massvcrriM/g FEDERATION OF SLOVENIAN CLU5S /777/7À ..< /7/77/^/7/7^*^^ _______ct^ÜEl_ v v v Glasilo članov S. K. Melbourne, Vic. - IZHAJA MESEČNO - Predsednik S. Kosir - Naslov uprave v v Kluba: 153 Essex St., Pascoe Vale, Vic. - Telefon: FL 6466 - Za uredništvo odgovarja tajništvo LETNIK IV. MELBOURNE, NOVEMBER 1959 ŠTEVILKA. 46 Darovalci za DOM so zborovali V januarski Številki "Vestnika" v letu .1957 so bili postavljeni osnovni teraelji za uresničitev tihih želj naših rojakov o postavitvi lastnega kulturnega ognjišča — SLOVINSkI DOM V VIKTORIJI. Na domu takratnega gospodarja kluba, g. Hartman-, se je na idejni seji osnoval pripravljalni odbor za po- stavitev Slovenskega doma, ki so ga sestavljali sledeči gospodje? Z. Verbič, S.Saj-nđVič, M. Hartman, M. Adamič, P. Sesnik, pater Bazilij, Cveto Mejač in J. Vah. Vzvišene misli, ki so jih vodile, so bile predpogoj kasnejši razvojni poti, po kateri so uspešno z nezlomljivim poletom, odločnostjo in pogumom ob premagovanju neštetih težav končno prispeli do težko pričakovanega cilja — želje preliti v dejanja, t.ako da n m bo naš DOM res predstavljal očeta in mater in DOMOVINO, pa četudi smo daleč za morjem. Zatočišče bo nam vsems mladim in starim, očetu in materi, sinu in hčeri, prijatelju in domačinu, ki se zanima za nas in si želi naše družbe. DOM bo zbiral okrog svojega ognjišča raztreseni slovenski živelj ter ga povezoval v močno DRUŽINO: nam v korist in veselje in ponos ter v tolažbo našim materam doma, ki z ljubeznijo in skrbjo premišljujejo o usodi svojih otrok, raztresenih .po širnem svetu. oj/ Prvemu Zborovanju darovalcev, ki je bilo 4. avgusta 1.957 je sledilo po več kot dveh letih še dokončno drugo, ki je oficielno zaključilo nabiralno akcijo. Dne 15. t.m. se je zbralo v dvorani cerkve Sv. Frančiška v Melbournu blizu sto darovalcev, ki so prisostvovali plodnemu poteku večurnega zborovanja, ki je dokončno odprlo možnost postavitve Doma s tisoči in tisoči darovi zavednih darovalcev širom Avstralije. Po pozdravnem govoru*sedanjega predsednika Slovenskega kluba Melbourne smo v poteku dnevnega reda , kjer so nam zaupniki odseka Dom s člani Upravnega odbora v živahnih diskusijah z darovalci predstavili do najmanjših podrobnosti obdelano vprašanje nakupa Doma, s posegom v razvojno dobo ustanovitve pa prav do danes. Bralcem posredujemo vpogled v najznačilnejše ugotovitve in sklepe Zborovanja darovalcev. Zborovalci so takoj v začetku razrešili dolžnosti izmed petih zaupnikov odseka Dom, ki predstavljajo kot voljeni organ množice darovalcev zaščito njihovih interesov, g. Karla KodriČa zaradi nezanimanja in nedelavnosti pri opravljanju poverjenih dolžnosti , (Dalje str, 2) "Vestnik" je enomesečnik. Izdaja'ga Slovenski klub Melbourne kot glasilo Zveze Slovenskih Klubov, Urejuje Stane Zupan, 74 Gipps St., East Melbourne. Opremlja akad. slikar France Benko, 100 Park St., Moonee Ponds, Vic. Tiskarska dela opravlja Stanko Hartman, 153 Essex St., Pascoe Vaie, Vic. Moj dom je lep, moj rod krepak5 za robstvo ni rojen junakj pač lepših, slavnejših usod je vreden rod, ki biva tod. Simon Gregorčič Nadaljevanje s str. 2s Po izčrpnih poročilih načelnika odseka Dom, g. Marjana Lauko, predstavnika zaupnikov odseka Dom, g, Maxa Hartman in temeljitih osvetlitvah mnogih vprašanj, g. Marijana Oppelt, ki je vodil zborovanje, so zborovalci razrešili vseh dolžnosti dosedanje zaupnike, katerih glavna naloga je bila čuvanje nabranih prispevkov za postavitev Doma. V nadaljevanju je g, Oppelt razložil prisotnim sedanji memorandum, to je tiste pravne listine, na katere osnovi se bodo morali ravnati novoizvoljeni zaupniki, o namenu Doma in nalogah bodočih zaupnikov. Tako kot je bil prvi memorandum sestavljen samo za zbiranje denarnih prispevkov, je tudi današnji sestavljen po zakonih, ki so tukaj v veljavi. Novi zaupniki bodo imenovani za celo življenje in vsa vprašanja o njih zapadajo v območje obstoječih zakonov, kakor npr. o pravici nakupa zaželjenih neprimicnin, kasnejši prodaji in nakupu novih objektov, o odpovedi dolžnosti posameznih zaupnikov zaradi mnogih ozirovs nedelavnosti, odhoda na preoddaljeno službeno mesto ipd. Delovanje zaupnikov temelji na popolnem zanimanju za socialno in kulturno izživljanje slovenskega življa v Viktoriji. Ustvarjeni Dom bo služil lahko samo omenjenim potrebam, zaupniki pa bodo s tem potrdili zaupanje darovalcev in ostali zvesti načelom, za katere ustvaritev so rojaki darovali denarne prispevke. Po memorandumu je tudi določeno, da bodo zaupniki nudili Dom v uporabo Slovenskemu klubu Melbourne, ki s svojim delovanjem zasleduje iste principe. V slučaju, da bo Klub spremenil način delovanja s preusmeritvijo na druga področja (npr. politično) , izgubi istočasno pravico nad uporabo Doma, ki se v tem slučaju, ako se ne na dejo drugi izhodi, lahko proda, dobljeni znesek pa uporabi za pomoč novodošlili ro-»-' jakov, oziroma v socialne svrhe tukajšnjih Slovencev, Za tem so zborovalci volili nove zaupnike. OdloČili so se za potrditev zaupanja dosedanjim zaupnikom, ki so s prikazanim delom omogočili ustvaritev njihovih želja. Sedanji zaupniki so ponovno dolgoletni kulturni in socialni delavci, člani in odborniki Slovenskega kluba Melbourne, gospodje Max Hartman, Prance Benko, Marjan Lauko in Janez Škraba, ki jim je bilo tudi zaupano, da petega zaupnika izberejo sami. Na prvi skupni seji., ki so jo imeli, so se odločili izmed obilice predlogov za bivšega predsednika Slovenskega kluba Melbourne, g. Marijana Oppelt ter mu danes izrekamo iskreno čestitke. Novi zaupniki so izjavili, dase bodo dosledno ravnali v duhu memoranduma in da bodo vestno izpolnjevali dolžnosti do slovenske narodnostne manjšine v Viktoriji, Ob zaključku je g, Oppelt zahvalil prisotnim za udeležbo na zborovanju in izrazil željo,, d- naj bi vsi zavedni Slovenci še nadalje podpirali Slovenski klub Melbourne pri njegovih zdravih težnjah za dobrobit slovenstva,in da bomo lahko kmalu s ponosom dokazali svetu, da smo tudi avstralski Slovenci ustvarili svoj kulturni spomenik, ki bo služil premnogim potrebam še nadalnjega uspešnega uveljavljanja majhne po številu, toda večje po ljubezni do vsega, slovenske enote, ki jo druži nezlomljiva volja za življenjem. Stane Zupan Objavljamo še nekaj statističnih podatkov nabiralne akcije za Slovenski Doms Darovano od SKM .............................................................£ 1. 301 - 14 - 11 Hranilniki..........................................................£. 133 - 19 - 7 Pos cUilGZHllCl |»|lM*»MM«ll«»|lf{lt*il»f«»IM»f«M#M J- • 570 """ 00 "™* O Bančne obresti do junija 1959 *■•>»*•»•»••••••»••»•»•••••••»•»• £ 44 ~ 6 ~ 6 Skupno £ 3, 050 - 1 - 8 Glavna misel, ki je podžigala začetnike ideje Doma pa se glasis Mati je simbol Doma. NaŠsleherni spomin na Dom je tesno povezan s spomini na drago mater. Slovenski Dom, do katerega naj bi s svojimi žrtvami prišli, naj bi bi} naš najlepši spomenik Slovenski Materi, ki nam je dala življenje in nas spremlja z molitvijo in toplimi mislimi na vseh naših poteh po tujem svetu, če le še bije njeno blago srce. "Vestnik" n n ® C? n C1 n r) n n n November 1959 f^jßi/ l^r^/'viX^rw- //U JL Odo $ 1/ Ü ^ U Q U \ 170 0 flppa b'Q tli ffl W •fot-5 e pcjce.1" UriS^Žilii Ö.hKw ^ < i ■ jt ^la.cela stran samih imen darovalcev, ki so priskočili na pomoč hol L i Sfì VdOT1, MariJJ Kreitne^ — novice je zmanjkalo prostora Aako ra£ bero, zastarele, pa nie zato, 0 porokah in krstih ljudje vedno L^icefrcer^0^11^ oltar\D*e 3. oktobra Stanislav BABU in Mihaela GEL T™^T T. T Janeza v Saft Melbourne. Združili sta se fari Mozirje in Trnje Isti dan je Karel Fekonja iz Sv, Benedikta v Slovenskih goricah) uoSlial S; - Richmondu Magdaleno Mesch iz^oS! ^e^o! ok- TlrtVS V ] Sv*.Ma?U T Fawknerju obljubila zvestobo Franc FEKONJ< in Te^ezi- sloSnstì%orok?°m| v °b ~ oktobra beleži Ive pa Tinka^P^LTS - ^ka 'Da!» Janez MIEELCIÖ iz Dolnjega Logatca in Ssmì'c fneveL ^V** ök°fj'° L°k°' V Pa Je- bil ženin Jožef a nevesta Slava .ZsJE,, oba iz zelen- Dolenjske, - Dne 7. novembra ie -To- p" I m Tv 3? •••^b3a0vxce" ~ Dne novembra pa sta si v cerkvi Sv. Jožefa v Mflb^ - £VeStx°b0 Ant0n KEIST-® (iZ Pivke) in ^ija KALiŠTER (Iz Jmez a.t , „ - v dem n^.se iskrene čestitke? - v * Sinka tragicao umrlega Štefka Kreitner ja smo nesli h krstu v Forth Sunshine dne I^Ä^o dobil ime ŠTEFAN. - Dne 4. oktobra je pri krstu doSa MO ^MlLlcO a^zinxca Srečko LlZO in Angela r. Lenarčič. Isti dan sta v stolni-21' kjerE\ta 36 PJ'eü mesecx Poročila, lcrščevala Jože POPOŠEK in Kav Mai-aret r Cassons dečko je dobil ime SDV|eD JOŽEF. - Enajsti oktober deleži štir Ste» *V Geelongu sta Marjan GORUP in Ana r. Poropat dobila sinka DM® , l^ölf ICKING in Elza r Molokobol pa LILIJ1NC0. V Hort Sunshine je družina OtoL vSmUER in Ärf^^^r^V/T1^^ drUŽina IVGna PEPI51 Ä i' ] /Z. aironi JO. - V družini Oskarja METLIKOVEO in Ole-e r. Lee-iš- v je rst? dne 25. oktobra zajokal RINO oIkAR MaS ini cerkev v ASCOI VALn pa je videla slovenski krst dne 31. oktobra; JOŽEFA sta Li prvorojenca dobila Ivan MALJEVAC in Amalija r. Stemberger. - OsM novembeì bSeži r • vJift^CrParfZ TfJ* "J kot Si* « in"išk W ie b'lo V; - Pekord v Številu krstov je dosegel 8. november; kar pet TAR In rit Jell Parku (Geelong) je oblila krstna voda ADRIANO, hčerko Gina RU-lìe ter VILJEMA> sina S^nka STERI/ETÀ in Danioe r. Fatu^ da- ^ÄÄ^r rf in Al0jTZije r' PelC (iZ Padale), ÄOLFA e r i ™ j1116 ®TEZA STMISL1VA' prvorojenca Marka^ITlSs^^L^ in ku in b b^i T ° Je Ì* Znane Sentalb^e družine, zato čestitke tudi ded- ku in b bici. Najprej pa seveda.n-še iskrene čestitke vsem srečnim staršem in malč- sefazvedPimi^P?t POrOCati ° Hmrtnem slučaju. Tik pred odhodom v Južno Avstralijo Kis?u°afVntoret-'đne ~ Ä SÄ »aorođDikom ' p« lÄÄ4^ đrUElm V Plentlr' ki Jlm J° pogorelo stanov,n1sko H-1-P- StÄTr^ VSem °Stelim " » teäko oškođora- Btjo. Eg poEra h °blaialX ter J1 ^ Poio5 s svojo darežljiTo- 'Vestnik" Blagajniška poročila Vstopninski darovi Jedača in pijača Cigarete Licenca, vabila in poštnina Najemnina za dvorano, mize in ostalo Orkester Uničeni inventar Stroški prevoza Dekoracija in drobnarija Višek pri prodaji Vrednost ostalega blaga Sis ti dobiček (S str. 4) FINANČNO POROČILO PLESNE ZABAVE "V spomin na Martino van je'.', prirejene dne 31. oktobra 1959. Dohodki s Melbourne, 8. novembra 1959 148. 9. -111. 6. 6 1.19.' - -. 4. - 15. 9. 6 Skupno £ 277. 8. - Izdatki s 92. 4 2.11.10 17. 9. 2 46. - 25. - -.18. - 4. 3. 4 2. 2. 8. 87. 2. 277. 8. - Blagajnik; Vinko Molan,l.r. Finančno poročilo našega sodelovanja ob priliki romanja v SUNBURY, dne 1. nov. 1959 Dohodki s Izdatki s Stroški prevoza — uredil p-.ter Bazilij Jed-Ča in pijaca 15. 2. - 10.12. - Stroški prevoza blaga 9. - Vrednost ostalega blaga 1. 7. - Čisti dobiček ~7~87~~ Skupno £ 16. 9. - 16. 9. Dobiček, ki je bil ustvarjen ob tej priliki, je dobil pater Bazilij kot pomoč za ureditev slovenskega dela pokopališča t Keiloru. Melbourne, 4. november 1959 Prevozni stroški Jedača in pijača Parkiranje avtobusa Čisti dobiček Finančno poročilo izleta v HEALESVILLE, prirejenega dne 8. novembra 1959 Dohodki s ■ 25.10. -■ ■ 12.11. - Blagajnik? Vinko Molan,l.r, Izdatki? 20. -. - 7. l. 6 10. - 10. 9. 6 Skupno £ 38. 1. - Melbourne, 10. november 1959 38. 1. - Blagajnik? Vinko Molan,l.r, v ..V rm Vedno nova in nova imena zavednih darovalcev nam dajajc upati, da bomo z enakim da-rovalnim poletom krenili z blagajniškega Jožef Kapušin, S.A. Martin Vengust Janez Bornšek, S.A. Janez Mihelčič Marijan Oppelt, hran. Frančiška Stibilj Franc Rus Jože Bobek £ 5 £ 2 £ 2 £ 2 £ 1. 1 £ 1 £ 1 £ 1 £ 0.13. 2 stanja odseka DOM — £ 3050, 1, 8 z dne 15, Ivan Urbas, hran. t. m» —' nezadržno in 00ločno po vzvišeni poti ustvari nas naših zamisli ustvaritve kulturnega središča viktorijskih Slovencev Vsem darovalcem iskrena hvala« > _ - 5 - «r <3 lo, toda ali nas ni babica tako učila? Tudi jaz sem daleč, daleč od vabečega Melbourna, tod nič zato. 1'Te izgubi upanja, da se bova nekoč videla, kajti verujem v vse,kar je zgrajeno na zdravih temeljih, tako tudi zamišljeni Slovenski dom v Melbournu, ki zadobiva vedno jasnejše obrise J v neskaljeni stvarnosti optimizma zdravih ljudi z zdravim duhom. Do takrat pa nasvidenje — Jožef Kapušin KOLO SE POSLAVLJA Skromen, toda zato prijetnejši je bil letošnji kulturni program, s katerim so se avstralskemu občinstvu in nam predstavili naši umetniki iz domovine. V septembru nas je obiskal svetovnemu muzikalnemu občinstvu ze dobro poznani ljubljanski violinist Igor Ozira, ki je požel za zahtevno in virtouzno izvajanje predvsem Beethovnovih in Schuber-tovih del popolno priznanje. Za tem, ko se je v začetku oktobra poslovil, nas je doletelo Že drugo prijetno presenečenje — obisk Jugoslovanske folklorne skupine KOLO iz Beograda, ki je prispelo mod nas po zelo uspešnih nastopih v VSeh večjih mestih Avstralije» Popularna folklorna skupina, osnovana v maju 1948, se nam je predstavila v najlepši luči, potem ko so po uspeha-polni turneji skoraj po vseh deželah v Evropi, tako kot v Združenih Državah, Kanadi, Kitajski in Japonski pristali tudi pri nas. Ob brezhibni izvedbi raznolikega več-urnega sporeda, ki se je večer za večerom odvijal v vedno polni dvorani "Princess" Theatra, smo z navdušenjem sledili bogatemu repertoarju plesnega, pevskega in muzikalnega programa 50 članskega društva. V razgovoru s člani vodstva smo izvedeli, da bodo na našo pripombo o preskromni udeležbi samo ena-ga slovenskega narodnega plesa, obogatili program še s slovenskimi narodnimi pesrai-mi, potem ko se bodo l.dec, poslovili, —e—n— t adoti ina steoimo, ;,. čeli realizirati naše zamisli. Tako smo za kompleks iH hn katerem na^avv.mo v najkrajšem času postaviti leseni erovi z ori j, začasno služil za zbir nje geelonških Slovencev, že odplačali preko £ 150. Toda iz dneva v dan se srečujemo s težavami kroničnega značaja, ki jih je opazi- g if^^nSev ff; PremalVe ZaTed-h ■ * M « svojim doprinoso^ma- fvoi Irol^ Z^ 1 pr°grara za obst°J slovenstva, tako da morajo ves ll ie^f rl posvetiti vsemu vedno eni in isti ljudje in je že tudi prevladali Z a J° m0n,°P01 imd Prire»» tud? mi pričeli lahko slediti zgledu melbournških Slovencev, ki so ob veliki vnemi gfpoia!6 P itiS°5 ^ntOV' kar J'e ŽS 5eden d0priÌ0S Pojavitvi piepotrebne- Ob tej priliki apeliram na narodno zavest geelonških Slovencev, da naj ne stoie mlačno ob strani, temveč d,jmo z roko v roki složno in krepko poprijeti povsod Ììllmol^Tl' I kratkem,b0ra° Pri5elÌ 8 Pripr,vljalnimiPdelf ST^ H m ' SÄ nw i n?\T b0 ki ne bi VSaJ aekaJ *ric žrtvoval za po- "I'T t T kuJturEéSa spomenika - našega Doma v Geelongu. Kako lepa bo zavest takrat, ko bodo napori našega skupnega dela obrodili težko pričakovani sad, o katerem sedaj lahko s ao sanjamo. A Se kratko, toda važno obvestilo? cìrTnSeSf d^k ™di ^ ^^ Miklavževa j e za naše malčke in si- cer v nedeljo, dne 6. decembra ob treh popoldne v "Game Theatre" s sporedom? l) Uvodni govor 2 Geelonški Slovenci bodo zapeli par narodnih pesmi 3) Hecitacije 4) Paletir točka 5) Prihod Sv. Miklavža Miklavž bo letos obdaroval vse slovenske otroke v Geelongu v starosti do 12 let arÄT "ođrasie-vatopnino - Pogovorni del idejnega Matita, ki je°bil dne 21. t. m. t geelonäki Free Ubra-dXl, kk ' Ko"rete> »»Ort« in Hriba, je razöistil vrsto vprašaj prSeftjulkupnS'Sl^ör tlub°t' ° »"» — p««»- - (Dalj- str. 15) mi Sen sis Katja Spur Ne mislite, da nisem dovolj pogumna, da bi vas poiskala v vašem domu Ozarjene jeseni, da bi stopila pred vas in vam povedala v obraz, kar si zaslužite! Ne, Sen Si, Druga gospa, vi ne zaslužite, da stopim pred vas takšna, kakršna sem. Se pa sem se danes vendarle odločila, da vam pošljem to pismo, vem, zakaj to delam, in tudi vem, da vam bom povedala samo čisto resnico» Minilo je dvanajst luninih menjav, kar ste postali Druga gospa očetu mojih sinov. Ali^mislite, da je vaša ljubezen tako velika, da lahko izbriše leta, ki sem jih preživela z njim jaz, njegova Prva gospa, in sinove, ki sem mu jih rodila? Velika je vaša ljubezen do mojega soproga, Sen Si — toda vaš cilj? lahko vam povem, da vas tudi moj gospodar ljubi, kajti štirikrat je zaradi vas dvignil roko do mojega obraza. Zares, Druga gospa, kako drugačno je vzdušje v vašem domu Ozarjene jeseni; V mojem domu je ugasnilo sonce, ki nas je grelo. Moji sinovi se molče^ pripravljajo za svoje uoit-Ijo, njihova mati in oče pa molčita, ker si nimata več kaj povedati — ali p, njihov oče spi, ker je prebil noč z vami, Sen Si! Moji sinovi morajo živeti o - : ..iberačene ljubezni, da je lahko tem več užijete vi, Druga gospa' Nočem vas žaliti, Gen Si? Tod- , če je ostalo v vas še kaj človeka, govorim to nje-mu^in vas prosim, Druga gospa, ne pozabite, da sem jaz danes živ mrlič, kajti tisočkrat bolj sem ljubila svojega gospodarja, kakor ga morete ljubiti vi — zato vam smem tako govoriti ... Se vam je v tolažbo, tedaj vedite, da sem jaz, Prva gospa, za vselej uničena. Mrtva sem in nihče me ne more več zbuditi v življenje. Toda sinove imam, ki potrebujejo mater. Dati jim moram vse, tudi svoje najbolj skrito življenje. 0, Cen Si, morda se moje besede, namenjene vam, izgubljajo v prazno! Zakaj moram biti jaz prva, ki je spregovorila o tem? Niste bili dovolj pogumni, da bi bili prišli k meni in mi povedali, da ste postala Druga gospa mojemu možu. Vi in Esi Men, oba sta mi to prikri vaila, in to je slabo za vas! Nečesa vas vendarle prosim, Druga gospas ne dovolite mojemu soprogu, da bi se od vas še kdaj vračal k meni! Psi Men je vaš mož, naj ostane za vselej pri vas v domu ^ Ozarjene jeseni! Naj ne prihaja predme s srečnim smehljajem na obrazu, naj ne prinaša v moj dom vonja vaših las in vaše polti, da se dramijo v mojem domu zli duhovi, o katerih bi ne smela ničesar vedeti ... Ne pozabite, cen Si, da sem mati — moji sinovi očeta ne bodo pogrešali, mati pa je nenadomestljiva» Jaz pa sem samo človek, Dmga gospa, umrljiv človek, in vi in Hsi Men mi ne smeta uničiti življenja! Naj vam_moji čopiči naslikajo še tole, Sen Sis ko boste preživeli z mojim soprogom toliko časa kakor jaz in mu boste rodili sinove, takrat bova lahko še govorili — dotlej ne! Se sem bila očetu svojih sinov slaba žena — zdaj mu dajem prostost, da lahko svoje življenje popravi. In če želite, Druga gospa, mu lahko preberete pismo, ki vam ga pošiljam, čeprav utegne zaradi tega še enkrat dvigniti roko do mojega obraza. Hsen Pan Dve drobni šali Ponesrečenec Vprašanj e "Ali ste se držali mojih navodil^' spra- "Kaj meniš, ali boš shajala z mojimi šuje plavalni učitelj,"ko se je Čoln prejemki?" prevrni 1? » "Ne, temveč čoln»1 'Jaz že, toda od česa boš živel ti?" 'Vestnik" "Oj zbogom, domovinski svet, SLOVENCI III PLANINSTVO oj zboSora; ^ planinski svet, nebeški čuvaj te vladar, ne zabira te nikdar, nikdar!" - Ene 11. avgusta 1924 je sloviti planinec in plezalec dr. Element JUG zdrknil z zapadnega dela severne triglavske stene in obležal mrtev5 našli so ga dva dni kasneje in gaf pokopali na pokopališču v Dovjem poleg drugih žrtev Julijskih Alp. Element Jug je bil priznana osebnost, na katero je takratna mlada generacija slovenskih planincev gledala za spodbudo in vodstvo. V zgled jim je bila Jugova trdna volja kot najpomembnejši činitelj v gorah in v življenju sploh. V gorah je bil Jug kot doma? poznal je vsako pot, vsako izpostavljeno točko, vsako nevarno steno planinskog -, sveta. Zato so njegovi spisi klasična planinska lite-ratura, kjer nam opisuje Uda in težke ture ter drzne plezalne podvige in nam teko podaja svojo filozofijo p'dainca« Jugova osebnost je odraždL,. duh nove, prve svobodne generacije po prvi svetovni vojni. Vse celine in vsa morja so nam že drugi pred stoletji pobrali? takrat ko so naši pradedje živeli v temi in sužnosti. Kje je tedaj bilo preizkuševališče za trdnost volje in živcev — priprava za večje podvige — če ne v planinah? In v planinah je Jug zapisal svetlo stran naše planinske zgodovines Jalovec, severna stena Skrlatice,'Martuljek, severovzhodna Eazorjeva stena, Mojstrovka, Pri-sojnikova s everno-zapadna stena , Kamniško-S'avinjske Alpe in končno severna stena očeta Triglava, kjer se je smrtno ponesrečil, bodo ostali kot spomeniki njegovih plezalnih zmag. Premagovati stene, iskati v njih nove prehode, reševati probleme novih vzponov in smeri, vse to mu je bilo v velik užitek. Jugovi prij telji si niso mogli zamisliti plezalca, ki bi bil treznejši, preudar-nejši in manj lahkomiselnejši od njega,. Kako potem, da se je ponesrečil? Q Usoda? Nesrečno naklučje? V sledečih njegovih besedah, ki jih je napisal ob zaključku svojih slovitih plezalnih tur, bomo razvidli, kakšen človek je Jug bil. "... Mnogi so mi rekli, da me je ledišče (tu misli Jug na svojo nezgodo na Jalovcu — op. ured.) opomnilo s stena me bo nekoč — pomirila ... Mogoče je, saj me je mnogokrat rešilo le golo naklučje. Toda živeti življenje brez vedno večjih uspehov, brez vedno večjih zmag nad s mim seboj in vsem, kar je ovira tvoji pošteni voljitorej tudi ovira napredku in izpopolnjevanju, kar se pravi kljub domišljavosti živeti življenje enodnevnice ali pa kvečjemu 'majčkenega človeka', duševnega pritlikavca. Kdor pa hoče biti ponosen nase, ne sme biti majčken, tudi, če ne doseže miru nikoli, razen ko pade!...- Zato pa ne sme trepetati, temveč mora znati žrtvovati? brez žrtev ni borbe, brez borbe ni zmage in brez zmage ni resnične veličine." 0 nevarnostih v stenah pa praviš "... Vir nevarnosti prav za prav ni v stenah in v prepadih, marveč v človeškem subjektivnem razpoloženju samem. Zmage torej, ki jih doseže plezalec, so zmage nad stenami le z ozirom na zmožnosti? v moralnem oziru pa so zmage nad samim°se-boj! Obvladaj svojo lastno nevarnost v notranjosti in hodi, pa boš obvladal tudi resnične "nevarnosti!" - Ker smo planinski narod ne moremo pozabiti Juga, ne moremo pozabiti lepote naših gora, katere smo zapustili. Jug je bil mnenja, da je naš narod vzgoji volje bolj dostopen kot kak večji evropski narod. To je važno , kajti je pogoj za napredek, od. .usode.-po celem svetu raztepenega malega, toda trdoživega naroda! ■ - J' / s V - 11 - Še dandanes nam izgleda čudno... Palica, ki jo vržemo in ki se vrne spet k nam, je bila mogoče že davna človeška želja. Ali je tedaj še kaj čudnega, če gledajo primitivna ljudstva na bumerang kot nekaj nadnaravnega. Pes je, da to nenavadno orožje meša glave celo strokovnjakom . Skrivnost, ki obdaja bumerang, je bila tolikšna, da je še pred nekaj leti ena izmed najboljših svetovnih enciklopedij objavila, da je bumerang orožje, ki ga niso mogli "ponarediti" niti najbolj izurjeni tehniki civiliziranega sveta. Vendar pa ni tako, saj si danes lahko naredi bumerang vsakdo sam. Ge slišiš besedo bumerang, nehote pomisliš na Avstralijo. Tudi ime je avstralskega izvora, saj prihaja beseda bumerang od domačinske besede za veter. Čeprav bumerang ni doma le v Avstraliji — poznajo ga tudi razna azijska in ameriška ljudstva — so ga le Avstralci razvili do stopnje, da se sam vrne v roke metalca. Drugje namreč izkoriščajo le to, da upognjena palica leti hitreje in bolj ravno po zraku kot ravna. Ameriški Indijanci iz Arizone tudi uporabljajo bumerang, vendar so prepričani, da ga ne smejo metati na vsak cilj in ne ob vsakem času. V glavnem ga uporabljajo za lov na kunce. Sledove bumeranga pa so zasledili še marsikje po svetu — v Indiji, na Cele-besu, Borneu in v Etiopiji, kjer mu pravijo luin. Starogrški zemljepisec Stra- bo ie omenjal v svojih spisih, da uporabljajo podobno napravo za lov na ptice Galci. Njegova slika se nam je ohranila na številnih egipčanskih reliefih in zares so ga v Egiptu uporabljali še pred nekaj stoletji. Cele divizije so bile oborožene z bumerangi in v vojnah se je težki, okovani bumerang pokazal kot strašno orožje, Avstralci so ga u-porabljali za šport, lov in vojno — za vsak namen seveda posebno vrsto bumeranga. V čem je skrivnost te upognjene palice? Fizikalno je silno dognana naprava, ki izkorišča kar dva dobro znana fizikalna pojavas žiroskopski učinek in aerodinamične sile, ki nastopajo zaradi toka zraka ob ukrivljenih ploskvah. Šele moderna fizika je znala razložiti to nenavadno orožje avstralskih domačinov Bumerang ali kili, kot mu tudi včasih pravijo tukajšnji domačini, je običajno dolg od 60 do 120 cm in v sredini upognjen za 90. do 120 stopinj. Razlikujemo dva tipa bumeranga i tisti, ki jih uporabljamo za lov in šport se vrnejo v metalčeve roke, bojni bumerang in bumerang za lov na veliko divjad pa ne. Pri bumerangih prve vrste je e— na ploskev ravna., druga pa izbočena. — se pravi, ima približno takšen presek kot letalsko krilo — pri drugi vrsti pa je presek simetrično izbočen. Povratni bumerang ne mečemo vzporedno s tlemi, kot običajno mislimo, marveč navpično od tal. Bumerang leti nekaj časa v povsem ravni črti, nato v rahli krivulji nekako do točke, ki je pod kotom 45 stopinj od izhodišča, nato pa se sunkovito obrne in leti v ravni črti nazaj. Nekateri lahko mečejo bumerang tako, da napravi več krogov, predno se vrne k metalcu. Bumerang, ki se ne vrača, je običajno večji in precej težji» Zaradi simetričnega preseka leti v ravni črti. Močan mož lahko vrže takšen bumerang 18O m daleč in je šb na. to' oddaljenost smrtonosno orožje, Bumerangi, ki jih uporabljajo Indijanci plemena Hopi za lov na kunce, pa so precej manjši in imajo na eni strani ročaj. vObičajno so iz lesa, vendar izdelujejo v južni Indiji bumerange iz jekla in so dolgi le petnajst centimetrov. Poskušali so tudi bumerange drugačnih oblik — na primer, v obliki črke X, kjer sta pravzaprav združena le dva bumeranga, ali v obliki letečega ptiča — vendar letijo vsi po istem principu. V nekaterih delih Avstralije jih izdelujejo z nekakS -nim kljunom, ki pa je brez praktičnega pomena in le ostanek neznanih namenov preteklosti. Tukajšnji domačini so neverjetni mojstri v metanju bumeranga. Zalučajo ga 45 metrov visoko, od koder se po tudi petih krogih vrne spet na tla. Nekateri trdijo, da se celo od tal odbiti bumerang še vedno vrne v metalčeve roke. Metanje povratnega bumeranga pa je nevarna zadeva in zato ni brez osnove trditev, da je bumerang nevarnejši za tistega, ki ga meče, kot za tistega, ki ga vanj meče. In še dandanes nam izgleda čudno... cVCh C? JI n? it o o n Draga Julija! Zmagoslav Orel Ako bi kdajkoli prej v na j tišjih. mislih našel odmaknjeni kotiček, ki bi ga posvetil samo sanjarenju o svetli zvezdi, ki se bo iznenada utrnila iz objema tisočev in tisočev drugih, lebdečih na skrivnostnih nebesnih planjavah in čakajočih na e-nega izmed odrešilnih čudežev iz Tisoč in ene noči, da bi jih presadil v romantično okolje najskrivnostnejših. žel.ja in drhtečih pričakovanj, bi se prisrčno nasmejal prezahtevnim mislim, podobnim na one o siromašni, toda angelsko lepi Pepelki, ki so ji dobri duhovi presadili čas v naročje nedosegljivih hrepenenj. Toda zmotil sem se v teh zamaknjenih m drovenjih in kot razodetje sem občutil nekega brezbarvnega dne, ki je obogatil ho lepo število v otožno praznino pogreznjenih odlomkov časa, kako so se mi prioeli pogledi stapijati z vabljivo privlačnostjo tvojega rojstva v mojem obujenem posegu v vsebino življenja, ki si mi jo tako nevsiljivo oplemenitila z redkimi umetninami naravnih r-zkošnosti, izvirajočih iz bogate zbirke sveže mladosti in naravnih mikavnosti. Žareči pogledi pa so mi zdrknili še globlje skozi opojnosti tvojih zrcalnih oči — v misli duše in od tod v kraljestvo srca, talco da sem kar trepetal in valoval po tvoji notranjosti, duša pa mi je zbega-no blodila po začaranih stezicah, ki so se vijugale v temnino nepristopnih prepadov, Toda premagal sem se, čeprav mi je srce ječalo pod neubranljivo težo vedno bolj vročih želja. Glas vesti, ki me je neuspešno opominjal na jasno zarisana pota, se je neuspešno razblinjal ob ostrih čereh zahtevne mladosti in se počasi izgubljal v pesmi krvi, ki je privrela iz odprtih žil... Danes sem opit od sreče, ki sem jo zavžil iz odprtih cvetnih Saš tvojega sonca in zdi se mi, da sanjam z globoko razprtimi očmi o koščku življenja, o trenutku, ki je trajal večnost in se nato pretopil v nič,,. Julija, koliko bogatstvo toplote in plemenitosti veje iz vseh tvojih besed, kretenj in pogledov, kamor se potapljam in mi vedno bolj groze z utopitvijo. Koliko skele-6ih bolesti si mi zadala onega dne ob grenki ločitvi, ko so večerne zarje škrlatno zagorele od bridkosti n- jinega slovesa. Takrat sem norel in divjal od neozdravljive žalosti, ki mi je zastrla dušo, potem ko sem se z največjim naporom volje iztrgal čudoviti milini ni ,.; ankemu hrepenenju, ki je zadihalo iz tvojih neopisno otožnih oči. Kakor uklet sr i se vlekel med zbledelimi ljudmi do prvega vogala, ki ga je nebroj neonskih reki milih napisov spreminjal v razkošno kričeč' barvni svetilnik, ki mi je nudil zatočišče pred napadom razdraženih misli. Še dolgo zatem sem te z ■man iskal na dnu kozarcev in ker te nisem ugledal, mi ni preostalo ničesar 3 drugega, kot pričeti ponovno misliti. In tako gre sedaj enolično in brezciljno iz dneva v dan.,. Žgoče misli, da ne bom mogel morda nikdar več poljubljati tvojih žametnih ustnic, mi vedno znova in znova ustvarjajo pekel na zemlji, kamor včasih prisije droben sončni žarek, ki mi tako nežno boža žalostno obličje in dozdeva se mi, da se je utrgal tam daleč nekje v svetu spominov in , da mi prinaša slepeči blesk tvojih oči, vonjivo dehtenje svilenih las in toliko globine in čustev v tvojih grenkih odkritij iz preteklosti, ki so se mi pregloboko zarezale v ranjeno srce, Skrivnosti, ki bodo vedno ostale skrivnosti! Sonce sije močnejše kot takrat, ko so se prvič prekrižale najine poti in dnevi so neusmiljeno prazni... Šumenje vetra mi iz nepremostljivih daljav prinaša v tolažbo odmev šepetajočih besed podarjenih zakladov večnosti, ki mi padajo kot žareče iskre v ekstazo čustev, ki se razširjajo v plapolajoč plamen, ki me bo večno sežigal. Danes se tresem ob mislih na tebe, o Julija. Neprecenljivo bogastvo možnosti poseduješ, se mi neopazno pretaka v misli. Ali boš napev melodije, ki je neizpet zamrl med cvetjem v parku? Blesteč utrinek zvezde v temni noči? Živobarvni metulj, ki kroži od cveta na cvet?.., .Proč s črnimi razmišljanji! Za'mene boš večno ostala to, v kar te je ogrnilo moje srcos svetla stezica, ki se je izvila iz včeraj v danes... Pri utiranju potov iz danes v jutri pa bom prepustil Usodi, da mi bo skovala bodočnost iz sedanjosti in mi tako odmerj-la korake v skrivnosti časa, ki je sprejel v varstvo najzviSenejSa Sustva dveh nesmrtnih src, izgorevajočih iz ljubezni, ki je rodila en dan ž ivi j on ja,.. x ~ , ,. Oao, cao bambina, .#-o v - 1 j - ' Romeo Prevedel Srečko Košir Neki zimski večer proti koncu junija leta 1858 je bil izredno mrzel, že nekaj dni je brez presledka deževalo, na višje ležečih predmestnih predelih Melbourna pa so v sijajni skladnosti z vetrom poplesavale snežinke.,. Preko zapuščenih mestnih ulic je od nekje medlo odmeval zvon, ki je naznanjal'peto uro popoldne. Kmalu za tem so je na Swanston Street pojavil bradati jezdec, ki je pravkar zavijal v Latrobe Street, Žival je očividno z zadnjimi močmi nosila svojega gospodarja ter se opotekajočih korakov pomikala vzdolž omenjene ceste, kjer je pred sodnijakim poslopjem jezdec bolje rečeno padel kot stopil s konja ter se klecajočih korakov nameril preko nekaj kamenitih stopnic proti vhodu« Po daljšem trkanju je vendarle zaslišal nekoga, ki je z jeznim prizvokom vprašal? "Kaj je, kaj je? Sodnija zapira ob petih? In-sedaj je že... Oh, saj to ste Vi, gospod Ormond, oprostite! Vstopite, prosim, saj izgledate tako izčrpan, da ... oh, oprostite, prosim Vas!" - Moža sta odšla v enega izmed malih sodnijskih uradov, ki je bil opremljen s pisalno mizo, nekaj naslanjači ter malo omarico, iz katere je mož, ki je Ormonda sprejel, vzel cašo, v katero je nalil diskretno količino ruma, rekočs "Gospod Ormond, najprej Sile e tegale, da Vas pogreje, in če želite več, samo izvolite! Da-, kar iz-pijte ga, je prav dober, boste videli, da Vam bo všeč?" - Ko je Ormond postavil pra.v 1 caso na rob pisalne mize ter se pohvalno izrazil o kvaliteti ponuđene pijačo, ga je gostitelj vprašal, kaj ga je prineslo v takem vremenu v Melbourne. Ormond se je najprej globoko oddahnil, pogledal sogovornika ostro v oči ter dej Is "Kaj me je prineslo v tem vražjem vremenu iz Skiptona v. Melbourne, gospod odvetnik? Prišel sem, da rešim človeško življenje! Povejte mi, gospod Fellows, za najkrajši n-cin, ki bi utegnil preprečiti eksekucijo nedolžnega človeka. Govorim za Daniela Healyja, ki g--, poznam in vem, da je nedolžen!" Fellows je rahlo zmajal z glavo s "Healy bo jutri zjutraj obešen in ni več pomoči za njega, kajti na procesu je priznal krivdo." Ormond se je kljub utrujenosti pognal z udobnega naslanjača ter zagrmel na odvetnikaä "Ne, to se ne sme zgoditi! Jaz poznam Healyja in vem, da je nedolžen. Od včeraj zvečer sem prej ah,si več kot sto milj, pri tem skoraj uničil dva konja ter samega sebe, zato da rešim nedolžnemu človeku življenje. Nemudoma moram govoriti z gospodom Barryjem ... s predsednikom sodišča ... je gospod Sladen v mestu? Ce ne, moram takoj dobiti svežega konja, da odjezdim k njemu v Geelong!" - Odvetnik je vljudno potisnil Ormonda v naslanjač. "Morda bo predsednik sodišča dre- vi v.klubu in bomo našli Barryja doma, o čemer ne dvomim. Sedaj povejte zgodbo ... Potem greva v klub, kamor sem se ravno odpravljal, ko ste potrkali na vrata ... no, prosim Vas f povejte ..." Francis Ormond iz Barriyaloak blizu Skiptona je začel pripovedovati zgodbo o ježi, ki je ni enake v pogumu vztrajnosti in upravičenosti za njo s "To je bila tekma na življenje in smrt, k tore nagrada mora biti človeško življenje!" Njegovo pripovedovanje jo poseglo nekaj tednov nazaj, ko je nekega dne prijezdil na Ormondovo domačijo policaj.ter ga naprosil, da ga naj spremlja kot priča na Mt. Elephant, kjer mora ugotoviti, v kakšnih okoliščinah je umrl neki kuhar z imenom William Ruddock. Ko sta prišla na določeno mesto, sta ugotovila, da je bila na dan kuharjeve smrti v sosednji b raki prava vinska orgija, kjer je prišlo do prepira med kuharjem in Healyjem, ki je bil oskrbnik barake. Ker sta se oba zaradi vinjenosti z n-j večjo težavo držala nt. nogah, je kuhar Ruddock med prerekanjem nenadoma izgubil ravnotežje, padel na tla ter negibno obležal. Kmalu za tem so tudi drugi gostje obležali, nekateri n- tleh pod mizo, drugi na klopeh, kakor je pač nanesla prilika. Prvi, ki so se zopet postavili na noge, so ugotovili, da je kuhar mrtev in so zaceli klicati oskrbnika, ki je se vedno blaženo smrčal pod neko mizo. Ko so g le nekoliko vzdramili ter mu dopovedal!, da je kuhar mrtev, je zamornijals "Najbrž sem ga ubil." Ko je Ormond podpisal policajev zapisnik, se je vsedel na konja ter odjahal domov, V prepričanju, da je kuharjevo smrt povzročil nesrečni slučaj, je kaj kmalu pozabil umrlega kuharja in oskrbnika ter njihovo pijančevanje, v ~ 14 ~ Naši klubi „e. (s str. 9) 0 Zvezi slovenskih klubov Viktorije ni bilo ničesar slišati že skoraj- leto in pol dni in je dejansko obstojala samo na papirju, medtem ko je že vse kazalo, da bo uspešno prebrodila vse začetne težave in odgovornosti s predstavljanjem osrednjega kulturnega telesa združenih slovenskih društev v Avstraliji, Danes sta v Zvezi včlanjena dva klubas Slovenski klub Melbourne in Slovenski klub Geelong. Vsak po svoje sta. že precej uspešno posegla, v problematiko obBtoja slovenske na— rododnostne manjšine v Viktoriji in doseženi uspehi jima vlivajo novih moči za še plodnejše uveljavljanje v okviru enotne organizacije, ki bo res s smoternej-šim delom zagotovila popolen uspeh, Želj a prisotnih je bila, d .se sedanjega tajnika Zveze, g, Uerglesa , obvesti o vseh o vseh nadalnjih ugotovitvah z ožirom na vršenje njegovih dolžnosti in se ga zaprosi za pismeno potrdit..'/ odstopa s sedanjega položaja, kajti dovolj jasno je, da mu mnogi vzroki ne dopuščajo več uspešnega vršenja tajniških poslov. Po njegovem odstopu se bodo zbrali zastopniki obeh klubov na izredni skupščini, kjer bodo izbrali novega tajnika in utrdili temelje nadalnjemu delovanju. Člani obeh odborov so tudi zelo živo občutili še potrebo po skupnem kulturnem delovanju, ki bi tudi na tem področju ustvarilo trdnejše vezi daljnosežnega značaja, ki oznanjajo prihod preroda in svetlejše dobe kulturnega izživljanja. Želimo, dabi tudi v tam slučaju obveljalo? Veni, vidi, vici. Sicer pa je idejni program celovečerne prireditve že sestavljen, datum izvedbe pa je prenesen na začetek novega leta. In še nekaj ugotovitev o želji sproščenega osebnega zbližanja obeh slovenskih skupin. V ta n--->men bi priredili v mesecu januarju ali februarju naslednjega leta skupen izlet v priznano romantično okolico 1125 čevljev visokega Flindersspeak-a. Kraj slovi po izredno lepi dolini, obdani s slikovitim planinskim izgledom, ravnica v dolini, kjer se vije potok, ki povdarja pestrost izgleda, pa je nalašč ustvarjena za izvedbo piknika s plesom in raznimi družabnimi igrami. Sla ni obeh odborov so obljubili, da. bodo o doseženih pogojih sodelovanja razpravljali na. prvih rednih sej h. Ob koncu tega idejnega sestanka so člani odbora Slovenskega kluba Geelong zaželeli tople in iskrene pozdrave Slovenskemu klubu Melbourne in vsem rojakom v Viktoriji in drugod po Avstraliji(želeč, da bi v naši skupnosti že skoraj ugledali Slovenski klub Adelaide in druge) z zavestjo, da je skupno delo predpogoj boljših uspehov in načrtnega razvoja« IZ PISARITE TAJNIŠTVA je bilo odposlanih v sredini meseca novembra več pisem slovenskim klubom v Avstraliji. Vsebinski motiv je bil oživitev Zveze slovenskih klubov z morebitnim vključen jem omenjenih klubov v Adelaidiin Brisbanu. Glavne zamisli medsebojnega delovanja so biles Slovenski klub Adelaides "Vaše pismo z dne 27. septembra t. 1. je obravnaval Upravni odbor SKM-a na naših zadnjih rednih sejah, pri tem upoštevajoč Vaš apel za oživitev medsebojnega sodelovanja v okviru Zveze slovenskih klubov, o čemer med našim in Vašim klubom že dalj časa ni bilo ničesar storjenega. Zaradi važnosti in obsežnosti tega vprašanja, ki ga morajo reševati vsi v Zvezo včlanjeni klubi, smo podrobnejšo rešitev prenesli na poznejši datum, dočim smo načelno Zciključili sledeče?'Vaš Klub je z dosedanjim obstojem, pri tem vedno goječ res koristne, pa čeprav v glavnem samo pisemske vezi, dokazal in potrdil sprejem v ZSK... Mnogo je bilo govor- o načinu zastopanja Vašega delegata ob priliki skupščine ali važnejših sestankov,- oziroma kakor ste se izrazili, kake znane osebe, živeče v Melbournu, ali v Viktoriji, da bi zastopala Vaš klub. Mnogo odbornikov je bilo mnenja, da bi Vam v tem lahko odlično pomagal pater Bazilij, ... Upamo, da bomo v vseh omenjnih vpr-as njih uspeli, k---j ti nas vse veže globoka ljubezen do slovenstv-, kar je predpogoj ohranitve slovenske narodnostne manjšine v Avstraliji." Slovensko socialno društvo "Planinka"? "Trenutno sta v Zvezi včlanjena SKM in SKG, ki že več let s mostojno in zadovoljivo delujeta na socialnem in kulturnem področju» Sadovi njunega medsebojnega dela danes še ne predstavljajo njunih pričakovanj, toda pričeli so uveljavljati svoje -želje in zahteve v odnosu na realiziranje skupnih ciliev-a , , e . _ R _ (Dalje str, 19) "Veatnìk" O o Na svetu se rodi vsak dan približno 119.6OO otrok. Približno devet desetin vseh porodov je normalnih. Tega se lahko samo veselimo. Pravzaprav pa je povsem naravno, zakaj nosečnost in rojstvo st nekaj normalnega za vsako zdravo ženo! Toda kaj je treba storiti, da bo bodoč mamica preživela ta čas kolikor mogoče brez težav? 0 tem so pisali že mnogi priznani zdravniki iz raznih držav. Med tisoči njihovih nasvetov bo našla marsikatera žena koristno napotilo tudi zase. VESELITE SE NOSEČNOSTI * Za normalno razvito žensko je to najsrečnejši čas njenega življenja. Mnoge žene se v tem času počutijo bolje kot kdaj koli poprej. Razzivijo se in postanejo ljubkejse. * Varujte se pripovedovanj drugih, kako težak je porod. S takimi opisi hočejo postati nekatere ženske bolj zanimive, * Nosečnost je povsem normalno stanje, ki prinaša s seboj le malo sprememb. To ni nikakršna bolezen. Porod bo normalen, če se boste nanj pravočasno pripravili, predvsem, če boste znali pravilno dihati, * Navadite se misli na porod, da se ga ne boste bali. Bojite se lahko samo nečesa, česar* ne poznate ! Če-pa boste vedeli, kdaj in kako se prične porod in kako lahko pri tem pomagate sami sebi, potem si ne boste delali skrbi po nepotrebnem, Bodite predvsem srečn žena in ne bolnica. Živite prav tako kakor doslej, le brez večjih naporov. * Med četrtim in petim mesecem boste prvič začutili, da se otrok giblje. Za vsako mater je ta prvi znak eden najsrečnejših trenutkov njene nosečnosti. Poslej je mati še tesneje povezana s svojim otrokom in se ga še bolj veseli. * Utrujena in razdražena žena je med porodom slabotnejsa, kot je spočita. Zato med nosečnostjo razdelite vse svoje delo na važno in manj važno. Vse nevažno pustite ob strani. Mislite si, da imate ljubega gesta, kateremu morate posvetiti vso svojo pozornost. * Narave ni mogoče natanko picr ;.6unati, zato je tudi datum poroda lahko drugačen, kakor ste ga izračunali sami ali zdravnik. Bodite pripravljeni na morebitno presenečenje, * Pravočasno si pripravite svoje stvari s toaletne in kozmetične potrebščine, spalno srajco, noono jopico, jutranjo haljo, copate, pisalne potrebščine in morda še knjigo. Tudi oprema za dojenčka mora biti že pripravljena» BODOČA MATI, SKRBITE ZA SVOJE ZDRAVJE IN LEPOTO * Nosite čevlje z nizkimi in srednjimi' petami. Na visokih petah niste sigurni, ker težko telo ne najde pravega ravnotežja. Čevlji tudi ne smejo biti preozki, da bi stiskali prste. * Kopel v kadi. Voda ne sme biti prevroča. Razen tega zelo pazite, da ne zdrsnete. Prsi si umivajte s posebno pozornostjo. * Vsake tri mesece obiščite zobozdravnika. Med nosečnostjo je skrb za zobe mnogo važnejša kakor kdaj koli. * Navadno delo v stanovanju vas ne bo u-trudilo, toda ne vzpenjajte se prepogosto po stopnicah in ne nosite pretežkih bremen. Sklanjanje in poklekanje dobro de, zlasti pri d"lu na vrtu, kar krepi mišice. * Pojdite na psrehod ub vsakem vremenu. Sprehodov pa naj bo raje več in krajših, izogibajte se dolgih tur, * Zjutraj popijte čašo ali dve mlačne vode, da bo prebava v redu, * V prvih mesecih si boste pogosto zaželeli počitka. Ponoči spite vsaj osem do devet ur. Pa tudi čez d,an ležite za uro ali dve. Pri tem položite noge na blazino, da vam ne bodo zatekale. * Kadite zelo zmerno ali raje sploh ne. Izogibajte se alkoholnih pijač. * Ne nosite dokolenk ali elastičnih pasov za nogavice, da ne ovirate normalnega 0-trokovega razvoja. Šele po šestem mesecu boste potrebovali poseben pas za nosečnost. Tak pas ne sme biti pretesen, vendar dovolj močan, da dobi hrbtenica oporo. v v * Ce vam postanejo prsi pretežke in se vam naramnice zarežejo v ramena — razširite jih in podložite z mehkim blagom. * Zadnje mesece ležite v postelji vedno po strani, da otrokova teža počiva na postelji. Tudi blazina naj bo dovolj visoka. * Pa še tos bodite vedno okusno in primerno oblečeni in skrbno počesani. Možiček pade z drevesa v travo, klobuček okrogel mu krije glavo5 zver pride ščetinasta, dolgousta, popade možička in ga pohrusta. Has hlapec Črni — menda nor je, po njivi hodi in jo orje5 a nima plugo, nim. brane. Mož moder je, kdor to ugane. VVVVVVVVVVVWVVVVVVVfVVVVVVVV VTWWTV'VTmVT'YVVTVVTVWVVVTTYTmV/TTWVTV^^ 9 IZ SVETA ZNANOSTI IM TEM IKE Srčni napadi pri ženskah postajajo pogost-j Malce smešno je slišati, da poskušajo nejši, kot so bili pred 20 leti. Prej je ; Zdraviti čir na želodcu z navadnimi otro- bilo namreč razmerje med moškimi in žen- j škimi baloni. Prazen balon potisnejo bol- skami 2sl, zdaj pa je le. še l,lsl. Se pa | niku v želodec in ga napihnejo. Nato pa s ti napadi pripetijo pri ženskah pozneje j posebno črpalko poženejo skozi ta balon kot pri moških, k:r razlagajo s teorijo, j hladilno tekočino iz enakih delov etilne- da pri ženski žile otrdijo pozneje, ker ! ga alkohola in ledeno mrzle vode. Hlajen- to zavirajo ženski hormoni, i je traja 125 ur in popolnoma zaustavi pro- rr j. v • -1 . n 1 i ces presnavljanja v želodcu in s tem tudi — Umetne zobe iz slonovme, lesa m ka- . 1 . , j . , Ä , . , , . -i . ^ , , ' , : krvavitve. Metodo so preizkušali na bolni- menja so poznali ze šesto let pred našim 1 , .. . . , , . . »4. + kih, ki so bili preslabotni za operacijo, s u g u j era o VVVVVVVVVVVVWVVVVVVVVVVVVVVWV MISLI VELIKIH MOŽ Najvišja človeška modrost je vodeti, da ničesar ne veš. — Sokrat * Največja sreča in največje bogatstvo je, biti reven in siromašen v svojih željah. — Seneka * Se sem pokoren, je moja duša resnično svobodna^ —-Goethe * Kdor je v trpljenju ohranil v svojem srcu zaupanje, ga ne morejo uničiti Še tako veliki udarci, — Eoetvoes * Najtežje na svetu je spoznati samega sebe, — Tales * Nezadovoljstva je dve vrsti s prvo vzpodbuja, drugo goni v obup, S prvim dosežeš, kar hočeš, z drugim pa zgubiš, kar imaš» — Elbert Gubbard DOMISLICE i Kdor se z življenjem igra, ga bo nekoč zaigral, kdor pa si nikdar ne zapoveduje, bo ostal večni hlapec. * Krepostna ženska vas navdahne, sposobna ženska vas zanima, lepa pritegne, o- j svoji vas pa le uvidevna ženska. i * Vse, česar se stalno poslužujemo, se obrablja, predvsem prijateljstvo. * Kadar se človek razveseli ob misli, da je še mlad in opazi, da se dobro počuti, pomeni to že starost. * Od mladih ljudi pričakujemo, da bi delali kot odrasli in da bi se hkrati pustili j od nas voditi kot otroci. i * Skrivnost, ki jo človek najtežje obdrži I zase, je dobro mnenje, ki ga ima o sebi. ANEKDOTA Neki kritik j" rekel Dumasus " V knjigi ste zapisali'boleča praznina'. Oprostite, tod- ne r-?zumem, kako lahko nekaj praznega boli?" "Takoj se vidi g' je odvrnil Dumas., "da še niko niste imeli glavobola." Se sem brez sadu v jeseni, zame se nihče ne zmeni; ko pa sadja poln stojim, v rebr~ kamenja dobim. Kakor sneg najprej sem bela, in nato ozelenelas slednjič kakor kri žarim, tudi tebi prav dišim. "Ves tili k" November 1959 BLIŽAJO SE BOŽIČNI PRAZNIKI BLIŽAJO SE BOŽIČNI PRAZNIKI BLIŽAJO SE BOŽIČNI PRAZNI CENIK slovenske tvrdkes ^r. N D A R D DARILNIH PAKETOV T, KOCE, G.P.O. Box 67O, Perth, W« A. Tukaj so navedeni samo paketi » ki so carine prosti. Ostale pakete lahko najdete v "Mislih" ali pa v "Žaru". Sicer pa nam lahko daste naročilo po ceniku katerekoli druge tvrdke. VSAKEMU PAKETU, ako naročnik želi, bomo brezplačno dodali kot naše božično darilo ene Božične jaslice! Vsem onim, ki naročajo pakete pri moji tvrdki, dajem brezplačno informacije za poziv zaročenk, staršev, sorodnikov itd. iz Evrope in Amerike v Avstralijo. Ravno tako da- jem brezplačno informacije za potovanja z letali in ladjami po vsem svetu Paket št. 20s 10 kg bele moke 00 10 kg špagetov/makaronov, finih 10 kg riža Zlato zrno 1 kg rozin 2. kg* olivnega olja 1 kg čokolade, mlečne 34 kg ......................... (Carine prost, taksa .... Paket jat. 13s i ' 17 kg svinjske masti (kanta),d 5. 0. 0 Paket 21s (Carine prost, taksa .»,..,..8. Ö) Paket &t. Hs 45 kg bele moke 00 17 kg svinjske masti (kanta) 62 kg ...................... £ 9.12. O (Carine prost, taksj .......l6. O), Paket -št. 12s 90 kg (2 vreči) bele moke 00,£ 8. 8. 0 v (Carine prost, taksa .......l6. O) : 7.14. 0 .....8. 0^ Paket št. 14s 45 kg (vreča) bele moke 00 ..£ 4. 4. O (Carine prost, taks . .......8. O) Paket .št. 155 4 kg svežih pomaranč (ali limon) .................... £ 2. 0. 0 (Carine prost, taksa .......8. O) Paket .št. 36s 9 kg svež. pomaranč (ali limon) ...................... £ 4. 2.' 0 (Carine prost, taksa .......8, 0)v Paket žt. 19s 5 kg riža Zlato Zrno 5 kg bele moke 00 5 kg špagetov/makaronov, finih 1 kg- čokolade, mlečne 1 kg finih bonbonov 17 kg .........„ „........... £ 4.18. 0 (Carine prost, taksa .......8. O) Paket št. 25s "Specialni Božični paket II" 1 kg čokolade 7 kg bele moke 00 2^-kg svinjske masti (kanta) 1 kg luksuznih bonbonov 1 kg da t ein j ev 1 kg mandljev, oluščenih 1 kg rozin, grških 1 kg fig 1 kg olivnega olja % kg medu 1 kg sir-? 1 kg šunke, kuhane,v konzervi l8. 75 kg „..,., £10.12. Q ( 0. ; : i n & p: : s t. t aksa ........ 8. O) Zastopnik za Viki, ri y: s Zastopnik za 3-S,W„° E- lg kg bele moke 00 kg svinjske masti 10 kg riža Zlato Zrno 10 kg špagetov/makaronov, finih 40 kg ...........................£ 9. 7, 0) (Carine prost, taksa ...........8. 0) Paket št. 22s 5 kg bele moke 00 2 leg špagetov/makaronov, finih 1 kg olivnega olja 1 kg holand. sira 2 kg riža Zlato Zrno 1 kd čokolade, mlečne 1 kg bonbonov, karamelnih 1 kg finih keksov 1 kg mila za pranje 3 kg marmelade, fine 1 kg rozin (sultan) 17 kg ..........................£ g. 2. 0 (Carine prost, taksa...........8. O) Paket št. 23s 5 kg polenovke (orig. norveški Stockfish) 2 kg olivnega olja 5 kg bele moke 00 12 kg ..........................£ 6. 6. 0 (Carine prost, taksa...........8. O) Paket št. 24s "Specialni Božični paket I" 1 kg- čokolade 1 kg luksuznih bonbonov 1 kg d atei j nov 1. kg: mandljev, oluščenih 1 kg rozin, grških 1 kg fig 1 kg olivnega olja i kg medu 1 kg sira 1 kg šunke, kuhane, v konzervi 9«SO kg.......................£ 8, 2. 0 (Carine prost, taksa ...........8. O) , Vah, 2 Kodre St., St. Albans, Vic.' Ö'J u-, ■»IT" PI+ Ifnj.T'olin, .:.u u , .ioo.L-i.anra - l8 - U.S.W. Poudariti moramo, da vsi omenjeni klubi delujejo izključno na kulturno- prosvet-öih Slovenci61'1 P°njU' kar Vsekakor j*™61 sproščeno udeležbo vseh svobodnomisle- ^ftlì^T cimanje nas privede do skupnih poti uspešnejšega obstoja. Dokaz temu no = Va J 006 d®lo_naSeSa ICLuba 3 Slo^kim klubom v Geelo^u, ko smo konS- ZJT/ A kar Sm0 Se dolg° °boji želeli' a Srao morda pnenerodni, da bi se moglx že predčasno sporazumeti o vsem, kar nam je ležalo v srcih. Bes je, da n*s vse skupaj druži edina, toda v lika ljubezen do ideje, ki ji žrtvujemo vse. kar imamo najdragocenejšega; globoko zavest, da moramo vztrajati v trdi vsakdanji borbi za obstanek m za ohranjanje najlepše dediSčine, ki smo jo prejeli od staršev. je I**!? Pregl V naŠe vrste- T°kra£ J® Plenila na bolniško posteljo tllìì oli P-dpredSff^; na§eg= iauba' S* Spacapana, ki je pred kratkim prestal težko operacijo na želodcu. Upamo, da bo kmalu okreval in mu želimo skorajšnji povratek v našo sredo! - člfn^kl0dJ°ra SEM da M se 2a Božičnih praznikov vsi oni Člani kluba, ki posedujejo osebna vozila, udeležili enodnevnega izleta v Frankston ? Si S—to. Tako naj bi po daljšem odmoru tudi ljubitelji vodnega Seme?-' Ska! SV0J r Podrobnostih Vas bomo obvestili v Božični številki Vest- * V obdobju letnega dopusta ho vsakodnevno zbiranje rojakov (predvsem v Času Božičnih praznikov), ki bi se radi družili v tem času, v ELwoodu, ki je miprimeLeiSi in najpriljubljenejši prostor za izvedbo raznih družabnih iger" kopanja in ^SJnja. Všt^TS/Z^*11' da JV ?ed9lj° ZV65er' 22' pristaniška polici- ja St. Pier-a našla neznanega utopljenca. Po zunanjem izgledu so predvidevali, da uJT^iT l ^Trr^60* V torek' 24' noverabra P* J* poročal isti časopS/da so ugotovil! identiteto ponesrečenca, ki je Slovenec Alojz Poles. Iz klubske kartoteke rvTÌ°Im' Jenbil P0k0jni A* P0l6S pred d™a siannašeSmS^Kef ì l2Zl na potoVanJu v South Avstraliji, je član LsegattboSL g. Hartman, obvestil hrvatskega župnika Grkasa o nesrečnem slučaju. Kasnejših ob- °-d Se Zast°Pniku na5e*a bilo mogoče udeležiti ?? Sm°' da ima Poi°Jni sorodnike v Uortcote. Ob težki izgubi. ki iib ilrlfillf ' Jlm iZrekam° i2raZe iSkrenega So2a1^' Pa ^ bo lfS'tSia^ uprava kluba poroča da; je pater Bazilij preskrbel v burnleyski cerkvici malo dvorano, ki naj bi služi-la najprej vsako prvo nedeljo v mesecu in kasneje tudi v ostalih zakuJtoo in športno^ izživljanje naše mladine. Izvedli pa bi lahko tudi plesne veSe^ meLdi-jah radiogram z obsežno izbiro vsakovrstnih plošč, «« « od mexoai doÄS:zMa v sydney aii Adeiaide ne ker nismo prejeii - Joboìre?SkLkìt MeliOUT priredil slednjo zabavo z imenom »Kiklavževanje» v soboto, 5. decembra ob pol osmih zvečer v Prahran Town Hall in Vas vse vliudno vabimo na proslavo tega lepega ljudskega praznika z zanimivim MiklavžIvim p^Lom, v^^^ ',Mik1^2evanje- za naSe najmlajše po slovenski nedeljski maši Äbodo otroci ^ — - S Nff^OUr !rOUncil zaProsil tudl naö Klub za udeležbo pri prodaji značk ka- ZìlZ cSÌÌZi vTS 1*°°* SlUŽil Za P°mo5 Pohabljenim otrokom v tSnu' iTw£ Children. Has Klub se je v bilu odzval, počaščen nad izkazanim zaupan i em 7 S dnT%o leta rih0dkji petek' J- decembra v treh izmeS in SSr od X? 3 0d 9* 30 d0 i1'30 ure in -od 11. 30 od 13. 30 ure nrod* lai* značke pred postajo Spencer Street, prodajale P^f^'f™ s}etfe §tevilke klanskih izkaznic SKM-a: št. 85 od Ban Franka St 218 od Potočnik Stanka in št. 356 od Kump Franca, št. berskoe§tovilko^teatri^^ Sorodnikora> prijateljem in znancem za deoem-vZl * lk 'Vestmka" do vključno 15. decembra. Cena enotnih voščil i e S sh Naprošamo vse interesente, da poravnajo stroške voščil istočLno z Money oÜ! v ? ■ ■ " ; /s \l" fi >--i—i ■ C./ ) ),j 1 'Cxn-nfD np. r^n- Ol—^ s—L-f-O-i kjIovcl Tiska /fskam a ■ SLOVENCI POZOR? Ali že veste, da je t Melbournu odprta Slovenska/Tiskarna, kjer po n. jagodnej-Sih cenah izdelujemo vsakovrstna tiskarska delaš tiskanje računov, vsakovrstnih "blokov, naslove tvrdk na: ovitkih in pismih, vsakovrstne vizitke, poročna oznanila, itd',, itd, Telefons BN 6538*3. ■J/OCX.CCZ/OCX/'X 13 Noigall St,, ' ÈL1ST B B B N S N I G K N < BO J: A SKI SALON fì fiRTULfì S 64 Spencley St., CLIFTON BUL Izdelujemo vse vrste oblek in p.1 -àóev po zadnji modi. Mnoga priznanj ob.zelo z me r n ih cenah odlikujejo naše delo.. Priporočamo se tudi za izdelavo raznih f zvečanih'in poročnih oblek. Nudimo Vam tudi pestro izbiro peril ''in obutve, Telefons J!*v6378 Cj tiu üll~( 0 Vam pošlje pismeno Vaš celi življenjepis, Vašo srečo in bodočnost. Napišite Vaš rojstni datum, mesec in leto ter Vaš naslov. Priložite deset šilingov. Joftftxa Ancje/tf- 36 Moor St., F I T Z H 0 T/ VIC. lohn <^JDjn.//f CONTI N IHTA L SMALL GOODS 21.3 .St. Georges Bd., F I T Z R.O Y Telefonirajte na JW-6656 Nudimo Vam hrenovko, salame, šunkarice^-, kuhano gnjat, kranjske klobase in,speciali tete kots Strassburger, galic. leber-wurst itd. NUDILI VAM BOMO SAMO NAJBOLJŠE1 ;: S/o uene/ t/^ctlc ■ooya - rožo ?" / Fl?RNC IkOHflR Obveščam vse rojake v Geelongu, da sem odprl krojaško delavnico, kjer izdelujemo vsakovrstne moške obleke, plašče, ženske kostrne in plašče po meri in evropski izdelavi po znižanih cenah. Delam iz svojega in iz Evrope dobljenega m-teriala. 'SE TOBLO PRIPOROČAM! CENTRAL MARKET, RYRIE ST., GEELONG (Ä^ic^sUjyte v n&ÀettL ur t Cene oglasov; Na celi strani .................... Na polevici strani ................£ 2 Na Četrtini strani................»£ 1 Na. osmini strani (enotni oglas) . ...sh 13 Vse tiste ogl .Sevalce, ki niso poravnali svojih obveznosti, naprošamo, da to store čimprej in se še nadalje priporočamo. OF J L-J^ C? A ' ",'S« im-^ Slovenski klub v Melbournu Vas vljudno vabi na plesno zabavo "MIKLAVŽEVJNJE" v Prahr-.n Town Hall, v soboto 5. decer,ibra ob 7 c 30 ur j. zvečer. Darila za odrasle bomo sprejemali od druge ure popoldne do osmih zvečer. Miklavževanje za naše najmlajše pa bo naslednjega dne, t, j, v nedeljo 6. decembra po slovenski maši v mali dvorani cerkve v Burnieyu, - . Obdarov ni bodo vsi tisti člani, ki so pravočasno noslali prijava do 1, decembra, ^ (V ^ -"- .- / ' " ' ' * - ' j; u 'sMwdA.0 mhtßril —' ?! - 20 - i