.(Jorica* iihaja tsaki torek in soboto.JAko pade na ta dneva praznik, dan popr»>j. Ureduistvo so nahaja v „Narodni Tiskarni', ulica Vt'tturini št. 9, kamor jo uaalavljati pisma. Nefraukirana piwma se n«> sprejomajo, enako se ne uvažujpjo pisma brez podpisa. Rokupihi dopisov se in1 vračajo. GORICA TBLBFON it. 201. ,t»orir«" ,wJi \ deželi. kaj \' drzaxi in v zunn- njem svetu. Dober easopis je skoro nui- no potrebeu vsakomur. ki se koliekaj i briga za to, kaj se godi ok(ii niega. Tudi razne knjige nam uu- dijo \se polno dobrega. Seveda misli- mo dobre. krseanske knjige. ki so pisa- ne res ljudstvu \- korist, ne le za trgov- eev žep. Zato mi ni ravuo dobro zna- | nienje. da pada stevilo članov pri '.Pru- '¦ žbi sv. Mohorja«!. (lorisko ima letos le : 9.574 udov in sicer 750 manj, kakor lani. ! Za nas Oorieane to res ni posebna east. Celo Koroška dežela. ki je po \eeini ncmska ima letos 6.091 udov. Padanie članov pri književneni društvu je oeiteii j znak kulturnega nazadovanja. Ali pa '¦ snio gospodarskože tako nazadovali. da ! ne iitegnemo oni!1 1 kron za letnino? 1 To bi bilo prav hudo znamenje. zna- ; menje uevarne gospodarske holezni. ' Kakor sino \rideli je gospodarsko j blagostanje nekaka podlaga duševnemu I napredku; oboje je tedaj v tesni z\ezi, posebno še. ker duševni napredek zopet pospešuje gospodarsko blaginjo. Zato naj nam bo vedno eili skrbno in razum- no gospodarstvo \- vsakeni oziru: na tej podlagi se bo lahko razvijala prava kršeanska izobrazba. ki nam zopet daje novih navodil, da si izboli.šaino svoj živ- lienski položaj. Čitajmo dobre krsean- ske liste, držirno se vedno prave kr- seanske omike in bodimo v vsakem o- ziru razsodni in misled gospodarji. Po tej poti homo koristili sebi in stranki I ti s tern pomagali ce!emu slo\-cnskemii na- rodu do bolj.se bodoenosti. N'arujmo se liberalnih gospodarskih sisteinov. ki se bridko maseuiejo nad liudstvom. Lihe- ralizem ni nikdar znal gospodariti za nase ljudstvo. ampak je skrbel vedno le za lene in delomrzne mogotee. Dopisi. Iz Trente. Sv. Martin prinese dru- ;j,od na\'adno dobro vino in svitle kro- niee. \' revno Trento je pa prinesel pre- zgodnji sneg. za zaeetek (id em. Kaj se-le bo do. sv. Juriia? Zivino je zaprl v hleve. seua je malo. Bog pomagaj! Y noei od 12. na l.\ t. m. ie popol- nonia pogorela hisa Ivanu Bergine. n^trukljuu. Nieesar ni bilo mogoee rešiti kot golo življenje gospodarja vdovea, njegove na pol slepe in gluhe matere in treh malih otrok. \ se mu je zgorelo. o- bleka. i">ohist\'o in edini trentarski pri- delek, malo krompirja. Družiua ie po- polnoma na beraski paliei in navezana na podporo usmiljenih in radodaruih ljudi. Splošna revseina Trentarjev je pa daleko znana. I I Košček domače umet- nosti. Kakor je že zadujie omenila »Oo- rica«, je predaval v soboto 16. t. in. pree. g. prelat I )re\ier drugič zbranenui dija- štvu in nekaterim gg. |)rofesorjem, ua- vzoea sta bila tudi topot gg. ravnatelia gimnazije in realke. I'o predavanje ie seznanilo |)oslušalee s staro kršeansko rmietnostjo in z doniačimi eerkveniini umetninaini, katerill se v uaši deželi na- haja še preeej dosti. Stara kršeanska uinetnost je zaeela zidati na antiki. Ostanki rimske in grškc umetnosti so dali prve temelje za kr- ščansko uinetnost, kar je povsem ra- zumljivo. Seveda so kristjani motive prikrojili po svoje in nekaterim kipom in slikam dali svoj verski, sinibolieen pomen. Najvažnejši objekt stare krsean- ske umetnosti je pae bazilika, kakor se "ill je ohranilo še nekaj iz ouili starili ea- sov. Bazilika je nastala iz privatnc rim- ske hiše oh easu, ko so prvi kristjani "lolili Boga še na skrivaj in pri zaprtih vratih. Tloris rimskih his sc" skoro vjc- •na s prvimi božjimi lirami iz onega cw- s'» in je tudi povsem vcrjetno, da je res tako, ker so gotovo razni rimski boga- t'lsi, pristopivši h kršeanski veri, dali svoje liise za skupue molitve na raz.|io- polago. Krasue bazilike so se oliranile kakor znauo v Rimu, a tudi drugod. Na- ravnost obeudovauja uredua je n. pr. bazilika v Ogleju, nie manj velieastna ni ona \- Poreeu. Ti lirami bož.ji so po obli- ki uiiriii. skromui, a velieastni po svo- jeni slogu. Krasili so jib n.ozaiki po stc- nali in \r tlaku. Za ono dobo je mozaik v oglejski eerkvi eden uajvažnejših. Handanes eerkva navadno ne zidajo vee v obliki bazilike, navadno na trj la- dije z odprliin stropom. ampak vporab- ljajo raje druge slogc. Tak odprt strop pa imamo se v Marijinem svetiseu na Sv. (lori. Nasa domaea uinetnost |)a / bazili- kami ni izumrla. Po nasili krajili nahaja- mo prav lepili eerkvic, ki sieer niso i/. oiiili starili prvotnili easov krseanstva, a imajo vendar svojo umetniško in zgo- dovinsko ureduost. Pree. g. prelat l>re\ler je po pravici lahko povdaril. da bi bila marsikatera dežela ponosua, ee bi imela toliko spoinenikov iz starejsili umetniških easov kot nasa. (i. prcdavn- telj nam je pokazal kot vzglede za lepe, kraju priinerne ccrkve, ki ue kriee, am- pak ueinkujejo resno in velieastno, žup- no eerkev v Prvačini, ueko eerkvieo blizu Braeana, notranjost cerkve Sv. Križa pri Kojskeni, romarsko eerkev v Yitovljali, fasado cerkve \' Solkanu itd. Kraju in nameiiu primerna in unietuisko ueiukujoea je n. pr. tudi kapcliea ua sol- kanskem pokopaliseu. Lepc in innetni- ! ske partije ima ueka roinarska eerkvica pri Knniiiii.vMoši. eerkev \- \Oleah itd. Nekatere starejše v gotskem ali baroč- Mem slogu zidane stavbe so daudanes 7.c -mi o p r a v 1 j e n c», to se pravi eisto brez okusa in euta so predelaue, prezi- dane in veasi naravnost osemljeue. To je absolutuo krivo. \sako staro umetni- no je treba popraviti tako, kakor zahte- va to slog in dull easa, v katereni je bila zidana. Starili unietnin ne bomo sedaj \ar ometali in prebelili. Stem izgubijo ves svoj umetiiiski ueiuek in ue spadajo vee v okolieo, \- katero so bile misljeue. Mnogo je v nasili krajili še lepili mar- mornih altarjcv iz prejsnjili stoletij, ki so tupatam i^rebarvani. da se prvotue barve sploh ne poznajo vee. Mnogo imamo mi lepo ohranjenih in tudi lepo restavrirauih, ki se bodo tako držali se leta in leta. Star oltar se gotskega sloga je v že oineujeui eerkvi sv. Križa pri Kojskeni, dosti enakih uiuetuin se je pa žalibog že izgubilo. Iz ogromne množi- ne snovi naj omenim še, da imajo neka- tere cerkve. tudi po dcželi, prav lepo stukaturo kot n. pr. eerkev ua Kostanje- viei. Nekatere hranijo se lepe omare iz prejsuiih stoletij. druge orglje. krstne kanuie itd. Najlepse pa. kar ie takili po- drobnosti. ima gotoxo prvaška eerkev, to je krasna, umetniska monštrauea. gotskega sloga. Za te vrste u- metnine je prvaška župnija gotovo prva za stolnieo v (lorici. Tako predavanje seveda ne more predmeta izerpati; pree. g. predavatelj uam ie podal le odlomke. a iz teh odlom- kov se vidi, da nasa dežela hrani še do- sti cerkvenih unietnin. za katere bi bilo res skoda, ce bi se pokvarile ali izgu- bile. \'si g^-. župniki in vsi drugi, ki iim je mari za east in diko uase dežele, uaj bi se pobrigali za take stvari bolj kot se ii morda to do sedaj godilo. Zato ima- mo konservatorje, imamo na nunaju >'Centralno komisijou, ki rada gre pri ta- kih stvareli na roko in dobijo se tudi podpore od ministerstva. Hani so tedaj Iiogoji za to. da se nasc umetnine ohra- nijo in obxarujejo pogina. Kurz za eerk- veno umetuost. ki se ravno te dni vrsi v (joriei, bo gotovo podal potrebnih na- vodil in pojasnil, tako da bo stvar sla še lažje izpod rok. Želimo, da bi vse naše delavce na tern polju vodila prava ljube- zen do umetnosti in tudi naklonjenost do nase ožje goriške doinovine. d. b. Tudi delegat Schöpfer je za- ključi! svoj govor z besedami: »Klie po ureditvi notranjih razmer je klic patrio- tizma«. V seji dne 18. t. m. se je oglasil k besedi grof 1. a t o u r, ki proti koncu svojega govora povdarja, da je najbolj- ša garaneija za vspehe v zunanji politi- k« kre.pka. močna vojska. Potem vsake- nm .rnotilcu miru lahko zakličamo: Ro- ko proč! Delegat Pittoni se peča tudi z vprašanjem laške univerze. Šc sedaj ni jiie gotovega, in res je da je v Avstriji veliko štcvilo laškili nezadovoljnežev irudentistov pa je po govoinik )V?in mncnju prav malo. Sicer so nekaterc •medscbojiie nezaupnosti med obema dr- žavama. Proti trializmu je ostro govcrii de- legat Wolf. Ob koncu je grof 15 e r c h t o 1 d podal nekatera pojasnila glede zunanje politike, posebno glede albanskega v- prasanja. Italija jc popolnoma z nami v ¦tern oziru. Zadeva konzula Prochazke je nejasna. On sam bi šele stvar pojasnil do konca. Na to je bila seja zaključena. Danes se vrši seja z istim program;-m kot veeraj, t. j. zunanje zadeve. Potem pride na vrsto mornarica in Bosna. Odločitev. Včerajšnja »Information« ima na prveni niestu sledeči debelo tiskani od~ stavek: »V tern tednu pade odločitev. Avstro-Ogrska stoji na stališču, da stori zadnji korak še-le, ko bodo izer- pana zadnja diplomatična sredstva. Ne- verjetno, ljudsko pravo zasmehujoče zadržanjc Srbov bo pripomoglo liašo vojasko pripravljenost v najkrajšem roku spopolniti. .lavno mnenje*), ki ni dosedaj želelo povcčanja bojnega pozo- rišea, je brezpogojno za jako ostro po- stopanje proti Srbiji, ki neče rešpekti- rati niti diplomatičnili niti svojih Ijud- skopravnili obveznosti. Afera konzula Prochazke. Y Avstriji je vzbudilo splošno po- zornost, da avstrijski konzul Prochaz- ka. ki je nastanjen v Prizrenu, ni od 4. t. ni. nieesar javil na Dunaj. Avstrijsko ministerstvo za zunanje zadeve je za- raditega vprašalo srbsko vlado, k,r. \c pravzaprav s konzulom. Srbska vlada je odgovorila. da se konzulu ni nicesar pripetilo. »Vossisehe Zeitung« pa poro- ča. da so Srbi konzula Prochazko areti- rali in odvedli v prefekturo, ker je do- pustil, da so iskali zavetja v avstrij- skem konzulatu uporni Arnavti. Zade- va je važna in prišla je tudi v delega- cije, kjer je delegat Latour vprašal to- zadevnega pojasnila od zunanjega mi- nistr:1. Minister je na to interpelacijo odgovoril, da se je srbska vlada urad- no pritoževala o zadržanju konzula. Koliko je na teni resnice, se bode mi- nister prepričal, ko bode osebno zasli- šal konzula. Srbija tudi ni hotela dati dovoljenja, da bi se podal avstr. kurir v Prizren in sice: baje iz vojaških raz- logov. Sicer se bo dal ta konflikt hitro poravnati, ie dostavil minister. Avstrijski »ultimatum« glede Srbije? Zaradi ministerskega sveta, kate- rega se je udeležil v Budimpešti tudi vojni minister, se je raznesla vest, da je Avstrija že sklenila ultimatum glede Srbije. Domače in razne vesti. Smrtna kosa. V soboto predpolu- dne je umrl v Oorici Josip J o o s, bivši lastnik hotela pri »Jelenu« in sedanji lastnik »Tirolerhofa«. — Pogreb ie bn veeraj popoludne. Podobo blatnega jezera dobijo na- vadno goriške ulice ob deževnih dneh. No, nazadnje se človek na vse privadi, tudi na te motne poulične kaluže. Ne- kaj pa je vendar, kar temu in onemu ne bo prav. Tlak ob hišah je tupatam tako *) Pač mnenje lista >Die Information<. Op. ¦ur. »zuvajoč1«, da človeku kar noga uide v ta brezna. V ulici Verdi te dni poprav- Ijajo tlak, a tudi se opazuje skrajna ne- varnost. Kar ni še končanega, se pokri- je tupatam s ploščami vines pa zijajo odprtine po par pedi. Da si kdo nogo po- lomi, za to je ta s'tvar kakor bi si izmi- slil! Tečaj za cerkveno umetnost v Go- rici. Veeraj je zaeel v Oorici tečaj za cerkveno umetnost, ki se vrši štiri dni. Predavajo znani strokovnjaki kot n. pr. P. Velicz, prof. dr. Swoboda, prelata Drexler, dr. Mantuani, konservator Onirs in dr. Hreger. - P. Velicz je pre- daval veeraj in danes o ornamentiki kelilia, posebno o tehniki emajla. l)a- našnjc prcdavanje je obsegalo razne vezne tehnike (Stickerei). Povsod se je g. predavatelj pokazal strokovnjaka, ki mu ga zlepa ni para. Clovek bi ne ver- jcl, kako krasne stvari in kaka umet- nost tiCi v starejših cerkvenih posodab in oblekah. Dr. Drexler razlaga posta- nek cerkvene stavbarske umetnosti in njeno klasično podlago. Oohranitvi sta- fih spomenikov govori dr. Mantuani. Tečaj obiskuje okoli 50 preč. gg. du- hovnikov z dežele in mesta. Namen te- čaja je seveda, povzdigniti smisel za cerkveno umetnost in ohranitev še tega, kar nam je od starih časov ostalo. 2e sam Pij X. je I. 1907 priporočal v pismu na laške škofe večjo skrb za umetniške spomenike. Naj bi besede gg .govorni- kov rodile povsod dobre sadove in na- men tečaja bo prav gotovo obilo dose- žen. Predavanja se je udeležilo mnogo odlične duliovščine, med njo tudi na.š prevzvišeni knezonadškof in pa tudi tr- žaški škof. Listič »Libertä« se je spravil tudi na »Gorico«, češ, da dolžimo ob" vsaki priliki »Lega nazionale« kar narr.vn )st iredentizma. Nas pisanje te kvaliteie kot je pisana »Libertä« kar nie ne ganc, a opozorili bi na člančič v isti »Lil-.ir- tä« št. 127. pod naslovom »Eterna Au- stria«, kjer se neki dopisnik iz Kopra kar norčuje iz našega patnotičn -ga društva» Flotten verein«. »Görz!« Kdor se je nahajal minolo tiedeljo na državnem kolodvoru, '<¦* ie prišel tržaški vlak ob 6. uri, je slišal sprevodnike klicati »Oörz!« Ker smo bili vajeni slišati ime našega mesta ob prihodu vlaka v vseh treh jezikih sc nam je to prav čudno zdelo in medtem ko smo premišljevaje novo uvedbo gledali po peronu, zagledamo tarn po- stajenačelnika Wieser-ja. Koj nam je došla misel, da mora biti izklicavanje imena postaje le v nemškem jeziku zo- pet Wieserjevo delo. Zagledali so ga sprevodniki in klicali so po nemško »Oörz!«. Take reči se godijo v Oorici kjer je le nekaj črez 2000 Nemcev. Wieser pa se je smehljal, .misleč, da je vsa (lorica že nemška. Neniška pravičnost je v vseh r.jin ških listih povzdignjena gotovo že naj- manj med zvezde. Od nekdaj pravijo Nemci, da imamo mi že narodno samo- stojnost, od nekdaj že v narodnem ozi- ru vse, če ne že preveč pravic itd. Da temu ni res, to venio vsi, le Nemci to tajijo. »Tagespost« se je te dni izdala in enkrat povedala resnico. Pravi namreč, da bodo morali tudi Nemci začeti raču- niti z novimi razmerami in vpeljati nov sistem, ki se glasi: Narodna sprava, na- rodna pravičnost proti vsem. Ha, to zahtevamo tudi mi in sedaj vsaj vetno, da tega še nimamo, če nam to hočejo še le dati. Zakaj bi nam dajali kake pra- vice, če bi jih že imeli? Nimamo jih še, to so priznali tudi Nemci zato je na skrajni čas, da nam že dajo, kar nam gre. Izpred sodišča. Trgovec Avanzini iz Oorice je bil kaznovan na 14 dni za- pora žaradi zakrivljenega konkurz:i. - Ivan Marvin z Vogerskega je dobil 5 dni zapora zaradi prestopka proti var- nosti življenja. Pri nekem pretepu v av- gustu na Vogerskem je namreč ranil Josipa Oregorič. V Gorici pri osinici, to je na starem pokopališču pri kotnedijah se ljudstva tako ob ncdeljah popoldan kar tre. Naj- bolj dcla i)osmica<', to je nekovo drsaü- šče, kjer se z vrha doli podi cela vrsta nekili sank, ki Cloveka za 4(1 h enkrat potegnejo po tisti »osmici« zopet na tla. 'I a zver je baje iz Ljubljane odnesla v par tednih okoli 70.000 K (sedemdeset tisoč krön). Potem naj reče kdo, da Ijud- stvo nima denarja! Tu v Oorici ta »os- mičar« tudi pridno pobira desetice in naše Ij'udstvo mu jih neutrudno nosi skupaj. Le pridno naprej, ta mož ima velike žepe! Na slabi poti. Pred tukajšnjim okro- žnim kot kazenskim sodiščem ste stali minole dni 191etna Lucija Jurman iz Cerkna in 17letna Pavla Maraž iz Oo- rice, a pristojna na Ceškem. Omcnjeni deklici ste ukradli natakarici wPri Uni- verziff Klede hranilno knjižico od »Mon- ta« ter sta dvignili fSO K. .lurman ie bila že izgnana iz Oorice in se je morala zagovarjati tudi zaradi tega, ker se ie zopet prikazala v Oorici. Obe ste pri- znali dejanje. Maraž se je izgovarjala. da je bila zapeljana od Jurmanove. - Sodni dvor je obsodil .lurmanovo na 8 tednov in Maražovo na 4 tedne težke ječe. Maražova 131etna sestra Ana pa je v soboto ukradla nekemu posestniku v Podgori enega petelina in dve kokoši, njen 151ctni brat pa je v nedeljo izvrsil tudi tatvino v Doberdobu. zaradi česar je bil včeraj aretiran. Blagoslovljenje kripte nove cerkve Srca Jezusovega. One 2. decembra. ob obletnici položenja temeljnega kamna se bo vršilo slavnostno blagoslovljenje kripte nove cerkve Srca Jezusovega. Te slavnosti se bo udeležil tudi tr.us! i namestnik princ liohenlohe. Za Narodni tnuzej so darovali: Alojzij Možina, posestnik, Brje. sr.ir'n- sko ključavnico, Peter Jejčič, krojaški mojster, Šmarje, nabral: 1.) Artur Ko- drič, učitelj, Šmarje, 4 zvezke Pockl, 2.) Filip Štubelj, Šmarje, knjigo Vertovc Matija, Vinoreja 1. 1844, 3.) Ljudevit Poljšak, Šmarje, star utež, 4.) Ivan Yr- tovec, Smarje, 10 raznih novcev, 5.) Jo- žef Oregorčič, Smarje, 2 novca, 6.) Mi- lael Orel, Šmarje, 3 novce, 7.) Peter Jejčie, §marje, 2 novca; Milan Šubic 10 novcev, Leopold Oblak v Oorici 3 nov- ce, Stanislav Lestan, pismonoša v Oo- rici, 1 novec. Jakob Golob, dijak v Oo- rici, 3 novce, Vižintin v Sovodnjah 4 novce in staro ključavnieo, Smet v So- vodnjah 17 raznih novcev in nekaj zani- mivih prirodnin, Ooriska Sokolska 7a\- pa 1 srebrnjak, A. ^trukelj. četrtoletnik učiteljišča v Oorici. knjigo L. Dolinar, Pesme v nedele celiga leta; Franc Pav- letič, kovač v Rubijah 4 stare novce. Odbor. Izvestja »Centralne kotnisije« za oskrbovanje spomenikov poročajo v svoji zadnji (9. st.) številki, da dobi vr- kev v Černem Kalii za popravo starih oltarjev 600 K podpore, katere prispe- va c. kr. naučno ministerstvo. V Bilja- iii ne venio zakaj pišejo Izvesfia »Bigliano« — se postavijo nove orglje v baročnem slogu. —- Ker je kapelica Sv. Mihaela na starem pokopališču v Oorici izpostavljcna vsem mogočim po- škodbam. dobi v kratkem železno ogra- jo. Nekolikn popravc bi ji pač tudi ne škodilo! Dražbeni razpis. Najboljšemu po- nudniku se poveri dobava spodaj nave- denega blaga, ki ga potrebujejo leta 1913. deželna umobolnica »Franc Josip 1.«, deželna gluhonemica in oba oddelka deželne kmetijske sole. Interesenti naj predložijo svoje pi- smene ponudbe v zapečatenih zavitkih pri vložnem zapisnikudeželnega odbora najkasneje do poludne 3. decembra t. 1. Ponudniki morajo položiti pri/de- želni blagajni najkasneje do gorenjecra dne varščino v gotovini ali v papirjih javnega kredita in sicer: 1000 K za do- bavo mesa, 400 K za vino, 100 K za mleko, 200 K za jajca in 1000 K za premog. Zajedno s ponudbami se morata iz- ročiti oskrbništvn deželne uinobolnice po dva vzorca spodaj navedenega bla- ga: vzorci morajo biti zapečateni in za- znamovani z imenom ponudnika in iz- roče naj se v sledečih množinah: 500 gramov riža in moke, 1 1 vina, olja in kisa, 100 gramov vsake druge vrste blaga, izvzemši ineso, jajca, polenovko, limone in premog. Vzorec slanine se mora izrezati ta- ko, da se more dognati nje debelost. Pri premogu se mora na vesti to-^ plinska enota različnih vrst. Filago, ki se bo moralo dobavati, je sledeče, količina približna: Ooveje me- so kg 25.000, telečje meso kg 5.500, je- tra kg 1000, sirkova moka 9.400, kava Santos kg 850. kavina primes kg 550, sladkor kg 4.500, riž 7.000, prešičja mast kg 1.800, slanina kg 1.40O. olje 2.000 I. kis 1.800 1, sol kg 3.700, iižol kg 5.000. mleko 60.000 1, jajca 44.000 kosov, do- mači ementalski sir kg 1.100. bovški sir kg 1.500, parmski sir kg 350. polenovka kg 1.000, konserve paradižnikov kg 250. utrone 1.400 kosov, vino 21.000 1. milo kg 1.300,premog Newcastle in Cardiff 600 ton. premog Scozia 300 ton, premog koks 150 ton, drva 300 m::. Nadaljna pojasnila glede kakovosti blaga, ki se bo moralo dobavati, kakor tudi glede načina dobave. se dube i»ri oskrbništvu deželne umobolnice ob de- lavnikih od 11. zjutraj do poldne. Prijet defravdant. lz Trsta poro- čajo. da se ie policiji posrečilo prijeti onega sleparja Neumann- a, ki je imel svoj čas v Trstu menialnico dena- ria, a je potem z veliko svoto denarja pobegnil. Nahajal se je več časa v Flo- renci, ne da bi ga polieiia mogla izsledi- ti. Iz Florence se ie med tern Neumann podal v Paris in nazai v Rim in Floren- co. §ele sedaj ga je polieiia zasaeila. Ko ie prišel k niemu policijski kom'sar, je Neumann sicer tajil, a nazadnje ie ven- dar priznal svoio krivdo. Pri njem so našli še za 100.000 K urednostnih papi- riev. Kriv je baje tudi Neumannov to- variš Jovanovič. ki je tudi pobegnil. Neumanna izročiio te dni avstrijski o- blasti. Pouk v ribolovu namerava vpelja- ti naša vlada za vse kraie avstrijske Adrije. Ta pouk bi opravljala posebna šolska ladija. ki bi se vozila od kraja do kraja in tako oniogocila v vseh nabrež- nih naselbinah ribolovski pouk. Poleg ribolova bi se poučevalo tudi nekoi;ko o ribjem eksportu, o ribjih trgih in sploh o prodaji rib. V rabo bi prišle seveda \rse moderne tehnične iznajdbe v teMi o ziru, katere so po večini našim ribi^ein še čisto neznane. Tdeja je dobra. naj bi kmalu sledila tudi izpeljava! Privatno žensko učiteljlšče v Pa- zinu. Pomanjkanje domačih učiteljic \- Istri je postalo v zadnjem času tako ob- čutno, da so sklenili isterski rodoljubi odpomoči tej mizeriji s tern, da ustano- vijo v Pazinu tečaj privatne ženske u- čiteljske sole, v katerega se gojenke lahko vpišejo do 30. t. m. Albanija in Koroška. Zadnji »Mir« izvrstno pravi: »Kaj čudno se sliši za Slovence, ko »Reichspost« dokazuje, da ima naša država v Albaniji zgodovinske pravice, ker je dala Albancem prosto- voljno nacionalnc sole, jini tiskala prve Tijihove nacionalne knjige itd. Ootovo je to lepo od naše države! Toda kot av- strijski državljani pri teni opravičeno vprasujemo: Naša vlada ustanavlja iz dobrote tujim uarodom nacionalne sole, tiska jim nacionalne knjige. nam držav- ljauom, koroškim Slovencem pa, ki imarno pravico do nacionalnih sol, jih ne da!« Razpust splitskega in šibeniškega mestnega sveta. Palmatiiisko nainest- ništvo je razpustilo splitski in šibeniški mestni svet, ker so se vršile v Šibeniku in Splitu detnonstracije v prilog zmagu- jočim balkanskim državam ter proti Cuvajizmu na Hrvaškem. Pri teh ' > godkih sta baje oba mestna sveta igra- la demonstrativno ulogo. Za splitskega občinskega upravitelja je določen okra- nji komisar Sporn. Ko je okrajni glavar Calebich izro- čil v občinskem uradu v Šibeniku noCi.!- Če se najdejo kje usmiljeni in do- brotljivi Ijudje, ki bi se spomnili revne družine s kakiin darom, bi iste hvaležno sprejel kuratni urad v Trenti in izroeil svojemu namenu. Kdor podpira potreb- nega, posojuje Bogn na obresti. Bog bo njegov plačnik. Konjerejsko društvo v Tolmlnu. lz Tohnina nan1, poročajo: Due lfo. t. m. st je vršil v Toltninu občni zbor »ko- nierejskega društva«. Zborovanja se je vdeližilo poleg predsednika kakili 25 članov, zastopnik dežel. odbora, g. živi- norejski nadzornik M. Klavžar in za- stopnik goriškoga kniet, društva g. Yi- ljem nominko. lz kobariškega okraja so žalibog ni vdeležil niličc. Predsednik je podal dobro sestavljeno poročilo o do- sedanjem društvenem delovanju in raz- lcžil potem pogoje, ki jih stavi e. kr. po- ljedclsko ministerstvo društvenikom, ki bi prevzeli v oskrbo nakupljene ple- nienske kobile. Država bi dala naiiireC: 2000 K in dežela tudi 2000 K podpore. S tcin deiiarjem bi se nakupilc breje kobile za pleme in sicer pinzgauerske pasme. Vsaka kobila stane okoli 2001) K. Naknpile bi se štiri, tedaj bi moral dati vsak. ki bi tako kobilo dobil. tndi sain 1000 K. Haljc mora inieti posestnik ta- ko kobilo (i let za pleine in sine prodati žrebeta lc društvenikoiu. Z ozirom na tt pogoje predlaga g. Oskar dabršeek siedečo resolucijo: »Z ozirom na slabe gmotne razmere smatrajo na današ- njem obcnein zboru zbrani konjerejei svoto, ki se od njih zaliteva za dobavo plenienskih kobil, za veliko previsoko in prosijo, da bi se prispevek znižal vsaj na 25'< od kup'v ^vne. Zajedno pred- lagajo, da se pcviša vladni prispevek tako, da bi odgovarjalo število plenien- skih kobil, ki se naj nakupijo, vsaj 5'*' od števila v okrajn uahajajocih se ple- nienskih kobil. S tern bi se omogočil hi- trejši razvoj konjereje in bi se dospel "> prej do zaželjenega cilja. Denar, ki sta ga visoka vlada in dežela dovolili /:i povzdigo konjereje v tolminskein okra- ju, naj bi se za letos naložil in nporabil še le tedaj za nakup plenienskih kobil, ko se nabere veeja svota.« la resolu- [ cija je bila nied odobravanjem soglas- no sprejeta. Novi odbor se je po kon- čanih volitvah sestavil sledeee: Pred- sednik: g. Fr. Martelanc, c. kr. višji , okr. živinozdravnik v Tolminu; odbor- niki so: Ivan Luznik, Poljnbin; Anton Juretič, Kobarid; Anton Manfreda, Idersko: Ivan Prebanja. Lt. Yiska gora in Anton Klobuear. Dolje. Uojna na Balkanu. (YQcgorcl. Črnogorci so zopet zasedli Sv. Ivan Meduvanski. Iz Rieke se poroea, da je došla v glavni stan vest, da so čete generala Martinovic-a zopet zasedle luko Sv. Ivan Meduvanski. Boj pri Medui. General Martinovič poroča v Rie- ko: Po zavzetju Sv. Ivana Meduvan- skega je skušalo kakih 3000 Turkov zapoditi črnogorske vojake iz njihovi«! pozicij. Nastala je huda bitka, ki je tra- jala več ur. Crnogorcem se je posrečilo odbiti turški naval ter zapoditi Türke v beg. Turki so imeli ogromne izgube. Črnogorci štejejo sto mrtvih in ranje- nih. — Tudi Leš konečno zaseden. Iz Bara se poroča listu »II Oiornale d" Italia«: Šele v soboto so Črnogorci zasedli z vojastvom niesto Sv. Ivan Me- duvanski. Okolo poludne je prišla v lu- ko jahta ernogorskega kralja »Ruma«. Turški vojaki so začeli iz zavetja v ska- lovju na njo streljati. Jahta je dospela prezgodaj, kajti v istem času se je vrglo kakih 100 prostovoljcev v družbi s 100 vojaki proti mestu, katero je hrabro branila turška posadka, obstoječa iz kakih 200 rnož. Nato so Črnogorci zasedli niesto in vojaki so se podali v turške vojašnice. V luki so zaplenili parnik »Skodra«, na katerem se je nahajal vojni materijal. General Martinonič se je podal z enim bataljonom proti Lešu v cigar o- kolici se je razvila huda bitka, po kateri so Črnogorci zasedli tudi Leš. Bitki pri Sv. Ivanu in Lešu ste bili kijub malemu številu obojestranskih bo- bojevnikov jako krvavi. Turki so se umaknili proti Drač-u. Več jih je prišlo v jetništvo. Na bojnem polju pa je osta- lo mnogo mrtvih in ranjencev. Srbi. Bitka pri Bitolju. Iz Belgrada se poroča, da se je po dvedrievni bitki posrečilo Srbom pola- stiti se najvažnejših pozicij pred Bito- ljem. Turki se umikajo proti mestu, od katerega se pričakuje, da pade prej ko slej. BITOLJ PADEL - 50.000 TURŠKJH JETNIKOV. Iz Belgrada se poroča, da je včeraj padel Bitolj s celo posadko v srbske roke 50.000 Turkov se je udalo. Turški poraz pri Bitolju je bi! katastrofalen. Z vojastvom vred je prišlo v jetništvo tudi poveljništvo. Feti paša in Zeki pa- ša sta tudi srbska jetnika. S to zmago je turškt upor v Macedoniji popolnoma pretnagan. Turki so se dva dni branili z obupno hrabrostjo, a vse njih juna- štvo je bilo zaman. (irška zmaga provzročila padec Bitolja. Iz Bitolja se poroea v Bukarest, da so zasedli Grki prelaz Kirlider, 20 km oddaljen od Bitolja. Turki se.se z vso močjo vrgli na to stran. A Grki so jih odbili ter zapodili v Bitolj, kjer so jih z druge strani napadli Srbi. Padec Bitolja je torej pripisati tudi grški zmagi. Srbiia je odpoklicala vojaštvo, ki je imelo prodirati proti Drac-u. Iz Belgrada se poroča, da je arma- da generala Živkovič-a dobila povelje umakniti se iz Djakovice v Mitrovico. Vrnitev kralja Petra v Belgrad. Kralj Peter se je imel minole dni vrniti z bojišča v Belgrad, kjer so mu nameravali napraviti slavnosten vspre- jem. Toda odpotovanje z bojišča je kralj baje odložil, dokler ne padeta Bi- tolj in Skader, da bi bila njegova povr- nitev v Belgrad še bolj svečanostna. Bolgari. Boji pri Cataldži se nadaljujejo. Zadnjič smo poročali, da so se baje že začela pogajanja za premirje. Obe- nem smo tudi javili, da za časa poga- janj strategične operacije ne bodo mi- rovale. Nedeiiski listi so celo trdili, da je bilo v petek že sklenjeno premirje nied Turki in Bolgari. Toda ta vest je bila prerana in včeraj se je po Sofiji raznesla vest, da Turki niso sprejeli tr- dih pogojev, ki jih je stavilaBolgarija za premirje, kateremu bi imela slediti mi- rovna pogajanja in bi se slednjič ime! skleniti mir. Toda kot rečeno, Turki smatrajo pogoje za nesprejemljive in ki vavi pies se nadaljuje. V Sofiji so mnenja, da je uhod Bolgarov v Cari- grad neizogiben. Zopet posredovanje velesil. Ker so se pogajanja za premirje prelomila in se torej boji pri Carigradu nadaljujejo, je pričakovati, da bodo zo- pet poskušale velesile svoje posredo- valno delo. Iz Sofije pa se poroča, da bo Bolgarija odgovarjala še-le iz Cari- grada. Bolgari pri Derkosu poraženi? Včeraj in danes ni nobenega poro- eila iz bolgarskega glavnega stana. PaČ pa so turška poročila tern pogostejša in javljajo sedaj le o porazih Bolgarov. Tako inia pariški »Journalu sledeee po- ročilo iz Hadenikiöi-a, datirano od ne- delje: Bitka je splošna in se razteza na ozemlju, ki ga obdaja Črno in Marmar- sko inorje. Razvila se je huda artiljerij- ska bitka. Prvi strel je padel danes ob .\ iiri zjutraj. Nočuo temo so uiotili bul- garski elektrieni reflektorji, ki so iskali turske pozicije. Bolgarske čete so se nahajale 3 km od turških predstraž pri Čataldži. Velik bolgarski oddclck je skušal, izkoriščajoč nočuo temo, priti \- dolino. Turki pa so o pravcin času opa- zili to premikanje. Turške straže so da- le znamenje alanna in koi poteni je tur- ška infanterija zacela streljati. Bolgari so bili presenečeni in so se umaknili. Nato so pa začeli pokati kanoni na celi čiti, posebno moč so uporabili proti liademkiöi-u. Turki so tudi odgovarjali s svojiuh topovi. Po par urah so turški častniki opa- zili, da so Bolgari skriti v gozdu Shaza. Poslali so tja inianterijo. Bolgari so sc morali pokazati in turška artiljerija ie začela na nje hud ogenj. Bitka še ni končana, a zdi se, da bodo zniagali Turki. Pri Derkosu so Turki odbili Bol- garc ter jim odvzeli več topov. Tri bolgarske divizije uničene? Uradno se poroča iz Carigrada, da so Turki uničili pri Derkosu tri bolgar- ske divizije ter ujeli osem bataljouov. Pripomnimo, da je to turška vest. Grki. Grki zasedli Nikario. Poveljnik grške vojne eskadre jc brezzično brzojavil v Aten, da so (irki zasedli otok Nikarija ter nasadili v ve- liko navdušenje tamošnjega prcbival- stva nanj grško zastavo. Zavzetje Athosa. i.Wr. Allg. Ztg.cc poroča, da so bili Grki pri zasedbi Athosa tudi navdušeno vsprejeti od prebivalstra. Boji v Epiru. Po uradnem poročilu orožniškega majorja Spiromilio, je on zasedel s svo- jimi oddelki mesto Chimara v Epiru. Drugo uradno poročilo pravi, da je pe- ta divizija pri Kuinanu porazila sovraž- nika po peturni bitki ter zavzela dva topova. Desno grško krilo koraka pod poveljstvom prestolonaslednika proti Bitolju. Tumi. Vzroki turških porazov. Dva turška duhovnika razlagata v listu ))Ikdamr( vzroke turških porazov v balkanski vojski. Bila sta namreč na bojišču ter tarn izvedela vzroke. Prvi vzrok obstoji v spremenjenih razmerah v turški armadi, katere so uvedli Mla- doturki. Posebno je kriva nevspehov nova vojna organizacija, vsled katere se je znižalo število častnikov in konj za tren. Poprej je imel vsak bataljon 20 do 25 častnikov. Po novi organizaciji šteje bataljon le 12 oficirjev, od katerih so bili nekateri bolni, drugi so služili le mimogrede, tako da je bilo večkrat ne- mogoče dobiti sposobnega poveljnika bataljona. Vsled novih postav je torej le redkokdaj štel bataljon 12 častnikov. — Nekateri bataljoni so šteli celo le 5 čast- nikov. Vsled pomanjkanja konj pri tre- nu je bilo prevažanje municije in živeža jako otežkočeno; razun tega so manj- kala tudi druga prometna sredstva. Bolgari razpolagajo s šestkrat več- jim številom avtomobilov in imajo šti- rikrat toliko vozov kot Turčija. Turkom je zmanjkala tudi municija in imeli so tudi topove, ki so se razpočili. Infante- rijo je popadla panika in v dežju šrap- nelov se je umikavala. Mobilizacija in koncentracija čet se ni mogla izvršiti po predpisani hitrosti in vsled kuge se niso smele udeležiti vojske čete iz Sorijl. - Velika večina vojaštva ni bila niti vo- jaško izvežbana. Konečno praviia oba duhovnika, da je eden važnih vzrokov poraza tudi verska mlačnost, ki je na- stala v Turčiji. V prejšnjem času so imeli vojaki petkra^ na dan molitev in duliovniki so podpirali njih verski cut. Sedaj se ob- državajo inolitvc le od slučaja do slu- čaja in se je pričelo vzbujati v vojakiii navdušenje za snirt za domovino. Mo- ralna vrednost vojaštva je tudi padla, ker je bilo v zadnjih štirih letih prepo- gostokrat mobilizirauo, bodisi proti Ma- cedoniji, ali Albaniji ali Haura Keraku ali proti Jemenu. Veliko število sorod- nikov sedanjih vojakov, ki so se takrat podali potlačiti ustajo, se ni več vrnilo. Iz turških poročil je posneti, da sc jv poguni Turkov v zadnjem času dvig- Till. Baje začenjanjo Turki pri Čatadži zmagovati. Toda njih vrste postajajo vedno bolj redke vsled kolere, ki je za- cela nied njimi divjati. Dan na dan se pojavijo na stotine slučajev, mnogo tu- di s smrtnim izidom. Kolera v Carigradu. V Carigradu divja, kakor se uradno poroča, kolera. Vsaki dan oboli na stotine Ijudi na tej bolezni. Več jih je /.e umrlo. Poslaniki tujih držav so zahte- vali, naj se odredi potrebno, da se kuga ne razširi. V nedeljo se je zbral medna- rodni zdravstveni odbor, ki se je po- svetoval o korakih, ki so v takih sluča- jih potrebni. * Diplomatično delo. Vsi listi imajo kar cele strani o di- |)lomatičnih dogovorih, ki se baje vrše glede balkanskih zadev. Prav lahko re- čemo, da so vse te vesti le domneva- nja in da se ne more izvedeti p r a \' n i č pozitivnega. Posredovanje Italije v Belgradu? Dementirajo se vesti, da bi bila Italija intervenirala pri srbski vladi zaradi av- stro-srbskega konflikta. Italija je sicer imela posvetovanje potoin svojega po- slanika s srbsko vlado, a ni bilo oficijel- no in njene zahteve se ne krijejo z oni- mi Avstrije. Ruske zahteve. Ruski listi so mnenja, da bo tudi Rusija stavila svoje zahteve, ko pride do razdelitve turških vilajetov. Zago- tavlja se, da bo Rusija zahtevala razo- boroženje E3ospora in Dardanel ter en otok, kjer si bo ustanovila postajo '• premog. Za izkrcavanje tujih čet v Peri. V nedeljo so se dokončale priprave na tujih vojnih ladijah pred Carigradom za izkrcavanje vojaštva v slučaju nere- dov. Napravil se je v to svrho natan- čen načrt. Konečna odločitev se bo sklenila v prihodnjih dneh. PoliMčni pregled. Delegacije. Delegacijsko zasedanje v Buda- pešti se bliža h koncu. Govori se suče- jo približno vsi okoli enega in istegu predmeta, to je sedanje stanje monar- hije z ozirom na nove razmere na Bal- kanu. V seji dne 16. nov. je delegat M a s a r y k povdarjal, da bi nam kaka srbska luka v Jadranskem morju ne mogla nič škodovati. O vojni luki sploli ni govora, trgovska luka bi nam pa ko- ristila, ker bi se enkrat lahko otresli ogrskih magnatov, ki gledajo le za svoj žep. Delegat S m o d I a k a konstatira, da ni v delegacijah zastopnikov iz Bo- sne ne iz Hrvaške, kar kaže, da tarn doli razmere nc morejo biti v redu. Delegat Seidel je v svojem go- voru nastopal prav ostro proti dr. Šus- teršiču. Sicer pa pravi, da tudi on ni za vojsko, a če absolutno drugače ne gre, tedaj je treba storiti tudi zadnji korak v obrambo naših interesov. Delegat S m e r a 1 je skozi in skozi proti vojski. Rajši naj se urede razmere doma, to bo gotovo več koristilo kot vojna. nawüM pudaleft/z&now/ .___ sl ba y 2806,1:111/B u (/ I Tovarniška znamka.. niku odlok in predstavil novega urr.r. \- telja. sta naeelnik in občinski rjh.r protestirala proti razpustitvi občinske- ga sveta in izjavila. da se uinakneta !e sili. Nato je okrajni tflavar tidrl z orož- niki v obcinski urad in naeelnik in niest- ni odborniki so zapustili obcinski doin, ki je sedaj zastražen od orožništva. Napravile so se i v Splitu i v :>ibe- niku dctnonstrativne ovaeije županotna in obeinskini odbornikoni. 'Fa čin je ozlovoljil eelo Oalmacijo. Deželni odbor. obei'ie. sploh vsa Pal- macija brez razlike strank je soli'tj-iu. proti tekenui poeenjanju pol. oblasti Dalmatinski Albanci hoteli demon- strirati. lz Arbanasa. zaderskega pred- mestja, se je hotelo podati vee sto tarn živeeih in jezikovni otok tvoreeili Al- baneev v Zader pred naniestništvo in italijanski konznlat, da bi tain demon- striraH za neodvisnost Albanije. Policija pa jih je pred mestom zavrnila. Za državne železničarje. nrnstvo za varstvo otrok ob avstrijski Rivierw je v sporazumu z železniško upravo v svoji vili »Miraniartf na Yoloskem dalo na razpolago prostora za 4S drzavnih železničarjev, ki bi bili od 15. noveni- bra do 15. marea 19U. potrebni za okrepitev svojega zdravja preživeti ta čas na jugu. 'Fi železniearji dobe tudi hrano in zdravniško potnoč brezplaeno. Slov. kat. ak .teh. društvo »Zarja«, Oradec, Prokopig. 12.11. si je na obe- neni zboru S. XI. 1912. izvolilo za zim- ski tečaj 1912. 13. sledeei odbor: Pred- sednik: Anton Kodre. jur.; podpreds.: Dom. Žvokelj, jur.; tajnik: Avg. H.i bermuth, jur.; blagajnik: Jos. Pavlin, med.; knjižničar: Ign. Yostar, fil.; go- spodar: Ivan Drobnič, med.; odb. nam. Zoräu .lost. rned. Nemštvo v Galiciji nazaduje lako tožijo netnški listi. Leta 1881) je bilo -p'- sanih v Oaliciji še 323.621 Nemcev, I. 1890 le 227.158, I. 1900 le ZX2M1 in leta 1910 samo še 90.416. Baje pada stevilo Nemcev tako močno, ker se nemško go- voreči judje noeejo več vpisati kot Nemci. Torej na judih sloni gališKo nemštvo! Za povzdigo nemštva v Oali- ciji skrbi sedaj »zveza kršeanskih Nem- cev«, ki je iniela lansko leto 94 podruž- nic in 514N članov. IZJAVA. \ sled dopisov oziroma odprtili pi- sem g. dekana v listu »Novi eas«- mi je odgovoriti v pojasnilo sledeee: Na vprašanje g. R., da li je rjs :mi- manjkljai pri obeini, izjavil sem, da so imele posamezne davčne občine vštev- ši tukajsnji nbožni zalog glasom raču- nov za 1. 1911 skupaj približno SO00 K prebitka. Hrugi dan povedal sem istemu ua ponovno vprašanje o priliki, ko tne je povabil pogledati izvrstno prenovljene slike na cerkveni fasadi, da je župan pla- čal na račun posojila za novi vodovod v Cerknem pri tuk. hranilnici v teko- cem letu znesck 3.000 K in pred krat- kim zopet za drugo 1000 K. katera zue- ska pa prideta še le v račun za leto 1912. Ne vem, kako je mogel dotični po- roče\ alec, ker je povedal eno, zamol- čati drugo niojo izjavo. Menim, da bode vendar vsem zna- no in torej tudi gosp. dekanu in njego- vemu poroeavalcu bivšemu podžupanu, da so pri občini stroški tudi v prvi po- Iovici leta in da se obč. doklade prej- mejo največ še Ie proti koncu leta ter se morajo izdatki kriti s prebitkoni prejsnjega leta. Izjavljam pa, da ni bilo govora, da je župan prebitek občin po- neveril na škodo istih, ker je umevno, da mora kot računodajalec pred'o^jti blagajno v soglasju s knjigami in ra- čuni. Cilede navedenega prebitka znano je bilo tudi drugim občinarjem, kateri so občinske račune, ko so bili razpolo- ženi. pregledali in se mojo osebo brez- potrebno vtika v boj, kateri se od goto- ve strani vrši proti županu že 2 leti, ka- kor oinenja tudi gosp. dekan, čeravno poprej bolj na skrivnem in so temu, ka- kor je razvidno, krive samo osebnosti in ne toliko blagor občine. C e r k n o, 17. novembra 1912. Anton Kos m a č, obč. pis. GOSPODIČNA v vseh pisarniških delih verzirana, z daljšo prakso, žrnožna nemške in slo- venske korespondence išče mesta bodi- si v pisarne kake veletrgovine z vinoni, a!i drugi pisarni. 5, 657 2 Stev. 658 2 OGL AS. Dela za zgradbo novih občinskih vodovodov v vasi ŠMARJE in v vasi na SVINEM, ki so proračunjeni prvi na 14.500 in drugi na 17.000 krön, se oddado potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela obsezajoče ponudbe z napovedjo popusta od- nosno doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna odnosno cele svote naj se predlože za vsako delo posebej do 15. decembra 1912 do 10. ure predpoludne podpisanemu občinskemu uradu. Ponudbe, ki morajo biti kolekovane s kolekom 1 K, poslati je županstvu v šmarje-Ajdovščina z nadpisom: ,,Ponudba sa prevzetje gradbe novega vodovoda v vasi Šmarje odnosno v vasi Svino". Vsaki ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna po- nudnik stavbene pogoje in da se jim vkloni. Razun tega je dodati kakor varščino še 5"„ stavbenih stroškov v gotovini ali v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih i. s. za vodo- vod v Šmarjah 725 in za vodovod na Svinem pa 850 K. Občina si izrecno pridržuje pravico izbrati ponudnika, katerega hoče ne glede na višino ponudbene cene ter se izjavi v dobi 14 dni v stvari oddaje dela. Načrti, proračuni in stavbeni pogoji so na vpogled na županstvu v Šmarjah ob uradnih urah. Županstvo v Šmarjah, 14. novembra 1012. župan: Grunter. Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev v Gorici regi8troTana zadruga z omejeuo zavezo posreüüje pri oatiip tmetijstih potreliščin m pri prodaji ^v- ^v- ^ tfflettjsiii pridelkov. v a^ ^v Ziloga ji v hiii „CENTRALNE POSOJILNICE' v Gorici, TEKALIŠCE JOS. VERPI ST. 32. Kupujte samo dvokolesa „ALTENA", francoske vrste, ki so najitrpežnejši in naj boljs; bod si za na- vadno rabo ali za dirke. Sivalni strojiOriginal „Victoria" so na.ipraktičnejši za vsako hiso. Isti služijo za vsakovrstno ši- vanje in štikanje (vezenje). Stroj teöe brezšunmo in je jako trpe- žen. Puške, samokrese, slamo- reznice in vse v to stroko spa- dajoče predmete se dobi po to- varniški ceni pri tvrdki Kepševani i Huh, G O R I G A - Stolnf trg št. 9, Novoi „Slagar" 1912 D. R. G. M. št. 526.081. Novoletna šaljiva razglednica NOVO! na dosedaj še nepoznani način. Vsaka razglednica en „šlagar", neprekosljiva, humori- stična in senzacijonalna. Vsaka tudi najmanjša pošiljatev je dobro izbrana in vsaka raz- glednica v zavitku. RözprodajQ mamo edino-le mi. — IScejo se zastopnihi po vseh hrajjih. Habighopst & Co. Bochum L W. Povzetje 40 vinarjev več. Sprejmejo se znamke vseh dežel kot plačilo. 10 orig. uzorcev proti vpoš. 0'75 K 25 komadov....... 1*— „ 50 „........ 1-75 „ 100 ........... 3 — „ VeEa izte a eevlj ev ža moške, ženske in otroke J. Dmfovka-Gorica (Josposka ul. 3, nasproti JVConta. JOSIP BONANNI naslednik T. Slabanja srebrar in zlator v Gorici ulica Morelli 1Z odlikovan z zlato svetinjo se priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbništvom za vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko na dom. Tiska -Narodna Tiskarna* (odgov. L. L u k e ž i č.)