni -zgodnjejesenski izlet, ko so se prejšnjo nedeljo, 25. septembra, člani Slovenkega planinskega društva Trst zbirali v Bazovici, da bi se skupno podali na Učko. Idealne vremenske razmere so privabile kar lepo število planincev in razpoloženje je bilo takoj na višku. Z osebnimi avtomobili in z društvenim kombijem so se podali do planinskega doma na Poklo-nu, od tod pa peš po lepo označeni planinski poti proti Vratom. Med potjo so se ustavili pri obeležju, postavljenem, kjer je nekoč stala partizanska bolnica. Po prekrasnem bukovem gozdu so nadaljevali pot preko Vrat na sedlo in naprej na Suhi vrh (1333 m), ki ga s treh strani obdajajo izredno strma pobočja, da je vzpon na vrh možen le s sedla. Vrh pa je izletnike nagradil s čudovitim razgeldom na Reko, Opatijo, na Kvarnerski zaliv, le pogled na otoke je bil razlo zamegljen. Po sestopu s Suhega vrha so se povzpeli še na Vojak (1401 m), najvišji vrh Učke in istočasno tudi najvišji vrh istrskega polotoka. Na njegovem kamnitem grebenu so pred dvajsetimi leti postavili poseben razgledni stolp, saj slovi vrh kot enkratna razgledna točka. Prav zaradi tega se lahko Učka ponaša, da je bil prvi planinski potopis v hrvaškem jeziku (1852) posvečen prav vzponu na njen vrh. Izredno pestra in bogata pa je tudi njegovaflora, ki je zaradi letnega časa pohodniki žal niso mogli v polnosti doživeti. Med botaniki pa slovi že iz najstarejših časov, leta 1838 si jo je ogledal tudi Saški kralj in botanik Friderik Avgust II. Počitku na vrhu Vojaka je sledil še sestop do Poklona, kjer so pohodnike čakali parkirani avtomobili. Navdušeni nad lepoto pokrajine in nepozabnimi užitki, ki jim jih je nudil izlet, so se nato izletniki vrnili proti domu. Spominski pohod na Slavnik Obalno planinsko društvo Koper prireja v nedeljo, 2. oktobra 2011 že 33. spominski pohod na Slavnik. Na vrhu, ob Tumovi koči bo ob 11. uri tudi krajši kulturni program. Slovensko planinsko društvo Trst vabi svoje člane, da se pohoda udeležijo. Zbirališče ob 7.30 pred cerkvijo v Bazovici. Od tod se bomo z osebnimi avtomobili podali do Prešnice, od koder se bomo povzpeli na vrh. Začetniški tečaj plezanja AO SPDT prireja tečaj plezanja za začetnike. Uvodno informativno srečanje bo danes ob 20.30 v telovadnici v športnem centru Zarja v Bazovici. Predstavili bodo potek enomesečnega tečaja, ki bo vključeval praktične vaje na umetni ste- ni in na plezališčih v okolici ter niz predavanj. Za dodatne informacije: 335 5316286 (Veronika). Dobro pripravljeni na smučanje Smučarski odsek SPDT začenja letošnjo sezono s predsmučarsko telovadbo za odrasle, ki bo v telovadnici šole Ko-dermac v ul. Pindemonte 11 v Trstu. Priprave so rekreacijskega značaja in so namenjene vsem , ki želijo začeti smučarsko sezono v dobri fizični kondiciji. To je bistvenega pomena, saj dobra telesna pripravljenost ne jamči samo užitka na smučeh, ampak zmanjšuje predvsem tveganje telesnih poškodb. Rekreacija bo potekala enkrat tedensko, in sicer vsako sredo od 20.30 do 22.30. Predvidevala bo ogrevalne vaje, vaje za moč, hitrost, gibčnost, odriv in ravnotežje. Končni del bo namenjen sprostilnim igram. Začetek bo v sredo, 5. oktobra 2011, ob 20.30. Prijave in informacije sprejema Robert Devetak na tel. št. 335 6123484 odbojka - Objavljeni koledarji Tržaški derbiji za ekipi Zaleta Deželna odbojkarska zveza je objavila sestavo skupin v ženski C in D-ligi. Združeno ekipo Zalet C, ki se bo v prvem krogu doma pomerila proti moštvu Ro-jalKennedy (domače tekme bo igrala ob sobotah ob 20.30 v Repnu, koledar je še začasen), so vključili v skupino B, v kateri jo čakata tudi dva tržaška derbija in sicer proti S. Andrei in Libertasu. To so tudi edine tri ekipe s Tržaškega, ki bodo igrale na tej ravni, najvišji za žensko odbojko v tržaški pokrajini. Zalet D, ki bo igral v ženski D-ligi, je bil vključen v skupino A, v prvem kro- gu pa se bo doma pomeril s Staranzanom. Domače tekme bodo ob sobotah ob 18. uri v telovadnici pri Briščikih. Obe prvenstvi se začenjata 15. oktobra. Sestava skupin Ženska C-liga, skupina B: Rojal-kennedy, S.Andrea, Libertas San Giovanni, Tarcento, Vivil, Talmassons, Saci-le. Ženska D-liga, skupina A: Cam-pi Elisi, Codroipo, Dentesano Videm, Li-gnano, Pasiano di Pordenone, Rizzi, Sta-ranzano, Buja, Azzano Decimo. Slikali so se s Tanio Poutiainen Tridenvni trening na Moelltalerju je potekal v prekrasnem vremenu in odličnih pogojih. Po dolgem premoru je bil trening na snegu namenjen izključno tehniki in prostem smučanju. Popoldanski kondicijkski treningi pa koordinaciji. Glede na to, da je bil to prvi stik s snegom po treh mesecih, so se otroci odlično odrezali. Na Moelltalerju so tokrat smučali tudi razni re-prezentantje, tako so devinovci izkoristili priložnost in se slikali s Tanio Po-utiainen (na sliki). Prihodnji trening na snegu bo čez dobrih 10 dni, ko bodo spet šli na Moelltaler. Treninga so se udeležili Sara Craievich. Petra Udo-vič, Irene Lopreiato,Veronica Bordon, Caterina Sinigoi, Nicholas Ciacchi,Erik Bordon in Maks Skerk. Vodil pa ga je trener Aleš Sever. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 29. septembra 2011 21 3 sezone: tolikokrat sta v zadnjem desetletju dva slovenska kluba igrala v deželni C-ligi. Bor in Breg nastopata v deželni C-ligi drugo sezono zapored, pred tem pa sta na »der-bije« privabljala Bor in Jadran. V nižji, deželni C-ligi, sta Bor in Jadran skupaj igrala še v sezoni 2003/04, v državni C-ligi pa od leta 2005 do 2007, ter v sezoni 2008/09. Od 2001 so 2009 pa je Breg igral v D-ligi. Bor Radenska se na novo sezono pripravlja nekaj več kot mesec dni. Kljub temu da je igralski kader ostal skoraj nespremenjen - pridružil se je samo Se-žančan Marko Meden -, ekipa potrebuje še nekaj časa, da se popolnoma vpelje: »Če ocenjujem po turnirju, na katerem smo komaj nastopili, nismo igrali, kot bi si želel. Slabo smo igrali v obrambi, tako da nisem zadovoljen. Nimam pa občutka, da bi bili fizično slabo pripravljeni; mislim, da tačas še ne funkcioniramo, a verjamem, da smo tudi letos konkurenčni,« je pojasnil trener Boban Popovič, ki so ga pri Boru potrdili že konec junija. Zaradi poškodbe je bil nekaj časa odsoten Alan Burni, At-tilio Fumarola pa prav tako ni treniral teden dni. V nedeljo bodo borovci igrali proti Venezi Giulii, ki so ji bili v prijateljski tekmi v pripravljalnem obdobju enakovredni tekmec. PRIHODI: Marko Meden (Kraški Zidar) ODHODI: Marlin Medizza (Fal-constar, državna B-divizija), Stefano Babich in Giacomo Pipan (Don Bosco, prom. liga) SREDNJA STAROST: 26,3 let SREDNJA VIŠINA: 188,7 cm SLOVENCI: Osem od trinajstih. CILJ: Ze predsednik Bruno Kneipp je napovedal, da želijo letos ponoviti lansko uvrstitev (5. mesto) ali jo celo izboljšati. Skratka, cilj je uvrstitev v playoff. Trenerjev cilj je seveda zmaga na vsaki tekmi in nasploh »izboljšati lansko sezono, kar lahko pomeni, da bomo dosegli več zmag, ne pa višje uvrstitve, ali pa vključili kakega mladega igralca.« MLADI: Vloga mladih bo odvisna Bor Radenska Dimitri Bocciai 1990 198 center Miran Bole 1987 189 branilec Alan Burni 1976 192 branilec Diego Celin 1993 178 play Daniel Crevatin 1987 182 play Martin Devčič 1990 195 krilo Attilo Fumarola 1974 195 krilo/cen. Luca Gallocchio 1991 182 branilec Miko Madonia 1985 200 krilo/cen. Marko Meden 1986 184 play Andro Pertot 1991 182 branilec Niko Štokelj 1982 189 branilec Matteo Zanini 1982 187 branilec Trener: Boban Popovič Pomočnik: Boris Vascotto Športni vodja: Lucio Martini košarka - Deželna C-liga Bor Radenska in Breg nadaljujeta zgodbo Začetek prvenstva v Lignanu - Oboji želijo izboljšati lansko uvrstitev Kapetan Bora Daniel Crevatin od tega, kaj bodo pokazali na treningih. »Če ne bo velikega napredka in konkurenčnosti na treningih, bodo zelo težko dobili priložnost,« potrjuje trener. PLUS EKIPE: Jedro je enako lanskemu, stavijo predvsem na kolektiv, saj nimajo izstopajočih posameznikov. MINUS EKIPE: Trener ni navedel pomanjkljivosti. O BREGU: »Kot že več let je tudi letos zelo nevaren in konkurenčen.« KAPETAN: Daniel Crevatin kroma Stefano Samec (Breg) kroma Vse ekipe bodo prvi krog igrale v nedeljo v Lignanu v okviru Regional day: Breg bo igral proti Tar-centu, Bor Radenska pa proti Vene-zii Giulii. PRVA DOMAČA TEKMA -Bor Radenska, v soboto, 8. 10.; Breg, v soboto 15. 10. DERBIJI - 16. decembra na Stadionu 1. maja in 21. aprila v Dolini Breg začenja tretjo sezono v deželni C-ligi spet z visokimi cilji. Pripravljalno obdobje poteka po načrtih, s tem da si trener Tomo Krašovec ne beli glave z začetnimi nastopi: »Pripravljalne tekme še nič ne pomenijo. Mi smo še utrujeni od lanske sezone, saj smo v bistvu imeli le mesec in pol počitka.« Trener napoveduje, da bodo nared približno decembra, najboljšo predstavo pa naj bi pokazali ob koncu prvenstva: »Sezona se namreč konča šele konec junija, prvo mesto po kon- drugi v deželni c-ligi Ob Bregu je za vrh kar nekaj kandidatov Po mnenju izvedencev je Breg glede na spisek igralcev letos glavni favorit za prestop, saj po napredovanju tržaške Servolane in krminske Albe pravih armad v prvenstvu ne bi smelo biti. P RVA VRSTA - San Daniele, ki je nazadoval iz državne lige, je precej prevetril igralski kader (prišel je zlasti strelec Campanotto, trener je izkušeni Zanon), vendar ohranja visoke ambicije. Globoko so segli v žep tudi pri novincu iz Čen-te, ki je iz državne C-lige pripeljal play-makerja Anteno in krilo Munarija. Ardita ostaja v širšem izboru kandidatov za vrh, čeprav je oslabljena (odšli so Dreas, Franco in Gaggioli), Tol-mezzo je že tako zelo solidni garnituri dodal obetavnega Naglica, ugledno mesto v play-offu pa bi seveda rad potrdil tudi Bor Radenska. DRUGA VRSTA - Romans je izgubil visoka Carcicha in Ilica, vendar je pridobil vrsto zanesljivih mož, v prvi vrsti zunanja igralca Gaggiolija in Tomata. Pozor na pomlajeno milj-sko Venezio Giulio, pa tudi na rosno mlade novince Don Bos-ca, ki se predstavljajo v celoti z Acegasovimi mladinci. Pomladitev je doživela tudi ekipa iz Ronk, medtem ko je Ro-raigrande na papirju slabši kot lani. TRETJA VRSTA - Videmski Geatti, ki so ga naknadno spet vključili v deželno C-ligo kljub nazadovanju, je tudi letos kandidat za dno. Cervignano bo ponovno zelo odvisen od muh svojih branilcev. Med tretjeligaši sta spet tudi Santos in San Vito: Tržačani so zelo uigrani, vendar jim primanjkuje moči pod košem, ekipa iz pordenonske pokrajine pa bo miren obstanek iskala preko podvigov svojih Američanov. 4 igralci so oblekli drese obeh članskih ekip: Štefan Sa mec, Giancarlo Vi-sciano, Gianluca Giaco-mi in Miko Madonia. Brežan Samec je nazadnje pri Boru igral v sezoni 2007/08, Vi-sciano in Giacomi pa (skupaj) v sezoni 2008/09, borovec Miko Madonia pa je pri Bregu igral v D-ligi v sezonah 2004/05 in 2005/06. Samec in Madonia sta obenem edina, ki sta oblekla tudi dres Jadrana. cu rednega dela pa nič ne pomeni. Prvi cilj je torej čim boljše izhodišče v play-offu.« PRIHODI: Saša Ferfoglia (iz GSA Udine državna C-liga), Nicholas Bazza-rini (Venezia Giulia C2-liga). »Saša Fer-foglia se mora še vpeljati v ekipo in v sistem igre, da ga bomo lahko maksimalno izkoristili. Z Bazzarnijem pa sem zelo zadovoljen. Iščemo pa še igralca, ki bi zapolnil vrzel na pozicij štiri,« je napovedal trener Krašovec. Dogovor s Kosom je splaval po vodi, Klarica se tudi ni pridružil ekipi. ODHODI: Giacomo Moschioni (Falconastar, državna divizija B), Emanuel Richter (še brez ekipe), Giacomo Norbe-do (Don Bosco, deželna C-liga) SREDNJA STAROST: 27 let SREDNJA VIŠINA: 187,3 cm SLOVENCI: Pet od enajstih. CILJ: »Prvo mesto, kot vedno! Ze-lim si vsake zmage,« brez zadržkov poudarja trener. MLADI: Vrnil se je Štefan Nadlišek, Giacoma Schillanija bo imel še daljšo mi-nutažo kot lani, s prvimi nastopi Bazza-rinija pa je trener že zadovoljen. Z ekipo bo treniral tudi igralec letnika 1996 iz Bregove mladinske ekipe. PLUS EKIPE: Breg stavi na uigra-nost, saj igralci igrajo skupaj že drugo sezono. »Smo dizel, ki se mora še segreti,« dodaja trener. MINUS EKIPE: Z visokimi igralci ne morejo razviti hitre igre, zato iščejo še okrepitev na poziciji štiri. Druge minuse pa naj odkrijejo nasprotniki, pravi trener. O BORU: »Lanskemu jedru so dodali Medna, kar nedvomno predstavlja plus. Tudi letos je ekipa dobra.« KAPETAN: Stefano Samec Breg Daniele Bozic 1988 183 play Saša Ferfoglia 1989 180 p/bran. Giacomo Schillani 1992 180 play Kristjan Ferfoglia 1984 188 branilec Gianluca Giacomi 1979 180 bran./p Nicholas Bazzarini 1993 184 branilec Štefan Nadlišek 1992 184 branilec Alen Semec 1982 192 krilo Marco Grimaldi 1986 190 krilo Stefano Samec 1975 200 center Giancarlo Visciano 1976 200 center Trener: Tomo Krašovec Spremljevalec: Valter Macor gabrje - Množični nogometni mladinski turnir v organizaciji KD Skala Lepo vreme, še lepši športni dogodek Za konec še nastopi v kategorijah začetniki in mali prijatelji - Skupno se je na travnati površini zvrstilo 300 otrok V nedeljo se je zaključil drugi del množičnega mladinskega turnirja, ki ga je na svojem zmanjšanem igrišču v Ga-brjah priredilo društvo Skala ob sodelovanju s ŠD Juventina, ŠD Sovodnje in ZSŠDI. Kot smo že poročali, se je turnirja udeležilo skoraj 300 mladih, ki si svoje nogometno znanje nabirajo v raznih goriških društvih na obeh straneh meje. Minuli teden so svoje napore zaključili cicibani, v soboto pa so bili na vrsti končni obračuni v kategoriji začetnikov. V sobotnem popoldnevu so na res lepem in v zeleno ovitem športnem objektu nedaleč od Vipave, odigrali štiri tekme. Najprej za 7., nato pa za 5. mesto. Sledila je tekma za 3. mesto med Biljami in sovrstniki iz Sovodenj, pri čemer so več športne sreče pokazali Biljenci, ki so slavili z 2:0. V finale sta se uvrstili ekipi, ki sta v prvem delu turnirja največ pokazali. Po lepi in borbeni tekmi so slavili igralci Pro Gorizie, ki so po dokaj izenačenem prvem polčasu zasluženo slavili s 6:2. Sledilo je nagrajevanje, na katerem Udeleženci turnirja so vsa sodelujoča moštva prejela spominski pokal. Mladim nogometašem za izkazano nogometno znanje, pa tudi posameznim društvom za vložen napor pri športni vzgoji mladim, so čestitke in zahvale izrekli Edi Sambo, predsednik KD Skala, Alenka Florenin, županja občine Sovodnje, Sara Vito, odbornica za šport pri Pokrajini Gorica ter Igor Tomasetig v imenu ZSŠDI. Posebna pohvala je bila izrečena društvu Skala, ki posveča veliko svojih energij prav promociji športnih aktivnosti, kljub temu, da ni športno društvo. Naj omenimo, da sta bila prisotna tudi predsenika Juventine in Sovodenj, Marko Kerpan in Zdravko Kuštrin. Na koncu so podelili še pokal za Fair-play, ki ga je prejela ekipa Adria iz Mirna. V nedeljo je bilo na vrsti še zadnje poglavje dvotedenskega nogometnega praznika v Gabrjah. Na zeleni gabrski pravokotnik je stopilo pet ekip kategorije „Mali prijatelji" (od 5 do 8 let starosti). Pomerili so se v spretnostnih igrah in krajših tekmah, pri katerih pa organizatorji niso beležili rezultatov in končnih uvrstitev. Na koncu se je predsednik Edi Sambo zahvalil vsem, v prvi vrsti od-borništvu za šport pri goriški Pokrajini, ki je vselej pokazala razumevanje do po- bude ter sovodenjski občini in Združenju slovenskih športnih društev v Italiji za pokroviteljstvo in soorganizacijo dogodka. Posebno zahvalo je izrekel društvoma Juventina in Sovodnje (zlasti se je zahvalil prizadevnima športnima delavcema Gianfrancu Vecchiatu in Rudiju Devetaku), ki sta s svojim pristopom bila v veliko pomoč pri zahtevni izvedbi turnirja. (Vip) 22 Petek, 30. septembra 2011 GORIŠKI PROSTOR / CHEVROLET - Ob stoletnici firme predstavili revolucionarno vozilo Volt prvi električni avto s podaljšanim dosegom Dva električna motorja in 1400-kubični bencinski agregat, ki polni akumulator med vožnjo Letos praznujejo 100-letnico Che-vroleta: ob tej priložnosti so predstavili štiri nove, ali relativno nove modele, ki se začenjajo pri malem aveu in gredo preko limuzine cruze in športnika camara do električnega volta, s katerim se bomo ukvarjali danes, medtem ko bodo prišli ostali modeli na vrsto v prihodnjih številkah. Chevroletov volt je prvo električno vozilo s podaljšanim dosegom in je neposredni naslednik poskusnega vozila EC-1, ki so ga pri GM razvili konec 90. let. Zunanjost je seveda povsem drugačna in daje videz športnega vozila, kar še poudarja dvojna rešetka na maski, ki je zaradi aerodinamike zaprta. Žarometi so vodoravno oblikovani, med smerokazi v spodnjem kotu in meglenkami pa so hladilne reže, ki posnemajo obliko rešetke na maski. Vol-tova zaokrožena in izravnana sprednja karoserija, koničasti vogali in zaprta dvojna rešetka za hladilnik omogočajo preprost pretok zraka okoli vozila in tako zmanjšajo upor. Na zadnji strani za nadzor zračnega pretoka skrbijo ostri robovi in natančno oblikovan spojler. Tudi močan nagib vetrobranskega stekla in zadnjega stekla pomaga zmanjšati turbulenco in upor ter prihrani energijo. Ti ukrepi skupaj pri voltu poskrbijo za izjemno nizek koeficient upora 0,28, kar ga postavi v isto kategorijo kot legendarno corvette. Seveda pa je najbolj zanimiv del volta napredna tehnologija, ki obsega litij-jonski akumulator, ki ga je možno ogrevati in hladiti, dva električna motorja ter 1400-kubični bencinski motor, ki pa ne poganja avtomobila, temveč služi samo kot agregat za polnjenje akumulatorja. S tem sistemom lahko volt prevozi od 40 do 80 km samo z energijo iz baterije, še nadaljnjih 500 km ko bencinski motor posreduje energijo električnemu. Akumulatorji so občutljivi na temperaturne spremembe, zato se temperatura voltovega akumulatorja upravlja s klimatsko napravo prek sistema aktivnega temperaturnega nadzora tekočine, ki ves čas spremlja in vzdržuje temperaturo akumulatorja in tako skrbi za njegovo optimalno delovanje in dolgo življenjsko dobo. Voltov akumulator je edini akumulator množične proizvodnje, ki ga je možno ogrevati in ohlajati. S tem naj bi zagotovil zanesljivo delovanje pri temperaturah od -25 °C do +50 °C. V hladnem vremenu se akumulator med polnjenjem tudi pre-greje, da lahko izkoristi celotno moč. V vročem vremenu, ki je za akumulator najte- Stran pripravil Ivan Fischer žavnejše, se lahko med polnjenjem ohlaja. Sistem za upravljanje temperature akumulatorja se lahko napaja tudi med vožnjo. Volt lahko polnite na tri načine, glede na želje voznika in to kar z domačega električnega omrežja. V »takojšnjem načinu« se polnjenje začne takoj, ko vozilo priključite v električno vtičnico. Na sredinski konzoli se prikaže način ter predvideni čas polnjenja. V načinu »odloženega časa odhoda« na zaslonu na dotik vnesete čas odhoda in polnjenje se bo samodejno dokončalo do načrtovanega odhoda. S tretjim načinom lahko Voltovi lastniki prihranijo denar, tako da določijo, kdaj naj se akumulator polni. Volt lahko izračuna začetek polnjenja na podlagi razporeditve poceni/dražjega toka, nastavitev prednostnega časa in načrtovanega časa odhoda. Vozilo poskusi napolniti akumulator v času cenejšega toka, in sicer do časa odhoda. Za to funkcijo morate vnesti podatke o razporeditvi cenejšega/dražjega toka, ki veljajo za vašega ponudnika električne energije. Volt ima samodejni menjalnik, ki deluje kot vsi samodejni menjalniki. Sploh je vožnja z voltom neproblematična i kar se da udobna. Vozilo ima enkraten pospešek in dosega najvišjo hitrost 160 km na uro. Seveda, če boste vozili s težko nogo se bo voltov doseg drastično skrajšal. Za sedaj je cena volta še kar visoka, čeprav je niso še točno določili: stal pa bo okoli 42 tisoč evrov. LEXUS FIAT Poskusna proizvodnja v Srbiji že oktobra Pri Fiat Srbija so uradno napovedali, da se poskusna proizvodnja avtomobilov pričenja prihodnji mesec. V tovarni, v katero je Fiat investiral skoraj milijardo evrov, bodo najprej sestavili nekaj atestiranih karoserij, do konca leta pa nameravajo sestaviti prvi Fiatov model z delovnim imenom L-Zero. Serijska proizvodnja avtomobila segmenta B, ki bo nekakšen naslednik modelov idea in musa, naj bi se začela maja prihodnje leto. Omenjeni model bo prvič predstavljen v Ženevi in bo v prodaji v Evropi in Ameriki. Antonio Ferrara, šef srbske izpostave Fiata, je povedal, da so Zastavino tovarno v velikosti 1,4 milijona kvadratnih metrov v celoti sanirali in modernizirali. 2400 delavcev bo skrbelo, da bo v polni zmogljivosti s proizvodnih linij vsako uro zapeljalo od 30 do 60 vozil, na letni osnovi pa kar 250 tisoč. Če so načrti za srbski Fiat dokaj jasno začrtani, pa so tisti, ki zadevajo proizvodnjo v Italiji, sila nejasni. Nobene vesti ni o napovedani 20-mili-jardni investiciji, vrednost Fiatovih delnic pa pada iz dneva v dan. Nekaj kisika za Saab Prizivno sodišče za Zahodno Švedsko je Saabu le odobrilo postopek za prostovoljno reorganizacijo oziroma sodno zaščito pred upniki, s čimer se želi družba zaščititi pred stečajnim postopkom. S tem je zavrnilo nedavno odločitev pristojnega okrožnega sodišča, ki je zahtevo Saaba v začetku meseca zavrnilo. Čeprav je okrožno sodišče pred okoli dvema tednoma menilo, da ni jasno, kako namerava zadolženo podjetje zagotoviti dovolj denarja za svoje nadaljnje operacije, se prizivno sodišče s tem ni strinjalo. Kot je zatrdilo, je ugotovitev okrožnega sodišča, da Saab reorganizacije ni sposoben izvesti in da njegova blagovna znamka za to ni dovolj močna, neutemeljena. Skladno s tem je družbi dalo za reorganizacijo tri mesece časa. Saab, ki je v lasti nizozemske družbe Swedish Automobile (prej Spyker), že ves čas trdi, da za ureditev razmer potrebuje zaščito pred upniki. V času te zaščite naj bi regulatorji potrdili 245 milijonov evrov vredno injekcijo, ki naj bi jo Saabu zagotovila njegova kitajska partnerja Pang Da in Youngman. Saab, ki ima po svojih navedbah za okoli 150 milijonov neporavnanih obveznosti, «injekcijo» pričakuje v novembru. Prenovljena paleta modelov 2012 Tudi v najmanjšem lexusu IS pride do izraza vsa privlačnost prestižnih limuzin Toyotina prestižna znamka Lexus je prenovila vso paleto modelov IS, v kateri izstopa 220d, opremljen s prvim Le-xusovim 2,2-litrskim turbodizelskim motorjem. Oblikovno se evolucija v Lexusovem »L-finesse oblikovanju« navzven kaže na novi obliki maske hladilnika, bolj agresivni grafiki prednjih luči (z LED dnevnimi lučmi ), drugačnem odbijaču in meglen-kah, spremenjenem videzu 17- ali 18-pal-čnih platišč, ter drugačnim videzu svetilnih elementov v zadnjih lučeh. Prenovljeni IS je na voljo v 11 barvnih odtenkih, trije izmed njih pa so novi. Pomladitev notranjosti je očitna predvsem pri videzu detajlov. Novost so tudi s svetilnimi diodami osvetljene kovinske letve na vratnih pragovih. Med štirimi avdio sistemi pa je na vrhu ponudbe Mark Levinsonov 5.1 kanalni sorround sistem s kar 14 zvočniki. Lexus IS je za modelno leto 2011 na voljo s tremi motorji, ki ustrezajo normam Euro 5. IS 200d ima vgrajen nov 2,2-litr-ski turbodizel, ki pridela 150 KM in 340 Nm največjega navora. S 6-stopenjskim ročnim menjalnikom doseže največ 205 km/h in do 100 km/h pospeši v 10,2 sekunde. Povprečna poraba naj bi znašala 5,1 litra. Enako kot močnejša izvedba, s 177 KM, v modelu IS 220d, ima tudi IS 200d vgrajen filter trdih delcev in recirkulacijo izpušnih plinov (EGR). 6-stopenjski samodejni menjalnik v bencinskem IS 250 (208 KM) je voden s pomočjo elektronike, ki posnema umetno inteligenco. Po no- vem je sposobna zaznavanja stanja ceste, saj pri vožnji navkreber preprečuje nepotrebna prestavljanja, pri vožnji navzdol pa sistem prestavi v nižjo prestavo in zagotavlja zaviranje z motorjem. Za vse tri omenjene različice lexusa IS je moč naročiti tudi športno opremo F-Sport, ki njihov videz približa najzmoglji-vejšemu lexusu IS-F. Oprema F-Sport se navzven pokaže z drugačno mrežo maske in zračnih rež, nižjim prednjim odbijačem, dodanim spojlerjem na zadku in posebnimi 18-palčnimi platišči. V notranjost so vgrajeni športni sedeži, popestritev prevladujoče črnine pa prinesejo aluminijasti dekorativni elementi. Za več užitka v vožnji so dodali športno podvozje in spremenili delovanje krmilnega mehanizma. Predstavili so tudi IS C, ki se v nekaj sekundah spremeni iz privlačnega ku-peja v elegantni kabriolet. Izredno dodelana notranjost, kjer spet izstopa že omenjena »L-finesse«, ki se sklada z novo strukturo aluminijaste strehe: slednja se odpira in zapira v pičlih 20 sekundah. Poganja ga 2,5-litrski motor, ki zmore 208 KM in ima 6-stopenjski samodejni menjalnik, z obvolanskima ročicama. IS C je seveda opremljen z vsemi mogočimi elektronskimi varnostnimi sistemi, ki označujejo prestižna vozila. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 29. septembra 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli: Wenceslao in Azomalli 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Lynx koncert Etnoploč, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.30 Dnevnik L.I.S. 10.50 1.40 Appuntamento al cinema 11.00 Dnevnik in vremenska napoved 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Ver-detto finale 15.15 Aktualno: La vita in di-retta 16.50 Dnevnik - Parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Soliti ignoti 21.10 Nan.: Don Matteo 8 23.20 Dnevnik - kratke vesti 23.25 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 1.00 Nočni dnevnik 1.35 Aktualno: Qui Radio Londra V^ Rai Due Rai Tre Walker Texas Ranger 21.10 Talk show: La versione di Banfi (v. A. Banfi) 23.35 Film: Gone baby gone (det., ZDA, '07, r. B. Affleck, i. C. Affleck) 1.45 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Variete: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 0.40 Variete: Striscia la notizia 21.20 Talent show: Io canto (v. G. Scotti) 0.10 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.00 Nan.: 7 vite 6.30 Risanke 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 10.30 Dnevnik, Zdravje in rubrike 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Variete: Tg2 E... state con Costume 13.50 Variete: Dnevnik -Zdravje 14.00 2.05 Aktualno: L'ltalia sul Due 16.15 Nan.: Hawaii Five-0 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.30 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Criminal Minds 23.25 Dnevnik 23.35 Aktualno: Tg2 Punto di vista 23.40 Variete: Fratelli d'ltalia 0.40 Nan.: Piloti 1.05 Dnevnik - Parlament 1.15 Nan.: E.R. Medici in prima linea 6.50 Risanke 8.55 Nan.: Nini 9.55 Dok.: Urban legends 10.55 Dok.: Deadly 60 11.55 Dok.: Spose extralarge 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Big Bang Theory 15.35 Nan.: Chuck 16.30 Nan.: Glee 17.25 Risanka: Mila e Shiro - Due cuori nella pal-lavolo 17.55 Risanka: Le avventure di Lupin II118.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Nan.: Mr Bean 20.05 Nan.: CSI: Scena del crimine 20.55 Nogomet: Lazio - Sporting Lisbona 23.00 Šport: UEFA Europa League - Speciale 23.50 Film: Demolition Man (fant., ZDA'93, r. M. Brambilla, i. S. Stallone) 2.05 Po-kerlmania 2.55 Nočni dnevnik ^ Tele 4 7.00 8.30 Jutranji dnevnik 7.30 Variete: Do-po il Tg... Attualita (pon.) 8.00 Aktualno: Le-zioni di pittura 9.00 Variete: Domani si vedra 9.30 Nan.: Maria Maria 10.35 Aktualno: Gli incontri al caffe de la Versiliana 12.55 Aktualno: Per il nostro corpo - Estate 2011 13.15 Aktualno: Gioielli nascosti 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: Copertina da Udine 14.35 Aktualno: Paesaggi di...vini 6.00 Dnevnik 8.00 Aktualno: Agora' 10.00 Aktualno: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Apprescindere 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.45 Aktualno: Le Storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicità 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Tgr Piazza Affari 14.55 Aktualno: Tgr Prix Italia 15.10 Dnevnik L.I.S. 15.15 Nan.: The Lost World 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nad.: Un posto al sole La 7 21.05 Dok.: Blu notte (v. Carlo Lucarel- li) 22.50 Deželni dnevnik, sledi Linea Notte Estate 23.30 Reportaža: Cera una volta 0.00 Aktualno: Tg3 Linea notte u Rete 4 7.00 Nan.: Zorro 7.30 Nan.: Starsky e Hutch 8.30 Nan.: Hunter 9.55 Nan.: RIS 2 - Delitti imperfetti 10.50 Aktualno: Fornelli d'Italia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.15 Nad.: Sentieri 16.35 Film: Il giardino di gesso (dram., V.B., '64, r. R. Neame, i. D. Kerr) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: ne - Kruh (ris.) 10.40 Pod klobukom (pon.) 11.25 Ris. nan.: Slavna peterica 12.00 Poročila 12.05 Dok. odd.: Slovenski vodni krog (pon.) 12.30 Odd. o znanosti: Ugriznimo znanost (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.20 Odkrito (pon.) 14.20 Dok. feljton: Oblika z razlogom (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hi-dak 15.45 Turbulenca (pon.) 16.15 Prava ideja! (pon.) 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.30 Babilon.tv (pon.) 17.50 Minute za jezik (pon.) 18.00 Nad.: Vrtičkarji 18.35 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Med valovi 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Osmi dan 23.30 Dok. film: Intimne izpovedi 0.20 Dnevnik (pon.) 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.20 Infokanal (T Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 2.05 Zabavni infokanal 10.45 Dobro jutro (pon.) 13.35 18.55, 1.15 Video zid (pon.) 14.15 Dobrodelni koncert: Lepo je deliti 16.25 Lynx magazin 17.05 Mostovi - Hidak (pon.) 17.30 Nad.: Doktor Martin 18.30 Nogomet: Evropska liga: Maribor - Birmingham, prenos 21.10 Nogomet: Evropska liga: Braga - Brugge 21.25 Žrebanje deteljice 21.25 Nad.: Zdravničin dnevnik 22.25 Dok. film: Sveta kapela v Parizu 23.45 Nogomet: Evropska liga, povzetki 0.20 Vi-deozid |r Slovenija 3 6.00 Sporočamo 6.50 Kronika 8.30 Preiskovalna komisija DZ, prenos 12.00 Odbor DZ za okolje in prostor, prenos 16.00 Odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide, prenos 19.00 Tv dnevnik z znakovnim jezikom 20.00 Aktualno 20.40 Na Tretjem 21.30 Žarišče Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Glasb. odd.: Boben 15.30 Gled. predstava: La colpa de inveciar 16.45 City Folk 17.15 Slovenski magazin 17.45 Kino premiere 18.00 23.45 Med valovi 18.35 0.15 Vremenska napoved 18.40 23.30 Primorska kronika 19.00 22.10 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 20.00 Dok. oddaja 20.30 Nogomet: Evropska liga Maribor - Birmingham 22.30 Lynx Magazin 0.20 Čez-mejna Tv - deželne vesti pop Pop TV 15.00 Dok.: Wild Adventure 16.00 Dok.: Italia da scoprire 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 19.30 Večerni dnevnik 20.00 Dok.: Dolomiti Doc 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Igra: Ufo di sera 21.45 Nan.: The F.B.I. 22.30 Dok.: Agrisapori 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Aktualno: In contatto... con la Trieste Trasporti 23.55 Nan.: Police Rescue 6.35 Tv prodaja 7.05 Oprah show (pogovorna odd.) 8.00 14.35 Dram. serija: Ne-brušeni dragulj 8.55 10.05, 11.30 Tv prodaja 9.10 15.35 Nad.: Tereza 10.35 16.35 Lari-na izbira (nad.) 12.0017.45 Nad.: Ko se zaljubim 13.00 24UR ob enih, Novice 14.00 Najboljši domači videoposnetki (zabavna serija) 17.00 24UR popoldne, Novice 18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti, Hrana in pijača 18.50 Podjetni 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Aktualno: Coffe Break 10.35 Nan.: Chiamata d'emergenza 11.00 19.30 Show: G'Day 11.30 Aktualno: (ah)iPiroso 12.25 Variete: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Intrigo a Hollywood (kom., ZDA, '88, r. B. Edwards, i. B. Willis) 16.15 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 17.30 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 1.50 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Piazzapulita 23.45 Dnevnik 0.00 Nan.: Crossing Jordan 0.50 Nan.: N.Y.P.D. - New York Police Department |r Slovenija 1 6.10 Kultura (pon.) 6.20 Odmevi (pon.) 7.00 Dobro jutro! 10.10 Ris.: Daj, Domen, daj! 10.20 Risanka 10.25 Lutk.-igr. nan.: Bi- 20.00 Film: Ljubezen kot v pravljici: Zgodilo se je v Manhattnu (ZDA) 22.00 Nan.: Policijska družina 22.55 24UR zvečer 23.20 Nan.: Vohun v nemilosti Kanal A tor strahu ZDA (resnič. serija) 13.00 TV prodaja, Reklame 13.30 Film: Princ in jaz 4 15.15 Naj posnetki z interneta (Zabava) 17.05 Na kraju zločina - CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 18.55 Na kraju zločina - CSI: New York 19.45 Svet 20.00 Film: Jack Hunter - Nebeška zvezda (ZDA) 21.45 Film: 7 sekund (Kan./ZDA) 23.30 Mladi zdravniki (hum. serija) 0.00 Film: Pošast iz morja (ZDA) 1.30 Love TV 3.30 Nočna ptica 7.20 Iz Jimmyjeve glave (ris. serija) 7.50 Svet 8.45 10.40 Obalna straža (akc. serija) 9.40 11.35 Frasier (hum. serija) 10.10 15.40 Ji-mova družina (hum. serija) 12.0516.10 Fak- RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.30 Dobro jutro; Pravljica za dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan; 11.00 Poletni studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40, 17.10 Music Box; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Mavrica - Odprta knjiga: Ivan Aleksandrovič Gončarov: Oblomov - 50. nad.; 18.00 Kučlturne diagonale; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik, 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Poletni Dopoldan in pol; 9.45 Razstava projektov; 10.00 Noč raziskovalcev; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Od glave do repa RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 7.00, 12.00 Kratke vesti; 8.0010.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Pregled prireditev; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appunta-menti d'estate; 10.15, 21.55 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.33, 14.33 Glasbena lestvica; 11.00, 20.30 Cultura e societa; 11.45, 21.00 Punto e a capo; 13.00, 20.00 Playlist; 13.15 La canzone della settimana; 14.00 Summer Beach; 15.00 L'Italia e fatta; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 E...state fresc-hi; 17.35 Deželne novice;18.00 Rc Lounge Caffe'; 19.00 La via della plata; 20.000.00 Večerni RK; 21.00 Kultura; 21.30 Proza; 23.00 80 nostalgia; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožven-ket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.35 Žurnal; 7.00 Kronika; 8.10 Večer; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 16.15, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Klicaj; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturni globus; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Prenos koncerta Simfonikov RTVS; 21.30 Glasba 20. stoletja; 22.05 Igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Četrtek, 29. septembra 2011 VREME, ZANIMIVOSTI DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.00 in zatone ob 18.50 Dolžina dneva 11.50 ''"lunine mene ^ Luna vzide ob 9.36 in zatone ob 19.37 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje bo večinoma ugoden, le pri najbolj občutljivih bodo občasno možne manjše vremensko pogojene težave. PLIMOVANJE Danes: ob 5.37 najnižje -39 cm, ob 11.58 najvišje 56 cm, ob 17.23 najnižje -49 cm, ob 0.31 najvišje 23 cm. Jutri: ob 6.02 najnižje -26 cm, ob 12.26 najvišje 47 cm, ob 19.04 najnižje -40 cm, ob 23.59 najvišje 36 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........22 2000 m............9 1000 m ..........16 2500 m............7 1500 m ..........13 2864 m............4 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 5 in v gorah 5,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo jasno, na vzhodnem pasu in ob morju bo še pihal burin, ki pa bo sredi dneva nekoliko oslabel. V Kanalski dolini in ponekod v Val Cellini bo lahko zjutraj nastala začasna nizka oblačnost ali megla, ki pa se bo tekom dopoldneva razkrojila. Jutri, v soboto in v nedeljo se bo nadaljevalo sončno in za ta čas zelo toplo vreme. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Na Primorskem bo še pihala šibka burja.