Leto LXV
PoKTnfne plafana * gotovio!
f Ljubljani, v torek, tfne 23. marca 1937
Stev. 67 a"
Cena f.50 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozem* etro 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 9b Din, za inozemstvo 120 Din

Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/lH
Telefoni uredništva ln oprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96
VENEC
— Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznikn — Ilustrirana priloga „Teden v slikah"
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.344 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunuj 24.797
(J pra va: Kopitarjeva ulica štev. 6.
Preskrba starih in onemoglih delavcev
V naši državi od vsega početka nikdar nismo imeli vlade, katera bi bila v teku poldrugega leta vladanja pokazala toliko smisla za socijalne zadeve delavstva, ki bi bila v tem času toliko socijalnega dela tudi opravila, kakor ga je napravila sedanja vlada gospoda Stojadinoviča. Sicer vemo, da ima tudi ona težko stališče, ker je morala na eni strani računati s tež,ko gospodarsko krizo ter jo reševati, na drugi strani pa so bili vplivi delavstvu nasprotnih smeri, ki so skušali to veliko socijalno zamisel današnje vlade preprečiti ali vsaj zavleči. Vendar se je sedanji vlaui v kratkem razdobju dobrega poldrugega leta posrečilo, da je rešila toliko važnih socijalnih zadev, katere so desetletja čakale in ki jih je delavstvo že skoro dve desetletji doslej zaman zahtevalo.
Ne rečemo, da doslej ni bilo ministrov za socijalno politiko, ki bi bili pereča vprašanja zgrabili tako odločno kakor je znal zgrabiti sedanji minister za socijalno politiko g. Dragiša Cvetkovič. Nc rečemo tega, ker smo imeli na položajih socijalnega ministrstva može, ki so imeli voljo in sposobnost te delavske zahteve uresničiti. Toda doslej nismo imeli še nikdar trajne vlade, katera bi bila za prizadevanje svojega socijalnega ministra imela tako ume-vanje, kakor ga ima sedanja. Kadar je taka vlada s takim ministrom prišla na krmilo, tedaj so mogočni protisocijalni vplivi znali preprečiti vsak razmah na tem polju ter so poskrbeli, da je taka vlada morala čim prej zapustiti svoje mesto, s čemer so bili za dolgo časa vsi soci-jalni načrti pokopani.
Sedaj je tega slepomišenja s socijalno politiko konec, kakor nam бкого vsak dan dokazujejo vedno novi ukrepi vlade. Komnj smo pred nekaj tedni dobili uredbo o minimalnih delavskih mezdah, kar je za naše razmere zgodovinski dogodek, že je na cvetno nedeljo minister za socijalno politiko g. Cvetkovič razglasil, da je uzakonjena uredba o starostnem in invalidnem zavarovanju delavcev. Tudi to je zgodovinsko dejanje, katero bo v teku let iz temelja spremenilo razmere našega delovnega človeka. Saj je bistveni znak današnjega prole-tarca bila stalna skrb. kaj bo na starost, ko mu njegove delovne roke obnemorejo.
Nihče ne more trditi, da se bodo razmere na podlagi starostnega zavarovanja kar čez noč izboljšale. Ko bi se bilo uvedlo starostno zavarovanje že .takrat, ko smo dobili zakon o zavarovanju dete vcev, bi bil današnji položaj našega delavstva docpla drugačen. Na podlagi skušenj tudi trdimo, da bi tudi druge panoge delavskega zavarovanja mnogo bolj ustrezale svojemu namenu, ko bi bilo delavsko zavarovanje popolno. Tako pa je do današnjega vse skupaj ostalo nedovršeno delo, katero prav zaradi tega nikdar ni moglo delavstvu nuditi tistega, kar bi mu bilo lahko nudilo, ko bi bili imeli tudi starostno zavarovan je. In celih 15 let je tako stalo. Tudi sedaj seveda ne bodo takoj izpopolnjene vrzeli, katere je nemarnost preteklih 15 let v delavski zakonodaji povzročila.
Saj je to, kar je vlada na podlagi starega zakona mogla dati delavcem, res maio, čeprav je dovolj, da se je tudi za to bilo treba boriti in da je vlada morala premagati zaradi tega mnogo nasprotij. Delavci bodo deležni teh le rent: Renta onemoglosti bo pripadla delavcu že, če je bil zavarovan vsaj 200 tednov. V tem slučaju, ako je imel nekako povprečno mezdo, bi dobival delavec okoli 150 Din na mesec. Starostno rento dobiva delavec, kadar doseže 70 let, če je bil pred tem vsaj 500 tednov zavarovan. V tem slučaju mu gre 36% zavarovane mezde, kar bi pri povprečni mezdi znašalo okoli 216 Din na mesec. Ker pa je na podlagi uredbe o minimalnih mezdah, zlasti pa na podlagi postopka o kolektivnih pogodbah pričakovati, da bodo povprečne mezde vendar le zra-stle, bo s tem zrastla seveda tudi penzija. Najvišja starostna renta bo znašala 432 Din. Potem so še posmrtninske rente, katere je deležna vdova zavarovanega delavca, in sicer samo tri leta na podlagi 15 let starega zakona, otroci pa do dovršenega 16. leta. Ta renta je majhna, Ker povprečno ne bo znašala na vsakega otroka in vdovo več kakor po 36 Din.
Kakor torej vidimo, bodo rente za stare in onemogle delavce še precej skromne. Na podlagi zakona se bo namreč zn starostno zavarovanje pobiral 3% prispevek, od katerega bo polovico plačeval delavec sam, drugo polovico pa njegov delodajalec. Jasno je, da iz prispevka, ki znaša samo 3%, ne more delavec dobivati večje rente. Saj znašajo prispevki pri bratovskih skladnicah menda 3 krat več. Vlada na podlagi določil starega zakona ni mogla za sedaj ukreniti nič drugače, čeprav je jasno, da bo treba že sedaj misliti na to, da se to zavarovanje izbol jša. V ta namen pa bo treba zakon spremeniti, toda prci, preden sc zakon spremeni. ga je treba v praksi preskusiti. Pri tem je glavno to, da se je sedaj po 15 letih našel nekdo, ki hoče to stvar izpeljati, pa najsi bodo rente manjše ali večje.
Nobenega dvoma ni, da ee bo z uvedbo tega zavarovanja bolniško in nezgodno zavarovanje razbremenilo, vsled česar bo mogoče potem misliti na to, da sc odstotki prispevkov zn te panoge zmanjšajo ter povečajo tako prispevki za starostno zavarovanje in s tem povečajo tudi starostne rente. Starostno zavarovanje imamo!
*To je sedaj glavno! Doslej delavec, pa najsi je garal do svojega 70. leta, ni dobil nobene rente in zapuščeni svojci nobene podpore. Sedaj bo vsak deležen večje ali manjše rente. In potem, ko je lo načelo enkrat v življenju uveljavljeno. ne bo več težko, zavarovanje izpopolnjevati, kakor bodo razmere in potrebe zahtevale. ln v tem je glavna zasluga sedanje vlade, da je načelo zavarovanja za starost začela izvajati!	, , , ., ,„„„
Danes imamo na Slovenskem kakih 4000 delavcev, ki so stari več kakor 60 let in ki morajo še vedno delati Okoli 400 dcla%cev, ki morajo še vedno delati, pa je. kater; so nad 70 let stari. Ko bi bilo starostno zavarovanje ze prej izpeljano, bi bili vsi ti siromaki že deiežni
Predsednik vlade o vladni politihi glede Hrvatov
Naš cilj: „Da se bodo Hrvati čutili enakopravne s svojimi brati"
Belgrad, 22. marca. AA. Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister Milan Stojadinovič je imel danes v senatu ekspoze pri razpravi o proračunu zunanjega ministrstva. Govor predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča je poslušal senat 6 kar največjo pozornostjo in ga je pozdravil z odobravanjem.
V svojem govoru je predsednik dr. Stojadinovič dejal:
Gospodje senatorji! Preteklo leto je kraljevska vlada nadaljevala v celoti izvajanje svojega programa, ki ga je bila podala že v svoji prvi izjavi, ko se je predstavila temu visokemu domu 4. julija 1035.
Tako v notranji kakor v zunanji politiki, je kraljevska vlada ostala zvesta tej izjavi. Načelo državnega in narodnega edinstva je bilo zadostno poudarjeno, toda temu smo dodali še nekatera druga načela, brez katerih bi bilo prvo samo beseda brez vsebine. Zato se je v deklaraciji poudarilo popolno izvajanje in spoštovanje narodne enakosti in enakopravnosti vseli državljanov. Zato smo bili že takrat obljubili, da hočemo ne samo novo izdelavo, temveč tudi izvajanje obstoječih političnih zakonov prilagoditi težnjam in željam naroda. Zato smo ž« 4. julija 1935 poudarili željo, da naj se omogoči prava udeležba pri državni, banovinski in občinski upravi najširšim slojem prebivalstva. V tej smeri smo razvijali vse našo delovanje in če hočete biti nepristranski, če hočete odgrniti kopreno strankar-
ske nestrpnosti, čo hočete pravično položiti roko na srce, boste ne samo vi na desnici, temveč prav tako tudi vi na levici pred samim seboj priznali, da jc kraljevska vlada ostala zvesta svoji besedi, svojemu programu in da je bilo pri njegovem izvajanju velikih in neizpodbituih uspehov v vseh smereh in na vseh straneh.
Hrvatsko vprašanje
Kdorkoli je zunaj objektivno spremljal potek te proračunsko razprave jc moral priti do spoznanja, da kakšnih težjih očitkov glede vladnega dela sploh ni bilo. Že samo to dejstvo, da se jo večina časa porabila za debato o tem, ali so Srbi in Hrvati en narod ali ne, to najbolje dokazuje. Tu so navajali besede pokojnega Stepan Radiča, da so Srhi in Hrvati en narod. Navajali so nato besede naslednika istega Strpana liadica, da Srbi in Hrvati niso en na-narod. Smo en narod — nismo en narod? Odgovor na to vprašanje je bil v raznih časih različen. Naposled ste nekega dne slišali nekega našega senator-skega tovariša, ki je z mnogo ostroumnosti in nadarjenosti dokazoval, da smo en narod, in da ui-smo en narod.
Stališče kraljevske vlade, ki se med prebivalstvom naslanja na jugoslovansko radikalno zajed-nico, glede tega vprašanja je znano iz programa tc stranke. Toda 110 glede na to se mi zdi, da je danes mnogo važnejše, da bodo vsi Hrvati zadovoljni v tej državi, da vso storimo, kar je v naših močeh,
da se bodo tudi Hrvatje čutili enakopravno s svojimi brati, da bodo tudi oni iskreno in vdano in topi» ljubili to našo državo, kakor jo ljubijo Srbi in Slovenci. To mora biti cilj našo politike. Prepustil bom svojemu spoštovanemu tovarišu in prijatelju v vladi r. ministru dr. Korošcu, da vam bo podrohnejo govoril o vprašanjih notranje politiko, toda ne morem si kaj. da n« bi ugotovil dejstva, da so notranje razmere v naši državi danes mnogo boljše, kakor so bile, ko smo prevzeli državno upravo iz rok šefov in podšefov. predsednikov in podpredsednikov, častnih in aktivnih, gospodo iz jugoslovanske nacionalne stranke.
Uspehom na polju notranje politike, gg. senatorji, so sc pridružili vidni uspehi tudi na polju zunanje politike. Osnovno črte naše zunanje politike, podane v deklaraciji kraljevske vlade 4. julija 1935, so so z uspehom izvajalo v prejšnjem letu. Vdani ideji miru med narodi, zvesti paktu Zvezo narodov, smo razvijali naše razmerje z vsemi državami, s katerimi imamo diplomatske odnose, v prijateljskem duhu.
Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je nato govoril o razmerju Jugoslavije do drugih držav. Glede tega razmerja z Malo zvezo, Balkansko zvezo, Francijo, Anglijo, Italijo, Nemčijo, Bolgarijo in drugimi državami, je predsednik vlado in zunanji minister dr. Stojadinovič ponovil tisto, kar je povedal že v svojem ekspozeju v narodni skupščini.

Proračunska debata v senatu
Državniški govor gospoda Ivana Puclja
Na današnji razpravi o proračunu prosvetnega ministrstva je v senatu kot prvi govoril Ivan Pu-celj, in sicer v ozračju, katerega smo že vajeni.
Svoj govor je g. Pucelj začel z nekim citatom pokojnega Štefana Radiča o prosveti in prosvetnih delavcih, nato pa je prešel na vprašanje, kjer se počuti bolj domačega, namreč na gonjo proti njemu neljubim osebnostim. Najprej se je poklonil prosvet. ministru, da bi tako pripravil ozračje za napad na referenta za ljudsko šolstvo v dravski banovini Franca Erjavca, ki je bil v glavnem tudi vsebina njegovega govora. Namesto, da bi govoril o proračunu prosvetnega ministrstva, v katerem gre za nekaj milijonov, kako naj bi se pametno uporabili, se mu je zdelo potrebno povedati, kakšno je bilo življenje g. Erjavca od rojstva naprej pa do današnjih dni. Prebiral je šolska spričevala in z vnemo brskal jx> vseh mogočih podrobnostih iz zasebnega in javnega življenja g. Erjavca. Senator Pucelj je omenil, da je ob nekem deževnem vremenu prebiral svojo pošto in našel med njo pismo Ivana Štruklja, referenta pri banski upravi, iz leta 1934. Govoril je dalje o strašnem preganjanju učiteljstvo v dravski banovini in naprtil vse na referenta Franca Erjavca. Dokazovanje nekaterih izmišljenih krivic je bilo podobno vsemu ostalemu njegovemu dokazovanju. Govori o nekem zanimivem slučaju, »katerega pa zaradi njegove
delikatnosti ne morem navesti« itd. Povedal je tudi, da sta bila njegova hčerka in njegov zet prestavljena, kar smatra za veliko nehvaležnost referenta banske uprave Ivana Štruklja. Dejstvo, da senator Pucelj bere zasebna pisma pred zborom senatorjev, je pač zadostno svarilo tistim, ki imajo kako zasebno zvezo z njim. Zato bodo najbrž sedaj omejili svoje dopisovanje z njim, ker se lahko še vsakemu pripeti, da bo g. Pucelj prebiral njegovo pismo v senatu. Njemu je torej najbolj varno pošiljati samo izrezke iz časopisov, ker so že tiskani in itak namenjeni javnosti.
Med njegovim govorom je prišlo do duhovitih medklicev s strani senatorja Smodeja, ki je dokazoval, kako neosnovano je Pucljevo govoričenje. Pucelj se je med drugim zopet obregnil tudi ob »Slovenca«, in sicer ob uvodnik »Prokletstvo centralizma« z dne 3. marca letos. Njegov govor je bil precej dolgovezen, zato ga je predsednik moral nekajkrat ojioiiiniti naj vendar upošteva, da čas, namenjen proračunski debati, ni neskončen in da naj zato svoj govor skuša okrajšati.
Za njim je govoril senator Daka Popovi č o prosvetnih razmerah v Vojvodini, za katere je dokazal, kako potrebna je zgradba muzeja, češ da je Vojvodina na križišču nemške, madžarske in jugoslovanske kulture in da mora biti zadostno podprta in močno zasidrana.
Prosvetni minister odgovarja
Besedo je povzel prosvetni minister Sto-šovič, ki je v svojem mirnem in resnem govoru ovrgel vse očitke na sedanjo prosvetno upravo, zlasti pa neosnovane očitke na prosvetno upravo dravske banovine. Odgovoril je senatorju Hribarju glede njegovega apela za ustanovitev Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, češ da bo to vprašanje proučil tako, kakor v svoji dalekosež-nosti zasluži. Odgovoril je tudi Popoviču ob priliki njegovih očitkov glede razmer na belgrajski univerzi, ki so se |x>kazale ob priliki svetosavske proslave lanskega leta, in glede bivšega belgraj-skega rektorja Coroviča. Dejal je, da pred sveto-savsko proslavo ni bilo načelnih pogajanj s komunisti, pač pa samo nekaj dogovorov glede skupnega sodelovanja, oblasti same pa so morale in smele v zadevi univerze vmešavati se ne samo po načelih univerzitetne nedotakljivosti. Med vrhovno prosvetno oblastjo in bivšim rektorjem Corovičein pa je bilo dalj časa najiskrenejše sodelovanje. Lotil se je tudi očitkov, ki so jih prosvetni upravi podtikali JNSarji. zlasti senator Pucelj. Dejal je, da ima njegovo ministrstvo področje nad 40.000 prosvetnih delavcev, in ôe torej eenator Pucelj
navaja samo enega edinega prosvetnega delavca, ki po njegovem mnenju ni na mestu, je to pač sicer nehotena, vendar lepa pohvala za prosvetno ministrstvo. Če bi bil Erjavec res tako čuden nestvor kakor ga opisuje Pucelj, bi ne mogel biti na tem mestu. Toliko je vendar naši prosvetni upravi treba zaupati.
Nato je minister pred senatom razgrnil statistiko dosedanjih premestitev, ki jih JNSarji v skupščini oziroma v senatu iinenujcjcjo preganjanja. Najprej pravi, da sta bila izven območja dravske banovine premeščenja komaj dva ali trije učitelji, po potrebi okrog 200. med temi pa veliko na lastno prošnjo. Nikakor pa ni mogoče toga opisovati tako, kakor neko preseljevanje narodov.
V teku preteklega leta je bilo od vseh 31.000 učiteljev premeščenih 2375, od teh na lastno prošnjo 2094, po službeni potrebi 472, po kazni pa 7. Z ozirom na dravsko banovino je bilo premeščenih v letošnjem šolskem letu 83 učiteljev, v obeh letih, odkar je sedanja vlada na krmilu države, pa 174, torej 174 premeščenih učiteljev v 2 letih od skupnega števila 4679 učiteljev. S tem je g. minister
starostnega zavarovanja. Tako ga pa nekateri sploh ne bodo mogli hiti deležni, ker so že davno prekoračili starostno mejo. Za te trpine je v ministrovi uredbi posebno določilo, ki naj omogoči, da bodo vsaj nekateri izmed njih mogli biti deležni starostne rente. Za nje se bo namreč zbiral i/ prispevkov poseben fond, ki jim bo omogočil, da bodo iz njega dobivali rento.
Tako je vlada na j»odlagi danega pooblastila in na podlagi zakona ob hudem nasporo-vanju kratkovidnih ljudi sedaj storila veliko delo, katero naj postane mejnik v razvoju našega delavskega stanu. To, kar je narejeno, je veliko delo zaradi uveljavljenega načela, katero se ne da več spraviti s sveta, dâ se pa s primernim delom in voljo ter < podporo delavskega stanu še znatno izboljšati, loda v tem prizndc\anju je dolžnost tudi delavskih stanov, da vlado podpirajo. Vlada, ki je tako, kakor še nobena doslej, dejansko začela delavsko pravo uveljavljati, zasluži ravno od strani de-
lavstva vso podporo. In na treznem razumevanju delavcev samih bo \ veliki meri ležeče, ali se bo to uveljavljeno delavsko pravo še iz-jKipolnjevalo ali ne. Toda za tako delo velikih reform je treba mnogo ljubezni in umevanjn, za kar pa nimujo smisla tisti kričači, kateri bi na razvalinah vsega sedunjegu, z delavci rudi zajKičeli moskovske eksperimente in katerim je vsako tako delo v prid delavskih stanov trn v peti. To naj premislijo tudi tisti kratkovidni krogi, ki se jim je doslej skozi 15 let jKisre-čilo to veliko delo zavirati. Vedo naj, du je njiliova človeška in državljanska dolžnost nekaj prispevati, da se delavske /uliteve uresničijo. Saj naposled niti ne bodo prispevali iz svojega, ampuk iz tistega, kar jim je delavčeva roka pomagalo ustvariti.
Važen zgodovinski korak jc torej narejen. V interesu države in delavskega stanu želimo, da bi se uveljavljeno zavarovanje obneslo ter da bi bilo čimprej mogoče izpopolniti še tisto, knr je treba izpopolnitil
krepko in resno zavrnil očitke in vse neresnične govorice o nekakem preganjanju.
Nato je podal kratko sliko stanja učiteljskega osebja in šol v državi. V dravski banovini je 4679 učiteljev ter pride en šolski oddelek na 296 prebivalcev; v savski banovini je 6109 učiteljev in pride na en šolski oddelek 548 prebivalcev; v vrba-ski banovini 1431 učiteljev ter pride en šolski oddelek na 1070 prebivalcev; v primorski banovini 1957 učiteljev in pride en šolski oddelek na 634 prebivalcev; v drinski banovini je 2505 učiteljev in pri en šolski oddelek na 789 prebivalcev; v žetski banovini je 2003 učiteljev ter pride na en šolski oddelek 570 prebivalcev; v donavski banovini je 5477 učiteljev in pride na en šolski oddelek 509 prebivalcev; v moravski banovini je 2750 učiteljev in pri na en šolski oddelek 587 prebivalcev; v var-darski banovini 2740 učiteljev in pride na en šolski oddelek 615 prebivalcev; v Belgradu, Zemunu in Pančevu pa je 713 učiteljev in pride en šolski oddelek na 506 prebivalcev.
Govoril je tudi o brezposelnih učiteljskih kandidatih v Sloveniji in je dejal, da je dravska banovina imela svojčas šest učiteljišč (senator Pucelj mu je tedaj vpadel v besedo: med temi tri samostanska učiteljišča). In ta učiteljišča so seveda ustvarila veliko število učiteljskih kandidatov, katerih danes ni mogoče takoj po dovršitvi šole spraviti h kruhu, vendar pa je že letos nastavil sedanji minister okrog 70—80 učiteljskih kandidatov, prav toliko pa tudi v preteklem letu.
Nato je radi osebnega pojasnila govoril še senator Milan Popovič, nakar mu je prosvetni minister Stoševič ponovno odgovoril.
Senator Smodej o borbi proti komunizmu
Za njim je govoril poročevalec večine g. Franc Smodej, ki je zlasti omenil komunistično in boljše-viško nevarnost ravno na področjih prosvetne uprave. Dejal je, da so bila v preteklih letih na nekaterih ljudskih šolah v Sloveniji prava komunistična gnezda in da bi šolski nadzorniki, če bi pregledali šolske knjižnice, marsikje našli vse polno izrazito komunistične literature. Tudi nekatere naloge po šolah obravnavajo predmete iz komunističnega nauka in v boljševizmu prijaznem smislu.
V borbi proti temu valu je tudi organizacija notranjega ministra sama premala, ker ni mogoče boriti se samo proti komunistom tako, da bi bil s tem premagan že tudi komunizem. Proti ideji je treba staviti idejo in če je ideja materializma in brezboštva ateizma nekako utelešena v komunizmu, potem je pač najmočnejša obramba proti temu visoka etična in moralna ideja.
Sam nacionalizem v takem smislu, kakor ga razumejo in oznanjujejo JNS-arji, ie proti komunizmu premalo. Vsa ruska inteligenca je bila v zadnjem času carske Kusije polna nacionalističnih fraz in deklamacij, pa jo je peščica boljševikov v kratkem popolnoma preplavila. Skrajnosti se namreč dotikajo! Skrajni nacionalizem in anarho-komunizem se znajdeta na isti osnovi.
Kako je mogoče peljali v borbo proti komunizmu lačnega in bosega človeka, ki je poleg tega še materialistično vzgojen. Dan na dan vidimo žalosten pojav, da mladina nevede zaide po materialistični vzgoji v komunizem, čeprav je iz najvišjih krogov in je z materialnimi dobrinami dobro preskrbljena.
To vidimo tudi na ljubljanski univerzi , da jc najbolj odporna proti komunizmu ravno tista mladina, ki je vzgojena v etično,nacionalnem duhu, kateremu je globoka podlaga krščanska etika. Na drugi strani pa vidimo, da je celotna organizacija Sokola v občini Hreljin pri Sušaku prešla v komunizem, kar je pač zadosten dokaz, da nacionalizem, ki nam ga priporoča JNS, proti komunizmu ni zadosti močna odpora, ker ne nudi dovolj odpora. V etični borbi proti tem elementom pa morajo sodelovati vsi sloji, kakor je dr. Korošec že večkrat poudarjal.
Govor senatorja Smodeja so senatorji nagradili z burnim odobravanjem.
(Nadaljevanje na 2 strani.)
o g c jo v	mr	vito
Boj hatohcanov v Nemctjt
Papež v posebni poslanici obtožuje nemško vlado, da ne drži v konkordata dane besede
Tatarescu v Pragi
Pragu, 22. marca. c. Ministrski predsednik Tatarescu je danes zjutraj prišel v Prago. Na kolodvoru ga je sprejela vsa vlada s predsednikom Hodžo na čelu. S kolodvora se je Tatarescu odpeljal v romunsko poslaništvo, ob 10' pa je obiskal prvič predsed шka vlade in se z nijin v njegovi de-ioVni sobi pogovarjal nnd eno uro. Na tem sestanku se je govorilo o odno.-ajih med Romunijo in CSR in o Mali zvezi. Znova se je ugotovilo, da je Mala zveza močnejša in enotnejša kot kdajkoli poprej. Delo utrditve te enotne politike pa se mora še nadaljevati. V vseh vprašanjih sta ugotovila popolno soglasnont. Iz predsedstva vlade se je Talarescu odpeljal v zunanje ministrstvo, kjer se je tudi pogovarjal eno uro 9 Krofto.
Ob 13 sta predsednik republike dr. Beneš in njegova soproga priredila slavnostno kosilo na čast visokemu romunskemu gostu. Kosila so se udeležili skoraj vsi člani vlade in vse epremslvo romunskega predsednika vlade z romunskim poslanikom na čelu.
Popoldne ob 10 se je Tatarescu odpeljal v mestno hišo, kjer je v kapeli položil venec na grob neznanega junaka. Tam sta ga pozdravila vojni minister Mahni k in župan dr. Baxa. Zvečer se razgovori nadaljujejo.
Proračun pred senatom
(Nadaljevanje razprave s f. str.)
Predsednik je odredil glasovanje. Proračun prosvetnega ministrstva je bil z večino glasov sprejet.
Proračun
zunanjega mmhtrstva
Sledila je obravnava o proračunu zunanjega ministrstva. Poročilo je podal minister dr. Milan Stojadinovič, katerega govor je objavljen na prvi strani,
Za ministrom je govoril dr. Grga Andjelinovič, ki je na dolgo in Široko razglabljal o najrazličnejših vprašanjih. Napadal je vso zunanjo politiko sedanje vlade, priporočal pa svoje zunanjepolitične ideje in smernice.
Za njim je povzel besedo senator dr. Frangeš, ki je na kratko zagovarjal jugoslovanskega poslanika v Budimpešti dr. Vukčeviča.
Za njim je govoril senator dr. Albert Kramer, ki je dejal, da bi bilo treba obnoviti tesnejše sodelovanje med vlado in parlamentom tudi v zunanji politiki. Uroš Krulj je soglašal z dr. Kra-merjem.
Dopoldanska seja je bila nato zaključena.
Na popoldanski seji je prvi govoril k proračunu zunanjega ministrstva Jovo Banjanin, ki kritizira 6edanjo zunanjo politiko kr. vlade. Po nje-
Berlin, 22. marca. AA. Včeraj so v vseh nemških katoliških cerkvah prečitali papeževo poslanico, ki protestira proti kršitvam konkordata iz leta 1933. V Berlinu je poslanico prečital ikof Preysing v katedrali sv. Hedvige. Poslanica se deli na tri dele. V prvem delu govori zelo mirno o konkordatu, drugi del govori o veri v Boga in v Kristusa in o pravicah roditeljev, ki jih imajo po krščanski morali, v tretjem delu pa o tistih, ki so se vsled groženj ali zaradi obljub obrnili proti Kristusu.
Sv. oče pravi, da je krivda za kršitev konkordata na strani države ne pa na strani, cerkve. Država noče lojalno tolmačiti odredb te pogodbe. Sv. oče ne mara odpovedati tega konkordata samo iz skrbi za duše, ki so mu poverjene, vendar pa bo branil pravice katoliške cerkve proti oblastnikom v Nemčiji. Nanj v tej smeri ne bo uplival prehodni uspeh ali neuspeh.
Poslanica ostro obsoja plemensko načelo in zavrača teorijo o narodu krvi in zemlje. Vsi, ki govore tako, žalijo verski čut. Za kristjana |e križ edini simbol vsega tistega, kar se hoče danes vzeti roditeljem in otrokom, ki verujejo v Boga. Cerkev nikdar ne bo priznala šol, v katerih učitelji uče verskih resnic mladino. Ta verski pouk ni svoboden in se izvaja v protikrščanskem duhu.
Poslanica se obrača nato na vse duhovnike, ki imajo pred seboj zelo težke dolžnosti. Poslanica sc zaključuje z mislijo, da sv. oče moli za vse tiste, Id trpe zaradi svoje vere. Cerkev se bo znala v ječah in koncentracijskih taboriščih upreti telesnim mukam.
...krši določbo za do*očbo
Po informacijah »United Pressa« objava poslanice v katoliških cerkvah v Nemčiji ni prišla nenadno, ker so vatikanski krogi že zdavnaj računali na odločen korak sv. očeta, ki je zelo ogorčen in nezadovoljen zaradi politike narodno-ao-cialistične Nemčije proti katoliški cerkvi. Ta ne-
govem govoru je predsednik senata dr. Mažurnnič dal besedo zunanjemu ministru dr. Stojadinoviču, ki Je predvsem odgovoril na kritiko posameznih opozicionalcev.
Po govoru predsednika vlade je dobil besedo še poročevalec večine tinančnega odbora senator Smodej, ki je v daljših izvajanjih pobijal trditve opozicionalcev.
zadovoljnost je nastala zaradi kršitve nekaterih členov konkordata o vzgoji mladine, kakor tudi o svobodi in vesti. Sv. oče bi mogel dalje molčati k narodno-sOcialistični Nemčiji, ki krši določbo za določbo konkordata te«- vodi močno in odkrito protikrščansko in proticerkveno politiko. Vatikanski krogi opozarjajo, da bo vsa krivda padla na narodno-socialistično Nemčijo, če bo prišlo do prekinitve diplomatskih odnosov med Berlinom in Vatikanom.
Surov odgovor nemškega tiska
Hitler ie sicer obljubil,., toda „da" se lahko spremeni v „ne"
Berlin, 22. marca. b. »Volkischer Beobachter« se v uvodnem čanku bavi z državnim konkorda-tom in izjavlja, da mora biti zvestoba absolutna vrlina, toda zvestoba proti pogodbi ni vedno in v vsakem slučaju obvezna, posebno če njena izpolnitev ogroža najvažnejše državne in narodne interese. Voditelj tretjega rajha je v svojem govoru v državnem zbocu 19. marca 1933 sicer obljb-b i 1, da bo spoštoval s cerkvijo sklenjene pogodbe in cerkvene pravice, toda pod pogojem, če bo tudi nasprotna stran spoštovala delo narodnega socializma po etičnih temeljih nemškega naroda, kar si je nemška vlada vzela za svojo nalogo. To pričakovanje se žalibog ni izpolnilo. Nasprotno so odgovorni vrhovni predstavniki rimske cerkve izrabili vsako priliko, da hujekajo vernike in tudi inozemstvo pToti tretjemu rajhu. Vse kaže, da je naloga mnogih višjih in nižjih rimskih duhovnikov, da rušijo notranji mir in da dražijo vernike e pomočjo inozemstva, ki je bilo na splošno začudenje v Nemčiji vedno pravočasno in zelo
organi spoznali na tehniko, ki jo uporabljajo zločinci pri požigih. Na ta način bodo preiskave uspešnejše. V kratkem bo izdelan tudi zakon o požarni policiji. Požigi političnega maščevanja so del onega področja, ki ga nazivamo teror od spodaj.
Politični teror
Samo po sebi je razumljivo, da ne moremo pokazati statistike vseh slučajev političnega terorja. Toda statistika, ki jo imamo na razpolago, je pomembna. '
V letošnjem letu je bilo zlonamernih poškodb, na primer sekanja vinogradov, sadovnjakov, razbijanja oken itd., samo 95 slučajev, čeprav to število še ni dokončno, vendar isto tpko ne dela ugleda nobeni politični skupini. Vlada je nasprotna terorju od zgoraj kakor tudi od spodaj. Politična nestrpnost, ki grozi s požigi, ni zdrav pojav in ne dela časti nobeni politični stranki, Kr. vlada obsoja vsako politično nestrpnost in apelira na vse dobronamerne državljane, da delajo na to, da se v politični borbi doseže meja poštenja civiliziranega naroda.
Gospodje senutorii so izrekli svoje pritožbe ned postopanjem policijskih organov pri zadnjih občinskih volitvah. Ne prikrivam, da je bilo tu in lam več težkih prestopkov, toda v čast policijskim uslužbencem se mora povedati tudi to, da so po ogromni večini postopali teko, kakor morajo postopati po zakonu z vsem taktom. Kjer so se policijski organ! pregrešili, ie bila proti niim že izvržena preiskava ter izrečena tudi že kazen, oziroma je preiskava v polnem teku, in se bo proti njim nostopelo po rezultatih preiskave.
Nekateri onozicîonalci so se trudili dokazati, da so na zadnjih volitvah oni zmagali, K tem izjavam Hm scir.o čestitamo, ker je tako nastal slučaj, da je zmagala i vladna stranka i opozicija, in smo teko zadovoljni in lahko nadaljujemo politično življenje v bratski slogi.
Smernice notranîe politike
Več govornikov je tako v linančnem odboru kakor tudi v plenumu v svouh govorih zlasti poudarjalo, da vlada ne dovoli nikakega upogleda v smernice svoje notranje politike.
Mislim, da so gospodje v zablodi. Večkrat je vlada že govorila v tem domu o smernicah no-trarie politike. Na dan 4. julija 1935 se je sedania vlada predstavila senatu ter ie podal gospod predsednik vl?de deklaracijo, v kateri so podane vse smernice vladne zunanje in notranje politike, in to;
O državnem in narodnem edmstvu, o enakopravnosti in enakosti vseh državljanov, o gospodarski in finančni politiki, ter je predvsem poudaril, da je veliki Urali zapustil oporoko, dn čuvamo Jugoslavijo, da jo čuva ves jugoslovanski narod, ne pa samo mala skupinica politikov. Gospod predsednik je tedai še poudaril, da se more ta cili najlepše doseči tako, če gremo po poti pomiritve političnih poostritev, po noti zbiranja in koncentriranja vseh konstruktivnih narodnih sil.
Dne 27. julija 1935 je g. predsednik vjade govoril tudi v senatu o načelih vladne notranje in zunanje politike ob priliki debate o dvanajstinah. Na sestanku sonata 19. marca 1936 je g. predsednik vlade odgovoril na interpelacije opozicije v senatu o splošni politiki kr. vlado in sicer no o zunanji, temveč samo o notranji politiki. On je tedaj v svojem govoru, ki jo trajal nad eno uro. prikazal vse smernico notranjo politike svoje vlade. Govoril je o tem, kdaj se bodo izdali politični zakoni, govoril o plemenskih zastavah, o ustanavljanju političnih strank, o narodnem iu drinvnem edinstvu. o gospodarski depresiji in njenem zdravljenju, v kratkem povedano: o vseh aktualnih vprašanjih.
Pn tudi jaz sem v narodni skupščini, kot tudi v senatu lani in sicer nn sestanku 25. maja ter v letošnji proračunski debati v narodni skupščini obširno govoril v notranji politiki ter njenih smernicah. Svoje stališče kraljevska vlada o vseh onih vprnšanjih. o katerih je govorila v naproj omenje-njonih slučajih ni spremenila, ter jih tudi ne namerava spremeniti in zato prosi gospodo senatorje, da so zadovoljijo z le danimi izjavami in smernicami.
Knkor v domovini, tnko je politična napetost popustila (udi med našimi izseljenci. Tekom leta lVi№ se je opaziio znatno zboijšanjo v odnosih med našimi izseljenci v Ameriki. Napetost med Hrvati,
dobro informirano o vseh škofovskih pridigah in apostolskih pismih. Ko je bil konkordat sklenjen, ni mogel državni konkordatni partner imeti pojem, v katerem smislu bo cerkveni konkordatni partner tolmačil in izrabil razne določbe konkordata. Država ni mogla pričakovati, da bo Cerkev zlorabila pravico, ki ji jo daje konkordat, da lahko javno objavi svoja cerkvena poročila in spomenice. Država ne more dalje dovoliti, da Cerkev zlcxrablja svojo svobodo v škodo države v notranjosti in zunanjosti. Niti ena pogodba e sveto stolico ni sakrosantna in nekršljiva. Ona se mora vedno prilagoditi življenjskemu razvoju, če ne želi zgubiti vsega evojega pomena. Prejšnji »d a« v kakšni pogodbi se lahko pod pritiskom dogodkov spremeni prav lahko v poznejši »ne«, kajti to popolnoma odgovarja mednarodnim pravicam.
Sv. oče:
„Dobro sem premislit vsako besedo te okrožnice"
Vatikan, 22. marca. AA. (Havas.) V zvezi e papeževo encikliko Nemčiji izjavljajo v poučenih krogih tole:
»Okrožnica, ki jo je sv. oče poslal 14. t. m. nemškim škofom o položaju katoliške cerkv« v Nemčiji, je od visoke naučne vrednosti, ker potrjuje z neprekosljivo jasnostjo nauk katoliške cerkve, nasproti zablodam razširjenim v Nemčiji in tudi zato, ker visoko povzdiguje glas proti preganjanju cerkve. Toda obenem je to listina, ki je navdahniena z resnično ljubeznijo do nemškega naroda. Besede sv. očeta odkrivajo vso bolest tistega, ki vidi svoje ljubljene sinove v čedalje hujših življenjskih okoliščinah, ter izražajo dobro misel očeta, ki opominja in hrabri, ker je to potrebno, in brani, toda ima zmerom v srcu usmiljenje celo do tistih, ki ga preganiajo. Sveti oče je sam izjavil; Dobro smo presodili vsako besedo v tej okrožnici,«	; i
Srbi in Slovenci je znatno popustila ter so se drug drugemu približali. Proslave narodnega praznika dne 1. decembra so se vršile povečini v najlepšem redu ob sodelovanju!) številnih naših sorojakov z vseli strani naše domovine: Srbov, Hrvatov in Slovencev, V Pensilvaniji, kjer je bil domobranski pokret zelo močan, niti v Pittsburgu, kjer je domo-liranski sedež za severno in južno Ameriko, domobranci niso mogli ustanoviti niti enega društva v letu 1936. Veliko število teh društev, ki so bila prejšnja leta močna ter akivna, jo prenehalo delovati. Bolj kot naša opozicija v senatu in narodni skupščini, cenijo naši bližnji in oddaljenejši sosedi napredujoče normaliziranje naših notranjih iner in popolneši rçd in mir v vse>h krajih naše domovine, ker vsi danes ugotavljamo v zunanji np-litiki dejstvo, »da ne iščemo mi, temveč da nas iščejo«.
Iz opozicije se je mnogo govorilo tudi o odnosu do Hrvatov ter se je večina govornikov pritoževala radi tega, zakaj vlada o tem vprašanju ne da nobenega odgovora. Ta očitek ni docela točen, ker je več govornikov z desnice o tem vprašanju govorilo ter nanj tudi odgovarjalo. Mislim, da je tudi pri tej priliki potrebno uporabiti načelo o razdelitvi dela. Opozicija ima pravico in dolžnost govoriti, kr. vlada in senatorji, ki jo podpirajo, pa imajo pravico in dolžnost, da po svoji najboljši vesti delajo tudi na zboljšanju odnosov s Hrvati tako, kakor bo najboljše za kralja in domovino. Po naših delih in našem delu nas boste sodili.
Končno naproša minister dr. Korošec senat, naj sprejme njegov proračun.
Izvajanja dr. Korošca so senatorji, ki so člani Delovnega kluba, sprejeli z burnim odobravanjem. Ko je minister dr. Korošec zapustil govorniški oder, je stopil k njemu predsednik kr. vlade dr. Milan Stojadinovič ter mu čestital.
Ponoči sta govorila še senatorja Pucelj in Kramer, odgovoril pa jima je še Kotur, član Delovnega kluba.
Nova mirovna konferenca
London. 22. marca. b. Predsednik Združenih držav Roosevelt je že izdelal načrt za sklicanje svetovne mirovne konference, ki bo koncem prihodnjega tedna predložen v proučitev tudi angleškemu kabinetu. Načrt bo prinesel s seboj v London Norman Davis, ki uradno zastopa Ameriko na svetovni sladkorni konferenci v Londonu.
Vulftan Tomagacuka bruha
Tokio, 22. marca. b. Vulkan Tomagacuka na oloku Hakidi ie nenadno pričel bruhati ogromne količine lave. Po jiobočjih vulkana drvijo ogromne reke lave in ljudstvo v paničnemu strahu beži, da si reši življenje. Vlada je storila nujne ukrepe, da prepreči večje nesreče.
Osebne vesti
Zagreb, 22. marca. b. V Zagrebu je umrl danes ob 11.35 dr. Gjuro Šurmin, univerzitetni profesor in minister v pokoju.
Drobne vesti
V pokrajini Cahar je zopet izbruhnila vstaja.
Nad 5000 kitajskih uf>ornikov, ki so dobro oboroženi in imajo tudi dovolj municije, se je dvignilo proti japonskim vojaškim oblastem.
Posebni športni vlak, s katerim se je okoli 1000 smučarjev vračalo iz Bischofshofena na Dunaj, je iztiril blizu postaje Johannsbach. Težje po-' škodbe je dobilo 20 oseb. Nesrečo je povzročila skala, ki se je zvalila na progo.
Na občnem zboru poljskih legionarjev varšavskega okrožja so včeraj sprejeli resolucijo, naj se vojaška služba v kadru podaljša.
Dunajska vremenska napoved: Znatno poslabšanje vremena, bliža se zopet težka kriza vremena.
Zoniunska vremenska napoved: Pričakuje se nova pooblačitev, ki so bo poslojmo razširila po vsej severni polovici kraljevine. Deževalo bo v za-padni polovici ln v severnih krajih. Jasnine bodo šo v vzhodnih krajih in na jugu. Prevladoval bo jugovzhodni in južni veter spremenljive jakosti. Temperatura se bo dvignila.
Dr. Korošec o političnih zakonih
Besedo je dobil dr. Korošec, ki je podal k proračunu za zaupano mu ministrstvo naslednje poročilo:
»V začetku letošnjega leta je resor notranjega ministrstva dobil tudi službeni organ za objavo odredb, pravilnikov, razpisov in važnih odlokov iz notranje splošne uprave. Organ se imenuje »Služ- j beni glasnik notranjega ministrstva«.
Dr. Korošec v svojem poročilu poudarja, »da j je zaupani mu resor deloval v preteklem letu tudi j na sprejetju raznih zakonov. Tako je bilo izdelano končno besedilo uredbe o upravnih taksah ter zakon o požarni policiji. Izdelujejo pa se še novi zakoni o splošni državni statistiki, o domovinski pristojnosti, o banovinskih samoupravah, o zastavah ter druge uredbe. Delo splošne državne statistike se je nanašalo na (lefinitivno ureditev statističnega gradiva ter bo tudi to leto izšel »Statistični godiš-njak« tudi že za leto 1936. Tudi letos zahteva kr. vlada v § 90 finančnega zakona pooblastilo za izdajo tako imenovanih političnih zakonov.«
VoJivni zakon
Najznamenitejši je brez dvoma zakon o volitvah narodnih poslancev, ker je brez dvoma najvažnejši inštrument sodelovanja vsake vlade v narodnem pogledu zakonodaje in vodstva kontrole nad državno upravo. Z vseh strani nas sprašujejo, kdaj mislimo izdati politične zakone, predvsem zakon o volitvah poslancev. Dovolite mi, da vam dam na to vprašanje jasen odgovor; Zakon o volitvah narodnih poslancev bomo izdali tedaj, kadar bomo mislili, da je potreben, do ne bo ležal izdelan na mizi, temveč bomo tedaj, kadar ga bomo izdali, lahko šli z njim tudi na volitve. Zato mislim, gospodje senatorji, da poklanjate kr. vladi toliko zaupanja, da ji prepustite, da ona skupaj z me-rodajnimi činitelji odloči, kdaj bo treba iti na volitve.
Zakon o društvih
Kar se pa tiče drugih političnih zakonov, zakona o društvih, shodih in posvetih, je ta zakon v ožji zvezi z volilnim zakonom, ker se ne zahtevajo prvenstveno spremembe odredb, ki govorijo o shodih in posvetih, temveč o društvih, to se pravi, o ustanavljanju političnih strank, kar je po sedanjih zakonih težko in komplicirano. Jasno je, da bo tudi ta zakon kot organski del izrazito političnih zakonov izdan skupaj z zakonom o volitvah poslancev. S tem je pa tudi določen že čas, kdaj bodo ti zakoni izdani.
Tiskovni zakon
Vprašanje novega tiskovnega zakona smatra vlada za pereče. Pri sedanjem tiskovnem zakonu so posebno hude določbe o kolektivni odgovornosti (pisec, urednik, izdajatelj in razširjevalec). dalje določilo o zajilembi lista, ki jo izvršujejo državni tožilec odnosno krajevne oblasti in proti katerim ni pravnega leka, dalje določbe o ustavitvi po trikratni zaplembi v enem mesecu, dalje nejasnost gotovih določb, predvsem onih v členu 10, točka 6 in 8, ki dajejo široke možnosti za zaplembo. Ze v narodni skupščini sem poudarjal, da se je vlada odločila, da izda nov tiskovni zakon, s katerim bo omogočeno, da izda premišljeno in popolno tiskovno svobodo v mejah ustave in obstoječih zakonov. Namesto dosedanjih strogih, nepopolnih in nejasnih določb, ki ovirajo tisk in dajejo široke možnosti za zlorabe, se bodo vnesle v novi tiskovni zakon nove liberalne, jasne in precizne določbe, s katerimi se bo omogočila popolna svobnda izpovedovanja misli ter zagotovila načelna kritika v vseh smereh javnega življenja, toda s popolno in direktno zakonsko odeovornostjo. Cisto naravno
,je. da morajo z omogočenjem popolne tiskovne svobode priti tudi vse jiotrebne sankcije za varstvo državnih in nacionalnih interesov. S tem bodo v novem zakonu dane neomejene možnosti za načelno kritiko vsega javnega življenja. Novi tiskovni zakon z ozirom na sedanje razmere ne bo smel biti brez potrebnih določb, da se država zavaruje pred raznimi razrušilnimi delovanji, predvsem komunističnimi in anarhističnimi, ki se danes izvajajo po podtalnem protizakonitem tisku. Z ene strani popolna svoboda tiska, z druge strani pa vse potrebne sankcije za varstvo državnih interesov, to bo osnovno načelo novega zakona.«
Razmere na Hrvatskem
Nekateri govorniki so govorili tudi o razmerah na Hrvatskem ter so omenjati pri tem »Gospodarsko slogo«, »Seljačko slogo«, »Hrvatsko seljačko zaščito«, »Seljačko sodišče« in druge.
»Gospodarska sloga« je gospodarska organizacija v obliki zadruge, odobrena od sodišča. Radi tega ne spada v kompetenco mojega resora. V slučaju, kier se je ugotovilo, da so se občni zbori Gospoderske sloge uporabili tudi v politične svrhe, je oblast tekoj postopala po zakonu, in to po zakonu o društvih, shodih in posvetih. Seljačka sloga je kulturna organizacija, odobrena po vladnih zakonih, ter se ni pregrešila pred zakonom. Bili so samo redki slučaji, da so se na sestankih Seljačke sloge čuli tudi politični govori. V vsakem takem primeru je oblast takoj postopala po zakonu (zakon o druStvih, shodih in posvetih).
»Hrvatska seljačka zaščita« je organizacija, ki ima pravila o pomoči hrvatskim kmetom v elementarnih nezgodah in o varstvu kmetov proti namernim požigom. Oblast je podvzela potrebne korake, da ta organizacija navzame zakonsko obliko. Bana savske in primorske banovine sta izjdala stroga navodila glede sestankov in vežbanja članov »Hrvatske seljačke zaščite«, da se nobeni sestankj brez odobritve oblasti ne smejo vršiti in da se radi nasprotnega postopanja morejo poklicati na odgovornost in kaznovati krivci.
»Hrvatski radnički savez« se je ustanovil po prejšnjem zakonu. V nekaterih okrajih savske banovine se je opazila ustanovitev tako zvanih »kmečkih sodišč«. Dobri in pošteni ljudje so si nadeli nalogo, da razpravljajo in obravnavajo manjše spore med kmeti. Ponekod je pokazala tendenca, da svoj delokrog razširijo tudi na one predmete, ki jih pretresa in preiskuje državna oblast. Ministrstvo ter ban savske banovine sta izdala strogo odredbo, da se morajo tolerirati ona sodišča, ki so po zakonu ustanovljena. Vsak drug postopek rc mora preprečiti ter strogo kaznovati.
Znani pozivi na novoizvoljene občinske uprave so bili prepovedani. Oblast je v vseh konkretnih primerih postopala po zakonu.
Požari
Potrebno je tudi. da opozorim našo javnost še na en pojav med našim narodom. Rezultati, ki nam jih nudi statistika o požarih, še vedno ni30 zadovoljivi. V letu 1930 je bilo v naši državi 4141 požarov. Največ jih je bilo v savski banovini, in to 916. v dravski 871. v donavski banovini 870. V drugih banovinah je število, če smem tako reči, normalno. Požari v savski banovini so povečini iz koristoljubja. Manjše število jih je zaradi političnega terorja in političnega maščevanja. V dravski banovini je mnogo zlonamernih požigov, a večina iz koristoljubja. V donavski banovini je večina nenamernih požigov, manjše število pa zlona mernih. Vsi ti požigi pa se nanašajo večinoma na konice slame. Kar se pa tiče požigov iz koristo ljubja. bo ministrstvo poskrbelo, da se preuredi varnostna služba glede preiskave zlonamernih požigov ter se bo poskrbelo, da se bodo varnostni
Minister Stošević o uredbah za vseučilišhe profesorje
Na koncu svojega ekspozeja v senatu je pro- | evetni minister dr. Stoševič obrazložil tudi dvoje dopolnil k univerzitetnemu zakonu, ki se tičeta položaja vseučiliških profesorjev. V naslednjem eledi točno besedilo tega dela ministrovega govora:
Prva uredba, ki jo predlaga, je ta, da se morejo redni in izredni vseučiliški profesorji tudi brez njihove prošnje na predlog prosvetnega ministra upokojiti prej, nego eo dosegi 70 let starosti, to pa v primeru, da so že dovršili 35 let dejanske državne službe in dosegli 65 let eta-rosti.
Druga uredba ima za cilj, da prevede izrednega profesorja v pogledu početne plačilne sku-
Eine od IV/1 na IV/2, rednega profesorja pa od 12 na III/2.
Po obstoječih zakonskih predpisih vseučiliških profesorjev ni mogoče brez njihovega pristanka upokojiti pred dovršenim 70. letom njihovega življenja in pred 35 dovršenimi leti državne službe. Ako pa so dovršili 35 let dejanske državne službe, jih mora država upokojiti, ako za to prosijo in sicer v roku enega meseca, Z drugimi besedami, država jih v tem primeru ne more prisiliti, da bi še naprej služili, če tudi bi to želela. Gre torej za privilegij posebne vrste, ki ga vseučiliški profesorji pred uveljavljenjem zakona o državnih uradnikih iz 1. 1931 niso uživali in ki ga nobena druga skupina državnih uradnikov ne uživa, naj se nahaja na kakršnemkoli položaju.
Kraljevska vlada je prepričana, da vseučiliški profesorji v svojem težavnem delu na polju znan-stva in znanstvenega raziskovanja svojo umsko in telesno moč bolj izčrpajo kakor drugi, ali vsaj, £e že ne hitreje, pa vsaj tako hitro kakor ostali državni uradniki. Iz tega razloga je vlada smatrala, da je potrebno, da se ustvari zakonska možnost za upokojitev v zgoraj omenjenih mejah, ako tako zahtevajo interesi službe. S posebnim po-vdarkom naglašam, da to možnost dobiva minister prosvete, ki se je lahko posluži, ali pa tudi ne posluži. Potemtakem ostaja tudi še nadalje možnost, da se vseučiliški profesorji obdrže v elužbi tudi po 65. letu starosti in po 35 letih državne službe, ako svoj poklic lahko brez težav opravljajo. S to uredbo je vzpostavljeno skoraj isto etanje, ki je obstojalo na osnovi zakona o univerzah pred uveljavljenjem zakona o državnih uradnikih iz 1. 1931. Ta uredba nikakor ne odstranjuje stalnosti prolesorjev, kot to nekateri trde, kajti v resnici ohranijo profesorji svojo stalnost do 65. leta svojega življenja in do dovršenega 35. leta svoje službe. Šele potem lahko njihova stalnost pride v vprašanje, toda samo v primeru, ako pride v vprašanje tudi njihova sposobnost za službo.
Ravno tako ta odredba tudi ne zmanjšuje avtonomije vseučilišč, še manj pa jo v kateremkoli oziru okrnjuje, kot to nekateri brez vsake osnove trde. Gospodje, ki to očitajo, se ne spominjajo ali se nočejo spominjati, da je avtonomija zelo dobro funkcionirala od ustvaritve vseučilišč pa do 1. 1931 tudi brez te razlike od petih let, a nikomUr ni padlo v glavo, da bi trdil, da je bila avtonomija okrnjena.
Nadalje očitajo tej odredbi, da imajo fakultete,' kot |e"na primer filozofska, kjer posamezne "discipline poučujejo, in sicer z velikim uspehom poučujejo, poedini starejši profesorji brez naraščaja, ki bi jim mogel na stolicah naslediti, veliko škodo, ker je povojna aktivnost mladega naraščaja ravno na teh naučnih poljih padla. Ako bi se šefi imenovanih stolic upokojili, bi te naučne discipline bile v pravem pomenu besede obglavljene. To je, gospodje senatorji, za nas vse zelo žalostno odkritje. Mi se moramo resno vprašati: Če 35 let etalne službe ni bilo zadosti, da med tolikimi mladimi vseučiliškimi generacijami najdejo poVolj-nega naraščaja, ki bi bil sposoben, da zasede po-eamezne stolice, polem moramo dvomiti, da se bo to posrečilo v nadaljnih dveh, treh letih, ko bodo dotični šefi stolic po sili zakona itak morali oditi v pokoj. Če se nam še ta poslednia nada ne uresniči, kaj bomo počeli potem s temi sto-licami. Jaz osebno nisem v tem pogledu noben pesimist in mislim, da tudi vi niste.
Proti omenjeni uredbi navajajo tudi to, da
— Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo. ki se tudi po daljši porabi izkazuje kol zelo odlična Oni, ki bolehajo na želodcu in črevih. pa pijejo »Franz-Josefovo« vodo, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom.
0*1. reg. S. br. 80474/35.
traja obdelovanje posameznih znanstvenih vprašanj dostikrat dolga desetletja. Dokončni rezultati pridejo včasih šele v poznejših letih. Iz tega razloga, da bi bilo zelo škodljivo za znanstvo, ako se bi z upokojitvijo odstranili profesorji ravno v trenutku, ko so prispeli do najvišjega razmaha svojega dela in ko prihajajo v položaj, da celim univerzitetnim rodovom predajo popolno in urejeno znanje svoje stroke. To je točno in jaz sem prepričan, da ne bomo dobili nobenega prosvetnega ministra v naši državi, ki bi hotel takšnega znanstvenika upokojiti, a ravno tako tudi ne verjamem, da bi dotični znanstvenik, če tudi bi prišlo do upokojitve, hotel zaradi tega uničiti vse rezultate svojega 40 letnega znanstvenega delovanja.
Sedaj prehajam na drugo odredbo o početnih skupinah rednih in izrednih profesorjev. Če tudi moram z veliko silo povdariti, da morajo vseučiliški profesorji v interesu znanstva in svobodnega razvoja naših vseučilišč uživati izrecne privilegije, ki jih ostale. kategorije uradnikov nimajo, vendar smatram, da moramo tudi v tem pogledu biti zelo obzirni pri odmeritvi teh pravic, to pa z ozirom na materijalne možnosti naših davkoplačevalcev in z ozirom tudi na malerijalno nagrado ostalih delov državnega urada.
Če pregledate številčno stanje vseh državnih uradnikov na osnovi proračuna za prošlo leto, boste ugotovili, da znaša skupno število državnih uradnikov 212.000. Od teh jih je 328 razvrščenih v drugo skupino 1. stopnje, a od teh 328 jih ie 238 rednih vseučiliških profesorjev in samo 90 jih je med ostalimi strokami državne službe. Jaz sem ravnokar povdaril, da je potrebno, da morajo biti vseučiliški profesorji privilegirani in navedene številke tudi dokazujejo, da so privilegirani. Če omenjeno število danes še ni večje, vemo, da tega ne dovoljujejo denarne možnosti naše države. Samo iz teh razlogov je kraljevska vlada bila prisiljena, da početne skupine rednih in izrednih profesorjev prevede za dve, odnosno eno stopnjo nižje, to se pravi, na nivo, na katerem ostali državni uradniki s fakultetsko izobrazbo in na najvišjih položajih navadno zaključujejo svojo službeno karijero. Pri tem pa nismo zmanjšali zaključne skupine, ki so do sedaj bile v veljavi in bodo ostale tako tudi v bodočnosti. Drugi razlog
Univ. pro!. inž. Horvat:
za to odredbo je bil ta. da se je pogostokrat dogajalo, da so se napravili skoki od IV"1 ali IV/2 takoj na II/2.
V svojem ekspozeju v narodni skupščini sem že obrazložil delo prosvetnega ministrstva v pogledu izgraditve notranje organizacije univerz in v pogledu novih uredb za posamezne fakultete. Ravno tako sem govoril tudi o ustanovitvi novih visokih šol. Pri tej priliki želim samo podčrtati, da sem v finančnem zakonu za prihodnje proračunsko leto zahteval pooblastilo, da smem podpisati uredbo o umetniških šolah vseh vrst v vsej kraljevini in uredbo o vrhovnem umetniškem svetu. Upam, da bom takrat imel priložnost, da uresničim že davne želje po umetniških šolah v Zagrebu in v Ljubljani in da jim bom na ta način dal položaj, ki jim po njihovih kvalifikacijah in po njihovem delu tudi pripada. Nisem se pa v svojem ekspozeju v narodni skupščini dotaknil dela ostalih ustanov, ki so namenjene znanstvu. Semkaj spadajo narodne knjižnice v Belgradu, Ljubljani, Kragujevcu in Nišu. Te ustanove le težko opravljajo svoje zaslužno delo, ker jim primanjkujejo denarna eredstva za nabavo novih knjig, revij in časopisov. Težave dela tudi dejstvo, da nimamo nobene enotne zakonodaje v tem oziru. Upam, da bom v prihodnjem proračunskem letu izdelal načrt zakona o javnih knjižnicah, načrt, ki ga v mojem ministrstvu ravnokar izdelujejo.
Za ozdravljenje razmer na naših narodnih gledališčih je prosvetno ministrstvo v lanskem letu postavilo temelje, na katerih bo mogoče organizirati njihovo daljno poslovanje. Med upravami treh državnih gledališč na eni in Hipotekarno banko na drugi strani je bil sklenjen sporazum na osnovi tako imenovanega »gledališkega dinarja«, s katerim bo mogoče odplačati dolgove iz prejšnjih let, kakor tudi poskrbeti za adaptacijo gledališč, kakor to zahtevajo potrebe umetniškega dela. Ta posojila znašajo za ljubljansko gledališče 2 milj. Din, za belgrajsko gledališče 3 milj. Din, za zagrebško pa 13.5 milj. Din. Posojila so že dovoljena in se izplačujejo. Gledališča so se že začela popravljati, inventar pa obnavljati. S tem smo dosegli, da so se naša tri državna gledališča rešila težkih materijelnih skrbi, ki so jih dolga leta tlačile in dostikrat naravnost zavrle njihovo umetniško delovanje. Podpisal sem v zvezi s temi posojili tudi uredbo, kako je treba sanirati denarno stran državnih gledališč. Na podlagi te uredbe so na vsakem gledališču imenovani posebni posvetovalni in nadzorni organi, ki bodo skupno z upravami gledališč nosili odgovornost za pravilno uporabo posojila pri adaptacijskih delih in pri nabavi inventarja.
Dr. Adolf Golia -glavni (ајшћ Zveze induslriicev
Moderne ceste in tujski promet
Med svetovno vojno se je izkazal avto za tako gibčno in spretno vozilo, ne samo kot dopolnilo neokretne in na železniški tir navezane železnice, temveč tudi, in to še posebno, kot samostojno prometno sredstvo, da se je po vojni silno hitro razširil po vserp svetu. Danes je avto že tako popularno in razširjeno vozilo, da ga moramo smatrati za pravo narodno gospodarsko potrebo. Ustreza glavnim zahtevam današnjega prometa, to je udobnosti in hitrosti.
Seveda pa je potrebna za izpopolnitev teh dveh zahtev primerna ureditev ceste. Da je mogoča hitra vožnja, mora biti cesta za to pripravljena, utrjena in pregledna. Zato sO države, kjér se jé avto hitreje razvijal kot pri nas, tudi hitro pristopile k urejevanju in prilagoditvi cest, da se je mogel avto kot cestno vozilo v pravi meri uveljavljati. Preurejali so obstoječe ceste, jih prelagali izven naselij, izločevali so ostre krivine in utrjevali vozišča, da so postala sposobna za prevzem in prenos razdirajočih sil vozil. Cesto so stare, za avto neugodne ceste opustili in zgradili nove, sposobnejše za motorno vozilo.
Pa ne samo to. Sli so še za korak dalje in začeli graditi ceste izključno samo za avtomobilski promet. V tem pogledu je bila prva Amerika. domovina avtomobila, kjer pride na vsakih pet prebivalcev eno motorno vozilo. Ameriškemu vzgledu je sledila Italija, četudi v mnogo manjšem obsegu, in pred par leti je začela Nemčija graditi svoje velikopotezne avto-proge. Cisto avtomobilske ceste so zgrajene seveda kakor glavne železniške proge, pregledne, z velikimi radiji in brez križišč v nivoju z drugimi prometnimi potmi, tako da se more avto popolnoma uveljaviti kot novodobno vozilo za udobno in hitro potovanje.
Posledica teh preureditev starih in novozgrajenih cest za avtomobilski promet je, da vsak avtomobilist rad vozi po njih in usmerja svoje vožnje tako, da vozi udobnejše in hitrejše, četudi je daljša pot. samo da obvaruje svoje vozilo. To važnost so hitro spoznale države in pokrajine, ki so navezane na tujski promet, Švica, Italija, Avstrija, Češka, ter so hitele preurejati in graditi svoje ceste, da bi nudile avtomobilistom čim večje udobnosti. Molili se niso in posledice niso izostale. Statistika kaže, da je v Švici narastlo število ob-
Učiteljski pevski zbor v Belgradu
Belgrad, 20. marca.
Iz Borova smo krenili preko Vinkovcev proti Belgradu. Vozili smo se ponoči in zjutraj smo zagledali Donavo in za mo z meglo pokrit Belgrad. Veselili smo se prihoda v prestolnico, saj bi tu sem rad vsak državljan, ali vsaj mnogi. . Ker je bilo zgodaj zjutraj, je odpadel vsak sprejem ter smo se takoj napotili v Učitljeski dom, da se malo od-počijemo Vsi trudni radi dveh nočnih voženj so pospali pevci in pevke. Okoli 11 pa so začeli nekoliko spočiti vstajati, da so si ogledali prestolnico.
Kos'lo smo imeli v restavraciji Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev. Nato pa je bila vaja v Kolarčevi dvorani, ki je največja in za glasbene prireditve najbolj akustična dvorana na Balkanu. Zvečer je bil v njej ob pol 21 koncert. Da se je koncert lahko vršil, smo dolžni zahvalo glasbeniku in kritiku dr. Miloju Milojeviču. ki je nam odstopil dvorano, klavirski koncert svoje hčerke pa je preložil.	.... .
Koncerta so se udeležile mnogo odlične osebnosti. Predsednik vlade g. dr. M. Stojadinovič se je pismeno opravičil, poslal pismene pozdrave ter 1000 Din. Notranji minister g. dr. Korošec pa jc poslal svojega zastopnika in 500 Din Za oba darova se UPZ darovalcema iskreno zahvaljuje. Osebno pa se je koncerta udeležil gosp. minister dr. Krek Miha. senatorji gg. Pucelj. dr. Kramer, dr. Augjelinovič. dr. Zec ter poslanci eg Paštrovič, Videč in Lenarčič. Nadalje smo videli g. dr. Saga-dina, predsednika drž. sveta, g dr. Skarjo. predsednika Olav. kontr Bilo je mnogo Slovencev, ki žive tu
Koncert je bil po izjavi kritikov odličen. Zasedba glasov je po njihovem mnen n odlična, prav takšno je bilo tudi izvajanje. Izvajale so se Adami-
čeve pesmi, ker je bil ta koncert jiosvečen izključno sjximinu velikega Emila Adamiča. Sam koncert v gmotnem oziru ni najbolje uspel. Krivda je pač v tem, da je belgrajsko občinstvo s takimi in slišnimi prireditvami že nasičeno, saj se zadnjih štirinajst dni vrstijo koncert za koncertom skoro sleherni dan. Moram pa tudi omeniti, da organizacija prireditve ni bila na višku, tako da je belgraj-ska slovenska kolonija za prireditev zvedela le slučajno m se temu primerno tudi udeležila. Kljub vsemu temu je zbor dobre volje zasedel svoja stara mesta v vagonih, pripravljenih za jxit v Kragu-jevac. Tik pred odhodom vlaka smo zvedeli, da je naši prošnji za četrtinsko vožnjo ugodeno. Zaslugo za ugodnosti vožnje imajo g. dr Krek, minister, jioslariec za čakovski okraj g. Videč in osebni tajnik. g ministra Kreka g dr Faganel. S tega mesta vsem ponovno iskrena hvala!
Zbor je v prestolnici dostojno zastopal slovensko pesem, slov učiteljstvo in se nad vse častno jioklonil manom Emila Adamiča. V pozdravnem in f>os!ovilnem govoru je g. Jakšič. načelnik oddelka v ministrstvu prosvete, izjavil, da je zbor na pravi f>oti in da lahko sedaj pričakuje mnogo več uvidevnosti in pomoči od merodajnih oblasti. To je člane izredno navdušilo, da so 6e z velikim veseljem odpravili naprej.
Kragujevac. 20. marca.
Ob 2 popoldne je UPZ prispel v Kragujevac, kjer so ga jwzdravili zastopniki civilnih in vojaških ter prosvetnih oblasti. Razvil se je sprevod z godbo na čelu proti me6tu Pričakala nas je šolska mladina, katera nam je pri pozdravu zapela himno »Hej Slovani« in »Po lezeru«. Natančnejše bomo še poročali.	S. E.
iskov tujih avtomobilov od ca 10 tisoč v letu 1923. na ca. 300 tisoč v letu 1935., dalje da je danes od vseh tujcev, ki prihajajo v Italijo, okoli 70 odstotkov onih, ki |)otujejo z avtomobili.
Znano je, da tudi naši avtoinohilisti kaj radi potujejo z avtomobili |>o Italiji, Švici. Franciji in Avstriji, ker so ceste udobne, dn morejo občudovati romantične pokrajine in im|iozantne zgradbe. Dalje je pa tudi znano dejstvo, da bi marsikateri tujec rad privozil v naše kraje z avtom, a se ustraši naših razdrapanih. neutrjenih cest, se q|>rne na nj^jj, in vzame drugo smer, zatrjujoč, da jç škoda vozila, ki hi se kvarilo na slabih cestah.
Da to ni v prid našemu ugledu, a ludi ne razvoju . tM.N"3KA>,prometa, je vgaliMW ,jftsno. Imamo lepe .pokrajine,, udobna kopališče,,prekrasno morje, ki bi bile privlačne točke za tujski promet, toda danes še niso za avto udobno dostojme, da bi jih tujci, navajeni na udobne ceste drugod, po-sečali z avtomobili.
Ce hočemo torej dvigniti tujski promet in privabiti tujce k nam, jim moramo nuditi najmanj tO, kar imajo drugod, to je jxileg ugodnega bivanja tudi udobno potovanje. Ako hočemo v tem oziru korakati vzporedno z drugimi državami, moramo postopati pri preureditvi cest širokogrudno in se ne ozirati na |>osamezne lokalne ugovore, interese in intervencije. Ceste za udobni avtopro-met ne smejo voditi skozi naselja, mimo gostiln ali županovih hiš, izginiti morajo tablice: avto 10 km! ali 15 km!, da ne bo treba pritiskati vedno na zavoro zaradi psov, mačk in kokoši, ki so na cesti, ali iz strahu, da izza vogala te ali one hiše pride kaka ovira.
Le na ta nnčin se bomo mogli uvrstiti med druge napredujoče kraje, sicer bo mnogo zamujenega.
Lepo uspela fantovska akademija
Ljubljana, 20. marca.
Ljubljansko okrožje Zveze fantovskih odsekov je priredilo na praznik sv. Jožefa ob jiol 11 dopoldne v Frančiškanski dvorani fantovsko akademijo s skrbno sestavljenim sporedom. Obisk je bil — če upoštevamo lepo vreme, ki je zvabilo mnogo Ljubljančanov v daljno in bližnjo okolico — kar zadovoljiv, nedvomno j>a bi bil mnogo večji, če bi bila akademija preložena na večerne ure.
Na akademiji sta med drugimi nastopila tudi orkester fantovskega okrožja s Kodeljevega, ki je bil okrepljen z nekaterimi rakovniškimi godci, ter fantovski pevski zbor. Oba sta upravičeno vzbudila pozornost, saj imamo fantovskih pevskih zborov in orkestrov, ki bi se tako približali stopnji dovršenosti, malo po Sloveniji.
Uvodni koračnici, ki jo je pod vodstvom mladega dirigenta Emila B e v c a slovesno izvajal orkester, je sledila posrečena Vovkova deklaina-cija, nato pa je zbor pod vodstvom J. S t r e č a n -s k e g a mogočno zapel Vodopivčevo »Najvišji Vsemogočni Bog*. Po svoji probojni sili in moški odločnosti je užgala deklamacija p. Krizostoma »Prišel je čast. Posebno globok vtis pa je na poslušalce napravila kantata za solo, zbor in orkester »Psalin 83«.
Glasbenim in pevskim točkam je sledil govor g. dr. Fr. Blatnik a, ki je v vznesenih besedah orisal pomen fantovskega gibanja in spodbujal k odpornosti proti sovražnikom katoliške cerkve, ki so tudi na Slovenskem začeli s svojim razdiralnim delom. V imenu slovenskih fantov, ki so ostali zvesti slovenskim katoliškim tradicijam, jim je napovedal odločen boj. Za njegovim govorom, ki je bil sprejet s spontanimi klici odobravanja, je I nastopil spet orkester z Beethovnovo VI. simfonijo, ki pa je bila zanj še nekoliko pretrd oreh. Lep in |>osrečen je bil tudi nustop mladcev, ki so izvajali »Božje muzikante« od dr. Grzinčiča, prav tako pn tudi nastop fantov s simboličnimi vajami na Jenkovo »Molitev«. 1'ravi biser med skladbami za moške zbore je Aljaževa »Zakipi duša«, ki jo je nato zanosno zapel fantovski zbor. Prepričevalno sta ogreli poslušalce tudi deklamacija »Davo-rija Marijinih borcev« od dr. Pogačnika in zborna deklamacija »Pesem makabejskih bratov« od dr. I. Preglja. Globoko se je dojmil poslušalcev tudi nastop moškega zbora in orkestra, ki sta izvajala 1 »Aklamacije« pod vodstvom J. Strečanskega. Ce-
Pretekli teden je uprava Zveze industri,cev imenovala za glavnega tajnika in šefa urada iiulu-strijcev dosedanjega tajnika zveze g. dr. Adolfa Golio. S tem je g. dr. Adolf Golia prevzel važno mesto v tej gospodarski instituciji, v kateri je uspešno delal že dolgo vrsto let. V zvezino tajništvo je prišel dr. Adolf Golia že februarja meseca leta 1922 ter je odtlej v svojem delu jiokazal veliko strokovno znanje in sjx>sobnosti, kar so vedeli vsi prav ceniti. Njegova funkcija ga je spravljala v zvezo z najširšimi krogi, kjer si je pridobil ugled in spoštovanje. j>osebno radi svojega umerjenega in uglajenega nastopa. G. dr. Adolf Golia si je pridobil veliko prijateljev vsejxivsod in mu čestitamo tudi mi k imenovanju 1er mu želimo, da bi se še nadalje koristno udejstvoval v našem javnem življenju.
Svak ubil svaka
Maribor, 22. marca.
Iz Moravcev v ljutomerskem okraju nam poročajo o tragičnem dogodku, ki se je pripetil na Jožefovo. V prepiru je usmrtil kočar Janez Ku-kovec svojega svaka Franca Trstenjaka Kukovcc se je pred dobrim letom priženil k Trstenjakovim. Njegova tašča je sicer ob poroki obetala, da 1к> posestvo izročila svoji hčerki, vendar pn je sedaj minilo že leto dni in svoje obljube še ni iz|>olnila. Zaradi tega so nastajali med zetom iu taščo često-krat prepiri, ki so bili včasih prav siloviti. Do takega prepira je prišlo med obema tudi na Jožefovo. Tašča je v strahu pred želom poklicala svojega sina Franca, ki stanuje v bližini. Ta je ros prišel in prejiir se jo nadaljeval med obema svakoma. Nenadoma jo Kukovec potegnil nož ter ga zasadil svojemu svaku v trebuh, katerega mu je dobesedno razparal. Težko poškodovanega so Trstenjaka prepeljali v bolnišnico, kjer pa je kmalu izdihnil.
r	.... I
Cela vas v plamenu
Metlika, 21. marca.
Noč od sobote na nedeljo je bila res muhasta. Nekaj časa je sijala mesečina, pn so se tam od za-pada privlekli temni oblaki, iz katerih je neusmiljeno lilo, vmes pa je zapadnik pel svojo znano pesem »Okrog oglov«. Okrog jiolnoči pn se je zasvetilo v Gorjancih. Na dosedaj še nejiojasnjen način je nastal ogenj v vasi Pilatovci, občine Ra-datoviči, okraj Črnomelj. Plameni so kmalu zajeli skoro vso vas in do jutra je ogenj upepelil 19 poslopij. Največjo škodo trpijo posestniki Rajakovič Janko, Rajakovič Dako in Vujčič Peter. Večina pogorelcev je zavarovanih.
— Pri zaprtju motnjah » prebavi vzemite
zjutral na prazen želodec kozarec naravne »Frani-Josel grenčice«.
Politični požigi v Zalogu
Takoj po končanih volitvah, ki so se lani 20. septembra vršile v občini M. M v Polju in pri katerih ie zmagala lista JRZ, so se na raznih krajih začeli pojavljati večji in manjši požari. Značilno ie bilo pri tem dejstvo, da so gorela gospodarska poslopja, last pristašev JRZ. Prvi požar je izbruhnil ponoči 21. septembra v Zalogu, ko je ogenj uničil dva mala kozolca posestnikoma Janezu Avsecu in Rohnetu ter ie bila škoda cenjena na 6800 Din. Dne 1. novembra je gorelo kar na treh krajih. To noč so bili požari v Zalogu, kjer je Ivanu Dimniku pogorel kozolec, nato Jakobu Dobnikariu v Zg. Kašliu in naposled Franu Riciiu v Sp. Kašliu. Gasilci so imeli to noč obilo posla. Požari so se vrstili s presledki pol ure Ponoči 25. februarja je zgorela šupa, last posestnice Terezije Slugove. Ponoči 11. t. m. pa je pogorel posestniku Mirku Gradišku v Zalogu kozolec in devet voz detelje. Tu je bila škoda največja, namreč 30.000 Din. Vevški orožniki so uvedli najstrožje poizvedbe, da bi izsledili zločince, kajti splošno je bilo ljudsko mnenje, da je požare organizirala neznana tolpa in političnih motivov, iz maščevanja nad pristaši JRZ, Neznana tolpa je v tem času tudi pobila šipe pri mnogih kapelicah, pobila ie šipe celo na osnovni šoli. Preteklo soboto so vevški orožniki odvedli v ljubljanske sodne zapore prvega osumljenca, v četrtek popoldne pa drugega. Oba udeležbo pri požigih tajita in odklanjata vsako sodelovanje. Uvedena je sedaj nadaljnja sodna preiskava.
Novo mesto
Pritituberkulozna liga v Novem mestu ima
redni občni zbor v torek, dne 23. III. ob pol 20 v mestni posvetovalnici. Vabljeni vsi. Odbor.
lotni spored je bil zaključen s fantovsko himno, ki je bila sprejeta z največjim navdušenjem in jo jo občinstvo poslušalo stojć.
Med častnimi gosti smo v dvorani opazili knezoškofa dr. Rož mana, bana dr. N n 11 n č e-n a, podhana dr. M a j c n a s soprogo, mestnega svetnika g. Novaka kot zastopnika župana, ter načelnika prosvetnega oddelka kr. banske uprave g. dr. S u š n I k a.
Kaj pravite?
Čudna je ta zgodba, ali resnična. Živim 12 let o Vojvodini. Pred dvema letoma sem pisal neki tvrdki v Sofijo (Bolgarska) pismo v slovenskem in za vsak slučaj o francoskem jeziku. Odgovorili so mi v čisti slovenščini/ Letos sem se obrnil s slovenskim pismom do nekega samoupravnega urada o Ljubljano in pozneje do neke tvrdke o Celje. Mislite g. urednik, da sem dobil odgovor v slovenščini, ne lo se samo iz Sofije lahko dobi, ali iz Ljubljane in Celja pa piši jo v srbsko-hrvatskem jeziku. Sedaj si belim glavo, kako naj pišem o bodoče, da dobim odgovor v slovenščini?
Koledar
Torek, 23. marca: Jožef Oriol; Pelagija, mu-čenica.
Novi grobovi
t Župnik Franc Rajčevič. Kakor je že včeraj poročal »Ponedeljski Slovenec«, je v soboto nekaj minut pred polnočjo umrl v ljubljanskem Leonišču Franc Rajčevič, resign. župnik in beneficat v Vogljah v župniji Šenčur pri Kranju. Rodil se je na Trati nad Skofjo Loko in bil v 73. letu starosti ter 47. letu mašništva. Njegovo truplo so v nedeljo popoldne prepeljali v Voglje, odkoder je danes dopoldne ob 10 pogreb v Šenčurju. Naj v miru počiva blaga duša!
t G. Ivan Bajželj, strokovni učitelj v p v Ljubljani je po hudem trpljenju v nedeljo umrl. Pogreb bo danes ob 3 popoldne.
t V Lučah je umrla g. Marica Pustoslemšek, poštarica in posestnica. Pokopali so jo v nedeljo dopoldne na župnijskem pokopališču v Lučah.
t V St. Janžu na Dolenjskem je odšel v večnost gospod Ivan Prijatelj, posestnik in trgovec Pogreb je bil včeraj dopoldne.
t V Ljubljani je umrl gospod Ivan Malenšek, železniški nadsprevodnik v pokoju. Pokopali so ga včeraj popoldne. — V Mostah je v 89. letu starosti mirno v Gospodu zaspala gospa Frančiška Ma-renčič roj. Grum. Pogreb je bil v ponedeljek jx>-poldne — V Šiški je v 78. letu starosti umrla ga. Marija Kavčič roj. Kozjek, upokojenka tobačne tovarne. Pokopali so jo včeraj popoldne.
t V Ljubljani je umrla g. Marija Vrhunc roj. Kozina. Pogreb bo danes ob pol 5 jxipoldne.
t V Dol. Logatcu je mirno v Gospodu zaspala gospa Kati Strban roj. Maček. Pokonali so jo v nedeljo popoldne na župnem pokopališču v Dol. Lcgatcu.
Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše globoko sožalje!
Ж ARTIN
^аИгФ0 R A c E ES
f^W Л	VELIKO
MNOŽINO ODPADKOV
odstranjujejo iz telesa z milim in sigurnim delo. vanjem
ARTIN — DRAŽEJE Dr. WANDERA.
Dobivajo se v vseh lekarnah v škatljicah po 12 dra-žei Din 8"— in v vrečicah po 2 dražeji Din 1 '50.
Ogl. reg. pod ». Or. 23115/83.
Cerkev v Kosezah izropana
Ljubljana, 22. marca.
V noči od sobote na nedeljo »o do sedaj neznani vlomilci izropali prijazno cerkvico pod Rožnikom v Kosezah. Vlomilci so vdrli skozi okno, zvili varovalno mrežo in razbili okno, nakar so imeli prost vstop v cerkev. Medeninasta vratca ta-:bernaklja so s silo odprli. V tabernaklju so našli povsem novo monštranco, ki je bila pripravljena za cerkveno opravilo drugepa dne. Odnesli so mon-štranco in ciborij s svetimi hostljami, kar kaže ta idočin še v hujši luči. V zakristiji so nato razbili otnaro in ukradli kelih, v cerkvi pa so razbili vse nabiralnike in enega celo odnesli. Drugega dne je' cerkovnik t grozo opazil ta strašni zločin. Obveščena je bila policija, ki je posnela prstne odtise, e katerimi upa izslediti zločince. Ljudje, ki so prihajali k jutranji službi božji, so 9 strahom gledali razdejanje v hiši božji. Policija je uvedla energično preiskavo, toda do sedaj še brez uspeha. Zal so bile prenagle vesti, da so zločinci že v rokah pravice. Jeto noč, ko je bil izvršen vlom v cerkev, so bili izvršeni tudi štirje vlomi v bližnje hiše. Nekdo Je bil celo na cesti napaden In oropan. Storilci teh «ločinov so sicer v rokah pravice, med njimi pa »liso cerkveni rojiarji. ki so se umaknili roki pravice. Cerkveni roparji bi kmalu padli v roke šentviških orožnikov. Na bližnjem potoku se je razvil Ogorčen boj med orožnikom in roparskim beguncem ter je orožnik padel pri tem v potok, zločinec pa je odnesel pete. Orožnik ie streljal za zločincem, vendar pa ga v temi ni zadel, škoda, ki jo trpi cerkev, znaša okoli 8000 Din.
*
—	Velikonočna številka »Bogoljuba« (za april) ima to-le pestro vsebino: Pesnitev: Marna v božji naravi: IV. Cez morjé in in čez polje. (S. S.) Razprave: Čez štiri sto let. (Jos. Šimenc. — Zanimive cerkvenozgodovinske ugotovitve.) — Mati svete Družine. (Pesem. — Fr. Kunstelj.) — Nekaj za pirhe. (A. V. dr.) — Naši odgovori: 4. Zakaj pa danes ne? (J. Langerholz.) — Pilat. (J. Š.) — Pelin m med. (Primerno razmišljanje za velikonočni čas. A. C.) — Misijonar Friderik Baraga v domovini pred 100 leti. A. Str.) — Listek: Soncu naproti. (Achermann — Puceli.) — Iz življenja Cerkve: Po rvetu in domovini. Marijine družine. — Iz kraljestva svete ljubezni. Prazen stol. — Anekdote. Odgovori. Razno. Dobre knjige. Iskre. Prošnje in zahvale. Mesečni nameni in vedno češčenje. — Od-
fustki. — Naslovna slika: Jezus in dva učenca v mavsu. Med besedilom: 9 slik v bakrotisku.
—	Velikonočne počitnice nn narodnih šolali v dravski banovini. Velikonočni odmor traja letos od vštetega 25. do vštetega 30. marca. Dne 31. marca se vrši zopet redni pouk.
—	Slovenski graditelji za svoje siromašne totalité. V nedeljo je imelo Združenje pooblaščenih gratiltel|ev za dravsko banovino v Ljubljani svoj redni občni zbor. O poteku tega občnega zbora je poročal že »Poned. Slovenec«. Važen pa Je sklep Združenja, ki kaže veliko socialno razumevanje in tovarištvo med slovenskimi graditelji. Občni zhor je namreč eoslaeno odobril sklep, da se ustanovi podporni fond. v katerega bodo dollrali 10% iz prebitka lanskega proračunskega zaključka in pa
t0% iz letošnje članarine, o dotacijah v prihodnjih letih pa bodo sklepala seveda še nadaljna zborovanja. Iz tega |jodpornega fonda, ki bo zaenkrat znašal okoli 10.000 Din, bodo podpirani nekateri jx>-oblaščeni graditelji, člani Združenja, ki eo obubožali ali osiroteli. Tako se je tudi Združenje grndi-teljev priključilo onim stanovom, ki v smislu stanovske solidarnosti podpirajo svoje socialno šibkejše pripadnike.
—	Putnikovo velikonočno potovanje v Carigrad. Za katoliške velikonočne praznike organizira »Putnik«- skupinsko potovanje do Carigrada v okvirju medbalkanekega sporazuma. Potovanje se bo vršilo od 24. do 31. marca. Udeleženci odhajajo iz Belgrada 24. marca ob 23.40 tako, da pridejo v Carigrad (preko Sofije) na Vel. petek ob 10.22. Za časa 4-dnevnega bivanja v Carigradu posetijo izletniki Galato, Zlati Rog ter si ogledajo džamije in muzej, Teodosijeve zidove, Jadransko kapijo, Sveto Sofijo, dvorec v Starem Seraju, Bosfor, Dolma Bak-če, trdnjavo RumeLi in dr. Povratek iz Carigrada v ponedeljek 29. marca ob 29.30, prihod v Belgrad v sredo 31. marca ob 6.50. Vožnja iz Belgrada do Carigrada s hrano in stanovanjem stane 2200 Din odnosno 2.3ПО Din za one, ki se nastanijo v prvovrstnih hotelih. Isti aranžman z vožnjo v III. razredu stane 1700 Din odnosno 1830 Din. Ogled Carigrada in izlete je treba plačati posebej. Izletniki izven Belgrada uživajo 50% popust na vožnji od svoje postaje do Belgrada. Prijave za to zanimivo potovanje sprejemajo vse Putilikove biljetarnice do 21. marca.
—	Za Putnikove velikonočne avtobusne izlete:
Benetke (vožnja in prehrana) 475 Din; Trst (vožnja) 115 Din, je podaljšani termin za prijave do 25. t. m. opoldne.
—	Živinski in kramarski sejni v Laškem bo v četrtek, dne 25. marca.
— Brivci! Zaradi velikega zanimanja glede cen liigijeničnega aparata naznanjam, da pošljem na zahtevo s povzetjem za 00 Din Dionizij Hajduk, Št. Vid-Stična.
—	Na dan Marijinega Oznanjenja 25. marca in na velik» soboto, dne 27. marca denarni zavodi v Dravski banovini ne poslujejo. — Društvo bančnih zavodov za Dravsko banovino.
—	Prijet pobegli kaznjenec. Dne 13. t. m. je pobegnil iz ljubljanskih sodnih zaporov Karel Cer-melj, italijanski državljan, človek nestalnega bivališča, ki je bil obsojen na večmesečno zaporno kazen. Klatil se je po ljubljanski okolici. Posrečilo se mu je, da je deloma izmenjal ietniško obleko in je okrog prosjačil. Orožniki v Vevčah, ki imajo te dni prav mnogo posla s poizvedbami o neznanih požigalcih. so ga prijeli in v nedeljo pripeljali nazaj v sodne zapore. Pri njem 6o našli 75 Din gotovine, ki jo je gotovo dobil pri svojih zločinskih tovariših.
—	Otrok padel s kozolca. V Stranjah pri Kamniku je padel s kozolca 7-letni posestnikov sin Ivan Otolaiii ter si zlomil levo roko. Prepeljan je bil v bolnišnico.
Ljubljana
V torek, 23. marca:
Gledališče
DRAMA: Torek, 23. marca: Zadnji signal. Red A. — Sreda, 24. marca: Med štirimi stenami. Krstna predstava. Premierski abonma. — Četrtek. 25. marca: Zaprto. — Petek, 26. marca: Zaprto. — Sobota. 27. marca: Zaprto.
OPERA: Torek, 23. marca: Navihanka. Red četrtek. и
Predavanja
Frančiškanska dvorana. Frančiškanska pro-sveta vljudno vabi vee evoje člane in prijatelje na Pasijonsko prireditev s krasnimi slikami, glasbo in svečanim besedilom, ki bo drevi ob 8. Predprodaja kontrolnih listkov za sedeže v pisarni »Pax et bonum« po 2 Din.
Antropološko dokazovanje očetovstva je naslov 20. poljudno-znanstvenega predavanja Priro-doslovnega društva, ki bo drevi ob 6 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Predava g. priv. doc. dr. B. Škerlj,
Prireditve in zabave
Prva ponovitev verske igre Pilat bo v sredo zvečer ob 8. Čisti prebitek je namenjen za novo ljubljansko semenišče. Predprodaja vstopnic v pisarni Pax et bonum, frančiškanska pasaža.
Sestanki
Dekliški krožek prosvete LJubljana-mesto Ima drevi ob 8 svoj redni sestanek v Vzajemni zavarovalnici. — Pridite vse!
Klub trgovskih akademikov v Ljubljani. Občni zbor kluba bo v torek, dne 6. aprila t. 1. ob 20 na tukajšnji Trgovski akademiji.
Kino
Kino Kodeljevo: Danes ob 8 »Lurd v žaru svojih čudežev« iti »Nataša« (Harry Baur).
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leuslek, Res-lieva cesta 1 ; mr. Bahovec, Kongreeni trg 12 in mr. Komotar, Vič.
Solilsko glasbeno društvo „Zvonimir"
V sredo zvečer bo splitsko glasbeno društvo »Zvonimir« priredilo v ljubljanski filharmoniji oratorij Borisa Papandopula »Muka Isusova«, ki je napisal n aosnovah starega narodnega petja v Dalmaciji in to za sola in moški zbor a capella. Narodno petje, ki je služilo oratorlju za temelj, se je še danes ohranilo po raznih krajih Primorja. tradicija Izhaja iz dobe nekoliko stoletij nazaj in jo lo cerkveno petje ustno izročilo, ki prehaja od očeta na sina. Sam izvor je nepoznan. Melodije nas spominjajo na Čisto psalmodlcno liturgično petje. Nenavadne so intonacije, nenavaden ritem in zapletena je metrična razdelitev, motivi pa se ponavljajo zmerom v novih variantah, okrašenih z bogatimi in melodioznimi »fioriturami«. Kot osnovo na vsak način lahko smatramo gregorijanskl cerkveni napev, ki je iz cerkve prešel v narod in se pomešal z narodnimi pevskimi elementi 1er «o povrnil v cerkve v novi poživljenl In karakteristični obliki. To petje izraza globoko religioznost. Originalni tekst »Muke«, ki jo pojejo narodni pevri e napisan v nekem posebnem ikavskem dialektu, mgatem na karakterističnih starinskih narodnih frazah in izrazih. Komjionist g. Papatidopulo Je ta surovi muziČni materijal obdelal individualno ter tako izoblikoval epsko dramatično delo večjih dimenzij. V Istem duhu je ustvarjal nove motive, je znnSel nove melodije in na novo skoin|>oniral večje stavke.
»Zvonimir* jtrirejn s tem ornlorljem malo turnejo ter ga izvaja v Karlovcu. v Zagrebu In v Ljubljani. Ljubljansko priredbo ho prenaSal radio. Izvajali bodo: veliki moški zbor splitskega >Zvo-nlmirar, solo partije pa bodo peli gg. M. Vidiak, II. Nonvelller (član splitskega gledališča), Z. Do-mančič. K. Skarira In J. Strello. Dirigi.ul bo avtor sam g. Pnpandopulo.
1 Pilat je pri prvi svoji uprizoritvi na frančiškanskem odru dosegel zaželjen uspeh in še več. Čisti prebitek pri prihodnjih dveh predstavah je namenjen za novo ljubljansko Baragovo semenišče in bo to sploh prva prireditev, ki gre nje prebitek v ta namen. Zato vabimo cenjeno občinstvo, da pokaže smisel za domača dramska dela in obenem voljo, da nekaj ŽTtvuje za tako potrebno novo semenišče. — Predpe-odaja vstopnic v pisarni Pax et bonum, frančiškanska pasaža.
I Samarijanski tečaj pododbora društva Rdečega križa v Ljubljani se začne v ponedeljek dne 22. t. m. ob 19 v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti štev. 20. Prijavljenim so bila poslana posebna vabila.
1 Ob 25 letnici delovanja prof. Krâla v Sloveniji je minister n. r. dr. Fran Novak poklonil Jugoslovanskemu akademskemu podpornemu društvu, ki mu predseduje g. prof. Krâl 200 Din, — Iskrena hvalal
1 Trgovine v četrtek, dne 25. t. m. na praznik Mar. Oznanjenja smejo biti odprte, — Združenje trgovcev.
1 Kazenskosodna razprava na Zaloški cesti. Včeraj dopoldne so prebivalci Zaloške ceste bili očividci zanimive kazenske sodne razprave v bližini vojaške bolnišnice. Sodnik g. Gorečan z državnim tožilcem dr. Pompejem ie uvedel lokalno komisijo na licu mesta, ki je trajala skoraj 3 ure. Namen sodne komisije je bil. da ugotovi dejansko stanje, kako je voznik tvrdke kuriva Jezeršek, hlapec Štepic, malomarno vozi! 7. decembra tako, da je s svojo malomarnostjo, kakor mu to očita obtožnica. s koncem ojesa zadel pri časopisni deski v hrbet Pavla Stravnika in s tem povzročil s silnim pritiskom, da je poškodovanec 13. decembra v bolnišnici nodlegel poškodbam. Obtoženi hlapec Stepic je odklanjal vsako krivdo. Nekatere priče so izDovedale v breme obtoženca Štepica, druge so ga skušale razbremeniti. Za razpravo na licu mesta je vladalo veliko zanimanje. Sorodniki umrlega Stravnika zahtevajo nad 137.000 odškodnine. Razprava ie bila prekinjena in se bo nadaljevala 12. aprila pred okrožnim sodiščem, da bodo zaslišani še nekateri izvedenci.
1 Združenje mesarjev in klohasičnrjev v Ljubljani naznanja cenj. občinstvu, da bodo mesnice in mesarske stojnice na praznik Marijinega Oznanjenja 25. t. m. odprte kakor ob delavnikih.
1 Predrzna tatvina zlate ure. Ostareli bivši krojaški mojster Anton Bizjak se je ves obupan zatekel na policijo ter ji sporočil predrzno tatvino, ki ee mu je pripetila te dni v njegovem stanovanju v Bohoričevi ulici 16. Bizjak je zelo star mož in nekoliko naglušen ter ni slišal, kako sta se dva potepuha priplazila v njegovo spalnico ter mu odnesla z nizke omarice zlato uro in zlato verižico z meda-Ijončkom. Oboje je bilo vredno kakšnih 4000 Din. Sosedje so povedali, da sta se tik pred tatvino klatila po hiši dva potejniha. ki sta na videz prodajala razglednice, v resnici pa sla Ie prežala na priliko, kje bi kaj ukradla.
1 Kupčkanje ni dovoljeno. Zanimivega gosta je imela včeraj ljubljanska policija. V neko ljubljansko gostilno je prišiel mlajši moški in se dvema gostoma predstavil — za cigana in konjskega pre-kupca, to se pravi mešetarja. Pričel je nagovarjati oba gosta, naj bi z njim »kupčkala«, to je igrala posebno vrsto kart. Gosta sta se nékaj časa obotavljala, nato pa sta le dovolila, da ju je »cigan« naučil te baje zelo zanimive igre. Cigan pa je pokazal nenavadno spretnost pri mešanju kart, toda šele potem, ko je šlo ree za denar. Oba druga gosta sta bila naenkrat ob več stotakov. Bila pa sû le toliko pametna, da sta spoznala, kako ju neznanec goljufa. Poklicala eta stražnika. Goljuf se je hitro umaknil v kuhinjo in hotel odvreči karte, toda to se mu ni [»osrečilo. Ko ga je stražnik aretiral, je goljuf stražnika Se grdo ozmerjal. Na policiji dozdevni cigan sicer taji vsak namen goljufije in pravi, da je imel pri kartah le srečo, rad pa pokaže, kako zna izvrstno mešati karte in kako vedno dobro zadene »svojo karto«. Mož bo moral na sodišče zaradi dveh prestopkov, to je zaradi hazardiranja, združenega z goljufijo in pa zaradi žaljenja stražnika,
1 Kakor bomba so je raznesla vest, da je Kle-tiševa« šunka, ki Jo dobiš pri Khamu najokusnejša in odlične kvalitete. Telefon 29-69.
1 V buletu »Rio« pristna dolenjska, štajerska, dalmatinska vina. Liter od 10 Din dalje. Cez ulico ceneje I
Pilat
(Po prvi predstavi na cvetno nedeljo.)
Pilat, je problematika največje krivde med krivdami in visoka pesem neizmernosti božjega usmiljenja. Najstrašnejši greh je storil Pilat, svojega Boga je obsodil v snirt, a Bog noče, da bi se njegov sodnik pogubil. Ne da Pilatu, da bi se iz obupa usmrtil in nenehoma ga išče, da bi spoznal svojo zablodo. Pilat pa je gluh za božje opomine, sem pa tja se vzdrami, a takoj spet pade nazaj v neodločnost in skepso. Veliki petek. Pilat je ves v moči in sijaju cesarskega namestništva. Premišlja nravi judovskega ljudstva in v svetlo bodočnost se ozira. Tedaj pa stopi predenj odločitev, ki ji ni dorasel. Nedolžnega jetnika mu privedo Za karijejo gre, premišlja, od prvega nastopa pred ljudstvom zavisi vse. Alt spone skepse mu ne dado. da bi našel odgovor na vprašanje: Kaj je resnica? in neodločnost mu ne da, da bi znal zavrniti očitek: Nisi cesarjev prijatelj. Svojo karijero si v trenutku zaigra: Tu ga imate, križajte ga. Pa se takoj Pilat zave svoje krivde in plane: Jaz sem nedolžen. Toda prepozno. Sedaj blodi Pilat po svetu s težko krivdo na duši. V pogovoru z bivšim stotnikom Petronijem, ki je postal kristjan, se za nekaj trenutkov vzbudi v njem spoštovanje do tistega, ki mu je bil prej samo nedolžen jetnik. A vprav spoznanje božje veličine mu pokaže velikost njegovega greha. Pilat ne more verjeti, da bi Bog odpustil tak zločin. V Bogu vidi svojega sovražnika, ki bo greh strašno maščeval. Zato ubije Pilat znanilca Kristusove vere Petronija in spet blagega duhovnika s sveto popotnico: Boga sovraži.
Neprestano se Pilatu stKivraČa misel na nedolžne žrtve Kristus, Petronij. duhovnik ... Strašni prividi mu z grozo polnijo srce, a to mu srca ne otaja. Pilat se še bolj zakrkne in slednjič ga ta-kegâ najde sodba božje pravičnosti.
Čujetno, da bodo križarji prihodnji dve predstavi igrali za Baragovo semenišče. Spričo tega obisk še posebej toplo priporočamo, da bo dvorana popolnoma polna, kot to križarji s Pilatom tudi zaslužijo.	— igh —
Mariborske QlsdaUiii
Torek, 23. marca oh 20: It dedi nageljni. Bed A.
PTUJSKO GLEDALIŠČE
Potok. S. nprlta oh Ш: «Dff«. Gostovanje .Nnrodnegn
glednltičn. Iz Marihorn.
Poizvedovanja
Rokavica Is jelenove kolo tn sloer ntfmiii je lilla izgubljena. Kdor jo Je n»Sel, «o noprosn, dn jo Oitdft v aredntStvn .Slovenca:. Seveda proti nagradi.
Maribor
m Krščanska ženska zveza prosi vse člane in članice, da se udeležijo na Veliko soboto procesijo pri Sv. Magdaleni ob 4 popoldne, v stolni in mestni župni cerkvi ob pol 7 popoldne in na velikonočno nedeljo ob 5 zjutraj pri sv. Jožefu v Studencih. Vsi člani in članice vabljeni, da se udeleže vstajenja z društvenimi znaki. Odbor.
m Mostni avtobusi bodo vozili na veliki Četrtek 25. t. m. na progah Selnica, Sv. Martin in Ruše, kakor ob sobotah, ker se vrši tržni dan v četrtek in ne v soboto.
m Premiera »Svete Ivane« na velikonočno nedeljo. Znamenito delo velikega dramatika Bern-harda Shawa »Sveta Ivana«, ki riše v 7 slikah z blestečim stilom tragedijo device Orleanske, se uprizori na mariborskem odru prvič na velikonočno nedeljo zvečer.
m Verske konference za gospode iz razum-ništva, ki so se pričele v jezuitski kapeli sinoči, se nadaljujejo še drevi in jutri zvečer. Pričetek ob pol 8 zvečer. Govori p. Ludvik Doslal S. J. Opozarjamo mariborske izobražence na te konference.
m Smrt kosi. Na Pobrežju, ob Dravi 9, je umrla v starosti 69 let piosestnica Jožefa Kreti. V bolnišnici sta umrla 34 letni mizar delavnice drž. žel. Ciril Tončič in 29 letna predilka Štefanija Ko-šenc. Naj počivajo v miru!
m 60.000 din škode je povzročil požar, ki je nastal v Šalovskem marofu na gospodarskem poslopju posestnika in trgovca Sigmunda Frima. Vzrok požara ni znan.
m Krstna predstava »Rdečih nageljnov«. Nova izvirna slovenska opereta »Rdeči nageljni«, delo mariborskega režiserja in igralca Pavla Ras-bergerja, je doživela sinoči svoj krst na odru mariborskega gledališča, ki je bilo ob tej priliki docela najiolnjeno. Opereto je gledališko občinstvo sprejelo izredno simpatično in z navdušenjem. Domače okolje, dober libreto z obilico čustvenih, zabavnih in pestrih prizorov, z narodnimi motivi prepletena glasba in dobra igra ter petje našega operetnega ansambla, vse to je pripomoglo opereti do prepričevalne zmage. Avtor Pavel Rasber-ger je bil pri predstavi deležen toplega priznanja ter opetovano klican pred zastor. Krst njegovega najnovejšega operetnega dela je bila tudi tiha proslava njegovega 35 letnega odrskega udejstvo-vanja. Prejel je ob tej priliki obilo čestitk in darov. O opereti sami in izvedbi bomo objavili strokovno poročilo našega glasbenega kritika.
m Pevsko društvo »Poštni rog» v Mariboru je imelo te dni svoj občni zbor, na katerem je bil izvoljen za predsednika ponovno tovariš Jurij Zulaj.
m SSK Maraton. Vsi aktivni člani se pozivajo na sestanek jutri v sredo ob pol 20 na Livado. Razgovor glede klubovega nastopa. Teh. odbor.
m Nove telefonske številke za plinarno. MP — plinarna naproša svoje odjemalce, da se poslužujejo v nujnih slučajih, v času od 18. do 7. ure telefona št. 24-71. Za telef. pozive med uradnimi urami ostane telefon št 20-31 še nadalje v vo'javi.
m Drzen vlom v vinsko klet. V klet mariborskega trgovca Tkalca, ki ima vinograd za Kalva-rijo, so vdrli drzni vlomilci ter odnesli 60 litrov slivovke, napolnili so sodček z 200 litri vina, najmanj toliko vina pa so spustili po tleh ter nato zvalili sodček po strmem bregu navzdol. Spodaj so v neki napol dovršeni zgradbi priredili ponoči pravcato pivovanje z ukradenim vinom ter sodček docela izpraznili.
m Sladki kmečki kruh. — Pekarna Rakuša, Koroška cesta.
Celie
c Katoliško gospejno društvo dobrodelnosti v
Celju je imelo v nedeljo svoj redni letni občni zbor. Čeprav se o društvu med letom malo sliii, so poročila posameznih odboirnic pokazala veliko dobrodelno delo društva. Društvo ima 210 članic. Stalno podpira mesečno okrog 30 revežev. Ker je bilo nekaj revežev lansko leto sprejetih v Mestno zavetišče, so se ostalim zvišale podpore. Skupno se je razdelilo 12,355 Din. Pri volitvah je bila ponovno izvoljena za predsednico gospa Žuža. Na novo sta bili izvoljeni v odbor ga. Golobova in gdč. Završnikova.
c Dve obrtniški zborovanji. Združenje steklarjev za dravsko banovino v Celju je imelo v nedeljo svojo redno letno skupščino, Zbornico je zastopal svetnik g. Miloš Hohnjec iz Celja, okrožni odbor tajnik g. Koren. Steklarji so zahtevali spremembo § 141 obrtnega zakona v tem smislu, da bi trgovci z mešanim blagom ne smeli ukreniti na steklarskih izdelkih, predvsem šipah, nvkakih sprememb. S tem bi ee zaščitila zelo propadajoča steklarska obrt. V združenju |e organiziranih 54 steklarjev, pri katerih je zaposlenih 36 pomočnikov. — Ob 10 pa je bil občni zbor združenja obrtnikov konjaške stroke za dravsko banovino s sedežem v Ljubljani. Od 64 organiziranih članov, se je občnega zbo«a udeležilo 35. Zborovanje je vodil g. Matko Joras, zbornico pa je zastopal g. Franc Iglič iz Ljubljane. Na merodajne oblasti se je poslala resolucija, v kateri zahtevajo uvrstitev svoje obrti, ki je po sedanjih predpisih zakona prosta, v S 23 o. z., da bi s tem postala vezana obrt.
o Avtogenski varilni tečaj bo v Celju od 5. do 7, aprila t. 1. Interesenti ee naj prijavijo Združenju kovinarjev najkasneje do 25. marca t. 1.
c Kino Metropol. Danes ob 16.15, 18.15, 20.30 »Vaški zdravnik«.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
Za materinsko proslavo — priporoča Jugoslovanska knjigarna sledeče igrice m deklamacije: P. Krizostom, Otroške igrice V. zvezek: Zvezda — prizorček; Naočniki — igrica v dveh dejanjih: Ma-mičin praznik — deklamacija; Če tvoja mamica je v letih — deklamacija. VI. zvezek: V Indijo Ko-romandijo — igrica v petih dejanjih; Materinski dan —- deklamacija; Ali poznate mojo mamico —-deklamacija. VII. zvezek: Mamičin najlepši dan — prizorček z rajanjem; V boj za mamico — otroški prizorček v dveh dejanjih; Kadar praznuje mamica svoj god — prizorček; Materina pot — deklamacija. Vsak zvezek stane Din 4. Savtnšek, K mamici, slika otroške ljubezni v treh dejanjih Din 4; Meško, Mati — po Aleksandrovi pravljici dramatizirano Din 4; Poljanec, Mati — lirsko, dratnatska slika Din 6, pevske točke Din 36; Materi (dekliški oder III. zvezek) vsebuje 7 kratkih igric in več dekla-macij Din 10; Materin blagoslov, igra za mladino v tren dejanjih (Zbirka ljud. iger 14. snop.) Din 12; Bolhar, Materi — zbirka deklamacii in črtic o materi za mladino Din 18; Ljudski oder: 4. štev. obsega razne igre in deklamacije za materinski dan. Beseda o maternem trpljenju — deklamacija. Blažena mati lletna, slika v 5 delih; Sirota, deklamacija; Skrbna mati v soboto zvečer — mal prizorček Din 6; Bolhar, Mati. Knjiga o slovenski materi —■ deklamacije in kratki sestavki za materinski dan vezano Din 28. Meško, Mati — dratnatska slika v treh dejanjih Din 2«.
Slovensko zadružno gibanje
Lani je bilo po statistiki »Narodnega gospodarja«, glasila Zadružne zveze v Ljubljani v Sloveniji vpisanih v zadružne registre 52 novih zadrug (1935 48). Največ novih zadrug je bilo osno-vanih na področju ljubljanskega trgovskega 60-dišča, 26, od česar odpade na samo Ljubljano 12. Nadalje beleži živahnejše gibanje e 17 ustano-vitvami še trg. sodišče v Mariboru, v Celju 7 in v Novem mestu 2.
Po namenu je bilo lani ustanovljenih (v oklepajih podatki za 1935): 6 (2) kreditnih, 1 (7) mlekarskih, 1 živinorejska, 1 (t) pašniška, 2 (5) vodovodnih, 2 (1) vinarska, 7 (11) konsumnih, 1 tiskovna, 11 (5) gradbenih 4 (4) obrtne in 12 (12) raznih drugih zadrug. Preseneča veliko število gradbenih zadrug. Večinoma so to zadruge za zgradbo raznih društvenih domov.
V likvidacijo je lani stopilo 31 (21) zadrug, konkurza pa lani kot predlanskim ni bilo nobenega.
Iz zadružnega registra je bilo lani izbrisanih 22 (27) zadrug, od tega v Ljubljani 15, Celju 3 in Mariboru 4. Zanimivo je, da uradna objava navaja, da od 6 izbrisanih zadrug 6 zadrug sploh ni začelo poslovati,
Po svetovni vojni kaže gibanje zadružništva v dravski banovini naslednjo sliko:
Leto Novi vpisi Likvid. Konk. Izbrisi
1919	50	20	_	9
1920	110	23	_	17
1921	74	35	___	21
1922	52	21		25
1923	43	23		31
1924	58	31	__	20
1925	51	27	2	16
1926	81	30	3	32
1927	46	28	3	27
1928	66	30	2	27
1929	80	19	2	46
1930	81	27	1	32
1931	288	27	1	10
1932	71	25	4	23
1933	53	25	3	13
1934	45	26	2	22
1935	48	21	_	27
1936	52	31	—	22
Skupaj	1349	469	23	420
Priv. agrarna banka
Iz poslovnega poročila Privilegirane agrarne banke posnemamo še nekatere značilne podrobnosti:
Na koncu leta 1936 so imele podružnice vlog 19.26 milj. Din, to so pa prejeta začasna anuiteta od dolžnikov po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov. Do konca leta 1936 so dobile podružnice banke v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu ter oddelek za likvidacijo kmetskih dolgov v Belgradu 0.55 milj. Din za upravne in režijske stroške pri po-elih, izvirajočih iz UTedbe.
Poročilo prinaša tudi posnetek o izplačanih hipotekarnih posojilih v letih 1930—1936, torej za 7 let. Iz te statistike je posneti, da je banka skupno dala v Sloveniji 4 hipotekama posojila v skupnem znesku 87.000 Din ali 0.02% vseh hipotekarnih posojil. Po banovinah so se v 7 letih likvidirana posojila razdelila sledeče:
donavska 305.4 (57.46), drinska 108.3 (20.35), savska 34.3 (6.45), vrbaska 25.3 (4.76), primorska 20.9, (3.95), zetska 18.2 (3.42), moravska 14.0 (2.63), vardarska 5.1 (0.96), dravska 0.1 (0.02); prva številka pomeni milj. Din, v oklepajih pa % vseh posojil.
Iz tega se vidi, koliko je prihajala doslej za nas v poštev Privilegirana agrarna banka. To se mora zdaj temeljito izpremeniti.
Omejitve izvoza v Nemčijo odpadejo
Narodna banka je poslala denarnim zavodom nov cirkular glede prejšnjega cirkularja o omejitvi izvoza v Nemčijo. Narodna banka pravi, da do nadaljnega suspendira izvrševanje cirkularja z 10, marca in sicer v evrho ustvaritve možnosti, da se doseže sporazum o funkcioniranju plačilnega prometa z Nemčijo v pogajanjih, ki se vodijo med našo državovin Nemčijo.
Pač pa ostane še nadalje v veljavi točka 6 tega crrkularja, da morajo denarni zavodi redno pošiljati Narodni banki poročila o izdanih potrdilih za izvoz v Nemčijo.
Zborovawe trgovcev v Ptuju
Dne 13. t. m. je bil v Ptuju občni zbor Združenja trgovcev, kateremu je predsedoval podpredsednik g. Artenjak. Iz njegovega poročila posnemamo, da se sicer vidijo znaki izboljšanja drugod, tuda baš ptujski okoliš je imel lani slabo letino tako v sadju kot v vinu. Krompir je bil letos po kakovsti slab Zaradi letine se mora dovažati v sicer agrarni kraj vsako leto še dosti žita in moke. Oprava Združenja je delala na to, da bi bil vsaj «mkrat na mesec uradni dan Zbornice v Ptuju, kar je Zbornica ugodila. Lani se je število trgovcev v rtuju povečalo za 7, odjavljenih oz. črtanih pa je bilo radi odključitve občine Hajdina 31 obratov, tako da je imelo Združenje na koncu leta 1936 151 obratov, vajencev je bilo nadalje 50 (28 moških), pomočnikov 156 (od tega 90 moških). Trgovska nadaljevalna šola je imela 45 učencev in učenk.
Iz blagajniškega poročila je razvidno, da so lani znašali dohodki 29.057.50 din, izdatki 32.201.50,
tako da znaša imovina Združenja 42.945.50, podpornega sklada pa je 4397 din.
Pri volitvah so bili izvoljeni: za predsednika Lenart Franjo, za poslevodečega podpredsednika Snoj Ivan; upravo pa tvorijo: Artenjak Franc, Brenčič Anton, Cvikl Ivan, Hlupič Ivan, Kreft Hinko, Ornig Pavel in Vrabl Franjo; nadzorstvo: Brenčič Alojz, Sonnenschein Hinko in Scharner Albert; v zvezo trg. združenj Snoj Ivan in Senčar Milko. Ker občinski svet v Ptuju ni upošteval ugovora Združenja glede zvišanja 5% občinske doklade, proti temu protestira občni zbor.
#
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini dolžnika Ivana Remžgarja, posestnika, gostilničarja in neprotokoliranega trgovca v Žerovnici pri Grahovem na Notranjskem. Poravnalni sodnik Franc Slabé, starešina okrajnega sodišča v Cerknici, poravnalni upravnik Milan Kravanja, trgovec v Cerknici. Prijava terjatev do 22. aprila. Poravnalni nalog 29. aprila ob 10. v Cerknici. Ponuja 4% kvoto priznanih terjatev, plačilo v 4 enakih, zaporednih, tromesečnih obrokih, prvi obrok plačljiv tri mesece po pravomočnosti poravnave. Kot porokinja nastopa njegova soproga Marjeta Reni-žgar.
Klub trgovskih akademikov v Ljubljani«. —
Občni zbor kluba bo 6. aprila t. 1. ob 20 na tukajšnji Trgovski akademiji.
Borza
Dne 22. marca 1937.
Denar
V zasebnem kliringu je angleški funt ostal na naših borzah neizpremenjen v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu 237.20- 238.80.
Avstrijski šiling je v Ljubljani narastel na 7.98—8.08, v Zagrebu na 7.9350—8.0350, v Belgradu na 7.9405—8.0450.
Grški boni so beležili v Zagrebu 31.085 do 31.785.
Italijanske lire so beležile v Zagrebu 2.28 blago, v Belgradu 223.80—226.20.
Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 11.89 do 12.09, v Zagrebu na 11.81—12.04, za sredo aprila so beležili 11.80—12.—, za konec aprila 11.8450—12.0450. V Belgradu so beležili 11.7977 do 11.9977.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 2.493.633, v Belgradu 5.941.000 din. Efektni promet je znašal v Belgradu 553.000 din, v Zagrebu je bil srednji pri slabi tendenci.
L ju b 1 j a n a. — Tečaji s p r i m o ni.
Amsterdan 100 h. gold .... 2394.66—2400.25
Berlin 100 mark...... 1759.03—1772.91
Bruselj 100 belg...... 737.05— 742.11
Curih 100 frankov...... 996.45—1003.52
London 1 funt.......213.46— 215.52
Newyork 100 dolarjev .... 4344.76—4381.07
Pariz 100 frankov...... 200.87— 202.31
Praga 100 kron...... 152.54— 153.04
Trst 100 lir ....... 229.69— 232.77
Curih: Belgrad 10, Pariz 20.1625, London 21.45, Newyork 439.125, Bruselj 23.125, Madrid 240.20, Amsterdam 176.60, Berlin 80.40 (81.85), Dunaj 110.60, Stockholm 107.80, Oslo 95.75, Sofija 15.31, Praga 83.10, Varšava 86.—, Budimpešta 3.90, Atene 3.45, Carigrad 3.25, Bukarešta 9.465, Helsingfors
Kulturni obzornik
Pomenljiva slovenska nabožna knjiga
Pravkar je Izšla že v drugem natisu knjiga uršulinke M. Elizabete »Srčni rubini svete Male Terezije Deteta Jezusa«. Odmevi njenih pesmi. (Drugi natis 1937, str. 252, cena vezani knjigi 30 Din, kartonirani 20 Din. Na prodaj v Uršillin-ekem samostanu v Ljubljani in v knjigarnah.)
Kakor poudarja letošnji postni pastirski list jugoslovanskih škofov, posebno pa še zadnja okrožnica sv. očeta Pija XI., ni bil morda nikdar tako glasen klic brezbožnega sveta: »Proč od Je-zusal«, kakor je dandanes. Vsi, ki se hočejo rešiti, morajo poslušati drug glas, ki ga nam kliče eveta Cerkev in ki se glasi: »Bliže k Tebi, o Jezus, bliže k Tebi, globlje v Tvoje skrivnosti, v Tvojo lepoto, v Tvojo ljubezen«. In kakor so v ev. Cerkvi vedno živele osebe, ki so s svojim delovanjem premagale vpliv nasprotnikov, kakor je n. pr. božja Previdnost postavila nasproti raz dirajočemu vplivu Lutrovemu nesebično in po žrtvovalno delo, ki ga je v korist sv. Cerkvi iz vrševal sv. Ignacij, tako krepi in podžiga dan danes življenje sv. Terezije Deteta Jezusa vse, povsod k vrnitvi k Jezusu, k ljubezni do Jezusa. Mnogo sveta je pritegnila nase, mnogi hočejo za njo po tisti »mali poti«, ki jo je hodila ona; premnogi hočejo doumeti skrivnost njenega svetega življenja.
»Nikjer pa se duša tako ne razodeva kakor v pesmi in Terezija Deteta Jezusa je bila pesnica. Kakor je imelo njeno življenje eno središče — Jezusa, tako so tudi vsi utripi njnega srca, vsi izlivi njene duše veljali samo Jezusu. Terezijina pesem je himna ljubezni. Vanjo je položila vse tajnosti svoje čiste duše, vse globine svojega v Jezusu zasidranega srca« (predgovor v knjigo
•tran .. P1, , , ,
Naša bogunadarjena pesnica M. tlizabeta |e
nanizala na 82 kitic iz pesni sv Terezije Deteta Jezusa 32 prisrčnih, globokih in temeljitih premišljevanj, ki posegajo v vse zadeve duhovnega
življenja, na vsakega bralca, čudovito vplivajo in ga usposobijo, da »začuti dih lepše pomladi kot jo ima zemlja, vonj divnejših rož, kot so tiste, ki žare na naših gredicah; da zasluti lepoto, ki je ne vidi človeško oko, srečo, ki je svet ne more dati«, Ako se bodo ta prelepa premišljevanja razširila med ljudstvom, bo sveta Terezija Deteta Jezusa, svetnica sonca, cvetic in ljubezni, povzročila s svojimi nauki in navodili, da bo zagorelo tisoč in tisoč src v tisti veliki ljubezni, v ljubezni žrtev in premagovanj, v ljubezni, ki prenavlja svet in dela svetnike.
Zato lepo knjigo »Srčni rubini svete Male Terezije Deteta Jezusa« vsem prav toplo priporočamo.	A. S.
'.V
Delavsko zavarovanje je nov mesečnik, ki bo prinašal navodila in pojasnila za delavce in delodajalce. Pred kratkim je izšla prva številka, ki v uvodni besedi pojasnjuje namen lista: služiti koristim zavarovancev in njih svojcev, ščititi jih ter jih pravilno upoznavati i vsem, kar je v zvezi ? vprašanjem zavarovanja. List izdaja Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Prva številka ima sledečo vsebino. Dom zdravja v Kranju. — Navodila za delodajalce in zavarovance OUZD. — Prvi ukrepi ob nezgodi — Izterjava zavarovalnih prispevkov. — Prijavna in odjavna dolžnost. — Iz statističnega oddelka OUZD. — Kafere bolnišnice se članom OUZD in njih svojcem na razpolago: —• Razno.
Mišljenje o predosnovi gradjanekog zakonika za kraljevinu Jugoslaviju. Napisala «r. Bertold E i s n e r in dr, dr. Mladen P1 i v e r i č, vseuči-liška profesorja v Zagrebu. — Pravosodno ministr. je razposlalo zasnutek Državljanskega zakonika, različnim pravnim ustanovam, da izrečejo o njem svoie mišljenje. Pravna fakulteta zagrebškega vseučilišča je to nalogo poverila svoiima profesorjema dr. Eisnerju in dr. Pliveriču. ki sta skoro k slehernemu paragrafu imenovanega načrta pristavila svoje opombe. To njuno delo je izdalo Pravniško društvo in natisnila Tipografija d. d. v Zagrebu, Knjiga obsega 610 strani velike ostnerke. Naroča se pri lajnišlvu Pravniškega društva v Zagrebu, Svačičev trg 4, dobiti pa jo je tudi v » seli knjigarnah za ceno 80 Din.
Shof dr. Srebrnič oproščen
Prejeli smo:
Ni res, da se glasi sodba okrožnega sodišča v Zagrebu od 9. januarja 1937, opr. št. Kpr. 1004/1936-1, tako, kakor je objavljena v vašem uglednem listu »Slovenec« štev. 43 od 21. februarja 1937. Resnica je marveč, da vsebuje tudi nastopni stavek:
»V očigled temu, da ee je inkriminirano deja-nje zgodilo 8. januarja 1933,
v očigled temu, da v konkretnem primeru z ozirom na višino kazni zastara pravica do pregona po § 78 zadnji odstavek k. z. v času od dveh let in po § 79 odst. 3 k z. v vsakem primeru (absolutno zastaranje) v času od 4 let,
v očigled temu, da so od dne, ko se je to dejanje izvršilo, pa do izdatka te razsodbe pretekla že 4 leta,
v očigled temu. da je pred pravomočnostjo razsodbe T. stopnje nastopilo absolutno zastaranje iz § 79 odst. 3 k z. in da je to zastaranje z ozi-
rom na § 408/2 k. p. upoštevati po službeni dolžnosti v vsakem stanju postopanja, je bilo napadeno razsodbo razveljaviti in obdolženca po § 280 k. p. oprostiti od obtožbe«. —
iz česar sledi, da je bil obtoženec dr. Josip Srebrnič škof na Krku, zaradi klevete oproščen samo za to, ker je medtem časom nastopilo štiriletno zastaranje.
V Zagrebu, dne 16. marca 1936.
Dr. Hugo Werk kao punomočnik. — Uprava Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije.
»Slovenec« je razsodbo v procesu proti škofu dr. Srebrniču posnel dobesedno jx) hrvaških listih, v katerih pa ni bilo dostavka, ki ga omenja ta popravek. Vsled tega tudi nismo mogli vedeti, da je bil vzrok oprostitve vladike dr. Srebrniča zastaranje.
Vrednostni papirji
Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 88—89, agrarji 54—56. vojna škodu promptna 415—420, begluške obveznice 76—78, 8% Blerovo jios. 95—97, 7% Blerovo pos 87—88, 7% |>osojilo DHB 98—100.
Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko jio-sojilo 88.50—90 (90), agrarji 52.50—53.50, vojna škod promptna 412—415 (414. 417), begluške obvez. 75 den., 8% Blerovo jwsojilo 95 bi., 7% Blerovo jjosojilo 83—85 (83, 86). Dclnicc: Privatna agrarna banka 215—221, Trboveljska 290 -300, (290), Gut-mann 40 den., Isis 17 dec., Osj. livarna 100—170 (165), Osj. sladk. tov. 200—220, Dubrovačka 320 den., Oceania 250—310
Belgrad. Državni papirji: 7% investie, posojilo (88), vojna škoda promptna 400—411 (415, 110), begluške obvez. 86—76.50, dalm. agrarji 75.50 bi., 4% sev. agrarii 51.75—53, 8% Bler. pos. 94—90.50, 7% Bler. pos. 84.50—87 (87), 7% pos. DHB 97— 100, 7% stab. pos 87—89. — Delnice: Narodna banka 7.230 den., Priv., agrarna banka 212—214 (216, 211).
Žitni trg
Novi Sad: Vse neizpreinenjeno. — Tendenca neizpremenjena — Promet velik.
Programi Radio Ljubljana $
Torek, 23. marca: 11 Solsk.i uni: Ku Holaiidskein v deželi vrlov iu mlinov un veter *-i,vAiiiA » potovanj« (ça. Mijciin Vrčon) — 12 Cvetke Iu pomlad (ploščo) — 12.45 Vreme, poročila - 13 Cas, 'fipft'ređ," obvestila --13.15 QlH>beue suite (ploSće) — 14 Vroinc, borzo — IS Koncert Radijskega orkestra — lft.40 Prepoved, grSke omike po Arabcih (e. Fr. Torsoglav) — 19 (us, vreme, poročila, spored, obvestiln — 111.30 Vne. ura: Umetna obrt v Jugoslaviji (V. Tkalfiič, Zagreb) — 19.30 Zabav-ul zvočni tednik — 20 IV. skladiiteljskn urn : dr. (iojinlr Krek. Sodelujejo: trn. Pavla LovSetova, k. prof. M. I.i-povšek, zbor -Sloge. In predavatelj B. dr. Ilolinnr — 21.15 Narodne pesmi (plošče) - 21.SO Koncert Radijskega orkestrn — 22 (:as, vreme, poročila, spored — 22.15 Pesmi iz severa in juga (Radijski orkester).
KK9	S	X	m	
UNI O				im
Veliko filmsko delo po romanu pliattlla Štefana Zwelga
V vrtincu eneaa večera
v glavni vlogi uaby Мопау, Ihariea Vanel Retlla: V. Tour|aniny
ИЗДМјЗРР i1 ïmWi
Dtsaukl velefllm
Marifa DašhlrCeva
v glavni vlogi Lili o,- rvaa, bana Jaral, SiOke
Szakail.
TEl.
21-24
MATICA
Veliki Spijonažnl tlim It lunaakib bolev s» casa rusko-laponsKe volne
PORT ARTUR
Adolt WoblbrUok — Ren« Ueltgen
iТ\ЈехШалх.о&■■ 16.. 19." m 21." W E
Zakaj trpite
NI BOL
na bolečinah revmatizma in gihta, če to ni jiolrebno? Vzemite Nibol tablete Bahovec, katere Vam olajšajo muke. Tudi pri živčnih bolečinah in pri glavobolu in zobo-bolu. kakor tudi pri boleznih prehlada in hrlp« vzemite »NiboU tablete Bahovec. pa boste zadovoljni.
Zahtevajte v lekarnah izrecno prave Nibol-tablete Bahovec v originalnih stekleničicah. 20 tablet 20 Din ali 40 tablet 34 Din z napisom proizvajalca: Apoteka Mr. L. Bnhovec. Ljubljana. Kongresni trg.
S. br. 17979/S5
Oglas
Oficirske menze v Ljublani
1.	V olicirskem domu v Ljubljani se odda v zakup oficirska menza zn eno leto.
2.	Na dan 15. maja 1937 se bo vršila javna pismena licitacija.
3.	Kavcija znaša 5000 Din, ki mora biti položena pri blagajni oficirskega doma v Ljubljani v gotovini nli v državnih vrodnostnih papirjih najkasneje do 14. maja do 18. ure.
4.	Začetek licitacije ob 11 dno 15. maja 1937.
5.	Pogoji se dobe pri delovodji oficirskega «loma v Ljubljani od 25. marca dalje.
6.	Pismene ponudbe ee sprejemajo do 15. maja do 10. ure.
št. 74. od 17. marca 1937 v Ljubljani.
Zahvala
Za številne izraze sočutja, brzojavne, pismene in osebne, nadalje za krasne vence in šopke, poslovilne govore, petje, ter vsem, ki so blagega pokojnika spremili v tako častnem številu na njegovi zadnji poti - izrekamo tem potom našo prisrïno zahvalo.
Toplice, dne 20. marca 1937. Rodbini Pečjak in Barbič
Z zdravniškega kongresa
Zakaj so ljudje krofasti
Na kongresu za notranjo medicino v Berlinu so ee obširno bavili z vprašanjem človeške golše (krofa) in so sloveči zdravniki in znanstveniki izpovedali svoje mnenje o tem, kako krof nastane, kako sa je treba zdraviti in kako se sploh odpravi.
Glede bistva krofovske bolezni je švicarski profesor Eug6ter prišel do istih zaključkov kot sloviti dunajski profesor Wagner-Jauregg, da se krof pojavlja eamo v nekateirh krajih alpskega gorovja. Oba učenjaka sta preiskala na tisoče primerov ter našla, da je ta bolezen v tesni zvezi z zemljo, na kateri bolnik prebiva. So gotove pokrajine, kjer je vse prebivalstvo krofasto. Ce pa bolnike preseliš drugam, bolezen takoj odneha in krof se zmanjša ali pa sploh izgine. Učenjaka sta tudi delalala poskuse z otroci, ki so bili rojeni v krajih, kjer ni te bolezni. Kakor hitro sta jih preselila v krofaste kraje, so ee takoj pojavile golše. Učenjaki so torej prišli do zaključka, da so v alpskem gorovju gotovi kraji, ki jih je treba enostavno imenovati »krofasti kraji«.
Kongres je nadalje preiskal tudi vpra:anje po-dedovanja te bolezni. Učenjaki so ugotovili, da gre ta bolezen od rodu do rodu, a da njene prikazni izginjajo, kakor hitro se dotični izselijo iz očetove hiše in gredo drugam. Zdravniki so torej prišli do
zaključka, da je bolezen krofa nekako okužila hišo, ki se je potem drži, kot ee tudi rak drži gotovih okuženih poslopij. Zdravniki so ugotovili, da vpliva na »zdravje hišec sestavina zemlje, na kaleri je zgrajena. Dokazano je celo, da se vpliv zemlje manjša, čim višja je hiša in da prebivajo v visokih nadstropjih okuženih hiš lahko skoraj popolnoma zdravi ljudje, medtem ko je v spodnjih prostorih vse krofasto.
Pri nadaljnih razpravah je kongres potrdil mnenje dunajskega učenjaka Wagner-Jauregga, da je jod najhujši nasprotnik krofovske bolezni in da je na primer borba proti tej bolezni s pomočjo jo-dizirane (jod veebujcfee) soli zelo uspešna. Profesor John iz Nemčije pa je dokazoval, da je prebivalstvo po Schwarzwaldu zaradi tega tako krofasto, ker vsa ta pokrajina joda ne pozna, niti v sestavini zemlje, niti v rastlinstvu, ki služi ljudski prehrani. »Cim več joda, tem manj krofov, čim manj joda, tem večja nevarnost za to bolezen«, tako je kongres zaključil svoje preiskovanje bolezni, ki dela toliko preglavice moškemu in ženskemu svetu, ki bi rada ohranila telesno lepoto, bolezni, ki baje vpliva tudi na delovanje nekaterih možganskih celic. (Tudi naša Slovenija pozna golove »krofaste kraje« in »krofaete hiše«).
Kakor so doslej ugotovili, je bilo pri eksploziji šole v New Londonu v Ameriki mrtvih blizu 500 otrok. Naša slika, ki je bila brezžično poslana v Evropo, nam kaže, kako na razvalinah iščejo mrliče.
Rudarske ženske napadle rudnik
Italijanski kolonisti v afriški Libiji v slikovitih narodnih nošah pozdravljajo MusSolinija.
Avto, letalo in lokomotiva
Kako se razvija naglica našega prometa
V	avli dunajske tehnike je Imel prof. inžcnjer R. Schager zanimivo predavanje o zgornji temi. Mnenje predavatelja je, da potniško letalstvo še ni izpolnilo nad, ki so jih stavili nanj. to je, da še ni pobilo konkurence potniškega prometa z brzovlaki in avtomobili. Kot glavno zapreko temu razvoju je navedel varnostni faktor potovanja z letalom, kajti še do danes ni uspelo — vsaj v taki meri ne — obvarovati zračni promet pred katastrofami, kakor je to doseženo pri železnici in avtomobilih.
V	Združenih državah — USA — je leta 1034 znašal varnostni faktor v procentih komaj 3.3%, v Nemčiji 5.4%.
Največji razmah hitrega prometa se je razven pri železnici na parni in motorni pogon pokazal tudi v pospešenem prometu na avtomobilskih cestah — avtostradah. Po teh posebnih cestah vozijo hitrejši avtobusi s povprečno brzino 90 km na uro. Ta brzina bi ee dala še povečati, kajti to dopušča širina, premočrtnost in talna zgradba z gladko površino ceste, če bi ne bilo gretja osi in pnevmatike, kar tako lahko povzroči težke katastrofe. Tehnika doslej še ni razvozljala in jo torej še čaka problem še bolj pospešenega prometa na avtomobilskih cestah.
Medtem pa železnica, čeprav ima slabšo in manj ugodno prometno cesto, razvija dvakrat večjo brzino vožnje kot motorna vozila na cestah. Parne lokomotive so že tako izpopolnili, da vozijo s hitrostjo nad 200 km na uro. Res je prav zanimivo, da ee kljub dozdevno hudi konkurenci avtomobilov in avtobusov povračamo k dokončni izpopolnitvi parnih lokomotiv. Poglejmo bilanco hitrega prometa z nad 100 km na uro v USA, v Angliji in Franciji za leto 1935, v Nemčiji za 1936, pa vidimo, da v
teh državah odpade na parni pngnn 54%, na Diesel motorje 29%, a na električni pogon samo 17% od splošnega prometa.
Lokomotive konkurirajo z uspehom in imajo ugodne izglede za bodočnost, če bodo le prišli v promet odgovarjajoči lahki vagoni, z mirnim tekom in možnostjo ustavitve brez nevarnosti katastrofe na 100 m. Kakor hitro so mogli nekaterim teh varnostnih zahtev praktično ugoditi pri železniškem prometu, pa so dosegli, da vozijo vlaki na dobro zgrajeni progi s hitrostjo 150 km na uro.
Prav s tega vidika morajo železnice budno paziti na ohranitev in kar najboljšo kvaliteto novih tračnic in vsega parka, če hočejo zmagati v tekmi ! z avtomobilom in letalom. Očividno je. da motorni pogon na tračnicah samo pomaga železnici pri tem tekmovanju.
Motorna tad'a „Belgrad"
v Hamburgu so te dni spustili v morje 7000- i tonsko motorno ladjo, ki je dobila ime »Belgrad« v znak odličnim gospodarskim ос1погајет med Nemčijo in Jugoslavijo. Slovesnosti je prisostvoval belgrajski župan Vlada Ilič z ženo in je ladja zdr-čala z gradilišča v valovje ob zvokih jugoslovanske državne himne. Slovesnosti je prisostvovalo več ti-eoč ljudi, med njimi predstavniki oblasti, vojaštva, mornarice in gospodarskih krogov. Nova ladja bo oskrbovala pomorske zveze med Nemčijo in vzhodnimi sredozemskimi pristanišči.
Al' ste že poravnali naročmno?
Roparji izropali celo mesto
Malo, a važno trgovsko mesto lian v Mandžuriji je nedavno napadla 500 glav močna roparska tolpa. Tolovaji so se zvečer zbrali v okolici ter1 so v trenotku, ko je šlo mestece k počitku, navalili nanj ter po večkratnih zaporednih poskusih vdrli skozi zahodna mestna vrata v meslo, ki je bilo vsled takšnega nočnega iznenadenja vse razburjeno. Roparji 60 potem drli od hiše do hiše, izropali sleherno poslopje, pometali svoj plen kar skozi okna na ulico, kjer so ga pobirale nalašč v to določene skupine. Tolovaji so zagrešili tudi razna grozodejstva. Ko so vse mesto oplenili in naropano bogastvo spravili pred mestno obzidje, eo vrata lepo zaprli in mesto zažgali. Mesto je do tal pogorelo z vsemi uradnimi poslopji vred. Velik del prebivalstva se niti rešiti ni mogel. Le nekaterim se je posrečilo uteči in najti zavetja pri japonski gar-niziji, ki je blizu mesteca, a je roparski napad nikakor ni ganil, med tem ko je bila policija kmalu razorožena in pobita. Šele v jutranjih urah je prišla na pomoč oborožena vojaška sila, ki je roparje odgnala e plenom vred.
Švica najbolf'e razsvetljena država v Evropi
Po nedavno izvršenemu raziskovanju znaša poraba električne energije v Švici za razsvetljavo 47 kw. ur letno na prebivalca, dočim znaša srednja letna poraba za vso Evropo na prebivalca samo okrog 20 kw. ur. V Bernu znaša poraba električne energije za razsvetljavo 120 kw. ur na prebivalca. Protivrednost v ta namen vporabljene energije se ceni na 80 milijonov frankov.
Bivša gledališka igralka de Fontage je na pariškem severnem kolodvoru z revolverjem napadla bivšega franc, poslanika v Rimu grofa de Chambruna.
Za bolnike s sladkorno boleznijo.
Mangold.
Iz listov izrežeš glavno žilo in zelenje pripraviš ko špinačo. 2ile razrežeš na enakomerne ko-ščeke, jih opereš, kuhaš v slani vodi do mehkega, obliješ s smetano in presnim maslom in še osoliš.
Jabolčna juha.
Dva jabolka umiješ, iztrebiš, z olupkom vred razrežeš na kose, obliješ s sokom 1 limone in tri četrt litra vode, dodaš 1 g riževe moke. To skuhaš in daš hladno na mizo.
Vrovu »Giesche« v Janowu v poljski Šleziji je izbruhnila rudarska stavka. 3.500 rudarjev je v ludniku zaposlenih, 1.500 jih je stopilo v stavko. Ostali eo v rovih in odklonili vsako hrano tako dolgo, dokler se njihove zahteve, zapisane v 56 točkah, ne odobrijo. Vsa pogajanja so bila zaman, čeravno jih je vodil sam vojvoda (ban) Šlezije. Razburjenje se je polastilo vsega premogovnega revirja in strokovne organizacije dombrovskih in krakovskih rudnikov so že sklenile, da bodo evoje ljudi poslale v borbo, ako se jim plače ne povišajo, čemur se pa lastniki rudnikov z vsemi silami zo-perstavljajo. Oblast je med rudarji polovila nekaj agentov, ki so prišli naravnost iz Moskve in so bili vsi židovskega porekla, toda premogovni revir še vedno ni prišel do svojega miru.
Pretekli petek zvečer pa so žene stavkajočih rudarjev v Janowu eklenile, da bodo posegle v borbo. Na stolpu ob izhodu rova so zaplapolale črne zastave, ki jih imenujejo -zastave lakote«. Pri vhodu ee je zbralo nekaj sto žensk, ki so odkorakale proti poslopju rudniške uprave, kjer so bila pogajanja z rudarji. Naenkrat so ženske zagnale strašen vik in krik ter začele s kamenjem, ki 90 ga seboj prinesle, bombardirati poslopje. V hipu so bile vse sipe po oknih razbite, skozi razbita okna pa je padalo v pisarne debelo kamenje po glavah uradnikov in nameščencev. Po tem uvodnem bombardiranju eo ženske na dano povelje navalile na upravno poslopje ter zaklenile in zabarikadirale vrata tako, da nikdo ni mogel ven. Na piko so vzele pred-
vsem ravnatelje rudnika, ki eo v gornjih prostorih poslopja čakali na pomoč, ki je naposled le prišla. Močni oddelki policije, ki so bili poklicani na pomoč, so prišli z motornimi brizgalkami, бо ženske razgnali, toda tudi tukaj je že kazalo, da se bo morala policija umakniti elanu, s katerim 60 se ženske zakadile v njo in ji začele trgati obleko s telesa. Policija je morala modro manevrirati, da jo ženske obkolila in jih tako potisnila proč od rudnika, a tudi tukaj je mareikateri policist prišel v nevaren položaj in se je moral kasneje zdraviti, tako eo ga razjarjene ženske spraskale. V poznih urah šele je nastopil mir po Janowu, a policija je patrolirala vso noč po ulicah, da ne bi ženske, ki so obljubile, da še pridejo, ponovile svojega napada. Ravnateljstvo rudnika je po tem razburjenem večeru sklenilo, da bo na vsak način skušalo ugoditi delavskim zahtevani.
Rudolf Timmermans:	4
Junaki h Alcâzarja
Krog polnoči se vrne Lecanda zidane volje: Franco ima v Maroku vso oblast v rokah. Marokanske redne čete in Tercio, španska tujska legija, ki sestoji iz osemdeset odstotkov Špancev, najboljše, v bojih preizkušene čete Španije, so v Francovi oblasti. Pa ne samo to! V Pamploni je general Mola napovedal vojno stanje. Madridska vlada je odstavila generala Cabanellasa in Queipa de Liana, torej sta se tudi Zaragosa in Sevilla dvignili zoper vlado. Radio Ceuta je sporočil, da se bodo čete skoraj izkrcale na španskih tleh.
Polkovnik Moscardô mirno posluša sporočilo. Odločil se je. Še zmeraj je to jako drzno početje, da se upre, a zdaj ima vrtoglava drznost svoj pomen. Zdaj ni drugega, ko da se je treba pridružiti splošnemu španskemu gibanju. Pa čeprav bi ta peščica mož v Toledu za nekaj časa podlegla sovražniku in bi svojo drznost plačala s smrtjo, pa bi vsaj pritegnili močna krdela rdečih čet na Alcâzar, bi preprečili njih naskok na narodno prebujenje in bi pridobili Francu prostora in časa. da bi zasedel brez prask vse višine, ki so za nekaj več ko 100 kilometrov zahodno od Madrida in bi bilo to največjega pomena v borbi za glavno mesto.
Če bi se pa Alcâzar vdal, povesil zastavo, tedaj bi se za ono višavje razvnela krvava bitka, ki bi mogoče tisočem Špancev ugrabila življenje. Pri Bogu r—, za to ceno je vredno napeti vse sile)
A zdaj je potrebno glede na Madrid pridobiti čim več časa.
•
V nedeljo, 19. julija.
Po streljanju prejšnjega večera med guardio civil in pristaši ljudske fronte, je podoba mesta v nedeljo zjutraj spet normalna. Na cestah je živo ljudi, ki gredo v cerkev. Vidiš ženske in dekleta s črno tančico na glavi, moške, častnike, celo polkovnika Mo-scardôja, ki je še bolj resen in vase zaprt ko sicer. Moscardôja teži huda in težka odgovornost pred Bogom in svojo vestjo in njegova pot v cerkev je dokaz, da se je zaveda in se ji ne izogiba.
Ob desetih je Moscardô v svoji štabni pisarni skupno s podpolkovnikom Valencio. Kmalu prispe tudi Romero, poveljnik mestne in okrajne toledske guardie civil.
»Oprostite zakasnitvi. Vprav preden sem odšel, me je klical Madrid.«
»Tudi vas?«
>Tudi. Madrid zahteva, da naj izročim vse orožje, ki ga imamo še izza zadnje splošne razorožitve civilnega prebivalstva in sploh ves materijal orožja — miličnikom ljudske fronte.«
»In?«
»Dejal sem, da obžalujem! Guardia civil, da je dovolj močna za varstvo reda in da so takšni izredni ukazi odveč. In sem zaprl telefon.«
Polkovnik Moscardô je povedal, kako se je odločil in ni mu bilo treba šele zapovedati, da naj druga dva častnika soglašata z njim.
»Držimo s Francom!«
Vsi trije so e n e mislil
V neki madridski kavarni sedi devet kadetov iz toledskega Alcâzarja. Seveda so v civilu, zakaj uniforma bi preveč bodla v oči.
Nemirni so, nervozni. Kaj naj store? Ali se naj v Madridu kam prijavijo? Ali naj gredo v Toledo? A le kako je ondi?
Tedaj stoji stotnik iznenada pri njihovi mizi.
»Hola! Que tal?«
Pravočasno mu še uspe, da zabrani kadetom vojaški pozdrav. Ta bi bila lepa! Devet »skromnih« civilistov, ki 19. julija nekega civilista vojaško pozdravljajo v Madridu! In mogoče še vzkliknejo: »A sus ordenes, mi capitdn!« Da bi jih rdeči miličniki kar koj odgnali!
Ze sedi za njihovo mizo.
»Camarero, un café solo! No, kako je z vami?«
»Ce ste prišli zato, da nas odvedete v Toledo, potem nam je zelo dobro.«
>V redu! — Mislim, da se čez poldrugo uro odpeljemo, da ne bomo prepozno prišli. — Torej še utegnete doma posloviti!«
*
Zvečer se stotnik Vela javi polkovniku Moscar-dôju. Rad bi za minuto govoril z njim.
Moscardô, ki je ves v svojih načrtih in preudarkih, od katerih toliko zavisi, na kratko in zamišljeno pokima.
Stotnik Vela vstopi.
»Mi coronel! Devet kadetov iz Madrida se pokorno javlja!«
Moscardô plane kvišku. Svetla radost mu razvedri poteze lica, ki so sicer tako resne. Pokliče kadete, ki čakajo zunaj.
I II <
• I i J
S e
o 5.5 ^ qûû o
jili issa
BBB<
■B ч> ч té noo J « a « >
N N N ^ V II 0> O
» t. > g »"»j
C a
ЈЛ > m w >
m o=o
Вл«:
to tj o.
c "3-3 S
o sisl S g H
C o o — J-e 0
S S-S-S
S « n M
ф -JMCnJ ©
« o
o o
3

i
V malih oglasih velja vsaka beseda Din i'—; ženilovanjski oglasi Din 2—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
Velikonočna darila po znatno znižanih cenah, v venki izbiri in najboljše kakovosti, priporoča cenjenemu občinstvu tvrdka
F. M. SCHMITT
Pred Škofijo 2 UUBLJANA Lingarjeva 4
Ogled blaga in cen brezobvezen!
ICBSiSEES
Velikonočne šunke
Kleflševe in Wogerer-Jeve, kakor tudi namočeno polenovko — dobite pri : I. Buzzolinl, Lingarjeva ulica.	(1)

Najboljši trboveljski
premog
brez prahu
koks, suha drva
I. Pogačnik
Bohoričeva 5 Telefon 20-5!
Moške štole
velika Izbira, najceneje Goričar, Sv. Petra e. 29
Stampiljke
Izdelujem po najnižji ceni Franc Dolenc, Maribor. Aleksandrova cesta 35.
Za pomladno
sezono!
Ročne torbice, najnovejše oblike, potni kovčki v vsaki velikosti, nahrbtniki. športni pasovi, nogometne žoge Itd. Velika Izbira po najnižji ceni Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova c. 13.
Tri nemške kvalitetne znamke :
»Kappel« pisalni stroji, »Brennabor« dvokolesa, »Mundlos« šivalni stroji!
General zastopstvo Klein-dlenst & Poech. Maribor, Aleksandrova cesta 44.
Deset nizkih vrtnii
v različnih novih prekrasnih barvah, trajno cvetoče sorte z zavojnino in poštnino vred 60 Din Le na prostem odgojene sadike, ki cvetijo že od majnlka naprej do pozne Jeseni. Ravno toliko stane 20 slabejšlh sadik. — Sadjarstvo Dollnšek, Kam nlca, p. Maribor. (1)
Deset vrtnic plezalk
v krasnih novih, deloma trajno cvetočih sortah z zavojnino ln poštnino vred 60 Din. — Sadjarstvo Dollnšek, Kamnlca, pošta Maribor.	(I)
Trechcoate
vetrne suknjiče, novosti za športne obleke • nudi ceneno Presker. Sv. Petra
cesta 1 4.
(1)
Modroce
otomane, dlvane Itd., naročite najceneje pri Ivanu H a b 1 č u , tapetnlku, Poljanska c. 17, Ljubljana.
Nogavice, rokavice
In pletenine Vam nudi v veliki Izberi najugodneje ln najceneje tvrdka Kar Prelog, LJubljana. Židov ska ulica In Stari trg (I)
15 Din
stane popolnoma nova gramofonska plošča svetovne znamke Homocort. Prvovrstne gramofone pod nabavno ceno - nudi, dokler traja zaloga. LJubljana, Slska, Jernejeva št 25.	(I)
Erfurtska semena
pristna, dobite v trgovini Plntar, Gosposvetska 14 (Novi Svet).	(1)
Kuhinjska kredenca
dobro ohranjena — takoj poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod 4571
Moško perilo za pomlad
v ogromni Izbiri po naj nižjih tovarniških cenah se dobi pri »Kreko«, Tavčarjeva ulica 3.	(1)
I
Pohištvo
i
Spalnice 6400 Din
orehova korenina, polltl-rane, s petletno garancijo. Velika razstavna zaloga. Pohištvo Malenšek, Ljubljana, Dravlje. (š)
Nogavice, rokavice
srajce, kravate, modne potrebščine
najceneje Pn tvrdki
los. PETELINC, Ljubljana
|za vodo, blizu Prešernovega spomenika .	Teleion 29-13.
Vinske trte
žlahtnlna, bela ln rdeča, žametova črnina In modra Portugalka, po 1 Din — ima naprodaj trsnlca Ferle Janko, Svibno, p. Radeče pri Zid. mostu. (1)
Gradi za žimnice, platno za riuhe in kapne, damast za prevleke, inlete, šitone. belo in barvasto blago za prte, za zastore, posteljne in namizne garniture, prešite odeje v klotu, satenu in svili, flanel deke in rjuhe, platnene in frotir brisače, kuhinjske servijete že od Din 4-— naprei ima največjo izbero na zalogi in najcenejše nova špecijalna trgovina s tem blagom
Г. I. Goričar. Liublfana
Sv. Petra cesta 30
Pri večiem odiemu popusti
Pogrebni zavod Gajšek Ivan, Ljubljana.
Žalostnega srca naznanjamo, da je naš ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod
Alojzij Mahnič
z v a n i f n i k drž. ž e I c z n i c e
danes, po kratki, hudi bolezni, previden s sv. zakramenti, izdihnil svojo blago dušo
Pogreb dragega pokojnika bo dne 23. marca 1937 ob pol 5 iz hiše žalosti Tržaška cesta 3 na Viču na pokopališče na Viču. Ljubljana, dne 21. marca 1937.
Žalujoči: Pavla, soproga: Lojze, Angela, Marjan, otroci; Emilija. Marija, sestri; Josip, Ivan, Franc, bratje — in ostalo sorodstvo.
ШШВД
Telkn biti )e bret kruha
glad mori samo lenuha S nat vrsticami pobara), vse dobil boi. — nič ne
mar,ц
Dekle
poštena, starejša — želi službo pri kakem upokojencu kot gospodinja. Več so izve v gostilni Možlna, Vldovdanska c. a
T
Odvetniški uradnik
s 15 letno prakso —K510" takojšnjo' namestitev. Gre tudi na deželo. Ponudbe podružnici »Slov.« v Celju pod »Odvetniški uradnik« št. 4564.	(a)
llužbodobe
Kat potrka)! - Le naprej Kat iel4 tt. nom povej
•iluibe so na ratpolaqo' tu iskanje n< pred'ago.
Dekle
Po plačilo k Bogu je šel zvest služabnik Gospodov
Frančišek Rajčevič
bénéficiât v Vogljah pri Kranju
ki je dne 20. marca 1937 v ljubljanskem Leonišču mirno in bogu-vrlano umrl, ko je bil v 73 letu starosti in v 47 letu na dobrih delih za Boga in za duše tako zaslužnega duhovništva.
Njegovo truplo je bilo včeraj prepeljano v Voglje, odkoder bo jutri, v torek, ob 10 prenešeno v Šenčur in po slovesnem pogrebnem opravilu na župnijskem pokopališču pokopano, da počaka častitljivega vstajenja na sodni dan.
Molimo za blagega gospoda, da bo tudi on prosil pri Bogu za nas.
Šenčur pri Kranju, dne 22. marca 1937.
V a v p e t i č Franc, župnik, v imenu župnijske duhovščine in vogljansko duhovnije.
poštena, vajena dobro gospodinjskih del In kuhe, snažna ln spretna — dobi službo pri večji družini v LJubljani. Plača od 250 do 300 Din. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Kuharica« št. 4558.
Zastopnike
za prodajo srečk državne razredne loterije, eprej-mémo pod ugodnimi pogoji. Ponudbe upr. »SI« pod St. 3568.	(b)
Starejšo deklo
ki zna kuhati ln opravljati vsa hišna dela — Iščem. Nastop takoj, plača po dogovoru. S. Mar-tlnovlč, sodnik, Požare-vac, Dunavska banovina.
ГТШГШД ШШИ
ктГУПгТП
Rad - na svoje - bi tate! toda. kje' ie stanovanjet Če pogledat 1er «l' najem.• pa le retenu vpratan.'e
Mesnico z inventarjem
v LJubljani, takoj oddam. Naslov v upr. »S1.« pod St. 4530.	(n)
Poizvedbe
Lovski pes jazbečar
Je pobegnil. Odda naj so ga pri »Elite«, Prešernova ulica.	(r)'
Zaslužek
1000 dinarjev
ln tudi več lahko zaslužite s primerno majhnim investiranjem, mesečno s delom doma. PoSljem ma terljal. prevzamem gotovo Izdelke. — Zahtevajte prospekte, priložite znamko. - »Hemlpa«, Pančevo Brače Jovanovlč br. 20.
Posestva
Posestvo dela tt tkrbil ')glas tvoj kupca bri dobi A te v skrbth il ta denar hot hite kupil oospndari
Kunaver Ludvik
gradbeno • strokovno na-obraženl posredovalec. Cesta 29 oktobra 6. telefon 37-33 - Ima naprodaj večje Število parcel, kompleksov, posestev, gozdov trgovskih In stanovanjskih hI.« in vil. Poobla Sčen graditelj ln sodni ce nllec za nasvete brezplačno na razpolago. (p)
Vila Ruša ob Boh. jezeru
naprodaj. — Informacije Goljevšček, LJubljana. Gledališka 16.	(p)
Denar
Denar — sveto vladar/ Le plača) Dar oglasov, oa kmalu ita'ih tasov laslje tebi tar
Ai. Planinšek, Ljubljana
Beethovnova 14/1, telefon 35-10, vnovčl vloge Vseh denarnih zavodov najkuiantnejo takoj v gotovini ln daje Informacije brezplačno.	(d)
Posojila dajemo
državnim ln privatnim nameščencem v Ljubljani v gotovini ln blagovnih bonih Hermes. Informacije Tavčarjeva 2.	(d)
I
Vajenci
il
Ce hoiet mo)st-t bit I tačni se mlad učiti Va stara leti bot vesel oglasom naiim hralo pel
Učno mesto
v trgovini, v mestu ali na deželi, iščem za krščansko vzgojenega 15 letnega krepkega dečka z 2 razr. meščanske šole. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4567.	(v)
пзздв
Denarja т lepu kot petka 1'rat radi bi « dali oo Kar nudit nam vse
kupim. • n vse pottem, plačamo
Vsakovrstna
zlato kupuje
po oaiviijib cenab CERNE, luvelir, Liubltans Wolfova ulioa št. 3.
I
Automolor
i
Ce hotel hitro dalet priti, moral avto si kupiti. I'se bi delal rad >
motor j°mt Glej. lat i njim le da »nt orjemf
Diesel-Rohiil tovorni auto
2—3 tonski, malo rabijen kupi Simon Weisz, Som-bor.	(k)
Avto znamke »Hudson«
typa 1936 — naprodaj. Informacije: Goljevšček, Ljubljana, Gledališka 16.
„SlovenCeva" podružnica
ljubljena, Turseva cesta
(palača Poštni dom)
PRIMERJAJTE IN PREPRIČALI SE BOSTE:
PARKER VACUMATIC JE V VSAKEM OZIRU BOLJŠI
VpoStevaJte, da PARKER VACUMATIC dril 102'/, več črnila, ln da se mu obseg nt povečal ln sicer zato, ker nima gumijastega rezervarja, ventila, ne seealke na vzvod kakor nalivna pereua drugih Izdelkov, ki zaradi tega tekom časa postanejo neuporabna.
VACUMATIC Vam vedno pokale, koliko črnila je ie v njem ln torej že več dni naprej veste, kedaj gaje treba znova napolniti, ln zato ni neprijetnih lznena-denj.
Preizkusite končno tudi samo pero, PAR-KER-)evo platinasto ln zlato pero, čigar konica Je Izdelana z nai večjo pazljivostjo ter ве nikdar ne zatika ali praska. STANDARD modeli Imajo popolno zlato pero.
OblSčlte najbližje trgovino PARKER nuilv-nlh peres ln prepričajte se s primer)an|em z drugimi nalivnimi peresi o boljših lastnostih VACUMATICA-a.
Parker VACUMÂTIO
MAXIMA Din 750 — MAJOR Din 600'- SLENDER Din 500'-* STANDARD Din 450'— s prikladnimi svinčniki Din 250'— in 350*«
PARKER QUINK-Drugih navadnih črnil NOTTER i DRUG, GUNDUIIĆEVA ul. 5. ZAGREB.
Meteor pade z neba
63.
Rešitev zagonetke.
Ko je zmešnjava na splavu prikipela do vrhunca, sta odnekod priveslala s svojim čolnom dva ribiča.
»Halo, dečki k je zakričal eden izmed njiju. »Kaj pa vi tukaj? Ribe smemo loviti samo mi ribiči.«
>Saj ne lovimo rib,t je odgovoril Tinček. »Meteor iščemo, pa je sam peklenšček na dnu reke.«
»Peklenšček?« se je zgrohotal ribič. »No, tega bomo pa takoj privlekli na dani«
Z dolgim drogom, ki je imel na koncu ostro zakrivljen kavelj, je začel brodili po reki. Cez nekaj časa je res privlekel »peklenščka« na dan. Ta peklenšček je bil — votlo drevesno deblo...
Sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno poročilo, da je na cvetno nedeljo popoldne po dolgem trpljenju umrla naša dobra mama in tašča
Marija Vrhunc vd., roj. Kozina
Pogreb bo danes, dno 23. marca ob pol petih iz mrtvaške veže Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti.
Pokojnico priporočamo v molitev!
Ljubljana, Radeče pri Zidanem mostu, dne 23. marca 1937.
Josip, sin; Ida, hči; Ivanka, snaha.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Celi
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor CenčiS
Še en govor predsednika
o zunanji politiki naše države
vlade
V odgovor na razne kritike o zunanji politiki je predsednik vlade dr Stojadinovič imel naslednji govor:
Gospodje senatorji! Iz spoštovanja do gosjxi-dov predgovornikov, posebno pa iz spoštovanja do te visoke zbornice, katere član sem, naj z nekaj besedami odgovorim na te kritike, ki so se tu slišale o zunanji politiki.
Mislim, da mi boste priznali, gospodje senatorji, da je položaj zunanjega ministra pri takšnem odgovoru mnogo težji, kakor položaj govornikov iz opozicije, ki svobodno kritikuiejo in se poslužujejo argumentov, ki se jim zde najprimernejši, ne da bi pri tem nosili kakšno odgovornost, in ne da bi trpeli kakšno škodo niti tedaj, kadar nimajo prav. (Ploskanje na desnici.)
Gospodje iz opozicije so se iz pomanjkanja argumentacije posluževali velikih besed. Tako so, govoreč o notranji politiki, dejali: »Izdali ste našo ustavo, izdali ste oporoko jx>kojnega kralja! V zunanji jxilitiki pa govore: Izdali ste naše zaveznike, a če bi bili mi na vladi, bi ustavo spoštovali, kakor bi spoštovali oporoko pok. kralja in kakšno zunanjo politiko bi vodili!«
Gospodje! Videli smo to gospodo iz jugoslovanske nacionalne stranke pri delu in reči morem, danes smo to: omenjam jih, a vrnili se ne bodo (odobravanje in ploskanje).
Gospodje iz o|>ozicije so danes tu trdili, da razmerje med državami Male antante ni tako trdno, kakor je nekoč bilo. In potem so prišli z argumenti. Pozorno 6em jih jx>slušal, vse njihove argumente sem pazljivo zapisal in dovolite mi, da jih omenim. Evo, kaj govore:
Pozabljivi gospod Jorga
»Ugledni romunski učenjak dr. Jorga je rekel v romunskem senatu, da je bil dr. Stojadinovič nelojalen. ker ni o pravem času obvestil romunske vlade o sklenitvi pakta prijateljstva z Bolgarijo. (Jovo Banjanin: Tega mi nismo rekli!) Dobro! nadaljuje dr. Stojadinovič. Ce se vi odrečete svoje lastne kritike, je to druga stvar. (Banjanin: Kdo je to rekel?) Gosfioda Jorgo je citiral dr. Andjelino-vič. (Dr Andjelinovič: Omenil sem besede g. Jorge. Utemejujem svoj suni.) Dobro, rekli ste torej: Beseda g. Jorge utemeljuje sum g. Andjelinoviča. Toda, gosjwdje senatorji, g. Jorga je govoril v ro-munekem senatu jwpolnoma neinformiran. Sicer je pa on profesor in je morda pozabil nekatere stvari. (Smeh, vzkliki na levici: Tudi g. Djordjevič je profesor!) G. Jorga je univerzitetni profesor in kot tak ima vsekako več pravice do pozabljcnja kakor navaden gimnazijski profesor. (Smeh.) Jorga je rekel, da romunska vlada ni o pravem času dobila obvestila, toda takoj nato je vstal, da to demantira, ne dr. Milan Stojadinovič, da bi govoril pro domo sua, temveč je vstal g. Antonesco, vstal je odgovorni zunanji minister romunske vlade in pri priči deniantiral Jorgo. Za vsakogar, ki ne bi hotel biti bolj Romun, kakor so Romuni sami, bi bilo to zadosti. Toda, da se to vprašanje na novo načne, 'in' di bo argument za presojo razmerja med našo iti Vdrtiunsko vlado, razmerja, ki je zares zelo prisrčno. prijateljsko in iskreno, da se to pokvari, gospodje, tega argumenta ne morem smatrati za resnega.
Neresni arpumenti opozicije
Drugi argument je bil 1. april preteklega leta, ko smo na Dunaju protestirali zaradi spremembe vojaškega statusa, ki se je nanj Avstrija obvezala s saintgermansko mirovno pogodbo. G. Andjelinovič je ugotovil nekaj, o čemer ni nihče dvomil, nekaj, kar je točno in kar vsi priznamo, da so namreč ministri Male antante prišli drug za drugim v dunajsko ministrstvo. Toda, gospodje, ti ministri so potem prihajali drug za drugem, po našem jx>-prejšnjem dogovoru, in so izročili identično besedilo note. Tisto, kar je izročil romunski minister, je izročil tudi češkoslovaški in jugoslovanski. Torej se je baš pri tej priložnosti vnovič ugotovilo popolno soglasje vseh treh držav Male antante. In če Mala antania ravna tako sporazumno v takšnem primeru, pa vendar trdite, da ie vsakdo ravnal na lastno pest, mi je žal, gospodje, da moram reči. da tudi tega argumenta ne morem sprejeti kot točnega.
Simpatve opozicije
do sovjetske vlade
Dalje se je govorilo: Vsaka vlada vodi v Mali antanti neko svojo politiko. Poglejte Sovjetsko Rusijo. Drugi člani Male antante so jo priznali, mi pa ne. Dalje 6e govori, da gremo v prijateljstvu z Nemčijo dalje, kakor Češkoslovaška itd.
Gospodje, na podlagi dejstev, ki so delno že objavljena, n. pr. s komunikejem v Bratislavi, objavljenim 14. septembra lanskega leta, vam lahko zagotovim, da smo prav v tej stvari razpravljali in da smo dobili nevezane roke, da v določenih vprašanjih z določenimi državami in v določenem obsegu vsaka izmed držav Male antante ima lahko svobodo. To je ugotovljeno v uradnem komunikeju 14. septembra. Tu se je. gospodje, mislilo baš na sovjetsko Rusijo. Kajti znano vam je, da so tu tri graduacije. Jugoslavija sploh nima diplomatskega razmerja s sovjetsko Rusijo. Romunija ima to razmerje, nima pa nobenega pakta, a Češkoslovaška ne samo da je obnovila diplomatsko razmerje s sovjetsko Rusijo, temveč je sklenila tudi poseben pakt o vzajemni pomoči leta 1936. Tu so torej tri graduacije in ni res, da bi Jugoslavija vodila kakšno posebno politiko izven drugih držav, temveč smo tu soglasni. Torej so tu tri različna stanja, izvirajoča tudi iz zemljepisnega položaja teh treh držav, stanja, glede katerih smo vsi edini, da naj takšno bo in da naj takšno za zdaj ostane. To smo ugotovili z našim uradnim komunikejem v Bratislavi.
Mata antania je slejkoprej složna
Glede tega, da nismo priznali Rusije in da to slabi Malo antanto, moram reči, da ta argument ni resen Ne vem kaj bi v tem trenutku mogel več reči o odnosu 'do Češkoslovaške. Toda zadosti je, če omenim to. da bomo imeli prve dni meseca aprila dr. Krofte in g. Antonesca. zunanjih ministrov Češkoslovaške in Romunije, nekaj dni pozneje pa še visoki obisk poglavarja češkoslovaške republike dr Bencša. (Viharni vzkliki: Živel!) Iz tega gospodje, se vidi. da že ti obiski dokazujejo, kakšno je razmerje med državami Male antante. kako prisrčno je in prijateljsko. (Odobravanje na desni.)
Pakt z Bolgarijo
Gospodje! Kolega dr. Andjelinovič je nato prešel na bolgarski pakt in ugotovil, da naš sporazum z Bolgarijo il i v korist Balkanske zveze in da smo se v Atenah morali opravičevati glede naših dogovorov z Bolgarijo.
Nič ni na tem resnice. Spet v obliki uradnega dokumenta, ki smo ga objavili, smo ugotovili dne 18. februarja letos v Atenah, da je stalni svet držav Balkanske zveze sprejel z zadovoljstvom na znanje sklenitev pakta prijateljstva med Bolgarijo in Jugoslavijo, ki sta ga obe državi podj>isali 24. januarja 1937. Stalni svet Balkanske zveze je ugotovil, da ta pakt ustreza popolnoma ciljem Balkanske zveze, to je ohranitvi in konsolidaciji miru na Balkanu. Zatorej smatra -svet Balkanske zveze ta pakt med Jugoslavijo in Bolgarijo o medsebojnem prijateljstvu, dn vsebuje dragocen prispevek medsebojnega prijateljskega sodelovanja med vsemi Balkanskimi narodi. To je, gosj>odje, komunike, ki so ga podpisali ministri zunanjih držav Grčije Turčije. Romunije in Jugoslavije. Tudi ta komunike je najboljši demanti glasov, kakor da bi bil naš sporazum z Bolgarijo zrahljal osnove naše zveze z državami Bolkanske zveze.
G. Andjelinovič ie na koncu dejal, da vodimo politiko prijaznosti do vseh, da pa nimamo z nikomur kakšne tesnejše zveze.
Že večkrat sem rekel, da se ta opora nahaja v naših zvezah * sosedami iz Balkanske zveze in Male antante in da ta zveza predstavlja pet držav z več ko 70 milijonov ljudi. Ta zveza je opora, na katero se more Jugoslavija prav dobro in mirno naslanjati.
Mir v Evropi se bo ohranil
Gosjxidje! Tu бо nekateri omenjali še neke odnose glede dogodkov na španskem. Dopoldne nisem maral o teni govoriti, ker mislim, da je o tem vprašanju stališče naše vlade zadosti znano in kakor veste, srno zavzeli tu stališče popolne nevtralnosti skupaj z mnogimi drugimi državami. Obžalujemo špansko vojno kot nesrečo za ta narod, ne želimo pa ničesar drugega, kakor da se ta vojna čimprej konča in da pride tako čimprej do reda in miru v tej državi. Naša absolutna nevtralnost se je v tein pogledu pokazala že večkrat, a dogodki sami smejo biti dober barometer, in sicer barometer, ki kaže optimistično na mir v Evropi, da evropske države ne žele vojne; če bi jo želele, bi bile že zdavnaj našle na Španskem zadosti razlogov, da takšno vojno povzroče. A ker do te vojne ni prišlo, sem prišel do optimističnega sklepa, da se bo v Evropi mir ohranil.
Bilo je tu tudi govora o konkordatu s sveto stolico. Ker so se o tem vprašanju pred časom in na zelo nesrečen način iznesle tolike netočne stvari in nedokumentirane kritike, bi me pripeljalo predaleč, če bi se spuščal v to vprašanje. Ali ker je to vprašanje, ki stoji pred ratifikjjijo pred narodnim predstavništvom, si pridružujem pravico o njem govoriti, ko pride na dnevni red.
Proti rovarjenju Kominterne
Postavili ste mi, gosfvodje senatorji, vprašanje, kaj je z našim razmerjem do s o v j e t o v. O tem nisem govoril zato, ker vam nisem imel ničesar novega povedati v tem pogledu. A danes sem slišal, da nekateri gospodje posebno zahtevajo in žele in misiljo, da je potrebno, da tudi naša država prizna sovjetsko Rusijo, posatvljajoč to državo v vrsto tistih, ki žele mir v Evropi. Imamo pa, gospodje senatorji, dva mira, enega zunanjega na meji, in drugega notranjega, socialni mir vsake države. Nočem odrekati, da vodijo sovjeti miroljubno politiko, ki naj jih ne poterne v odkrito vojno na njihovih mejah. Nočem odrekati tudi tega ne. da si sovjeti hudo prizadevajo, da ohranijo mir v notranjosti svoje države in to na hudo drastičen način in z zelo drastičnimi sredstvi. Toda, gospodje, nam tu v Jugoslaviji je potrebno še eno poroštvo, ki ga do danes od sovjetske vlade še nismo dobili, in to jjoroštvo je, da se sovjeti ne bodo vmešavali v naše notranje zadeve. (Viharno odobravanje na desnici.) Včeraj, gospodje, ste vznemirjeni slišali besede, ki jih je 6enator Milan Popovič tu govoril glede komunistične agitacije na naših univerzah. Vse dotlej, dokler sovjeti ne prenehajo komunistične agitacije pri nas. ne more biti govora o priznanju sovjetske vlade. (Viharno odobravanje na desnici.)
Slovenci in Hrvati
imamo 5 poslanikov
G. dr. Kramer se je poleg argumentov, na katere sem že odgovoril, dotaknil tudi naše diplomatske službe in rekel, da je treba našo diplomacijo napraviti bolj jugoslovansko tako, da bodo na najvišjih mestih naše diplomatske službe v tujini ne le Srbi, temveč tudi Hrvati in Slovenci. Glede tega vam lahko predložim statistične podatke. Ko sem prišel v zunanje ministrstvo, sem našel na položajih naših pooblaščenih ministrov samo enega Hrvata in nobenega Slovenca. Sedaj, gospodje, lahko rečem, da imamo enega Slovenca v tujini kot pooblaščenega ministra in ne enega Hrvata, marveč štiri Hrvate na mestih pooblaščenih ministrov Jugoslavije v tujin'. Zato se mi ne more očitati, da bi ne bil v personalni politiki svojega resora ta moment upošteval. (Dr. Kramer; Tega nisem očital v tem smislu.)
Tako sem razumel vaš očitek, odgovarja dr. Stojadinovič, (Dr. Kramer: Jaz sem govoril o organizaciji diplomatske službe od začetka Jugoslavije.)
Dr. Stojadinovič; Gospod kolega, nisem odgovoren za vse od začetka Jugoslavije. Odgovoren sem samo za to, kar delam. Tu sem slišal govor, ki se je začel z evropsko vojno, in v katerem so zanjo nalagali odgovornost tej vladi.
Naša politika napram Italiji
GosfKidje! Tovariš dr. Kramer je nato govoril o naših odnošajih s sosednjo kraljevino Italijo in dejal; »Mislim, da se vrše pogajanja, toda vse kaže, da smo zamudili pravi trenutek za ta pogajanja.« Tovariš Kramer pravi, da bi jih bili morali voditi tedaj, ko se je Italija nahajala v najtežjem položaju, ko je bila zaplulena v abesinsko vojno. Tedaj je bil trenutek ko bi bili mogli doseči od Italije vse koristi Ne vem, kako bi bil to tovariš dr. Kramer izpeljal. Opozoriti vas hočem na tole:
Medtem ko je trajala vojna v Abesiniji, so Italijo v Ženevi proglasili za napadalca in smo morali na podlagi sklepa Zveze narodov tako kakor
druge države izvajati proti Italiji sankcije. Ne vem,
llgled Jugoslavije
kako bi mogli z državo, proti kateri izvajamo sank- j dežele cije, hkratu sklepati prijateljstvo. Te kvadrature	"
kroga, priznam, da ne bi bil mogel izvesti tudi tedaj, če bi mi bil dr. Kramer povedal leto dni prej. (Odobravanje pri večini.)
Sitni gospo d Banianin
G. tovariš Banjanin je nato govoril o gentle-manskem sporazumu. Dejal je, da sem to pogodbo napačno tolmačil. V gentlemanskem sporazumu med Italijo in Anglijo je rečeno, da sta vladi Velike Britanije in Italije sklenili spoštovati pravice in interese vseh dežel ob Sredozemskem morju. Dalje pravi pogodba, da sta ti državi soglasni v tem, da nimata nobenih namenov, ne želja, da bi se iz-premenil teritorialni status držav v sredozemski kotlini. To je gospodje, zapisano v listini, ki je bila javno objavljena. Ko to čitam, naj navedem tudi izjavo g. Edena. ki je izšla v naših listih, ko je na interpelacijo nekega poslanca v angleškem parla
Gospodje so dalje rekli, da vodimo novo politiko in da ravnamo z vsemi državami lepo. Žal mi je, da je g. Grga Andjelinovič kot bivši diplomat, kot naš minister v tujini, da je naš ugledni tovariš dejal, da je naša politika sedaj podobna politiki »Pomozi Bog čaršijo na obe strane«, tako da bi se moglo reči, da je to cincarska politika. Nisem še slišal, da bi bil v katerikoli državi mož kakšnega ugleda dejal podobno o politiki svoje
Gospodje! Vsi, ki so potovali v tujino, vsi ki čitajo tuje liste, vsi ki spremljajo dogodke zunanje politike, so se mogli prepričati, da je ugled Jugoslavije sedaj mnogo večji, kakor je bil kdajkoli.
(Pritrjevanje in ploskanje na desnici.) Tu smo pojasnjevali svoja stališča. S svoje strani lahko rečem tole: Naše stališče kraljevske vlade v zunanji politiki odobrava velika stranka JRZ, v kateri je večina Srbov, večina Muslimanov in večina naših slovenskih bratov! Ne vem pa, gospodje, kdo podpira stališče, ki ga zastopata gg Banjanin in Grga Andielinovič. (Živahno odobravanje.)
Pozdrav predsedniku
dr. Benešu
Gospodje senatorji! Nočem vas mučiti z novim govorom, žebm omeniti veliko in visoko osebnost, predsednika dr. Bcneša in govoriti o njegovem prihodu v Belgrad Nisem hotel citirati be-
mentu na vprašanie. ali je upošteval legitimne in- sed g. Krofte. Toda sedaj pa hočem navesti, kaj
1 0ГОСО ,r l<lrf/icl.,HÎÎ n—l n л Ч.. I. nM. . T * ^ 1 : : „ „ Л .t	_______L* _ .. f l ___*,ET 1
terese v Jugoslaviji, pri pogajanjih z Italijo odgo voril, da more to z zadovoljstvom potrditi.
Če to izjavo primerjate z besedilom, ki sem ga pravkar prečital, kaj naj še pristavim, da bi še bolj potrdil točnost izjave, ki sem jo pred dnevi podal v skupščini.
Zbližanfe z Mad!arsko
Gospodje! G Banjanin je govoril o zboljšanju naših stikov z Madjarsko in mi je v tej zvezi očital tudi to, da je na neko konferenco v Budimpešto odšlo mnogo večje število senatorjev in poslancev, kakor jih navadno odhaja na podobne konference. Mi ni znano, ali je bil on v Budimpešti, vem pa, da jih je bilo iz njegove stranke precej. Če bi bili smatrali, da jih je preveč gospodje, bi se bili mogli žrtvovati za domovino in ostati v Belgradu. Vsekakor je pa, gospodje, v vsej tej zadevi naj-važne'še to, da veste, da vlada ni nikoli nameravala skleniti posebne pogodbe s sosednjo Madiarsko brez vednosti in odobravanja naših zavetnikov v Mali zvezi brez Romunije in Češkoslovaške. (Pritrjevanje na desnici.)
pravi g. Krofta na 25. strani svoie razprave.
»V svojem govoru meseca februarja 1937 je g. Stojadinovič ponovno izjavil, da je Mala zveza osnova njegove politike.« Gospodje, g. Krofta pravi dalje: »Sploh pa se mi ni treba dolgo zadrževati pri vprašanju naših medsebojnih stikov z Jugoslavijo. Mislim, da se bo značaj teh stikov najlepše manifestiral pred vsem svetom z obiskom, ki ga bo storil v Belgradu predsednik češkoslovaške republike g. Beneš na povabilo Nj. Vis. kneza namestnika Pavla.«
Gospodje! Ze januarja meseca je g. Krofta napovedal v listih, da pride g. dr. Beneš v Belgrad. O tem je pisalo tuje časopisje. Če mi še nismo objavili točnega datuma in ure prihoda, se to ni zgodilo za to, da bi preprečili, da bi te manifestacije ne bile takšne, kakršne b: morale biti. To odločno odklanjam. Brez dvoma gre za drugačne obzire. G. tovariš, ki je sicer diplomat, bo to vedel. Prav tako pa ni nobenega dvoma, da bo dr. Beneš deležen med nami tako s strani vlade kakor s strani ljudstva takšnega sprejema, kakor ga zasluži predsednik bratske in zavezniške države. (Dolgotrajno odobravanje in pritrjevanje.)
MSmsier §ioševic o uredbah za vseučilišhe profesorje
Na koncu svojega ekspozeja v senatu je prosvetni minister dr. Stoševič obrazložil tudi dvoie dopolnil k univerzitetnemu zakonu, ki se tičeta položaja vseučiliških profesorjev. V naslednjem sledi točno besedilo tega dela ministrovega govora:
Prva uredba, ki jo predlaga, je ta, da se morejo redni in izredni vseučiliški profesorji tudi brez njihove prošnje na predlog prosvetnega ministra upokojiti prei, nego so dosegi 70 let starosti, to pa v primeru, da so že dovršili 35 let dejanske državne službe in dosegli 65 let starosti.
Druga uredba ima za cilj, da prevede izrednega profesorja v pogledu početne plačilne skupine od IV/1 na IV/2, rednega profesorja pa od II/2 na III/2.
Po obstoječih zakonskih predpisih vseučiliških profesorjev ni mogoče brez njihovega pristanka upokojiti pred dovršenim 70. letom njihovega življenja in pred 35 dovršenimi leti državne službe. Ako pa so dovršili 35 let dejanske državne službe, iih mora država upokojiti, ako za to prosijo in sicer v roku enega meseca. Z drugimi besedami, država jih v tem primeru nc more prisiliti, da bi še naprej služili, če tudi bi to želela. Gre torej za privilegij posebne vrste, ki ga vseučiliški profesorji pred uveljavljenjem zakona o državnih uradnikih iz I. 1931 niso uživali in ki ga nobena druga skupina državnih uradnikov ne uživa, naj se nahaja na kakršnemkoli položaju.
Kraljevska vlada je prepričana, da vseučiliški profesorji v svojem težavnem delu na polju znan-etva in znanstvenega raziskovanja svojo umsko in telesno moč boli izčrpajo kakor drugi, ali vsaj, če že ne hitreje, pa vsaj tako hitro kakor ostali državni uradniki. Iz tega razloga je vlada smatrala, da je potrebno, da sc ustvari zakonska možnost za upokojitev v zgoraj omenjenih mejah, ako tako zahtevajo interesi službe. S posebnim po-vdarkom naglašam, da to možnost dobiva minister prosvete, ki se je lahko posluži, ali pa tudi ne posluži. Potemtakem ostaja tudi še nadalje možnost, da se vseučiliški profesorji obdrže v službi tudi po 65. letu starosti in po 35 letih državne službe, ako svoj poklic lahko brez težav opravljajo. S to uredbo je vzpostavljeno skoraj isto stanje, ki je obstojalo na osnovi zakona o univerzah pred uveljavljenjem zakona o državnih uradnikih iz 1. 1931. Ta uredba nikakor ne odstranjuje stalnosti profesorjev, kot to nekateri trde, kajti v resnici ohranijo profesorji svojo stalnost do 65. leta svojega življenja in do dovršenega 35. leta svoje službe. Sele potem lahko njihova stalnost pride v vprašanje, toda samo v primeru, ako pride v vprašanje tudi njihova sposobnost za službo.
Ravno tako ta odredba tudi ne zmanjšuje avtonomije vseučilišč, še manj pa jo v kateremkoli oziru okrnjuje, kot to nekateri brez vsake osnove trde. Gospodje, ki to očitajo, se ne spominjajo ali se noče;o spominjati, da je avtonomija zelo dobro funkcionirala od ustvaritve vseučilišč pa do 1. 1931 tudi brez te razlike od petih let, a nikomur ni padlo v glavo, da bi trdil, da ie bila avtonomija okrnjena.
Nadalje očitajo tej odredbi, da imajo fakultete, kot je na primer filozofska, kjer posamezne discipline poučujejo, in sicer z velikim uspehom poučujejo, poedini starejši profesorji brez naraščaja, ki bi jim mogel na stolicah naslediti, veliko škodo, ker je povojna aktivnost mladega naraščaja ravno na teh naučnih poljih padla. Ako bi se šefi imenovanih stolic upokojili, bi te naučne discipline bile v pravem pomenu besede obglavljene. To je, gospodje senatorji, za nas vse zelo žalostno odkritje. Mi se moramo resno vprašati: Če 35 let stalne službe ni bilo zadosti, da med tolikimi mladimi vseučiliškimi generacijami najdejo povolj-nega naraščaja, ki bi bil sposoben, da zasede posamezne stolice. potem moramo dvomiti, da ee bo to posrečilo v nadaljnih dveh. treh letih, ko bodo dotični šefi stolic po sili zakona itak morali oditi v pokoj. Če se nam še ta poslednja nada ne uresniči, kaj bomo počeli potem к temi к1о-licami. Jaz osebno nisem v tem pogledu noben
pesimist in mislim, da tudi vi niste.
Proti omenjeni uredbi navajajo tudi to, da traja obdelovanje posameznih znanstvenih vprašanj dostikrat dolga desetletja Dokončni rezultati pridejo včasih šele v poznejših letih. Iz tega razloga, da bi bilo zelo škodljivo za znanstvo, ako se bi z upokojitvijo odstranili profesorji ravno v trenutku, ko so prispeli do najvišjega razmaha svojega dela in ko prihajajo v položaj, da celim univerzitetnim rodovom predajo popolno in ure-leno znanje svoje stroke. To je točno in jaz sem prepričan, da ne bomo dobili nobenega prosvetnega ministra v naši državi, ki bi hotel takšnega znanstvenika upokojiti, a ravno tako tudi ne verjamem, da bi dotični znanstvenik, če tudi bi prišlo do upokojitve, hotel zaradi tega uničiti vse rezultate svojega 40 letnega znanstvenega delovanja
Sedaj prehajam na drugo odredbo o početnih skupinah rednih in izrednih profesorjev. Če tudi moram z veliko silo povdariti, da morajo vseučiliški profesorji v interesu znanstva in svobodnega razvoja naših vseučilišč uživati izrecne privilegije, ki jih ostale kategorije uradnikov nimajo, vendar smatram, da moramo tudi v tem pogledu biti zelo obzirni pri odmeritvi teh pravic, to pa z ozirom na materijalne možnosti naših davkoplačevalcev in z ozirom tudi na materijalno nagrado ostalih delov državnega urada.
Če pregledate številčno stanje vseh državnih uradnikov na osnovi proračuna za prošlo leto, boste ugotovili, da znaša skupno število državnih uradnikov 212.000. Od teh iih ie 328 razvrščenih v drugo skupino 1. stopnje, a od teh 328 jih ie 238 rednih vseučiliških profesorjev in samo 90 iih je med ostalimi strokami državne službe. Jaz sem ravnokar povdaril, da je potrebno, da morajo biti vseučiliški profesorji privilegirani in navedene številke tudi dokazujejo, da so privilegirani. Če omenjeno število danes še ni večje, vemo, da tega ne dovoljujejo denarne možnosti naše države. Samo iz teh razlogov je kraljevska vlada bila prisiljena, da početne skupine rednih in izrednih profesorjev prevede za dve, odnosno eno stopnjo nižje, to se pravi, na nivo, na katerem ostali državni uradniki s fakultetsko izobrazbo in na najvišjih položajih navadno zaključujejo svojo službeno karijero. Pri tem pa nismo zmanjšali zaključne skupine, ki so do sedaj bile v veljavi in bodo ostale tako tudi v bodočnosti. Drugi razlog za to odredbo je bi! ta, da se je pogostokrat dogajalo, da so se napravili skoki od IV"1 ali IV/2 takoj na 11/2.
V svojem ekspozeju v narodni skupščini sem že obrazloži! delo prosvetnega ministrstva v pogledu izgraditve notranje organizacije univerz in v pogledu novih uredb za posamezne fakultete. Ravno tako sem govoril tudi o ustanovitvi novih visokih šol Pri tej priliki želim eamo podčrtali, da sem v finančnem zakonu za prihodnje proračunsko leto zahteval pooblastilo, da smem podpisati uredbo o umetniških šolah vseh vrst v vsej kraljevini in uredbo o vrhovnem umetniškem svetu. Upam, da bom takrat imel priložnost, da uresničim že davne želje po umetniških šolah v Zagrebu in v Ljubljani in da jim bom na ta način dal položaj, ki jim po njihovih kvalifikacijah in po njihovem delu tudi pripada. Nisem se pa v svojem ekspozeju v narodni skupščini dotaknil dela ostalih ustanov, ki so namenjene znanstvu. Semkaj spadajo narodne knjižnice v Belgradu, Ljubljani, Kragujevcu in Nišu. Te ustanove le težko opravljajo svoje zaslužno delo, ker jim primanjkujejo denarna sredstva za nabavo novih knjig, revij in časopisov Težave dela tudi dejstvo, da nimamo nobene enotne zakonodaje v tem oziru. Upam, da b om v prihodnjem proračunskem letu izdelal načrt zakona o javnih knjižnicah, načrt, ki ga v mojem ministrstvu ravnokar izdelujejo.
— Pri inprlju motnjah » prebavi vzemite zjutrnl na prazen želodec kozarec naravne »Prani-lose! err-nfifp«.
Kaj pravite?
Čudna je la /godba, ali resnična. Živim 12 let n Vojvodini. Pred doema letoma sem pisal neki tordkl o Sofijo (Bolgarska) pismo o slovenskem in za vsak slučaj o francoskem jeziku. OdgoooriU so mi n čisli slovenščini! Letos sem se obrnil s slovenskim pismom do nekega samoupravnega urada v Ljubljano in pozneje do neke tvrdke v Celje. Mislile g. urednik, da sem dobit odgovor v slovenščini, ne to se samo iz Sofije lahko dobi, alt iz I, juhi j/me in Celja pa piši jo v srbeko-hrvatskem jeziku. Sedaj si belim glavo, kako naj pišem o bodoče, da dobim odgovor d slovenščini?
Kolerlar
Torek. 23. marca: Jožef Oiiol; Pelagija, mu-čenica.
Novi grobovi
t Župnik Franc Rajčevič. Kakor je že včeraj poročal »Ponedeljski Slovenec«, je v soboto nekaj minut pred polnočjo umrl v ljubljanskem Leonišču Franc Rajčevič. resign. župnik in beneficat v Vogljah v župniji Šenčur pri Kranju. Kodil se je na Trati nad školjo Loko in bil v 73. letu starosti ter 47. letu mašništva. Njegovo truplo so v nedeljo popoldne prepeljali v Voglje, odkoder je danes dopoldne ob 10 pogreb v Šenčurju. Naj v miru počiva blaga duša!
t G. Ivan Bajžclj, strokovni učitelj v p v Ljubljani je po hudem trpljenju v nedeljo umrl. Pogreb bo danes ob 3 popoldne.
t V Lučah je umrla g. Marica Pustoslemšek, poštarica in posestnica. Pokopali so jo v nedeljo dopoldne na župnijskem pokopališču v Lučah.
t V St. Janžu na Dolenjskem je odšel v večnost gospod Ivan Prijatelj, posestnik in trgovec Pogreb je bil včeraj dopoldne.
t V Ljubljani je umrl gospod Ivan Malenšek, železniški nadsprevodnik v |>okoju. Pokopali so ga včeraj popoldne. — V Mostah je v 89. letu starosti mirno v Gospodu zaspala gospa Frančiška Ma-renčič roj. Grunt. Pogreb je bil v ponedeljek popoldne — V šiški je v 78. letu starosti umrla ga. Marija Kavčič roi. Kozjek, upokojenka tobačne tovarne. Pokopali so jo včeraj popoldne.
t V Ljubljani je umrla g. Marija Vrhunc roj. Kozina. Pogreb bo danes ob pol 5 jxipoldne.
t V Dol. Logatcu je mirno v Gospodu zaspala gospa Kati Štrban roj. Maček. Pokopali so jo v nedeljo popoldne na župnem pokopališču v Dol. Lcgatcu.
Naj jitn sveti večria luč! Žalujočim naše globoko sožalje!
VELIKO MNOŽINO ODPADKOV
odstranjujejo iz telesa z milim in sigurnim delovanjem
ARTIN — DRAŽEJE Dr. WANDERA.
Dobivajo se v vseh lekarnah v škatljicah po 12 dra-žei Din 8'— in v vrečicah po 2 dražeji Din 1'50.
Ogl. reg. pod S. br. 22115(13.
Cerkev v Kosezah izropana
Ljubljana, 22. marca.
V noči od sobote na nedeljo so do sedaj neznani vlomilci izropali prijazno cerkvico pod Rožnikom v Kosezah. Vlomilci so vdrli skozi okno, zvili varovalno mrežo in razbili okno, nakar so imeli prost velop v cerkev. Medeninasta vratca la-hernaklja so s silo odprli. V labernaklju so našli povsem novo mon.štranco, ki je bila pripravljena za cerkveno opravilo drugega dne. Odneeh so mon-štranco in ciborij s svetimi hostijami, kar kaže ta zločin še v hujši luči. V zakristiji so nalo razbili omaro in ukradli kelih, v cerkvi pa so razbili vse nabiralnike in enega celo odnesli. Drugega dne je cerkovnik z grozo opazil ta strašni zločin. Obveščena je bila policija, ki je posnela prstne odtise, s katerimi upa izslediti zločince. Ljudje, ki so prihajali k jutranji službi božji, so s strahom gledali razdejanje v hiši božji. Policija je uvedla energično preiskavo, toda do sedaj še brez uspeha. Zal so bile prenagle vesti, da so zločinci že v rokah pravice. Isto noč, ko je bil izvršen vlom v cerkev, so bili izvršeni tudi štirje vlomi v bližnje hiše. Nekdo je bil celo na cesti napaden in oropan. Storilci teb zločinov so sicer v rokah pravice, med njimi pa niso cerkveni roparji, ki so se umaknili roki pravice. Cerkveni roparji bi kmalu padli v roke šentviških orožnikov. Na bližnjem potoku se je razvil ogorčen boj med orožnikom in roparskim beguncem ter je orožnik padel pri tem v potok, zločinec pa je odnesel pete. Orožnik je streljal za zločincem, vendar pa ga v temi ni zadel. Skoda, ki jo trpi cerkev, znaša okoli 8000 Din.
—	Velikonočna številka »Bogoljuba« (za april) ima to-le pestro vsebino: Pesnitev: Marija v božji naravi: IV. Cez morje in in čez polje. (S. S.) Razprave: Cez štiri sto let. (Jos. Šimenc. — Zanimive cerkveiiozgodovinske ugotovitve.) — Mati svete Družine. (1'csem. — Fr. Kunstelj.) — Nekaj za pirhe. (A. V. dr.) — Naši odgovori: 4. Zakaj pa danes ne? (J. Langerholz.) — Pilat. (J. S.) — Pelin in med. (Primerno razmišljanje za velikonočni čas. A. C.) — Misijonar Friderik Baraga v domovini pred 100 leli. A. Sir.) — Listek: Soncu naproti. (Achermann — Pucelj.) — lz življenja Cerkve: Po svetu in domovini. Marijine družine. — Iz kraljestva svete ljubezni. Prazen stol. — Anekdote. Odgovori. Razno. Dobre knjige. Iskre. Prošnje in zahvale. Mesečni nameni in vedno češčenje. — Odpustki. — Naslovna slika: Jezus in dva učenca v Emavsu. Med besedilom: 0 slik v bakrotisku.
—	Velikonočne počitnice na narodnih šolah v dravski banovini. Velikonočni odmor traja letos «I vštetnea 25. do vštetega 30. marca. Dne 31. marca so vrši zopet redni pouk.
—	Slovenski graditelji za svoje siromašne tovariše. V nedeljo je imelo Združenje pooblaščenih graditeljev za dravsko banovino v Ljubljani svoj redni občni zbor. 0 poteku lega občnega zbora je poročal že »Porifd. Slovenec«. Važen pa je sklop Združenja, ki knže veliko socialno razumevanje in tovarištvo med slovenskimi graditelji. Občni zbor je namreč soglasno odobril sklep, da se ustanovi nodporni fond. v katerega bodo dolirali 10% iz prebitka lanskega proračunskega zaključka in pa
10% iz letošnje članarine, o dotacijah v prihodnjih letih pa bodo sklepala seveda še nadaljna zborova. nja. Iz tega podpornega fonda, Iri bo zaenkrat znašal okoli 10.000 Din. bodo jiodpirani nekateri pooblaščeni graditelji, člani Združenja, ki so obubožali ali osiroteli. Tako «p je tudi Združenje graditeljev priključilo onim stanovom, ki v smislu stanovske solidarnosti podpirajo svoje socialno šibkejše pripadnike.
—	Potnikovo velikonočno potovanje v Carigrad. Za katoliške velikonočne praznike organizira
Putnik« skupinsko potovanje do Carigrada v okvirju medbalkanekega sporazuma. Potovanje se bo vršilo od 24. do 31. marca. Udeleženci odhajajo iz Belgrada 24. marca ob 23.40 tako, da pridejo v Carigrad (preko Sofije) na Vel. petek ob 10.22. Za časa 4-dnevnega bivanja v Carigradu posetijo izletniki Galato, Zlati Rog ter si ogledajo džamije in muzej, Teodosijeve zidove, Jadransko kapijo, Sveto Sofijo, dvorec v Starem Seiaju, Bosfor, Dolma Bak-če, trdnjavo Rutnoli In dr. Povratek iz Carigrada v ponedeljek 20. marca ob 20.30, prihod v Belgrad v sredo 31. tnarca ob 6.50. Vožnja iz Belgrada do Carigrada s hrano in stanovanjem stane 2200 Din odnosno 2.330 Din za one, ki se nastanijo v prvovrstnih hotelih. Isti aranžinan z vožnjo v III. razredu slane 1700 Din odnosno 1830 Din. Ogled Carigrada in Izlete je treba plačati posebej. Izletniki izven Belgrada uživajo 50% popust na vožnji od 6voje postaje do Belgrada. Prijave za to zanimivo potovanje sprejemajo vse Putnikove biljetarnice do
21. marca.
—	Za Putnikove velikonočne avtobusne fzlete:
Benetke (vožnja in prehrana) 475 Din; Trst (vožnja) 115 Din, je podaljšani termin za prijave do 25. t. m. opoldne.
—	Živinski in kramarski sejni v Laškem bo v četrtek, dne 25. marca.
— Brivci! Zaradi velikega zanimanja glede cen higijeničnega aparata naznanjam, da pošljem na zahtevo s povzetjem za 60 Din Dionizij Hajduk, Št. Vid-Stična.
—	Na dan Marijinega Oznanjenja 25. marca in na veliko soboto, dne 27. marca denarni zavodi v Dravski banovini ne poslujejo. — Društvo bančnih zavodov za Dravsko banovino.
—	Prijet pobegli kaznjenec. Dne 13. t. m. je pobegnil iz ljubljanskih sodnih zaporov Karel Čermelj, italijanski državljan, človek nestalnega bivališča, ki je bil obsojen na večmesečno zaporno kazen. Klatil se je po ljubljanski okolici. Posrečilo se mu je, da je deloma izmenjal jetniško obleko in je okrog prosjačil. Orožniki v Vevčah, ki imajo te dni prav mnogo posla s poizvedbami o neznanih požigalcih. so ga prijeli m v nedeljo pripeljali nazaj v sodne zapore. Pri njein so našli 75 Din gotovine, ki jo je gotovo dobil pri svojih zločinskih tovariših.
—	Olrok padel s kozolca. V Stranjah pri Kamniku je padel s kozolca 7-letni posestnikov sin Ivan Otolani ter si zlomil levo roko. Prejieljan je bil v bolnišnico.
Ljubljana
V torek, 23. marca:
Gledališče
DRAMA: Torek, 23. marca: Zadnji signal. Red A. — Sreda, 24. marca: Mod štirimi stenami. Krstna predstava. Premierski abonma. — Četrtek. 25. marca: Zaprto. — Petek, 26. marca: Zaprto. — Sobota, 27. marca: Zaprto.
0PEUA: Torek, 23. marca: Navihanka. Red Četrtek.
Predavanja
Frančiškanska dvorana. Frančiškanska рто-sveta vljudno vabi vse svoje člane in prijatelje na Pasijonsko prireditev s krasnimi slikami, glasbo in svečanim besedilom, ki bo drevi ob 8. Predprodaja kontrolnih listkov za sedeže v pisarni >Pax et bonum« po 2 Din.
Antropološko dokazovanje očetovstvu je naslov 20. poljudno-znanstvenega predavanja Prirodoslovnega društva, ki bo drevi ob 6 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Predava g. priv. doc. dr. B. Škerlj.
Prireditve in zabave
Prva ponovitev verske fgre Pilat bo v sredo zvečer ob 8. Čisti prebitek je namenjen za novo ljubljansko semenišče. Predprodaja vstopnic v pisarni Pax et bonum, frančiškanska pasaža.
Sestanki
Dekliški krožek prosvete Ljubljana-mesto ima drevi ob 8 svoj redni sestanek v Vzajemni zavarovalnici. — Pridite vse!
Klub trgovskih akademikov v Ljubljani. Občni zbor kluba bo v torek, dne 6. aprila t. 1. ob 20 na tukajšnji Trgovski akademiji.
Kino
Kino Kodeljevo: Danes ob 8 rLurd v žaru svojih čudežev« in »Nataša« (Harry Baur).
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Res-ljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič.
Solitsko gfcisbeno društvo
„Zvonimir"
V sredo zvečer bo splitsko glasbeno društvo »Zvonimir« priredilo v ljubljanski filharmoniji oralorij Borisa Papandopuia »Muka Isusova«, ki je napisal n aosnovah starega narodnega petja v Dalmaciji in to za sola in moški zbor a capella. Narodno petje, ki je služilo oraloriju za temelj, se je še danes ohranilo po raznih krajih Primorja. Tradicija izhaja iz dobe nekoliko stoletij nazaj in je to cerkveno petje ustno izročilo, ki prehaja od očeta na sina. Sam izvor je nepoznan. Melodije nas spominjajo na čisto psalmodično lilurgično petje. Nenavadne so intonacije, nenavaden ritem tn zapletena je metrična razdelitev, motivi pa se ponavljajo zmerom v novih variantah, okrašenih z bogatimi in nielodioznimi »fiorilurami«. Kot osnovo na vsak način lahko smatramo grogorijanski cerkveni napev, ki je iz cerkve prešel v narod in se pomešal z narodnimi pevskimi elementi ter se povrnil v cerkve v novi poživljeni in karakteristični obliki. To petje izraža globoko religioznost. Originalni tekst »Muke«, ki jo pojejo narodni pevci je napisan v nekem posebnem ikavskem dialektu, bogatem na karakterističnih starinskih narodnih frazah in izrazih. Komponist g. Papandopulo je ta surovi muzični materijal obdelal individualno ter tako izoblikoval epsko dramatično delo večjih dimenzij. V istem duhu jo ustvarjal nove motive, jo znašel nove melodije in na novo skomponiral večje slavko.
»Zvonimir« prireja s tem oratorijem malo turnejo ter ga izvaja v Knrlovcu. v Zagrebu iri v Ljubljani. Ljubljansko priredbo ho prenašal radio. Izvajali bodo: veliki moški zbor splitskega >Zvo-nimira*, solo partije pa bodo peli gg. M. Vidjak, H. Nonveilter (član splitskega gledališča), Z. Do-inančič, K. Skarlca in J. Strello. Dlrig al bo avtor sam g. Papandopulo.
1 Pilat je pri prvi svoji uprizoritvi na frančiškanskem odru dosegel zaželjen uspeh in še več. čisti prebitek pri prihodnjih dveh predstavah je namenjen za novo ljubljansko Baragovo semenišče in bo to «ploh prva prireditev, ki gre nje prebitek v ta namen. Zato vabimo cenieno občinstvo, da pokaže smisel za domača dramska dela in obenem voljo, da nekaj žrtvuje za tako potrebno novo semenišče. — Predprodaja vstopnic v pisarni Pax et bonum, frančiškanska pasaža.
1 Samarijanski tečaj pododbora društva Rdečega križa v Ljubljani se začne v ponedeljek dne 22. t. m. ob 19 v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklojičevi cesti štev. 20. Prijavljenim so bila poslana posebna vabila.
1 Ob 25 letnici delovanja prol. Krâla v Sloveniji je minister n. r. dr. Fran Novak poklonil Jugoslovanskemu akademskemu podpornemu društvu, ki mu predseduje g. prof. Krâl 200 Din. — Iskrena hvala!
1 Trgovine v četrtek, dne 25. t. m. na praznik Mar. Oznanjenja smejo biti odprte, — Združenje trgovcev.
1 Kazenskosodna razprava na Zaloški cesti.
Včeraj dopoldne so prebivalci Zaloške ceste bili očividci zanimive kazenske sodne razprave v bližini vojaške bolnišnice. Sodnik g. Oorečan z državnim tožilcem dr. Pompejem ie uvedel lokalno komisijo na licu mesta, ki je trajala skoraj 3 ure. Namen sodne komisije je bil. da ugotovi dejansko stanje, kako je voznik tvrdke kuriva Jezeršek, hlapec Štcpic, malomarno vozil 7. decembra tako, da je s svojo malomarnostjo, kakor mu to očita obtožnica, s koncem ojesa zadel pri časopisni deski v hrbet Pavla Stravnika in s tem povzročil з silnim pritiskom, da je [^oškodovanec 13. decembra v bolnišnici podlegel r>oškodbam. Ob'oženi hlapec Štepic je odklanjal vsako krivdo. Nekatere priče so izpovedale v breme obtoženca štepica, druge so ga skušale razbremeniti. Za razpravo na licu mesta je vladalo veliko zanimanie. Sorodniki umrlega Stravnika zahtevajo nad 137.000 odškodnine. Razprava je bila prekinjena in 6e bo nadaljevala 12. aprila pred okrožnim sodiščem, da bodo zaslišani še nekateri izvedenci.
1 Združenje mesarjev in klobasičarjov v Ljubljani naznanja cenj. občinstvu, da bodo mesnice in mesarske stojnice na praznik Marijinega Oznanjenja 25. t. m. odprte kakor ob delavnikih.
1 Predrzna tatvina zlate uro. Ostareli bivši krojaški mojster Anton Bizjak se je ves obupan zatekel na policijo ter ji sporočil predrzno tatvino, ki se mu je pripetila te dni v njegovem etanovanju v Bohoričevi ulici 16. Bizjak je zelo star mož in nekoliko naglušen ter ni slišal, kako eta se dva potepuha priplazila v njegovo spalnico ter mu odnesla z nizke omarice zlaio uro in zlato verižico z meda-ljončkom. Oboje je bilo vredno kakšnih 4000 Din. Sosedje so povedali, da sta ee tik pred tatvino klatila po hiši dva potepuha, ki sta na videz prodajala razglednice, v resnici pa sta le prežala na priliko, kje bi kaj ukradla.
1 Kupčkanjo ni dovoljeno. Znnimivega gosta je imela včeraj ljubljanska policija. V neko ljubljansko gostilno je prišel mlajši moški in se dvema gostoma predstavil — za cigana in konjskega pre-kupca, to se pravi mošetarja. Pričel je nagovarjati oba gosta, naj bi z njim »kupčkala«, to je igrala posebno vrsto kart. Gosta sta se nekaj časa obotavljala, nato pa sta le dovolila, da ju je »cigan« naučil te baje zelo zanimive igre. Cigan pa je pokazal nenavadno spretnost pri mešanju kart, toda šele potem, ko je šlo res za denar. Oba druga gosta sta bila naenkrat ob več etotakov. Bila pa sta le toliko pametna, da sta spoznala, kako ju neznanec goljufa. Poklicala eta stražnika. Goljuf se je hitro umaknil v kuhinjo in hotel odvreči karte, toda to se mu nI posrečilo. Ko ga je stražnik aretiral, je goljuf stražnika še grdo ozmerjal. Na policiji dozdevni cigan sicer taji vsak namon goljufije in pravi, da je imel pri kartah le erečo, rad pa pokaže, kako zna izvrstno mešati karte In kako vedno dobro zadene »svojo karto«. Mož bo moral na sodišče zaradi dveh prestopkov, to je zaradi hazardiranja, združenega z goljufijo In pa zaradi žaljenja stražnika.
1 Kakor bomba se je raznesla vest, da je Kle-fiševa« šunka, ki jo dobiš pri Khamu najokusnejša in odlične kvalitete. Telefon 20-69.
1 V bufetu »Rio« pristna dolenjska, štajerska, dalmatinska vina. Liter od 10 Din daljo, čez ulico ceneje!
Pilat
(Po prvi predstavi na cvetno nedeljo.)
Pilat, je problematika največje krivde med krivdami in visoka pesem neizmernosti božjega usmiljenja. Najstrašnejši greh je storil Pilat, svojega Boga je obsodil v smrt, a Bog noče, da bi se njegov sodnik f»gubil. Ne da Pilatu, da bi se iz obupa usmrtil in nenelioma ga išče, da bi spoznal svojo zablodo. Pilat pa je gluh za božje opomine, sem pa tja se vzdrami, a takoj spet pade nazaj v neodločnost in skepso. Veliki petek. Pilat je ves v moči in sijaju cesarskega namestništva. Premišlja nravi judovskega ljudstva in v svetlo bodoč-n-oet se ozira. Tedaj na stopi predenj odločitev, ki ji ni dorasel. Nedolžnega jetnika mu privedo Za karijejo gre, premišlja, cd prvega nastopa pred ljudstvom zavisi vse. Ali spone skepse mu ne dado. da bi našel odgovor na vprašanje: Kaj je resnica? in neodločnost mu ne da, da bi znal zavrniti očitek: Nisi cesarjev prijatelj. Svojo karijero si v trenutku zaigra: Tu ga imate, križajte ga. Pa se takoj Pilat zave svoje krivde in plane: Jaz sem nedolžen. Toda prepozno. Sedaj blodi Pilat |x> svetu s težko krivdo na duši. V pogovoru z bivšim stotnikom Petronijem, ki je postaj kristjan, se za nekaj trenutkov vzbudi v njem ejioštovanje do tistega, ki mu je bil prej samo nedolžen jetnik. A vprav spoznanje božje veličine mu pokaže velikost njegovega greha. Pilat ne more verjeti, da bi Bog odpustil tak zločin. V Bogu vidi svojega sovražnika, ki bo greh strašno maščeval. Zato ubije Pilat znanilca Kristusove vere Petronija in spet blagega duhovnika s sveto popotnico: Boga sovraži.
Neprestano se Pilatu sjx>vrača misel na nedolžne žrtve Kristus. Petronij, duhovnik ... Strašni prividi mu z grozo polnijo srce. a lo mu srca ne otaja. Pilat se še bolj zakrkne in slednjič ga takega najde sodba božje pravičnosti.
Cujemo, da bodo križarji prihodnji dve predstavi igrali za Baragovo semenišče. Spričo tega obisk še posebej toplo priporočamo, da bo dvorana jxipclnoma polna, kot to križarji s Pilatom tudi zaslužijo.	— fgh —
Maribfrcsfca eleiinUiic
Torek, W. mnrca ob 20: Fdcd nageljni. Red A.
PTUJSKO GLEDALIŠČE
Petok 3. nprlln ob 2П. «7>П«. Gostovanje .Narodnega
glcdiilldča« iz Maribora.
Poizvedovanja
Rokavica lz Jelenove kol« In sicer irtrsnat je Min !»gl>l>! i«nn, KHnr j" Jo n<\M. «« псргоЗ* ilq ln odjn v~ urertntitvu «Slovenca«. Seveda proti nagradi.
Maribor
m Krščanska ženska zveza prosi vse člane in članice, da se udeležijo na Veliko soboto procesije pri Sv. Magdaleni ob 4 popoldne, v stolni in mestni župni cerkvi ob pol 7 popoldne in na velikonočno nedeljo ob 5 zjutraj pri sv. Jožefu v Studencih. Vsi člani in članice vabljeni, da se udeleže vstajenja z društvenimi znaki. — Odbor.
m Mestni avtobusi bodo vozili na veliki četrtek 25. t. m. na progah Selnica, Sv. Martin in Ruše, kakor ob sobotah, ker se vrši tržni dan v Četrtek In ne v soboto.
m Premiera »Svete Ivane« na velikonočno nedeljo. Znamenito delo velikega dramatika Bern-liarda Shawa »Sveta Ivana«, ki riše v 7 slikah z blestečim stilom tragedijo device Orleanske, se uprizori na mariborskem odru prvič na velikonočno nedeljo zvečer.
m Verske konference za gospode Iz razum-ništva, ki so se pričele v Jezuitski kapeli sinoči, se nadaljujejo še drevi in jutri zvečer. Pričetok ob pol 8 zvečer. Govori p. Ludvik Doslal S. J. Opozarjamo mariborske izobražence na te konference.
m Smrt kosi. Na Pobrežju, ob Dravi 9, je
umrla v starosti 69 let posestnica Jožefa Kren. V bolnišnici sla umrla 34 letni mizar delavnice drž. žel. Ciril Tončič in 29 letna predilka Štefanija Ko-šenc. Naj počivajo v miru!
m 60.000 din škode je povzročil požar, ki je nastal v Šalovskem marofu na gospodarskem poslopju jiosestnika in trgovca Sigtnunda Frima. Vzrok požara ni znan.
m Krstna predstava »Rdečih nageljnov«. Nova izvirna slovenska opereta »Rdeči nageljni«, delo mariborskega režiserja in igralca Pavla Ras-bergerja, je doživela sinoči svoj krst na odru mariborskega gledališča, ki je bilo ob tej priliki docela napolnjeno. Opereto je gledališko občinstvo sprejelo izredno simpatično in z navdušenjem. Domače okolje, dober jibreto z obilico čustvenih, zabavnih in pestrih prizorov, z narodnimi motivi prepletena glasba in dobra igra ter petje našega operetnega ansambla, vse to je pripomoglo opereti do prepričevalne zmage. Avtor Pavel Rasber-ger je bil pri predstavi deležen toplega priznanja ter opetovano klican pred zastor. Krst njegovega najnovejšega operetnega dela je bila tudi tiha proslava njegovega 35 letnega odrskega udejstvo-vanja. Prejel je ob tej priliki obilo čestitk in darov. O opereti sami in izvedbi bomo objavili strokovno poročilo našega glasbenega kritika.
m Pevsko društvo »Poštni rog» v Mariboru je Imelo te dni svoj občni zbor, na katerem je bil izvoljen za predsednika ponovno tovariš Jurij 2ulaj.
m SSK Maraton. Vsf aktivni člani se pozivajo na sestanek jutri v sredo ob pol 20 na Livado. Razgovor glede klubovega nastopa. Teh. odbor.
in Novo telefonske številke za plinarno. MP — plinarna naproša svoje odjemalce, da se r>o-služujejo v nujnih slučajih, v času od 18. do 7. ure telefona št. 24-71. Za telet, pozive med uradnimi urami ostane telefon St 20-31 še nadalje v veljavi.
m Drzon vlom v vinsko klet. V klet mariborskega trgovca Tkalca, ki ima vinograd za K al varijo, so vdrli drzni vlomilci ter odnesli 60 litrov shvovke, napolnili so sodček z 200 litri vina, najmanj toliko vina pa so spustili po tleh ter nato zvalili sodček po strmem bregu navzdol. Spodaj so v neki napol dovršeni zgradbi priredili ponoči pravcato pivovanje z ukradenim vinom ter sodček docela izpraznili.
m Sladki kmečki kruh. — Pekarna Rakuša, Koroška cesta.
Celie
c Katoliško gospejno društvo dobrodelnosti v
Celju je imelo v nedeljo svoj redni letni občni zbor. Čeprav se o društvu med letom malo sliši, so poročila posameznih odbornic pokazala veliko dobrodelno delo društva. Društvo ima 210 članic. Stalno podpira mesečno okrog 30 revežev. Ker je bilo nekaj revežev lansiko leto sprejetih v Mestno zavetišče, so ee ostalim zvišale podpore. Skupno se je razdelilo 12.355 Din. Pri volitvah je bila ponovno izvoljena za predsednico gospa 2uža. Na novo eta bili izvoljeni v odbor ga. Golobova in gdč. Završnikova.
c Dve obrtniški zborovanji. Združenje «teklar-jev za dravsko banovino v Celju je imelo v nedeljo svojo redno letno skupščino. Zbornico je zastopaj svetnik g. Miloš Hohnjec iz Celja, okrožni odbor tajnik g. Koren. Steklarji so zahtevali spremembo § 141 obrtnega zakona v tem smislu, da bi trgovci z mešanim blagom ne smeli ukreniti na steklarskih izdelkih, predvsem šipah, nikaklh sprememb. S tem bi se zaščitila zelo propadajoča steklarska obrt. V združenju je organiziranih 54 steklarjev, pri katerih je zaposlenih 36 pomočnikov. — Ob 10 pa je bil občni zbor združenja obrtnikov konjaške stroke za dravsko banovino s sedežem v Ljubljani. Od 64 organiziranih članov, se je občnega zbora udeležilo 35. Zborovanje je vodil g. Matko Joras, zbornico pa je zastopal g. Franc Iglič iz Ljubljane. Na merodajne oblasti se je poslala resolucija, v kateri zahtevajo uvrstitev svoje obrti, ki je po sedanjih predpisih zakona prosta, v § 23 o. z., da bi s tem postala vezana obrt.
c Avtogenski varilni tečaj bo v Celju od 5. do 7. aprila t. 1. Interesenti se naj prijavijo Združenju kovinarjev najkasneje do 25. marca t. 1.
c Kino Metropol. Danes ob 16.15, 18.15, 20.30 »Vaški zdravnik«.
lugoslovanska knjigarna v Ljubljani
Za materinsko proslavo — priporoča Jugoslovanska knjigarna sledeče igrice in deklamacije: P. Krizostom, Otroške igrice V. zvezek: Zvezda — prizorček; Naočniki — igrica v dveh dejanjih: Ma-mičin praznik — deklamacija; Ce tvoja mamica je v letih — deklamacija. VI. zvezek: V Indijo Ko-romandijo — igrica v petih dejanjih; Materinski dan — deklamacija; Ali poznate mojo mamico — deklamacija. VIL zvezek: Mamičin najlepši dan — prizorček z rajanjem; V boj za mamico — otroški prizorček v dveh dejanjih; Kadar praznuje mamica svoj god — prizorček; Materina pot — deklamacija. Vsak zvezek stane Din 4. Savinšck, K mamici, slika otroške ljubezni v treh dejanjih Din 4; Meško, Mati — po Aleksandrovi pravljici dramatizirano Din 4; Poljanec, Mati — lirsko, dramatska slika Din 6, pevske točke Din 36; Materi (dekliški oder lil. zvezek) vsebuje 7 kratkih igric in več dckla-macij Din 10; Materin blagoslov, igra za mladino v treh dejanjih (Zbirka ljud. iger 14. snop.) Din 12; Bolhar, Materi — zbirka deklamacii in črtic o materi za mladino Din 18; Ljudski oder: 4. štev. obsega razne igre in deklamacije za materinski dan. Beseda o maternem trpljenju — deklamacija. Blažena mati llema, slika v 5 delih; Sirola. deklamacija; Skrbna mati v soboto zvečer — mal prizorček Din 6; Bolhar, Mati. Knjiga o slovenski materi — deklamacije in kratki sestavki za materinski dan vezano Din 28. Meško, Mati — dramatska slika v treh dejanjih Din 28.
Slovensko zadružno gibanje
Lani |e bilo po statistiki »Narodnega gospodarja«, glasila Zadruine zveze v Ljubljani v Sloveniji vpisanih v zadružne registre 52 novih zadrug (1935 48). Največ novih zadrug je bilo oeno-vanih na področju ljubljanskega trgovskega eo-diiča, 26, od česar odpade na samo Ljubljano 12. Nadalje beleži živahnejše gibanje e 17 ustanovitvami ie trg. sodišče v Mariboru, v Celju 7 in v Novem mestu 2,
Po namenu je bilo lani ustanovljenih (v oklepajih podatki za 1935): 6 (2) kreditnih, 1 (7) mlekarskih, 1 živinorejska, 1 (1) pašniška, 2 (5) vodovodnih, 2 (1) vinanska, 7 (11) konsumnih, 1 tiskovna, 11 (5) gradbenih 4 (4) obrtne in 12 (12) raiznih drugih zadrug. Preseneča veliko število gradbenih zadrug. Večinoma so to zadruge za zgradbo raznih društvenih domov.
V likvidacijo je lani stopilo 31 (21) zadrug, konkurza pa lani kot predlanskim ni bilo nobenega.
Iz zadružnega registra je bilo lani izbrisanih 22 (27) zadrug, od tega v Ljubljani 15, Celju 3 in Mariboru 4. Zanimivo je, da uradna objava navaja, da od 6 izbrisanih zadrug 6 zadrug «ploh ni začelo poslovati.
Po svetovni vojni kaže gibanje zadružništva v dravski banovini naslednjo sliko:
Leto Novi vpisi Likvid, Konk. Izbrisi
1919	50	20		9
1920	110	23		17
1921	74	35	«p»	21 •
1922	52	21		25
1923	43	23		31
1924	58	31	_	20
1925	51	27	2	16
1926	81	30	3	32
1927	46	28	3	27
1928	66	30	2	27
1929	80	19	2	46
1930	81	27	1	32
1931	288	27	1	10
1932	71	25	4	23
1933	53	25	3	13
1934	45	26	2	22
1935	48	21	„—	27
1936	52	31	—	22
Skupaj	1349	469	23	420
Priv. agrarna banka
lz poslovnega poročila Privilegirane agrarne banke posnemamo še nekatere značilne podrobnosti:
Na koncu leta 1936 so Imele podružnice vlog 19.26 milj. Din, to so pa prejeta začasna anuiteta od dolžnikov po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov. Do konca leta 1936 so dobile podružnice banke v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu ter oddelek za likvidacijo kmetskih dolgov v Belgradu 0.55 milj. Din za upravne in režijske stroške pri po-elih, izvirajočih iz uredbe,
PotočUo prinaša tudi posnetek o izplačanih hipotekarnih posojilih v letih 1930—1936, torej za 7 let. Iz te statistike je posneti, da je banka skupno dala v Sloveniji 4 hipotekama posojila v skupnem znesku 87.000 Din ali 0.02% vseh hipotekarnih posojil. Po banovinah so se v 7 letih likvidirana posojila razdelila sledeče:
donavska 305.4 (57.46), drinska 108.3 (20.35), savska 34.3 (6.45), vrbaska 25.3 (4.76), primorska 20.9, (3.95), zetska 18.2 (3.42), moraveka 14.0 (2.63), vardanska 5.1 (0.96), dravska 0.1 (0.02); prva številka pomeni milj. Din, v oklepajih pa % vseh posojil.
Iz tega se vidi, koliko je prihajala doslej za nas v poštev Privilegirana agrarna banka. To 6e mora zdaj temeljito izpremeniti.
Omejitve izvoza v Nemčijo odpadejo
Narodna banka je poslala denarnim zavodom nov cirkular glede prejšnjega cirkularja o omejitvi izvoza v Nemčijo. Narodna banka pravi, da do nadaljnega suspendira izvrševanje cirkularja z 10. marca in sicer v evrho ustvaritve možnosti, da se doseže sporazum o funkcioniranju plačilnega prometa z Nemčijo v pogajanjih, ki se vodijo med našo državo' ln Nemčijo.
Pač pa ostane še nadalje v veljavi točka 6 tega cirkuiiarj«, da morajo denarni zavodi redno pošiljati Navodni banki poročila o izdanih potrdilih za izvoz v Nemčijo.
Zborovan'e trgovcev v Ptuju
Dne 13. t. m je bil v Ptuju občni zbor Združenja trgovcev, kateremu je predsedoval podpredsednik g. Artenjak. Iz njegovega poročila posnemamo, da se sicer vidijo znaki izboljšanja drugod,
MiailJU, ud ac ai^c,	----■, -------e---
tuda baš ptujski okoliš je imel lani slabo letino tako v sadju kot v vinu. Krompir je bil letos po kakovsti slab Zaradi letine se mora dovažati v sicer agrarni kraj vsako leto še dosti žita in moke. Uprava Združenja je delala na to, da bi bil vsaj enkrat na mesec uradni dan Zbornice v Ptuju, kar je Zbornica ugodila. Lani se je število trgovcev v Ptuju povečalo za 7, odjavljenih oz. črtanih pa je bilo radi odključitve občine Hajdina 31 obratov, tako da je imelo Združenje na koncu leta 1936 151 obratov, vajencev je bilo nadalje 50 (28 moških), pomočnikov 156 (od tega 90 moških). Trgovska nadaljevalna šola je imela 45 učencev in učenk.
Iz blagajniškega poročila je razvidno, da so lani znašali dohodki 29.057,50 din, izdatki 32,201.50,
KuHurni obzornik
Pomenljiva s'ovensha nabožna knjiga
Pravkar je izšla že v drugem natisu knjiga uršulinke M. Elizabete »Srčni rubini svete Male Terezije Detela Jezusa«. Odmevi njenih pesmi. (Drugi natis 1937, str. 252, cena vezani knjigi 30 Din, kartonirani 20 Din. Na prodaj v Uršulin-skem samostanu v Ljubljani in v knjigarnah.)
Kakor poudarja letošnji postni pastirski list jugoslovanskih škofov, posebno pa še zadnja okrožnica sv. očeta Pija XI., ni bil morda nikdar tako glasen klic brezbožnega sveta: »Proč od Jezusa!«, kakor je dandanes. Vsi, ki se hočejo rešiti, morajo poslušati drug glas, ki ga nam kliče sveta Cerkev in ki se glasi: »Bliže k Tebi, o Jezus, bliže k Tebi, globlje v Tvoje skrivnosti, v Tvojo lepoto, v Tvojo ljubezen«. In kakor so v sv. Cerkvi vedno živele osebe, ki so s svojim de-lovan)em premagale vpliv nasprotnikov, kakor je n. pr. božja Previdnost postavila nasproti raz-dirajočemu vplivu Lutrovemu nesebično in požrtvovalno delo, ki ga je v korist sv. Cerkvi izvrševal sv. Ignacij, tako krepi in podžiga dandanes življenje sv. Terezije Deteta Jezusa vsepovsod k vrnitvi k Jezusu, k ljubezni do Jezusa. Mnogo sveta je pritegnila nase, mnogi hočejo za njo po tisti »mali poti«, ki jo je hodila ona; premnogi hočejo doumeti skrivnost njenega svetega življenja.
»Nikjer pa se duša tako ne razodeva kakor v pesmi in Terezija Deteta Jezusa je bila pesnica. Kakor je imelo njeno življenje eno središče — Jezusa, tako so ludi vsi utripi njnega srca, vsi izlivi niene duše veljali samo Jezusu. Terezijina pesem je himna ljubezni. Vanjo je položila vse tajnosti svoje čisle duše, vee globine svojega v Jezusu zasidranega srca« (predgovor v knjitfo
•tran 4.).	,
Naša bogunadarjena pesnica M. blizabeta ie nanizala na 82 kitic iz pesni sv. Terezije Detela Jezusa 32 prisrčnih, globokih in temeljitih premišljevanj, ki posegajo v vse zadeve duhovnega
tako da znaša imovina Združenja 42,945.50, podpornega sklada pa je 4397 din.
Pri volitvah so bili izvoljeni: za predsednika Lenart Franjo, za poslevodečega podpredsednika Snoj Ivan; upravo pa tvorijo: Artenjak Franc, Brenčič Anton, Cvikl Ivan, Hlupič Ivan, Kreft Hinko, Ornig Pavel in Vrabl Franjo; nadzorstvo: Brenčič Alojz, Sonnenschein Hinko in Scharner Albert; v zvezo trg, združenj Snoj Ivan in Senčar Milko. Ker občinski svet v Ptuju ni upošteval ugovora Združenja glede zvišanja 5% občinske dc-
klade, proti temu protestira občni zbor.
*
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini dolžnika Ivana Remžgarja. posestnika, gostilničarja in neprotokoliranega trgovca v Žerovnici pri Grahovem na Notranjskem. Poravnalni sodnik Franc Slabé, starešina okrajnega sodišča v Cerknici, poravnalni upravnik Milan Kravanja, trgovec v Cerknici. Prijava terjatev do 22. aprila. Poravnalni nalog 29. aprila ob 10. v Cerknici. Ponuja 4% kvoto priznanih terjatev, plačilo v 4 enakih, zaporednih, tromesočnih obrokih, prvi obrok plačljiv tri mesece po pravomočnosti poravnave. Kot porokinja nastopa njegova soproga Marjeta Rem-žgar.
Klub trgovskih akademikov v Ljubljani«. —
Občni zbor kluSa bo 6. aprila t. 1. ob 20 na tukajšnji Trgovski akademiji.
Borza
Dne 22. marca 1937.
Denar
V zasebnem kliringu je angleški funt ostal na naših borzah neizpremenjen v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu 237.20 238.80.
Avstrijski šiling je v Ljubljani narastel na 7.98—8.08, v Zagrebu na 7.9350—8.0350, v Belgradu na 7.9405—8.0450.
Grški boni so beležili v Zagrebu 31.085 do 81.785.
Italijanske lire so beležile v Zagrebu 2.28 blago, v Belgradu 223.80—226.20.
Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 11.89 do 12.09, v Zagrebu na 11,84—12.04, za sredo aprila so beležili 11.80—12.—, za konec aprila 11.8450—12.0150. V Belgradu so beležili 11.7977 do 11.9977.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 2.493.633, v Belgradu 5.941.000 din. Efektni promet je znašal v Belgradu 553.000 din, v Zagrebu je bil srednji pri slabi tendenci.
L ju b I j a n a. — Tečaji s p r i in o m.
Amsterdan 100 h. gold .... 2894 66—2409.25
Berlin 100 mark...... 1759.08—1772.91
Bruselj 100 belg...... 737.06— 742.11
Curih 100 frankov...... 996.45—1003.52
London 1 funt.......213.46— 215.52
Newyork 100 dolarjev .... 4344.76—4381.07
Pariz 100 frankov...... 200.87— 202.31
Praga 100 kron...... 152.54— 153.64
Trst 100 lir ....... 229.69— 232.77
Curih: Belgrad 10, Pariz 20.1625, London 21.45, Newyork 439.125, Bruselj 23.126, Madrid 240.20, Amsterdam 176.60, Berlin 80.40 (81.85), Dunaj 110.60, Stockholm 107.80, Oslo 95.75, Sofija 15.31, Praga 83.10, Varšava 86.—, Budimpešta 3.90. Atene 3.45, Carigrad 3.25, Bukarešta 9.465, Helsingfors
življenja, na vsakega bralca, čudovito vplivajo in ga usposobijo, da »začuti dih lepše pomladi kot jo ima zemlja, vonj divnejših rož, kot so tiste, ki žare na naših gredicah; da zasluti lepoto, ki je ne vidi človeško oko, erečo, ki je svet ne more dati«, Ako se bodo ta prelepa premišljevanja razširila med ljudstvom, bo sveta Terezija Deteta Jezusa, svetnica sonca, cvetic in ljubezni, povzročila s svojimi nauki in navodili, da bo zagorelo tisoč in tisoč src v tisti veliki ljubezni, v ljubezni žrtev in premagovanj, v ljubezni, ki prenavlja svet in dela svetnike.
Zato le>po knjigo »Srčni rubini svete Male Terezije Deteta Jezusa« vsem prav toplo priporočamo.	A. S.
*
Delavsko zavarovanje je nov mesečnik, ki bo prinašal navodila in pojasnila za delavce in delodajalce. Pred kratkim je izšla prva številka, ki v uvodni besedi pojasnjuje namen lista: služiti koristim zavarovancev in njih svojcev, ščititi jih ter jih pravilno upoznavati z vsem. kar je v zvezi z vprašanjem zavarovanja. List izdaja Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Prva številka ima sledečo vsebino. Dom zdravja v Kranju. — Navodila za delodajalce in zavarovance OUZD. — Prvi ukrepi ob nezgodi — Izterjava zavarovalnih prispevkov. — Prijavna in odjavna dolžnost. — Iz statističnega oddelka OUZD. — Katere bolnišnice se članom OUZD i-n njih svojcem na razpolago: — Razno.
Mišljenje o predosnovi gradjauskog zakonika za kraljevinu Jugoslaviju. Napisala dr. Bertold E i s n e r in dr. dr. Mladen P 1 i v e r i č , vseuči-liška profesorja v Zagrebu. — Pravosodno ministr. je razpcelalo zasnutek Državljanskega zakonika, različnim pravnim ustanovam, da izrečejo o njem svoie mišljenje. Pravna fakulteta zagrebškega vseučilišča je to nalogo poverila svojima profesorjema dr. Eisnerju in dr. Pliveriču. Ici sta skoro k slehernemu paragrafu imenovanega načrt» pristavila svoje opombe. To njuno delo je izdalo Pravniško društvo in natisnila Tipografija d. d. v Zagrebu. Knjiga obsega 640 strani velike osmerke. Naroča sc pri tajništvu Pravniškega društva v Za rebu, Svačičev frg 4. dobiti pa jo je tudi v "seh njigarnah za ceno 80 Din.
Sfcof dr, Srebrnič oproščen
im res, da se glasi sodba okrožnega so v Zagrebu od 9. januarja 1937, opr. št. 1004/1036-1, tako, kakor je objavljena v v uglednem listu »Slovenec« štev. 43 od 21. lebr
Prejeli smo:
Ni res, da se glasi sodba okrožnega sodišča
-------- ' ~ ' '	- Kpr.
vašem
_	---------- ----- „-----februarja
1937. Resnica je marveč, da vsebuje tudi nastopni stavek:
»V očigled temu, da ee je Inkriminirano dejanje zgodilo 8. januarja 1933,
v očigled temu. da v konkretnem primeru z ozirom na višino kazni zastara pravica do pregona po § 78 zadnji odstavek k. z. v času od dveh let in po § 79 odst. 3 k z. v vsakem primeru (absolutno zastaranje) v času od 4 let,
v očigled temu, da so od dne, ko se je to dejanje izvršilo, pa do Izdatka te razsodbe pretekla že 4 leta,
v očigled temu. da je pred pravomočnosfjo razsodbe T. stopnje nastopilo absolutno zastaranje iz § 79 odst. 3 k z. in da je to zastaranje z ozirom na § 408/2 k. p. upoštevati po službeni dolžnosti v vsakem stanju postopanja, je bilo napadeno razsodbo razveljaviti in obdolženca po § 2S0 k. p. oprostiti od obtožbe«. —
iz Česar sledi, da je bil obtoženec dT. Josip Srebrnič škof na Krku, zaradi klevete oproščen samo za to, ker je medlem časom nastopilo štiriletno zastaranje.
V Zagrebu, dne 16. marca 1936.
Dr. Hugo Werk kao nunomočnik. — Uprava Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije.
»Slovenec« je razsodbo v procesu proti škofu dr. Srebrniču fiosnel dobesedno po hrvaških listih, v katerih pa ni bilo doetavka, ki ga omenja ta popravek, vsled tega ludi nismo mogli vedeti, da je bil vzrok oprostitve vladike dr Srebruiča zastaranje.
Vrednostni papirji
Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 88—89, agrarji 54—56. vojna škoda promptna 415—420. begluške obveznice 76—78, 8% Blerovo pos. 95—97, 7% Blerovo pos 87-88, 7% posojilo DHB 98—100.
Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 88.50—00 (90), agrarji 52.50- 08.50, vojna škod promptna 412—415 (414. 417), begluške obvez. 75 den,, 8% Blerovo posojilo 95 bi., 7% Blerovo posojilo 83—85 (88, 86). Delniro: Privatna agrarna banka 215—221, Trboveljska 200- 800, (200). Gut-mann 40 den., Ieis 17 dec., Osj livarna 100—170 (16Ô), Osj. sladk. tov. 200—220, Dubrovačka 820 den., Oceania 250—310.
Belgrad. Držami papirji: 7% investie, posojilo (88), vojna škoda promptna 400—411 (415. 110), begluške obvez. 80—76.50. dalm. agrarji 75.50 bi., 4% sev. agrarji 51.75—58, 8% Bler. pos. 94 —96.50, 7% Bler. pos. 84.50—87 (87), 7% pos. DHB 97— 100, 7% stab. j)os 87 —89. — Delnice: Narodna banka 7.230 den., Priv., agrarna banka 212—214 (216, 211).
Žitni trg
Novi Sad: Vse neizpreinenjeno. — Tendenca neizpremenjena — Promet velik.
ra	EE	B
»шшиинв		
Veliko filmsko delo po romanu plsatella Btefana Zvulsa
\ vrtincu enega veCera
v glavni vlogi uaby nior.ty, ohariee Vanel Keilja: V, Tourlt.nsiiy
Dnnalikt v e 1 e f i lm
Marija BašhirCeva
r glavni vlogi Liti Otrvae, bana Jarai, SzOke Siak&il.
iiffiiffil
Veliki Spljonainl «lm U lunatkih bolev ia casa rueko-l&poniKo volne
PORT ARTUR
A Clou Woblbruck — lien« Paitgen
Zakaj trpite
na bolečinah revmatizma in gibta, če to ni potrebno? Vzemite Nibol tablete Bahovec, kalere Vam olajšalo muke. Tudi pri živčnih bolečinah in pri glavobolu in zobo-bolu. kakor ludi pri boleznih prehlada in hripe vzemite »Nibol« tablete Bahovec. pa boste zadovoljni.
Zahtevajte v lekarnah izrecno prave Nibol-tablele Bahovec v originalnih stokleničicah. 20 tablet 20 Din nli 40 tablet 34 Din z napisom proizvajalca: Apoteka Mr. L. Bahovec. Ljubljana. Kongresni Irg.
S. br. 17970'S»
Programi Radio Ljubljana i
Torek, 23. marca: 11 Šolska ura: Na Holandskem v deželi vrtov in mlinov na voter — vtisi s potovanja (ga. Milena Vrčonl — 12 Cvetke in pomlad (ploAčo) — 12.45 Vremo, poročila — 18 C*», spored, obvestila — 13.15 Glasbeno suite (ploščo) — H Vreme, borza — 18 Koncert Radijskega orkestra — I*.tO Prepoved, grške omike po Arabcih (e. Fr. Tersoglav) — lil Cas, vrome, poročila, spored, obvestila — 19..10 Nae. ura: Umetna obrt v Jugoslaviji iV. Tkalčič, Zagreb) — 10.50 Zabav-nI zvočni tednik — 20 IV. skladnteljska nra: dr. Oojmir Rrok. Sodelujejo: ira. Pavlu Г-ovSetova g. prof. M. 1.1 povàek, zbor *Sloge-. in predavatelj g. dr, Dollnar — 21.18 Narodne pcHinl (plošče) - 21.30 Koncert HndiJ skoga orkestra — 2? fas, vreme, poročila spored — 22.18 Peeml Iz eover* In jtign (nadllskt orkester).
Oglas
Odrske menze v Lčub! ani
1.	V oficirskem domu v Ljubljani se odda v zakup oficirska menza za eno leto.
2.	Na dan 15. maja 1937 se bo vršila javna pismena licitacija.
3.	Kavcija znaša 5000 Din, ki mora biti položena pri blagajni oficirskega doma v Ljubljani
I v gotovini ali v državnih -vrednostnih papirjih najkasneje do 14. maja do 18. ure.
4.	Začetek licitacije ob 11 dne 15. maja 1937.
5.	Pogoji se dobe pri delovodji oficirskega doma v Ljubljani od 25. marca dalje.
6.	Pismene ponudbe se sprejemajo do 1F>. maja do 10. ure.
Št. 74. od 17. marca 1937 v Ljubljani.
E ki
шшшшш
•л» • ш ; T »'■•■' t
Zahvala
Za Številne izraze sočutja, brzojavne, pismene in osebne, nadalje za krasne vence in Šopke, poslovilne govore, petje, ter vsem, ki so blagega pokojnika spremili v tako častnem številu na njegovi zadnji poti - izrekamo tem potom našo prisrčno zahvalo.
Toplice, dne 20. marca 1937. Rodbini Pečjak in Barbič
				
i . K' .				
Pravilnik o tombolah
Strožji predpisi za razne srečolovne igre
Belgrad, 22. marca. AA. Na podlagi čl. 34 in 44 zakona o ustanovitvi in ureditvi državne razredne loterije in na predlog upravnega odbora državne razredne loterije je kmetijski minister izdal pravilnik o zasebnih loterijah, tombolah in slično. Pravilnik se glasi:
Po pooblastilu iz Čl. 34 zakona o ustanovitvi in ureditvi državne razredne loterije za podpiranje narodnega gospodarstva, sme kmetijski minister po zaslišanju upravnega odbora državne razredne loterije dovoliti posameznim ustanovam prirejanje loterij, tombol, srečolovov itd. po določilih tega pravilnika. Nobena srečolovna igra, ne glede na način, kako se opravlja, se ne sme prirediti brez dovoljenja kmetijskega ministrstva. Loterije s srečkami, tombole in druge take igre se lahko dovoljujejo, če sestoje dobitki iz predmetov in če skupna tržna vrednost dobitkov predstavlja najmanj pol celotne vrednosti izdanih loterijskih srečk, tombolskih kart itd. Cena loterijskih srečk, tombolskih kart se določa glede na namen igre in na druge okoliščine, posebno glede na velikost in socialno strukturo prireditelja, vendar celotni znesek izdanih loterijskih srečk itd. ne sme presegati 400.000 din. Izjemno se lahko dovole tombole z dobitki, ki predstavljajo najmanj polovico zneska, dobljenega za tombolske karte, skupna vrednost tombolskih kart pa ne sme presegati 100.000 dinarjev.
Prošnje za dovoljenje teh srečolovskih iger se imajo pošiljati na kmetijsko ministrstvo preko pristojne upravne oblasti prve stopnje. V prošnji je treba navesti vrsto igre, ki se ima prirediti, in namen čistega izkupička. Pristojna upravna oblast prve stopnje bo poslala prošnjo preko pristojne banske uprave kmetijskemu ministrstvu in jo opremila z utemeljitvijo, zlasti glede števila in cen loterijskih srečk, tombolskih kart itd. ter o drugih potrebnih informacijah glede delovanja in veličine ter socialne strukture kraja, kjer se ima srečo-lovska igra vršiti. Prošnja ima biti po predpisih taksirana in ji je treba priložiti pravila ustanove,
društva itd. ali pa dovoljenje pristojne nadzorne oblasti, če je prosilec javna ustanova. Prošnji za dovoljenje mora biti priložen načrt, kako se bo igra vršila. V načrtu mora biti navedeno:
1.	celotno število loterijskih srečk s ceno posameznih srečk ali pa celotno število tombol in posamezno ceno itd.
2.	Dobitki in njihova celotna vrednost s pripombo, ali so dobitki kupljeni ali podarjeni ali kako drugače nabavljeni.
3.	Dan, kdaj se bo, kraj in prostori, kjer se bo vršilo žrebanje dobitkov. Prodaja loterijskih srečk in tombolskih kart ter zbiranje prispevkov se lahko vrši samo v dovoljenem času.
Enemu prosilcu se sme dovoliti prireditev samo ene izmed navedenih srečolovskih iger v teku koledarskega leta, in sicer samo v enem kraju, to je v sedežu prosilčevem. Ustanovam, katerih področje se razteza na vso državo, se sme izjemno dovoliti prirejanje takih iger tudi v drugih krajih, če za te kraje dado pristojna upravna oblast prve stopnje in pristojna banska uprava izda ugodno in utemeljeno mnenje, tnko da bo zastran določanja loterij in cen loterijskih srečk itd. veljale za vsak kraj določbe tega pravilnika. Kmetijski minister bo obvestil državno razredno loterijo o vsaki taki loteriji, državna razredna loterija bo pa dolžna dobiti točno evidenco o dovoljenih igrah.
Natančnejše določbe o izvajanju teh srečo-lovnih iger in o nadzorstvu nad njimi bo izdal kmetijski minister na predlog upravnega odbora državne razredne loterije s posebnim pravilnikom o prirejanju dovoljenih zasebnih srečolovnih iger. Dokler ne izide ta pravilnik, ostane v veljavi pravilnik o zasebnih loterijah z dne 27. junija 1032, v kolikor njegova določila ne nasprotujejo določilom tega pravilnika. Do dneva, ko stopi v veljavo novi pravilnik, se bodo odobrene srečolovne igre vršile na podlagi izdanega dovoljenja kmetijskega ministrstva. Ko stopi ta pravilnik v veljavo, prenehajo veljati določila pravilnika z dne 31. decembra 1930.
nik. g ministra Kreka g. dr. Faganel. S tega mesta vsem ponovno iskrena hvala!
Zbor je v prestolnici dostojno zastopal slovensko pesem, slov. učiteljstvo m se nad vse častno poklonil manom Emila Adamiča. V pozdravnem in poslovilnem govoru je g. Jakšič, načelnik oddelka v ministrstvu prosvete, izjavil, da je zbor na pravi poti in da lahko sedaj pričakuie mnogo več uvidevnosti in pomoči od merodajnili oblasti. To je člane izredno navdušilo, da so 6e z velikim veseljem odpravili naprej.
Kragujevac, 20. marca.
Ob 2 popoldne je UPZ prispel v Kragujevac, kjer so ga pozdravili zastopniki civilnih in vojaških ter prosvetnih oblasti. Razvil se je sprevod z godbo na čelu proti mestu Pričakala nas je šolska mladina, katera nam je pri pozdravu zapela himno »Hej Slovani« in »Po lezeru«. Natančnejše bomo še poročali.	S. E.
Učiteljski pevski zbor v Belgrada
Belgrad, 20. marca.
Iz Borova smo krenili preko Vinkovcev proti Belgradu. Vozili smo se ponoči in zjutraj smo zagledali Donavo in za mo z meglo pokrit Belgrad. Veselili smo se prihoda v prestolnico, saj bi tu sem rad vsak državljan, ali vsaj mnogi... Ker je bilo zgodaj zjutraj, je odpadel vsak sprejem ter smo se takoj napotili v Učitljeski dom, da se malo od-počijetno vsi trudni radi dveh nočnih voženj so pospali pevci in pevke. Okoli 11 pa so začeli nekoliko spočiti vstajati, da so si ogledali prestolnico.
Kos'lo smo imeli v restavraciji Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev. Nato pa je bila vaja v Kolarčevi dvorani, ki je največja in za glasbene prireditve najbolj akustična dvorana na Balkanu. Zvečer je bil v njej ob po! 21 koncert. Da se je koncert lahko vršil, smo dolžni zahvalo glasbeniku in kritiku dr. Miloju Milojeviču. ki je nam odstopil dvorano, klavirski koncert 6voje hčerke pa je preložil.
Koncerta so se udeležile mnogo odlične osebnosti. Predsednik vlade g. dr. M. Stojadinovič se je pismeno opravičil, poslal pismene pozdrave ter 1000 Din. Notranji minister g. dr. Korošec pa je poslal svojega zastopnika in 500 Din Za oba darova se UPZ darovalcema iskreno zahvaljuje. Osebno pa se je koncerta udeležil gosp. minister dr. Krek Miha. senatorji gg. Pucelj. dr. Kramer, dr. Angjelinovič. dr. Zec ter poslanci gg Paštrovič, Videč in Lenarčič. Nadalje smo videli g. dr. Sa.n-dina, predsednika drž. sveta, g dr. Skarjo, predsednika Glav. kontr. Bilo je mnogo Slovencev, ki žive tu.
Koncert je bil po izjavi kritikov odličen. Zasedba glasov je po njihovem mnenju odlična, prav takšno je bilo tudi izvajanje. Izvajale so se Adamičeve pesmi, ker je bil ta koncert posvečen izključno spominu velikega Emila Adamiča. Sam koncert v gmotnem oziru ni najbolje uspel. Krivda je pač v tem. da je belgrajsko občinstvo s takimi in slič-nimi prireditvami že nasičeno, saj se zadnjih štirinajst dni vrstijo koncert za koncertom skoro sleherni dan. Moram pa tudi omeniti, da organizacija prireditve ni bila na višku, tako da je belgraj-ska slovenska kolonija za prireditev zvedela le slučajno in se temu primerno tudi udeležila. Kljub vsemu temu je zbor dobre volje zasedel svoja stara mesta v vagonih, pripravljenih za pot v Kragujevac. Tik pred odhodom vlaka smo zvedeli, da je naši prošnji za četrtinsko vožnjo ugodeno. Zasluge za ugodnosti vožnje imajo g. dr Krek, minister, poslanec za čakovski okraj g. Videč in osebni taj-
Ban Slovenije in župan dr. Adlešič v Belgradu
Belgrad, 22. marca. m. Tukaj se mudi radi potrditve proračuna ban slovenske banovine dr. Marko Natlačen. V Belgrad je prišel radi potrditve proračuna tudi ljubljanski župan dr. Juro Adlešič.
Za avtomatsho centralo v CeVu
Belgrad, 22. marca m. Davi je prispela semkaj deputacija iz Celja, v kateri чо župan Alojzij Mihelčič, Rudolf Stermecki kot zastopnik trgovcev, g. Hohnjec, ki zastopa obrtništvo, in g. Šubic kot zastopnik mariborske Tusko-prometne zveze. Deputacija je prišla v Belgrad radi posredovanja za avtomatsko rentralo v Celju. Prosila je za sprejem tudi pri obeh slovenskih ministrih ter pri poštnem ministru dr. KaJudjerčiču.
Osebne vesil
Belgrad, 22. marca. m. Z odlokom prometnega ministra je postavljen v X. pol. skup. za pomožnega vlakovodijo Franc Ivančič, uradniški pripravnik. Vpokojeni so naslednji poštni uslužbenci: Franc Vajs na pošti Ljubljana I., Mihael Legvart na pošti Maribor I., Martin Mlakar na pošti v Krškem, in Josip Peskar na pošti Ljubljana I.
Lepo uspela fantovska akademija
Ljubljana, 20. marca.
Ljubljansko okrožje Zveze fantovskih odsekov je priredilo na praznik sv. Jožefa ob pol 11 do-jioldne v Frančiškanski dvorani fantovsko akademijo s skrbno sestavljenim sjjoredom. Obisk je bil — če upoštevamo lepo vreme, ki je zvabilo mnogo Ljubljančanov v daljno in bližnjo okolico — kar zadovoljiv, nedvomno pa bi bil mnogo večji, če bi bila akademija preložena na večerno ure.
Na akademiji sta med drugimi nastopila tudi orkester fantovskega okrožja s Kodeljevega. ki je bil okrepljen z nekaterimi rakovniškimi godci, ter fantovski pevski zbor. Oba sta upravičeno vzbudila pozornost, saj imamo fantovskih pevskih zborov in orkestrov, ki bi se tako približali stopnji dovršenosti, malo j>o Sloveniji.
Uvodni koračnici, ki jo je pod vodstvom mladega dirigenta Emila Bevca slovesno izvajal orkester, je sledila posrečena Vovkova deklamacija, nato pa je zbor pod vodstvom J. S t r e č a n -s k e g a mogočno zapel Vodopivčevo »Najvišji Vsemogočni Bog«. Po svoji probojni sili in moški odločnosti je užgala deklamacija p. Krizostoma »Prišel je čas«. Posebno globok vtis pa je na poslušalce napravila kantata za solo, zbor in orkester »Psa I m 83«.
Glasbenim in pevskim točkam je sledil govor g. dr. Pr. Blatnik a. ki je v vznesenih besedah orisal pomen fantovskega gibanja in spodbujal k odjiornosti |iroti sovražnikom katoliške cerkve, ki so tudi na Slovenskem začeli s svojim razdiralnim delom. V imenu slovenskih fantov, ki so ostali zvesti slovenskim katoliškim tradicijam, jim je napovedal odločen boj. Za njegovim govorom, ki je bil sprejet s spontanimi klici odobravanja, je nastopil spet orkester z Beethovnovo VI. simfonijo, ki pa je bila zanj še nekoliko pretrd oreh. Lep in posrečen je bil tudi nastop mladcev, ki so izvajali »Božje muzikante« od dr Grzinčiča. prav tako (ia tudi nastop fantov s simboličnimi vajami na Jenkovo »Molitev«. Pravi biser med skladbami za moške zbore je Aljaževa »Zakipi duša«, ki jo je nato zanosno zapel fantovski zbor. Prejiričeval-no sta ogreli poslušalce tudi deklamacija »Davo-rija Marijinih borcev« od dr. Pogačnika in zborna deklamacija »Pesem makahejskih bratov« od dr. I. Preglja. Globoko se je dojmil poslušalcev tudi nastop moškega zbora in orkestra, ki sta izvajala »Aklamacije« pod vodstvom J. Strečanskega. Celotni spored je bil zaključen s fantovsko himno, ki je bila sprejeta z največjim navdušenjem in jo je občinstvo poslušalo stojć.
Med častnimi gosti smo v dvorani opazili knezoškora dr. Rožinana, bana dr. Natlačena. podbana dr. M a jen a s soprogo, mestnega svetnika g. Novaka kot zastopnika župana, ter načelnika prosvetnega oddelka kr. banske uprave g. dr. S u š ii i k a.
Politični požigi v Zaloga
Takoj po končanih volitvah, ki so se lani 20 septembra vršile v občini M. M v Polju in pri katerih ie zmagala lista JRZ, 60 se na raznih krajih začeli pojavljati večji in manjši požari. Značilno je bilo pri tem dejstvo, da so gorela gospodarska poslopja, last pristašev JRZ. Prvi požar je izbruhnil ponoči 21. eeptembra v Zalogu, ko je ogenj uničil dva mala kozolca posestnikoma Janezu Avsecu in Rohnetu ter je bila škoda cenjena na 6800 Din. Dne 1. novembra je gorelo kar na treh krajih. To noč so bili požari v Zalogu, kjer je Ivanu Dimniku pogorel kozolec, nato Jakobu Dobnikarju v Zg. Kašlju in naposled Franu Riciiu v Sp. Kašlju. Gasilci so imeli to noč obilo posla. Požari so se vrstili s presledki pol ure Ponoči 25. februarja je zgorela šupa, last posestnice Terezije Slugove. Ponoči 11. t. m. pa ie pogorel posestniku Mirku Gradišku v Zalogu kozolec in devet voz detelje. Tu je bila škoda največja, namreč 30.000 Din. Vevški orožniki so uvedli najstrožje poizvedbe, da bi izsledili zločince, kajti splošno je bilo ljudsko mnenje, da je požare organizirala neznana tolpa in političnih motivov, iz maščevanja nad pristaši JRZ. Neznana tolpa je v tem času tudi pobila šipe pri mnogih kapelicah, pobila ie šipe celo na osnovni šoli. Preteklo soboto so vevški orožniki odvedli v ljubljanske sodne zapore prvega osumljenca, v četrtek popoldne pa drugega. Oba udeležbo pri požigih tajita in odklanjata vsako sodelovanje. Uvedena je sedaj nadaljnja sodna preiskava.
Novo mesto
Pritituberkulozna liga v Novem mestu ima
redni občni zbor v torek, dne 23. III. ob pol 20 v mestni posvetovalnici Vabljeni vsi. Odbor.
Naročajte in čitajte naša katolišk? dnevnika »Stovenec« in »Slov. dom«
Dr. Adolf Golia -glavni taimh Zveze industrijcev
Pretekli teden je uprava Zveze industrijcev imenovala za glavnega tajnika in šefa urada industrijcev dosedanjega tajnika zveze g. dr. Adolla Golio. S ;em je g. dr. Adolf Golia prevzel važno mesto v tej gospodarski instituciji, v kateri je uspešno delal že dolgo vrsto let. V zvezino tajništvo je prišel dr. Adolf Golia že februarja meseca leta 1922 ter je odtlej v svojem delu pokazal veliko strokovno znanje in sposobnosti, kar so vedeli vsi prav ceniti. Njegova funkcija ga je spravljala v zvezo z najširšimi krogi, kjer si je pridobil ugled in spoštovanje, posebno radi svojega umerjenega in uglajenega nastopa. G. dr. Adolf Golia si je pridobil veliko prijateljev vsejxivsod in mu čestitamo tudi mi k imenovanju ter mu želimo, da bi se še nadalje koristno udejstvoval v našem javnem življenju.
Svak ubil svaka
Maribor, 22. marca.
Iz Moravcev v ljutomerskem okraju nam poročajo o tragičnem dogodku, ki se je pripetil na Jožefovo. V prepiru je usmrtil kočar Janez Ku-kovec svojega svaka Franca Trstenjaka Kukovec se je pred dobrim letom priženil k Trstenjakovim. Njegova tašča je sicer ob poroki obetala, da bo posestvo izročila svoji hčerki, vendar pa je sedaj minilo že leto dni in svoje obljube še ni izpolnila. Zaradi tega so nastajali med zetom in taščo često-krat prepiri, ki so bili včasih prav siloviti. Do takega prepira je prišlo med obema tudi na Jožefovo. Tašča je v strahu pred zetom poklicala svojega sina Franca, ki stanuje v bližini. Ta je res prišel in prepir se je nadaljeval med obema svakoma. Nenadoma je Kukovec potegnil nož ter ga zasadil svojemu svaku v trebuh, katerega mu je dobesedno razparal. Težko poškodovanega so Trstenjaka prepeljali v bolnišnico, kjer ^pa je kmalu izdihnil.
Cela vas v plamenu
Metlika, 21. marca.
Noč od sobote na nedeljo je bila res muhasta. Nekaj časa je sijala mesečina, pa so se tam od za-pada privlekli temni oblaki, iz katerih je neusmiljeno lilo, vmes pa je zapadnik pel svojo znano pesein »Okrog oglov«. Okrog polnoči pa se je zasvetilo v Gorjancih. Na dosedaj še nepojasnjen način je nastal ogenj v vasi Pilatovci, občine Ra-datoviči, okraj Črnomelj. Plameni so kmalu zajeli skoro vso vas in do jutra je ogenj upepelii 19 poslopij. Največjo škodo trpijo posestniki Rajakovič Janko, Rajakovič Dako in Vujčič Peter. Večina pogorelcev je zavarovanih.
— Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Joseiovo« grenko vodo, ki se tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična. Oni, ki bolehajo na želodcu in črevih. pa pijejo »Franz-Josefovo« vodo. so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom.
Ogl. reg. S. br. 90474/35.
Rudolf Timmermans:	4
âmû\ h AIrizarja
Krog polnoči se vrne Lecanda zidane volje: Franco ima v Maroku vso oblast v rokah. Marokanske redne čete in Tercio, španska tujska legija, ki sestoji iz osemdeset odstotkov Spancev, najboljše, v bojih preizkušene čete Španije, so v Francovi oblasti. Pa ne samo to! V Paniploni je general Mola napovedal vojno stanje. Madridska vlada je odstavila generala Cabanellasa in Queipa de Liana, torej sta se tudi Zaragosa in Sevilla dvignili zoper vlado. Radio Ceuta je sporočil, da se bodo čete skoraj izkrcale na španskih tleh.
Polkovnik Moscardô mirno posluša sporočilo. Odločil se je. Se zmeraj je to jako drzno početje, da se upre, a zdaj ima vrtoglava drznost svoj pomen. Zdaj ni drugega, ko da se je treba pridružiti splošnemu španskemu gibanju. Pa čeprav bi ta peščica mož v Toledu za nekaj časa podlegla sovražniku in bi svojo drznost plačala s smrtjo, pa bi vsaj pritegnili močna krdela rdečih čet na Alcâzar, bi preprečili njih naskok na narodno prebujenje in bi pridobili Francu prostora in časa. da bi zasedel brez prask vse višine, ki so za nekaj več ko 100 kilometrov zahodno od Madrida in bi bilo to največjega pomena v borbi za glavno mesto.
Če bi se pa Alcâzar vdal, povesil zastavo, tedaj bi se za ono višavje razvnela krvava bitka, ki bi mogoče tisočem Spancev ugrabila življenje. Pri Bogu r-, za to ceno je vredno napeti vse sile!
A zdaj je potrebno glede na Madrid pridobiti čim več časa.
• ичЗДфИ* § g«j*
V nedeljo, 19. julija.
Po streljanju prejšnjega večera med guardio civil in pristaši ljudske fronte, je podoba mesta v nedeljo zjutraj spet normalna. Na cestah je živo ljudi, ki gredo v cerkev. Vidiš ženske in dekleta s črno tančico na glavi, moške, častnike, celo polkovnika Mo-scardôja, ki je še bolj resen in vase zaprt ko sicer. Moscardôja teži huda in težka odgovornost pred Bogom in svojo vestjo in njegova pot v cerkev je dokaz, da se je zaveda in se ji ne izogiba.
Ob desetih je Moscardô v svoji štabni pisarni skupno s podpolkovnikom Valencio. Kmalu prispe tudi Romero, poveljnik mestne in okrajne toledske guardie civil.
»Oprostite zakasnitvi. Vprav preden sem odšel, me je klical Madrid.«
»Tudi vas?«
»Tudi. Madrid zahteva, da naj izročim vse orožje, ki ga imnnio še iz/.a zadnje splošne razorožitve civilnega prebivalstva in sploh ves malerijal orožja — miličnikom ljudske fronte.«
»In ?«
»Dejal sem, da obžalujem! Guardia civil, da je dovolj močna za varstvo reda in da so takšni izredni ukazi odveč. In sem zaprl telefon.«
Polkovnik Moscardô je povedal, kako se je odločil in ni mu bilo treba šele zapovedati, da naj druga dva častnika soglašata z njim.
»Držimo s Francom!«
Vsi trije so e n e misli!
V neki madridski kavarni sedi devet kadetov iz toledskega Alcâzarja. Seveda so v civilu, zakaj uniforma bi preveč bodla v oči.
Nemirni so, nervozni. Kaj naj store? AII se naj v Madridu kam prijavijo? Ali naj gredo v Toledo? A le kako je ondi?
Tedaj stoji stotnik iznenada pri njihovi mizi.
»Hola! Que tal?«
Pravočasno mu še uspe, da zabrani kadetom vojaški pozdrav. Ta bi bila lepa! Devet »skromnih« civilistov, ki 19. julija nekega civilista vojaško pozdravljajo v Madridu! In mogoče še vzkliknejo: »A sus ordenes, mi capitan!« Da bi jih rdeči miličniki kar koj odgnali!
Ze sedi za njihovo mizo.
»Camarero. un café solo! No. kako je z vami?«
»Če ste prišli zato. da nas odvedete v Toledo, potem nam je zelo dobro.«
»V redu! — Mislim, da se čez poldrugo uro odpeljemo, da ne bomo prepozno prišli. — Torej še utegnete doma posloviti!«
•
Zvečer se stotnik Vela javi polkovniku Moscar-dôju. Rad bi za minuto govoril z njim.
Moscardô. ki je ves v svojih načrtih in preudarkih. od katerih toliko zavisi, na kratko in zamišljeno pokinia.
Stotnik Vela vstopi.
»Mi coronel! Devet kadetov iz Madrida se pokorno javlja!«
Moscardô plane kvišku. Svetla radost mu razvedri poteze lica. ki so sicer tako resne. Pokliče kadete, ki čakajo zunaj.
I I I <
• • • ~
as
o S 9 ^ qQQ o
~ o o —
1.5.5 г » s s 5
au«*
.3> S, S, JTH'ï <*>
-5	«	a»
o	o	a
S «	« >
N n	N J:
v » v A » > » »
** * (Л
o 0
«s S
5
-X ►
£ R
- S
Cjs ®	2
cn —	o.
"a *	» C p -
G C
!ч3
o B e ° o -z >-o B
o
"S o o o -X
a u i: » Z ji
-iN M
0) Q