TE D N I K
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA
Leto XXV. št. 46	Ptuj, 7. decembra 1^72	Gena 1 din
Varčevanje - ena od poti k stabilizaciji
Varčevanje na vseh ravneh je brez
dvoma eden od osnovnih pogojev,
da bomo stabilizirali naše gospodar-
stvo in ustalili razmere na tržišču.
Prav zato sta Zveza komunistov in
Zveza sindikatov spodbudili široko
družbeno akcijo za varčevanje. Ta
akcija mora zajeti celotno družbo,
od najmanjše delovne organizacije,
krajevne in interesne skupnosti pa
do občine, republike in federacije.
Pojem varčevanje je zelo širok,
zato ga je moč tudi najrazličnejše
tolmačiti, enostransko prilagajati,
kakor pač komu narekuje potreba
ali korist. Akcija varčevanja, ki jo je
skupno z drugimi nalogami začela
ZK in ki so jo delovni ljudje sprejeli
kot svojo, pomeni omejevanje
investicijske potrošnje, racionalno
izkoriščanje vseh proizvodnih zmo-
gljivosti, gospodarno porabo sred-
stev, zmanjšanje porabe družbenih
sredstev za reprezentanco, za službe-
na potovanja, nepotrebne reklame
in provizije; skratka - gre za
odpravo vsega tistega, kar lahko
označimo z eno besedo - razsipni-
štvo.
O teh vprašanjih je v ponedeljek,
27. novembra 1972 razpravljal tudi
aktiv komunistov - vodilnih delav-
cev v družbenopohtičnih organi-
zacijah in v skupščini občine Ptuj.
Akcijo varčevanja na vseh ravneh so
enotno podprh, vendar so menih, da
pri tem ne bi smeli iti v drugo
skrajnost in odpravljati celo tiste že
tradicionalne navade, katerih od-
pravljanje pod izgovorom „varče-
vanje" bi nam tudi politično
škodovalo. Na seji so se dogovorili,
da. bodo občinski svet ZSS Ptuj,
občinska konferenca SZDL in
komite občinske konference ZKS
Ptuj poslali vsem delovnim organi-
zacijam skupno pismo, v katerem
bodo enotna stališča in priporočila
predvsem glede praznovanja dedka
Mraza, noveoletnih daril in voščil-
nic.
Znano je, da ima večina delovnih
organizacij na območju ptujske
občine patronate nad posameznimi
šolami in pionirskimi organizaci-
jami. Ti patronati so prišli zlasti do
izraza ob novoletnih praznikih, ko
so pionirji obiskali delovni kolektiv
in jim pripravih kulturni program,
člani kolektiva pa,so obiskali šolo,
seveda v spremstvu dedka Mraza,in
obdarovali učence. To pozitivno
tradicijo bi morali razvijati naprej,
saj tu ne gre toliko za darila (dokler
imamo občutne socialne razlike so
tudi darila revnim upravičena),
temveč gre za stalno vez med šolo in
podjetjem. S takimi stiki vzgajamo
bodoče proizvajalce in samouprav-
Ijavce, sedanji proizvajalci in samo-
upravljaVci pa spoznavajo probleme
šole in življenje vasi. Taki stiki so
potrebni, vzgojni in socialistični,
potrebno jih je razvijati naprej.
Ptujski politični delavci so menili,
da bi bilo v bodoče potrebno'
razširiti patronate delovnih organi-
zacij tudi na razna športna in
telesno-vzgojna društva.
Zelo krivično do naših najmlajših
bi tudi bih, če bi z izgovorom o
splošnem varčevanju opustil vse
prireditve, ki so jih ob praznovanju
dedka Mraza doslej pripravljale
krajevne skupnosti in šole ali da bi
odrekali potrebno materialno po-
moč organizatorjem takih novolet-
nih prireditev. Treba pa je tudi pri
tem imeti občutek za realnost, kaj
je dejansko potrebno in brez česar
se da stvari prav tako dobro
opraviti.
NOVOLETNE VOŠČILNICE IN
DARILA
Na seji občinskega političnega
aktiva so se dogovorili, da letos ne
bodo pošiljali običanjnih novoletnih
voščilnic, ampak bodo denar, ki bi
ga sicer izdali za voščilnice, nakazali
bolnišnici za dograditev kirurgične-
ga oddelka. Višina nakazila pa bi naj
bila objavljena v javnih občilih. Tak
dogovor so sprejeli predstavniki vseh
družbenopolitičnih organizacij in
skupščine občine Ptuj; priporočajo
pa tudi delovnim organizacijam in
ustanovam, da ravnajo enako, da jih
pri tem posnemajo. Torej, denar, ki
bi ga sicer dali raznim založbam ali
zasebnim proizvajalcem novoletnega
kiča, bomo vložili bolj koristno -
za human in potreben namen.
Občinski pohtični aktiv je bil tudi
enotnega stališča, da se moramo
letos dosledno odpovedati vsem
novoletnim darilom iz družbenih
sredstev. Izjema so lahko le razni
reklamni koledarji, ki so jih morda
posamezna podjetja dala tiskati. Vsa
druga doslej običajna novoletna
darila, od svinčnikov, blokov, do
raznih map in celo aktovk pa bi naj
odpadla, saj bi jih prejeh večinoma
takšni družbeno aktivni in poslovni
ljudje, ki jim njihov osebni dohodek
omogoča, da si podobne vsakodnev-
ne potrebščine lahko kupijo sami.
Navedenih je le nekaj drobnih
stvari iz celotne akcije družbenega
varčevanja, ki bi jih naj upoštevali
ob novoletnem praznovanju. Čeprav
pri tem morda ne bomo prihranili za
naše gospodarstvo pomembnih sred-
stev, vendar gre za nekaj več, gre za
našo solidarnost, disciplino in voljo.
To pa bo dober začetek za široko in
dolgotrajno akcijo varčevanja. Ko-
munisti in člani sindikata bodo
morali skupno s samoupravnimi
organi v vsaki delovni organizaciji,
skupnosti, v vsakem organu v okviru
občine izdelati program varčevanja
in dosledno vztrajati, da se bo tudi
izpolnjeval.
F. Fideršek
VREME
do nedelje, 17. decembra 1972
Prvi krajec bo v sredo, 13. de-
cembra, ob 19.36.
Napoved: okrog 8. decembra
bo spremenljivo vreme. Snežilo
bo verjetno do nižin. Za tem
bodo pihah ponovno jugozapad-
ni vetrovi. Sneg bo prešel v dež.
Sneg, ki smo ga predvidevaU za
8. december, bo malenkosten in
bo hitro skopnel. Na resnejši
sneg lahko računamo ob začet-
ku zime, 21. decembra 1972.
Zadnje slovo od
prof. Janeza Mežana
Množica Ptujčanov se je v torek
dopoldne poslovila od akademske^
slikarja Janeza Mežana, ki „mu je
kruta usoda iztrgala paleto in
čopič" in „je za vedno zaprl svoje
sanjave oči". Do enajstih je ležal v
avli Magistrata, predstavniki kultur-
ne skupnosti, društva likovnih
umetnikov, družbenopolitičnih or-
ganizacij, njegovi dijaki, učenci in
prijatelji pa so velikemu umetniku
izkazaU zadnji pozdrav s častno
stražo ob krsti.
Preden so posmrtne ostanke
Janeza Mežana odpeljali v njegovo
rojstno vas Spodnji Brnik, so mu
spregovoriU Ivo Rau, tajnik skupšči-
ne občine Ptuj, dr. Vladimir Bračič
in Franc Tomanič, predsednik
društva upokojencev. Moški komor-
ni pevski zbor pod vodstvom Branka
Rajšterja je zapel dve pesmi, ob
zvokih godbe na pihala DPD
Svoboda Ptuj pa so krsto s
pokojnikom odpeljaU proti Gorenj-
ski.
Janeza Mežana je na njegovi
zadnji poti spremljalo okoh 100
občanov Ptuja, njim pa so se v
Brniku pridiužili še mnogi iz
Ljubljane, kjer je Mežan nekaj časa
delal in kjer je bil včlanjen v društvu
likovnih umetnikov Slovenije. Ptuj-
čani so krsto predah vaščanom
Brnika, ki so jo na rokah odnesli v
majhno vaško cerkvico pod Krvav-
cem, kjer so se zadnjič poslovih od
njega. Ob njegovem grobu na
cerkvenem dvorišču so mu sprego-
vorih še zadnje poslovilne besede
ravnatelj ptujske gimnazije Rudolf
Ceh, tovariš Lugarič v imenu
likovnih umetnikov Slovenije, pio-
nirji gorenjske vasice Brnik in OŠ
Tone Žnidarič Ptuj in tovariš
Tomanič v imenu ptujskih upoko-
jencev. Kljub dežju, ki je padal med
pogrebom, so ga do groba spremljaU
hani ptujske godbe Svoboda.
DAKO
2 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 7. decembra igjj
SOLIDARNOST, OSVEŠČENOST IN
ENOTNOST PREBIVALSTVA
OB IZVEDBI REFERENDUMA O ZDRUŽITVI ZAVAROVANJ
V četrtek, 23. novembra so se čla-
ni koordinacijske komisije za izved-
bo referenduma občine Ptuj zbrali
na 6., zadnji seji. Ocenili so priprave
za referendum in samo glasovanje.
Sejo komisije je vodil predsednik
Franc Tetičkovič, sekretar občin-
skega komiteja OKZKS Ptuj. Ko so
ocenjevali akcijo za spojitev delav-
skega in kmečkega zavarovanja, so
bili enotnega mnenja, da je bila ta
dobra, celo odlična.
Zdravko Turnšek, predsednik ob-
činske konference SZDL Ptuj je de-
jal, da so odlični rezultati izraz
enotnega nastopanja vseh družbeno-
političnih orpnizacij. Slabši rezulta-
ti v TGA Kidričevo so najbrž izraz
trenutne situacije v tovarni, težkega
gospodarskega položaja. Referen-
dum je, tako je nadaljeval Zdravko
Turnšek, visoka oblika samoodloča-
nja, tokrat pa nam je pokazal, kako
smo solidarni do kmeta. Na terenu,
v krajevnih skupnostih, so bili izidi
glasovanja odlični. Zato je treba dati
priznanje vsem aktivnistom na tere-
nu, posebej še zato, ker je bilo vre-
me nenaklonjeno za tako akcijo. Po-
sebno priznanje in pohvalo pa si za-
služi Jože Šegula, podpredsednik
komisije za izvedbo referenduma, ki
je žrtvoval mnogo ur, energije in
močia bi referendum čimbolj uspel.
Simon Pešec, predsednik občin-
skega sveta zveze sindikatov Ptuj, je
poudaril da so prejšnji dan v ožjem
političnem aktivu sindikati že oceni-
li akcijo. Sodijo, da je popolnoma
uspela, ker je bila pravilno zastav-
ljena in enotna. V ptujski občini ni
delovne organizacije, kjer rezultati
ne bi bili pozitivni. Kjer so bih slabi,
so bili zato, ker so vodilni ljudje in
aktivnisti delovali premalo odločno
in zavzeto. Posebej so se izkazali
prosvetni delavci, ki so predavali na
šolah in so sodelovah v laajevnih vo-
lihiih odborih.
Feliks Bagar, tajnik občinskega
sindikalnega sveta Ptuj je v oceni re-
ferenduma povedal, da so bile poli-
tične priprave skrbne in temeljite.
Pokazala se je popolna enotnost
vseh družbenopolitičnih organizacij.
Posebno aktivni so bili komunisti v
osnovnih organizacijah SZDL na
terenu in v osnovnih organizacijah
sindikata v gospodarskih organizaci-
jah. Rezultat glasovanja je zmaga
solidarnosti, je poudaril Feliks Bagar
in nadaljeval, da je ta akcija tudi
podpora tretji konferenci ZKS o
socialnem razlikovanju.
Aleksander Kolar iz Žetal se je
kot predsednik skupnosti zdravstve-
nega zavarovanja kmetov zahvalil
vsem, ki so pripomogh, da je
referendum uspel.
Franc Tetičkovič, sekretar občin-
skega komiteja občinske konference
ZKS Ptuj, je ob zaključku poudaril,
da je v ljudeh prevladala solidarnost,
zavest, ki jo je treba ohranjevati. To
akcijo bodo še razčlenjevali, zbirali
podrobnosti, pripombe in predloge
ljudi in jih posredovali pristojnim
organom. Menil je, da je akcija
uspela tudi zato, ker je bila
konkretna „izvajalci" pa so jo dobro
izpeljali. Dosledno so delovala tudi
propagandno-informativna sred-
stva. Rezultati so dokaz osvešče-
nosti, je zaključil Franc Tetičkovič,
sohdarnosti in enotnosti prebival-
stva vse Slovenije, bo pa tudi dokaz
vsem sovražnikom onstran meje in
pri nas, kakšni so naši ljudje. Zato je
še enkrat dal javno priznanje vsem
aktivistom, vohlnim odborom, pro-
svetnim delavcem, pionirjem, komi-
sijam in raznim odborom, vsem
posameznikom, ki so dali največ,
kar je bilo v njihovi moči, da so bih
rezultati tako odlični.
DAKO
Zdravstvo v prihodnjih petih letih
Kakor v vseh drugih dejavnostih je
tudi na področju zdravstva ptujske
občine odprtih mnogo problemov in
nalog, ki jih je treba skladno z
družbeno ekonomskim razvojem
predvideti za perspektivno srednje-
ročno obdobje. Zelo pomembni so
integracijski procesi zdravstvenih
zavodov v ptuski in ormoški občini,
ki so sledili zakonskim določbam,
pomembni so kadrovski premiki in
okrepitev dejavnosti posameznih
zdravstvenih zavodov, ter posamez-
nih oblik zdravstvenega varstva.
Nujno bo pričeti z gradnjo novega
zdravstvenega doma v Ptuju in sicer
etapno, z lokacijo neposredno ob
ptujski bolnišnici. Do izgradnje
novega zdravstvenega doma bo
organizirana zdravstvena služba v
dosedanji stavbi, pozneje pa je
računati s funkcionalno integracijo
z bolnišnico. Predvidena je tudi
ustanovitev ambulante za ugotavlja-
nje rakastih obolenj ter geriatrične
ambulante. Obeta se nova splošna
ambulanta v Zavrču in v Trnovi vasi,
v Doleni pa ustanovitev pomožne
ambulante.
Zobozdravstvena služba potrebuje
še eno premično ambulanto, uredi-
tev zobne ambulante v Leskovcu,
kjer so prostori že na voljo, ter v
Zavrču in dodatno ambulanto v
Majšperku.
Na terenu je treba pojačati
patronažno službo in morebiti
skrčiti babiško službo.
Pri zdravstvenem domu v Ormožu
je predvidena dograditev prizidka za
dispanzer medicine dela ter za
potrebe šolskega in otroškega
dispanzerja. Potrebno je organizirati
tudi premično zobno ambulanto za
področje ormoške občine^
Po izgradnji zdravstvenega doma v
Ptuju, bo reševalna služba delovala
tudi za bolnišnico.
Splošna bolnica v Ptuju bo v
naslednjem obdobju nadaljevala z
realizacijo razvojnega programa, ki
je bil začet že v letu 1967. Resen
problem predstavljajo zlasti zgradbe,
saj 100 let stara stavba, v kateri je
kirurgija, ni več primerna za
opravljanje te dejavnosti kar bo
rešeno z dokončanjem novega
kirurškega prizidka. S tem bo hkrati
rešena tudi druga problematika
prostora splošne bolnišnice. S
primerno štipendijsko pohtiko pa
bo potrebno zagotoviti ustrezen
zdravniški kader.	-nak
Skrb za kadre v ZK
Ugotovitev, da v občini Slov.
Bistrica že daljše obdobje primanj-
kuje vodstvenih kadrov, ki bi lahko
delovali v političnih ali samouprav-
nih organih, je bila osnovni vzrok,
da se je komisija za družbeno
pohtične odnose in idejno politične
probleme pri OK ZKS Slov. Bistrica
odločila za kadrovanje v politično
šolo.
V ta namen je Občinski komite
ZKS Slov. Bistrica v sodelovanju z
njegovo področno komisijo že
pripravil vrsto predavanj s področja
družbene politike, sociologije in
gospodarstva. Skupno bodo preda-
vanja vsebovala okoli 60 ur. Ciklus
teh predavanj pa bo zaokrožen v
Eohtično šolo za sezono 1972/73.
ola bo razen stalnih slušateljev
omogočila udeležbo interesnega
dela slušateljev.
Stalni del, ki bo vključeval v dveh
oddelkih okoli 60 slušateljev, bodo
sestavljali člani ZK in drugi moralno
neoporečni občani iz družbeno
političnih in društvenih dejavnosti
bistriške občine. Interesni del
slušateljev pa se bo vključeval v šolo
stalnega dela pri posameznih temah.
S šolo bodo pričeli verjetno v
letošnjem decembru, medtem ko
bodo kandidate predlagali iz vrst
najaktivnejših članov sekretatiatov
ZK in ostale člane izvršoih odborov
sindikalnih podružnic, odborov
SZDL, ZM, ZB, aktivne odbornike
iz raznih društev in organizacij
kakor tudi predstavnikov in članic v
delavskih svetov ter svetov krajevnih
skupnosti.	Viktor Horvat
BO MARIBORSKI SKELET LE SPREME-
NIL PODOBO?
MEDOBČINSKI SVET PODRAVSKIH OBČIN RAZPRAVLJAL
O DOGRAJEVANJU BOLNIŠNIČNEGA PROSTORA V SEVE-
ROVZHODNI SLOVENIJI
V petek, 24. novembra, so se v
Mariboru zbrali člani sveta podrav-
skih občin. Sejo je vodil Stojan
Požar, predsednik skupščine občine
Maribor. Osrednja tema pogovora je
bila gradnja mariborskih bolnišnic.
Stane Gavez, predsednik odbora
za gradnjo bolnišnice je udeležen-
cem posredoval predlog odbora,
kako bi zagotovili potrebna sredstva
za dokončanje že začetih del, ki do
sedaj sicer potekajo po načrtih.
Za dograditev hospitalne bolnišni-
ce in potrebnih pripadajočih objek-
tov ter za obnovo nekaterih dotraja-
nih, bi po finančnem načrtu poseb-
ne strokovne komisije, ki jo je
imenoval republiški sekretariat za
zdravstvo, potrebovali še 196 milijo-
nov din. V ta program je vključena
tudi ptujska bolnišnica. Ta vsota je
le 80 % sredstev, 20 % pa bo
prispevala republika kot svoj delež
pri gradnji drugega največjega bolni-
šničnega centra v SR Sloveniji.
Sredstva, ki so jih zbirali do edaj s
pododbenimi obveznostmi z gospo-
darskimi organizacijami, ne zadošča-
jo za uresničitev programa. Zato bi
bilo treba pogodbene obveznosti
spremeniti v prispevne, stopnjo pa
povečati od 0,50 % na 0,75 % od
brutto osebnih dohodkov. Pogodbe
bi začele veljati 1. januarja 1973 za
dobo petih let. Le na ta način bi
zbrali potrebna sredstva, sicer bo
mariborski skelet ostal nedograjen
še dosti let. Res je trenutno položaj
gospodarstva v mariborski regiji
posebno zaradi bližajočih se stabili-
zacijskih ukrepov, ki bodo uveljav-
ljeni z novim letom, vse prej kot
rožnat, vendar odbor za gradnjo ne
vidi drugih rešitev, je zaključil Stane
Gavez.
Člani sveta podravskih občin so
nato v živahni razpravi razčlenjevali
ta finančni načrt, na koncu pa so
bili enotni, da bo treba zaradi
kratkega časovnega roka začeti s
pogovori v delovnih organizacijah
takoj v začetku decembra.
Pred zaključkom so člani sveta
poslušali še poročilo regionalne
komisije za promet o prednostnem
vrstnem redu gradnje cest v regiji, ki
ga je komisija posredovala skupščini
SR Slovenije za ceste. S poročilom
so se v celoti strinjali.
DAKO
Nevarnost za uspehe
Odborniki obeh zborov skupščine
občine Ormož so na svoji zadnji
skupni seji, bila je v ponedeljek pred
dnevom republike, med drugim
ocenili poslovne uspehe ormoških
delovnih organizacij za obdobje
prvih devet mesecev letošnjega leta
ter obravnavali analizo osebnih
dohodkov, zaposlovanja in strokov-
nega usposabljanja.
Večina delovnih organizacij je v
obravnavanem obdobju zabeležila
materialno krepitev, vendar ponov-
no v sproščenih inflacijskih gibanjih
- to pomeni, da še niso odpravile
temeljnih vzrokov nestabilnosti.
Ormoško gospodarstvo v jugoslovan-
skem prostoru ne pomeni veliko in
ne more« bistveno vplivati na
odpravljanje družbeno ekonomskih
protislovij. Gledana s stališča ožje
družbeno ekonomske skupnosti pa
je vendar čutiti določena odstopa-
nja, ki negativno vplivajo na hitrejši
ekonomski razvoj območja občine.
Gospodarstvo so spremljali nega-
tivni pojavi, na prvem mestu
povečana medsebojna zadolženost,
zlasti pa nenehno naraščanje cen.
Število dolžnikov se je povečalo
glede na enako lansko obdobje, za
71 odstotkov, manjši porast pa je
zabeležen pri upnikih in sicer za 24
odstotkov. Iz podatkov je videti, da
so ormoška podjetja nelikvidna
zaradi dolžnikov, ki ne poravnajo
svojih obveznosti. Eden problemov
so tudi obratna sredstva, saj so v
veliki večini vezana v zalogah in se
je njihovo kroženje občutno zmanj-
šalo. Tako zmanjšanje kažejo vse
gospodarske organizacije razen tr-
govskega podjetja Zarja.
Nekatere delovne organizacije
bodo zaradi zakona o zagotovitvi
trajnih obratnih sredstev v letu 1973
imela težave pri investicijah. Kljub
navedenim problemom pa ormoške
delovne organizacije v devetme-
sečnem obdobju letošnjega leta ne
izkazujejo izgub, saj se je celotni
dohodek povečal za 34 odstotkov.
Slabosti, ki smo jih našteU, lahko te
dokaj ugodne rezultate prihodnje
leto bistveno ogrozijo.
O osebnih dohodkih in zaposlova-
nju pa prihodnjič.
jr
tednik — četrtek, 7. decembra 1972
stran 3
Ob slovesu od Janeza Mežana
Ravnokar smo slavili umetnikovo
75-letnico in se dogovarjali o
njegovem nadaljnjem delu ko se že
poslavljamo od pokojnika, ki mu je
zla usoda prekinila življenjsko pot,
nas pa obubožala za dobrega in
plemenitega človeka.
Življenje se je Janezu Mežanu
začelo leta 1897 v Spodnjem Brniku
pri Cerkljah na Gorenjskem ter ga,
vodilo po običajni poti učenca,
dijaka in študenta zagrebške akade-
mije do aktivnega umetniškega
delovanja, razpetega med pedago-
škimi obveznostmi in čistim slikar-
skim ustvarjanjem. Mladostnemu
vrenju je Mežan našel odzivnost v
ekspresivnem realizmu in nato novi
stvarnosti, vendar se je obema
stilnima smerema priključil samo
toliko, kolikor je ustrezalo njegovi
lirično ubrani razpoloženjskosti. Ko
se je Mežan leta 1939 preselil v
Ljubljano, je pristopil k Vesnanom,
ki so s svojim poetičnim realizmom
programsko najbolj ustrezali njego-
vim slikarskih hotenjem. Po osvobo-
ditvi se je Mežan vrnil na Štajersko,
ki jo je zapustil leta 1932, da bo
ostal njen in njenemu najstarejšemu
mestu - slikovitemu Ptuju - zvest
do svoje tragične smrti. Medtem ko
se je Mežan pred „ptujskim
obdobjem" bavil tudi z oljem,
grafiko, tempero in celo fresko, se je
poslej posvečal predvsem akvarelu, v
katerem je dosegel enkratno mojstr-
stvo. Ravno v tej tehniki, ki je nežna
in hitra, je Mežan dosegel svoj
umetniški vrh. Temu simptomu se
ni čuditi, saj je transparentno tkivo
akvarelnih barv najbolj primerno za
ustvarjanje pokrajinskih razpolo-
ženj, ki nas s svojo prijetnostjo in
nekako opitmistično ljubeznivostjo,
dobesedno vabijo k uživanju nepo-
tvorjenih, rahlo idealiziranih narav-
nih lepot. Podobno, čeprav z
nekoliko stvarnejšo noto, velja to za
tihožitja, posebno cvetna, Mežan pa
se je poskušal celo v portretu, kjer je
to gotovo najtežje doseči. Tako je
nastajala Mežanova umetnost, ki se
je z njegovim življenjem tako tesno
prepletala, da ju ne moremo ločiti.
Povezovala so ju pristna umetniška
doživetja, ki so se nizala v celovito
življenjsko in umetniško rast. Ker je
umetnik vedno sledil svojemu srcu
in svoji prirojeni intuitivnosti, se ni
nikoli močneje navezal na kako
stilno smer, ampak vedno sledil
predvsem svojim lastnim nagibom,
ki so ga varno vodili v smer njegovih
mladostnih idealov, opevanju lepot
romantično doživljene slovenske
zemlje.
In sedaj se je ta pot končala.
Slovenska zemlja, katere slikarski
poet je bil, ga je sprejela v svoje
varno naročje, sin se je vrnil k
materi, hvaležen za vse lepo, kar mu
je nudila in za kar mu je bilo vredno
živeti. Mi pa stojimo ob robu
neizprosne logike, nemi nad usod-
nostjo njenega večnega snovanja ter
iščemo odgovor na vprašanje, zakaj
je moral ravno Mežan, umetnik poln
dobrote in ljubezni, človek, ki še ni
do kraja izpovedal vsega, kar mu je
bilo položeno v zibelko, ki še ni
med nas razdelil vseh zakladov, ki
jih je hranilo njegovo umetniško
srce,. oditi od nas na tako
neizprosno krut način. Vprašanje,
na katerega ne bo nikoli odgovora.
Ugasnilo je življenje kot mnoga,
toda z njim je ugasnila tudi
kreativna moč, ki je s pristno
umetniško poštenostjo ustvarjala
dela, ki bodo preživela tudi nas in
bodo ostala kot spomini na
Mežanovo prehojeno pot, umetnika
in predvsem človeka.
Jože Curk
V spomin markovškim
kurirjem
6. dec. 1972 je priredila Krajevna
organizacija ZZB NOB in VVI
Mar kov ci spominsko svečanost ob
obletnici smrti markovških kurirjev,
ki so na ta dan 1. 1944 padh v
Spuhlji kot žrtve fašističnih zločin-
cev.
Ob 12.30 je krenila povorka
izpred spominske plošče na zadruž-
nem domu v Spuhljo, kjer je bil
pred spomenikom padhh program,
ki so ga pripravile množične
organizacije.
Ze od 1. 1961 odhajajo vsako leto
na ta dan pionirji markovške šole in
zastopniki krajevne borčevske orga-
nizacije na ta spominski kraj, kjer
počaste spomin padhh. Letos pa so
krajevne organizacije dale pobudo
za širšo proslavo.
O tragičnem dogodku beremo v
krajevni kroniki ZZB Markovci
sledeče: Na javki v Zabovcih so se
često sestajah kurirji Markovčana
Stanko Štrafela in Alojz Bezjak ter
Zabovčana Franc Kosec in Jože
Janžekovič. Dne 6. dec. 1944 so
imeli važno kurirsko pot s Polenšaka
prek Brstja na desni breg Drave. V
Spuhlji so jih v zasedi čakah
\vehrmanni, ki so bili obveščeni o
njihovem gibanju. Ko so kurirji
dospeli do križa pred Tementom in
VaUčem v Spuhlji, so jih wehrmanni
napadli. Trije so bili na mestu mrtvi.
Kosec pa je imel še tohko moči, da
se je ranjen zavlekel v Tementov
hlev, kjer si je sam obvezal rano na
nogi. Zjutraj so ga našli vsega
krvavega v hlevu vvehrmanhi, ki so
vso noč prežali na partizane.
Nesrečnega Kosca so izvlekh iz
hleva na dvorišče in ga vprašali:
„Kdo si? "
Kosec jim je odgovoril: „Slovenec
sem! "Nato so mu pognali krogle v
prsa in v glavo. Mrtve kurirje so
zjutraj odpeljali na rogozniško
pokopahšče, kjer so jih odložili pred
mrtvašnico. Nihče ni smel k njim, še
svojcem je bil dostop strogo
prepovedan. Janžekovičeva mati pa
je šla kljub prepovedi ob dveh
ponoči na pokopahšče, jim prižgala
svečo ter bedela pri njih do jutra.
Trupla junakov so zagrebh brez krst.
Na dan mrtvih 1. 1945 so bili
njihovi ostanki prepeljani na mar-
kovško pokopahšče, kjer so pokopa-
ni v skupnem grobu.
Franc Kosec je bil roj. 4. nov.
1909 v Zabovcih. Bilje kmečki sin
in je živel doma. Kot zaveden in
borben Slovenec je odšel 1. nov.
1944 v partizane in padel 6. dec.
1944 v Spuhlji.
Jože Janžekovič, roj. 2. marca
1922 v Zabovcih, je živel pri svojih
starših. Po poklicu je bil delavec.
Pošten in delaven je bil, zaveden
Slovenec in dober pristaš OF. Padel
je 6. dec. 1944 v Spuhlji.
Stanko Štrafela - Lado - je bil
roj. 18. julija 1920 na Jesenicah kot
sin železničarja. Živel je v Markov-
cih pri svojem očetu. Bil je pred
vojno član SOKOLA in borben
Slovenec ter SKOJEVEC. Ko so v
Mariboru Nemci ustrehh njegovega
brata Alojza, je bil nekaj časa zaprt,
a pozneje izpuščen. Kljub temu je še
dalje sodeloval v odporniškem
gibanju in padel kot kurir 6. dec.
1944 v Spuhlji.
Alojz Bezjak, je bil roj. 3. nov.
1917 v Markovcih. Bil je zaveden
Slovenec, dober in plemenit človek
in pri vseh priljubljen. Padel 6. dec.
1944 v Spuhlji.	DF
PRVI PO DRUGI
VOJNI
ORMOŠKA ZARJA ZGRADILA
NOVO, MODERNO TRGOVINO
V soboto pred dnevom repubhke
je trgovsko podjetje ZARJA Ormož
odprlo v pritličju nove stanovanjsko
poslovne zgradbe (nasproti hotela) v
Ormožu doslej največji in najmoder-
neje urejen trgovski prostor v
ormoški občini.
Ormož je tako dobil prvi
novozgrajeni lokal po drugi svetovni
vojni. Tu je tudi prva specializirana
prodajalna s pohištvom in gospo-
dinjskimi aparati, najsodobneje ure-
jena samopostrežna trgovina z
bifejem in prodajo svežega mesa ter
mnogo drugega blaga široke porabe.
Vsa leta nazaj je bilo v Ormožu
čutiti pomanjkanje ustreznega več-
jega trgovskega lokala. Trgovsko
podjetje Zarja je sledilo potrebam
trga in potrošnika ter v skladu
ssvojim razvojnim programom in
srednjeročnim načrtom razvoja ob-
čine Ormož odprlo omenjene
Direktorica ZARJE, dipl. ek. Anica
Lukaček govori na otvoritvi novega
lokala
prodajne prostore. Trgovsko podjet-
je Zarja je v nove prostore vložilo
300 milijonov starih dinarjev.
Otvoritve se je udeležilo mnogo
ljudi, med njimi so bih tudi poslovni
partnerji podjetja ter predstavniki
družbenopolitičnega življenja obči-
ne Ormož in občinske skupščine.
Potem ko je predsednik delavskega
sveta Anton Marčec pozdravil
prisotne, je nekaj besed o podjetju
in, razvoju trgovine spregovorila
direktorica podjetja Anica Lukaček,
dipl. eoc. Prostore je izročil svojemu
namenu predsednik SO Ormož
Franc Novak.	•
jr
4 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 7. decembra igjj
MLADINSKI KLUB V PTUJU ODPRT
Dolgoletna želja ptujskih mladin-
cev se je uresničila. V torek, 28.
novembra, so ob 11. uri dopoldne
na Titovem t^ slavnostno odprli
mladinski kluKTPred prostori kluba
se je zbralo lepo število mladih,
otvoritvi pa so prisostvovali tudi
predstavniki družbenopolitičnih or-
^nizacij Ptuja. Po priložnostnem
aatkem govoru Zvoneta Mastena,
jredsednika OK ZMS Ptuj, je Franjo
Rebernak, predsednik skupščine
občine Ptuj prerezal trak in predal
ključe mladinske^ kluba Srečku
Emeršiču, upravniku. Prvi obisko-
valci so si potem ogledali prostore,
pionirji ptujskih osnovnih šol so
igrali simultanko z znanim ptujskim
šahistom Zakrajškom, srednješolci
pa so se pomerili v namiznem
tenisu. Živahno je bilo tudi okoli
igralnih avtomatov.
V klubu sta dva prostora. V
prvem, ki se da s pomično steno
ločiti, bodo igrah namizni tenis in
šah, v njem bodo imeh tudi
predavanja, pohtično šolo, javne
tribune in razgovore, v drugega, ki
bo služil za klubsko življenje, pa so
namestili igralne avtomate, diskote-
ko, knjižnico in točilnico brezalko-
holnih pijač.
DAKO
Mladi Ptujčani si ogledujejo prostore novega mladinskega kluba
(Foto: S. Kosi)
ODLIKOVANJA KRVODAJALCEM
V ORMOŽU
V	gostilni Grivec v Ormožu je bila
v soboto, 25. novembra, počastitev
krvodajalcev, ki so darovali kri 15 in
večkrat.
Slovesnost je pripravila organiza-
cija RK Ormož. Odlikovanje za
15-krat darovano kri je dobilo 15
krvodajalcev, za dvajset krat 6, za
več kot petindvajset krat darovano
kri pa je prejelo plaketo prav tako
šest krvodajalcev.
Krvodajalci so se skupno s člani
upravnega odbora RK Ormož in
predsedniki osnovnih organizacij
RK v občini Ormož najprej
pogovorili o dosežkih in težavah, ki
so v zvezi s krvodajalstvom in
ostalim delom v organizaciji RK.
V	ormoški občini odjema kri
ljubljanska transfuzijska postaja in
to samo enkrat v letu in še takrat
poleti, ko so l^judje, ki je med njemi
veliko kmečkih, izmučeni in zgara-
ni. Mnogi takrat ne morejo priti,
precej pa jih odklonijo. Prav v
letošnjem letu, ko je bil odvzem po
dolgotrajnem dežju in poplavah, je
bilo odklonjenih izredno veliko
krvodajalcev zaradi vnetij in prehla-
dov. Ce bi bil odvzem vsaj dvakrat
ali ob drugem letnem času, bi bil
uspeh veUko večji.
Osnovni organizaciji Kog in
Središče dajeta kri ptujski bolnici in
bodo imeh odvzem v decembru.
Njim se bodo pridružih krvodajalci
iz Velike Nedelje, ki v juliju bodisi
niso mogli priti ah so bih
odklonjeni. Zelo lepo bi bilo, če bi
se jim pridružih tudi drugi, saj je
med krvodajalci več takih, ki bi bih
pripravljeni dati kri dvakrat v letu.
Po seji so podehh zbranim
krvodajalcem značke in plakete.
Zbrane je pozdravila članica UO
Marica Brazdova. V svojem govoru
je omenila, da je proslava posvečena
obenem tudi bližnjemu prazniku
29. novembru, saj je tudi krvodajal-
stvo v zvezi z ustanavljanjem npčesa,
kar mora biti ljudem velikega
pomena. V kratkem, toda prisrčnem
govoru je Brazdova orisala pot in
pomen krvodajalstva. Med kosilom,
ki je sledilo svečanemu delu, so
zbrani nadaljevah z razpravljanjem.
Vzdušje je postajalo čedalje bolj
prisrčno in sproščeno in med seboj
so se spoznali ljudje, ki se še niso
srečali, a jih kljub temu veže nekaj
lepega in močne^.
Med odlikovanimi ni bilo mladine,
kar je razumljivo, saj človek ne
more dati krvi v nekaj letih petnajst
in več krat, upamo pa, da bo že v
nekaj letih število odhkovanih zelo
poraslo, saj je veliko tudi takih, ki
so prejeh priznanja za deset in pet
krat darovano kri, toda tem bodo
priznanja dostavljena na dom
Ob pogledu na starejše vendar
čvrste ljudi, ki je med njimi bila
večina žensk, je človeku postalo
lepo pri duši. Pogled je človeku v
duhu odhitel v bokiišnico. Na odeji
bolniške postelje leži onemo^a roka
ponesrečenega, operiranega človeka
ali porodnice. Ob postelji je stojalo s
steklenico krvi, po tanki cevfa pa
prodira nova življenjska moč v
onemoglo telo. Obraz, ki je sedaj
bled in poten, bo čez nekaj dni
dobU drugo barvo, oči, ki so sedaj
motne in trudne, bodo dobile nov
življenjski lesk, saj smo jim skupno z
našo krvjo prinesli tudi del naše lepe
narave. S pesmijo naših goric, s
svežim vonjem moči naših gozdov, z
bogatim in zdravim sadom naših
polj je prežeta naša kri. Tam v
bolniških posteljah nas kUčejo bledi
obrazi. V kratkem smo med njimi
lahko tudi mi.
Človek, ki si vse to videl, izkusil
in čutiš, se moraš temu kUcu
"preti?	Slava Rakova
Kakšno bo socialno varstvo
Svoj odraz v dimenzijah obsto-
ječe in pojavljajoče se socialne
problematike ima tudi socialna
struktura prebivalstva. Pojavljajo se
potrebe po pomoči družini pri
vzreji in vzgoji otrok, varstvu
gmotno šibkih in nepreskrbljenih
otrok. Poseben problem predstav-
ljajo tudi otroci in mladoletniki,
storilci kaznivih dejanj.
Občinska socialna služba obrav-
nava in rešuje posamezne socialne
probleme kar za 6,5 % od celotne
populacije otrok. Večji obseg tega
varstva se nanaša tudi na otroke
brez staršev in na otroke staršev,
ki so zaposleni v tujini.
Krog oseb, ki so potrebne
socialne pomoči, se razširja tudi
na osebe brez zaposlitve in na
osebe z nizkimi dohodki. Reše-
vanje obihce teh in drugih proble-
mov, zahteva dobro organizirano
in funkcionalno službo socialnega
varstva ne samo v občinski upravi.
temveč tudi v gospodarskih delov-
nih organizacijah in na šolah.
Sredstva je potrebno usmerjati
zlasti v intenzivnejše, razvijanje
varstva družine in tistih oblik
pomoči, ki bodo le-tem zagotovile
urejeno življenje in zdrav psihofi-
zičen razvoj. V to so všteti ukrepi
za preprečevanje alkoholizma, mla-
dinskega prestopništva, ukrepi za
povečanje dnevnega varstva otrok
in šolarjev, varstva otrok brez
staršev, skrb za mentalno in
telesno motene otroke, ter druge
obhke sistematične skrbi in po-
moči.
Za ostarele moramo poskrbeti
za rast denarne pomoči v skladu z
rastjo življenjskih stroškov. V
načrtovanem obdobju bo dokon-
čana gradnja doma upokojencev v
Ptuju, v Muretincih pa je potreb-
no povečati kapaciteto doma za
stare in sanirati že obstoječe
objekte.
VODA, KI JE VČASIH DRAŽJA OD VINA
Vsem tistim, ki so pb dnevu
republike praznovah svoje nove
delovne zmage, so se pridružih tudi
krajani Polenšaka v Slovenskih
goricah in sicer z otvoritvijo
tarajevnega vodovoda. Ta izredno
pomernbna krajevna pridobitev je
zainteresiranim občanom precej
»raztrgala žepe", saj jih je stala
gradnja vodovoda po dosedanjih
izračunih okob 85.000 din. Samo
denar pa ni bil dovolj, saj so morali
na Polenšaku krepko zavihati rokave
in pomagati pri gradnji s prostovolj-
nim delom. To je bilo zelo
otežkočeno, saj so našli svoj
dragoceni izvir vode v strmi gozdni
globeli pod Polenšakom. Na gra-
dbišče, kjer so zgradiU vodno
zajetje, je namreč moč priti samo
peš (tudi samokolnice ne moreš
uporabiti). Domačini se tudi tega
niso ustraših. Gradbeni material so
na vse mogoče načine tovorih v
strmo globel, največ pa so ga morah
znositi na ramenih.
Ko je iz prvih pip pritekla voda,
so bile pozabljene vse težave in
skrbi. Pred dnevom repubhke je
odprla vodovod Mimica Šegula,
predsednica turističnega društva
Polenšak, ki je bilo pobudnik in
organizator za gradnjo vodovoda.
Krajevni vodovod na Polenšaku
napaja zaenkrat 18 domačij in
učiteljski blok. Tisti vaščani, ki se v
to akcijo niso vključih, so prišU
sedaj do spoznanja, da so storili
veUko napako. Seveda pa ni še nič
zamujenega. Ce bo v vodnem zajetju
dovolj vode, bodo lahko kmalu tudi
zamudniki pristavili k pipi svoj
lonec. Seveda za denar, kajti voda je
v Slovenskih goricah in Halozah
včasih dražja od vina.
Polenšak odslej v sušnih letih ne bo več „žejen'
Gradbeno podjetje »GRADNJE« Ptuj proda 56 le-
senih rabljenih samokolnic po 80,00 din za komad.
Interesenti naj se oglasijo v roku 15 dni po objavi
pri GP »GRADNJE« Ptuj - Ormo.ška cesta 22.
tednik — četrtek, 7. decembra 1972
stran 5
Zdravstveni dom Ptuj - 20 uspešnih let
v dneh pred dnevom republike je
praznoval ptujski zdravstveni dom
20-letnico svojega obstoja in uspeš-
nega dela. Ob tem jubileju so se
zbrah na svečani seji zavoda člani
delovne skupnosti, dr. Jožica Suha-
dolnikova pa je med gosti pozdravila
tudi vrsto uglednih gostov.
Direktor zdravstvenega doma
dr. Ciril Korpar je v svojem govoru
kronološko orisal pot zavoda od
ustanovitve do danes. Poudaril je, da
so si zdravstveni delavci skozi celo
obdobje prizadevah organizirati
osnovno zdravstveno dejavnost ta-
ko, da jim je bil bolnik, njegov
interes in možnost, da čimprej
doseže strokovno pomoč, osnovno
vodilo pri delu. Prvi upravnik
novoustanovljenega zdravstvenega
doma je bil sedaj že pokojni
dr. Matko Mrgole. On in vsi njegovi
nasledniki so z vso prizadevnostjo
širili mrežo osnovne zdravstvene
službe, uresničujoč načelo, pribli-
žati jo čim bolj občanom, kar je
bilo marsikdaj, predvsem v hribovi-
tih predelih s slabimi komunikacija-
mi, zelo težko. V nadaljevanju
svojega govora je opozoril na vse
večje pomanjkanje prostorov v
sedanji stavbi zdravstvenega doma,
kar se bo po uspešno izvedenem
referendumu o združitvi delavskega
in kmečkega zavarovanja še bolj
poznalo. Problematična je tudi
vedno večja migracija zdravstvenih
delavcev, predvsem zdravnikov, ki
odhajajo drugam, kjer jim lahko
nudijo boljše delovne pogoje. Ob
ustanovitvi je bilo zaposlenih 125
zdravstvenih delavcev, danes pa, ko
sf je število zavarovancev močno
povečalo, opravlja to delo 298
članov. V 20 letih obstoja delovne
skupnosti je omahnilo v smrt 14
sodelavcev. Mnoge izmed njih je
smrt - večna sopotnica življenja
našla sredi neutrudnega dela, drugim
pa je skrajšala ure tako zasluženega
pokoja. Na koncu je direktor ZD
dr. Ciril Korpar še enkrat poudaril,
da zdravstveni delavci v prihodnje
pričakujejo več razumevanja in več
odgovornosti pri reševanju proble-
mov, predvsem pri zagotovitvi
primernih delovnih prostorov, več
pomoči pri vlaganju v kadre in ne
nazadnje več pomoči pri reševanju
stanovanjskih problemov za zdrav-
stvene delavce.
Predsednika sveta zavoda
dr. Jožica Suhadolnik je v nadalje-
vanju slavnostne seje govorila o
razvoju samoupravljanja v zavodu.
V imenu socialno zdravstvenega
zbora SRS je čestital delavcem
zdravstvenega doma prim. dr.
Srečko Koren. Dejal je, da
prehojena pot kaže, da so kljub
veUkim objektivnim težavam dosegli
velike uspehe, da pa se hkrati
zaveda, da z marsičem še niso
zadovoljni, kar je vsekakor dober
znak, ici daje čutiti o želji po
napredku.
Čestitkam ob jubileju se je
pridružil tudi predsednik skupščine
občine Ptuj Franjo Rebernak.
Poudaril je, da je uspeh zdravstve-
nega doma uspeh cele občine.
Zdravstvo se je v ptujski občini
razvijalo hkrati z gospodarskim
razvojem in v okviru možnosti. Ce
ne bi bilo samoodpovedovanja in
požrtvovalnosti v kolektivu, prav
gotovo ne bi dosegli tega, kar so.
Ptujska občina spada med manj
razvita območja, kar se odraža vseh
družbenih službah, zlasti pa na
področju zdravstva. „Borimo se s
težavami in vse, kar bomo dosegli.
bomo z lastnimi sredstvi in kadri,"
je nadaljeval Franjo Rebernak. Prav
gotovo bomo za to ali ono področje
družbenih služb dobili tudi pomoč
repubhke, s tem pa ne bomo mogh
reševati le zdravstva, zato bo
potrebno ustvariti drugačne delovne
pogoje za zdravstveni kader, ki bo v
korist slehernemu občanu. Zavedati
se moramo, da nas čaka še
nedokončan delež pri investiciji za
izgradnjo mariborske bolnišnice.
Vendar ne glede na obveznosti do
ene in druge investicije, se bo treba
lotiti tudi te, ki nas že tako dolgo
čaka.
Predsednica sveta zavoda dr.
Suhadobikova se je ob zaključku
seje zavhahla vsem govornikom in
izrazila upanje, da bodo težave ob
malo večji pomoči občinske skup-
ščine lahko prebrodili in rešili.
Po svečani seji so si v spremstvu
zdravstvenih delavcev gostje ogledah
prenovljene prostore za medicino
dela.
Popoldne pa je bil v Narodnem
domu v Ptuju slavnostni zbor
delovne skupnosti, ki so se ga
udeležili tudi upokojenci zavoda,
katerim je direktor, dr. Ciril Korpar
podelil spominska darila. Prav tako
pa niso pozabili na vse tiste delavce,
ki so že deset in dvajset let zaposleni
v zavodu.
V spomin prvemu upravniku
zdravstvenega doma, dr. Matku
Mrgoletu bo zdravstveni dom
daroval za gradnjo zdravstvenih
objektov 2.000 din.
Ob 20. jubileju se čestitkam
kolektivu zdravstvenega doma pri-
družuje tudi uredništvo Tednika z
željo, da se uresničijo vsi njihovi
načrti.
S. Spolenak
Dr. Ciril Korpar - direktor zdravstvenega doma, je kronološko opisal delo
zavoda od ustanovitve 1. 1951 do danes.
Posebna šola praznovala ob dnevu
republike
Ob dnevu republike so tudi
pionirji in vodstvo Posebne šole v
Ptuju pripravili proslavo in jo
združiU s svečanostjo sprejema
cicibanov v vrste pionirjev. Pionirske
rutice, kapice in značke je z vso
zavzetostjo priskrbela Lizika Lacko-
va, ki se je kot predstavnica Zveze
prijateljev mladine tudi te proslave
udeležila.
Pionirji so odlično iz ved h skrbno
pripravljen in izbran program,
sestavljen iz recitalov in zborovskih
pesmi ob spremljavi klavirja. Kot
zadnjo točko programa je skupina
učencev višjih razredov recitirala
pesem Krvava bajka Desanke Maksi-
movič. Brez pretiravanja lahko
trdimo, daje Posebna šola pripravila
program, ki ji ga lahko zavidajo
mnoge šole na našem območju.
Pionirski odbor Posebne šole je
sklenil, da bo svoj odred imenoval
po borcu-pesniku Karlu Destovniku
-Kajuhu. Pričeli bodo tudi izdajati
svoje glasilo, ki bo imelo ime Črički
in v katerem bodo objavljali spise,
pesmi, črtice in druge stvaritve
učencev, kakor tudi šolsko kroniko.
Tekst in foto: M. Ozmec
Javna tribuna
v Središču
Pred nedavnim je mladinski aktiv
Obrež v sodelovanju z delavsko
univerzo Ormož organiziral v
Središču ob Dravi javno tribuno, na
kateri so obravnavah teze za
pripravo novega zakona o dedo-
vanju.
Tribune se je udeležilo mnogo
mladih, še več pa starejših občanov,
ki so z vehkim zanimanjem poslušali
razlago priprav na omenjeni osnutek
zakona. Beseda je tekla tudi o
novem zakonu o prometu s
kmetijstkimi zemljišči.
Uvodne mish sta podala Marija
Irgl, sodnik občinskega sodišča Ptuj
in Franc Žabota, sodnik občinskega
sodišča Ormož. Prvi je povedal, kaj
se pripravlja za prihodnjost, drugi pa
je podal pregled dednega prava skozi
zgodovinska obdobja do danes.
V	živahni razpavi, ki se je razvila
potem, so prisotni razglabljah o
predvidenih novih določilih zakona
o dedovanju. Menili so, da je cilj
zasnovanega zakona vsekakor poziti-
ven, saj si prizadeva ohraniti zemljo
v čim večjih kompleksih, je pa tudi
nekaj takšnih določil, ki bodo
posameznike bistveno prizadele.
jr
SLOVENSKA BISTRICA:
SLAVNOSTNI DAN REPU-
BLIKE
V	slovenjebistriški občini ob
dnevu republike sicer nismo dočaka-
li posebnih gospodarskih uspehov,
praznik pa smo vseeno slavnostno
proslavih.
V	vseh večjih krajih v občini so
bile akademije in proslave, najbolj
praznično pa je bilo v Slov. Bistrici
in v Oplotnici. V Slov. Bistrici je v
pobiem domu kulture obiskovalcem
spregovoril Franc Želežič, predsed-
nik krajevne konference SZDL. V
programu so sodelovah mladinci z
zelo uspelim recitalom in šolski
pevski zbor osnovne šole iz Slov.
Bistrice. V Oplotnici so sodelovah
tudi vojaki iz bistriške garnizije, ki
so doživeh spontan aplavz številnih
obiskovalcev.
V	torek, 28. novembra, so v
Poljčanah odprh prenovljeno resta-
vracijo, istega dne pa so v vseh
osnovnih šolah prvošolčke sprejeh v
pionirsko organizacijo.
DAKO
PROSLAVA OB DNEVU RE-
PUBLIKE V MAKOLAH
V torek zvečer je OŠ ,,Anice
Cernej" Makole pripravila v domu
kulture proslavo ob dnevu republik-
e. Program je bil zelo pester.
Proslavo je otvoril pevski zbor s
himno Hej Slovani. Nato je sledil
govor ravnatelja Julija Lončariča, ki
je poudaril predvsem to, da je naša
naloga ohraniti neodvisnost in
enakopravnost, sadove naše revolu-
cije. Tega se moramo ob dnevu
repubhke še posebej zavedati.
Sledila je deklamacija učenke iz
8. razreda. Vmes pa se je oglasil še
pevski zbor. Učenci so pripravili
tudi skupno recitacijo. Deklamirah
so o domovini, o njeni težki poti
skozi leta suženjstva, o njeni borbi
za današnje svobodno življenje. Na
proslavi je sodelovala tudi MO; z
recitacijami so se predstavili trije
mladinci. Proslavo je končal šolski
tamburaški zbor.
Janica Rojs
6 stran
TEDNIK — ČETRTEK, 7. decembra igjj
PROBLEMI PTUJSKEGA DIJAŠKEGA
DOMA
V	ponedeljek, 27. novembra so v
okviru skupnosti dijaškega doma
Ptuj pripravili proslavo v počastitev
dneva republike, ki ji je prisostvo-
valo okrog 70 gojencev skupno s
svojimi vzgojitelji.
Program so pripravili sami gojenci
in je obsegal nekaj zborovskih
pesmi, recitalov in instrumentahiih
solo nastopov. Na koncu svečanega
programa je upravnik doma zbranim
zaželel prijetne praznike v krogu
svojih domačih in da se bodo po
njih spet čih in zdravi vrnili nazaj.
Po proslavi so gojenci organizirah
ples.
V	Dijaškem domu je trenutno
okoh 160 gojencev. 70 je otrok
Posebne šole, isto število je dijakov
srednjih šol, ostalo pa so vajenci in
učenci raznih poklicnih strok. V
dijaškem domu se hrani nad 250
otrok dnevno, 50 pa jih imajo .v
dnevnem varstvu. Gojenci, ki bivajo
v domu so doma od Prekmurja do
Savinjske doline.
Učne ure imajo v predpoldanskih
in popoldanskih urah. Dopoldne so
od 7.30 do 11.30 ure in popoldne
od 14. do 18. ure. Dom ima klubsko
sobo, v kateri gojenci v prostem
času gledajo TV ali poslušajo
gramofon in radio. Imajo tudi
knjižnico, vendar je že stara in slabo
opremljena. Denarja za nove knjige
ni, ker je le-ta bolj potreben za
druge domske adaptacije in obnove.
Nekdanjo vehko učilnico so pregra-
dili v sedem manjših prostorov, da
se gojenci lahko učijo v manjših
skupinah. V obnovi imajo tudi
telovadnico in zunanje športne
objekte. Velik problem je tudi s
sanitarijami, katerih ureditev bo
stala najmanj 500.000 din.
Nabavljenih je bilo 50 garderob-
nih omaric, postelj in jogi vložkov,
kajti stare niso bile več-primerne za
uporabo. Kmalu pa bo potrebno
zamenjati še preostale. Dijaški dom
je dobil 10-letni kredit RIS-a, ki ga
odplačuje SO Ptuj, vsako leto v
višini 500.000 din. Vendar je ta
kredit premajhen, da bi kril vse
nujno potrebne adaptacije in obno-
ve. Poslopje, v katerem je dom, je že
dotrajalo in je premajhno, tako da
se nam postavlja vprašanje, zakaj ne
bi raje postavili nove zgradbe, kajti
adaptacija sedanje do takšne mere,
da bi zadovoljila zahteve modernega
šolanja, bo stala toliko kot novo
poslopje. Dom tudi nima centralne-
ga ogrevanja. Dom so ustanovili leta
1898 s predelavo dveh sosednjih
poslopij, ki sta že takrat bih stari
200 do 300 let. Dom nima kronike
in jo sedaj poskuša urediti in
sestaviti novi upravnik doma.
Ker ni denarja, je tudi vzgojiteljski
kader minimalen. Za vzgojiteljsko
varstvo je trenutno le ena oseba,
potrebni bi bih še najmanj dve.
Otroci iz Posebne šole imajo pet
vzgojiteljev, potrebna sta še dva in
srednješolci imajo dva vzgojitelja,
potreben je še eden. Ptujski dijaški
dom ima zraven podobnega v M.
Soboti najnižjo oskrbovalnino v
Sloveniji. ]^kor Posebna šola tudi
on nima patronata in zanimivo je,
da ima večina novih šol v občini
najboljše patronate, medtem ko
nekatere problematične šolske usta-
nove, ah ga nimajo, ali pa dobijo
takšne^, ki jim ne more kaj prida
koristiti.
V Dijaškem domu je sedaj najbolj
problematična oprema učilnic,
oprema sob, kuhinja in ogrevanje,
f^pacitete doma so prekoračene fci
večjega števila ,gojencev v tem
poslopju ni mogoče sprejeti. V
Ptuju sta bih odprti dve novi srednji
šoU, dobili pa bomo še srednjo
tehnično in morda bo z leti
podobnih šol še več, kajti Maribor
se preusmerja v univerzitetni center,
tako da bo vlogo srednješolskega
centra prej ah slej prevzel Ptuj.
Vendar je videti, da odgovorni
forumi za načrtovanje in gradnjo
našega šolstva takšnega razvoja niso
dosledno upoštevah.
Samo letos si je v Ptuju iskalo
stanovanja okoh 400 dijakov, prav
tohko pa jih je prisiljenih na dnevne
vožnje v šolo z razdalje večje od
10 km, ker stanovanja niso dobih m
jih nimamo kam dati. Temu
primeren je tudi uspeh v šolah.
Posnetek proslave gojencev Dijaškega doma Ptuj.	Foto: Ozmec
ČLANI ZMS PTUJ O SVOJIH PROBLEMIH
V sredo, 22. novembra so se člani
OK ZMS Ptuj in aktiva mladih
komunistov zbrah na delovni
konferenci, na kateri so govorih o
tezah za tretjo konferenco ZKJ, ki
bo razpravljala o mladih. V ptujski
občihi so se na konferenco dobro
pripravih. Najprej so o njenih
izhodiščih razpravljah v aktivih,
dajah nanje pripombe in jim
prilagodili svoje delovne programe, v
sredo pa so vse predloge s terena
zbrah, jih dopolnih, prečistili in se
domenili za enoten nastop vseh
mladih v občini.
Na konferenci je bilo 80 mladih in
predstavniki vseh družbenopohtič-
nih organizacij v občini. Po uvodnih
poročilih Zvoneta Mastena, predsed-
nika OK ZMŠ Ptuj in Ludvika
Turina, sekretarja aktiva mladih
komunistov, je 15 razprSvljalcev
govorilo o delovanju mladih v
delovnih organizacijah, krajevnih
skupnostih in srednjih šolah. Ne-
zadovoljstvo s pogoji delovanja
mladih so posebej naglasih trije
razpravljalci. Predstavnik aktiva
ZMS iz Rogoznice je povedal, da v
njihovi adaptirani dvorani zadruž-
nega doma družbenopohtične orga-
nizacije ne najdejo svojega mesta.
mlade pa so celo napotih v „suho
Muro". V Tumišču se mladi ne
morejo shajati v zadružnem domu,
ker je dom skladišče koruze in
umetnih gnojil Perutnine iz Ptuja.
Do sedaj jim je nudila streho
kmetijska šola, tam pa so jim tudi
odpovedah gostoljubje, češ, če se
nimate shajati kje diugje, se pa v
gostilni. V Zamušanih jih je doletela
podobna usoda kot njihove vrstnike
v Tumišču. Zbirah so se v gasilskem
domu, pred kratkim pa so jim zaprU
vrata brez pravega pojasnila. Tako
imajo v vseh treh aktivih nepremag-
ljive težave pri izpolnjevanju svojih
programov. Zato poudarjajo, da je
nujno potrebna družbena skrb
odgovornih, naj mladim preskrbijo
in omogočijo pogoje za njihovo
delo. Eden od teh pa je rešitev
prostorskih problemov.
Govorih so tudi o idejnosti pouka.
Soglašali so, da je naša šola vse prej
kot idejno angažirana, kar bi morala
biti, prej je celo idejno nevtralna.
Mladi v občini Ptuj sodijo, daje del
krivde v predmetnikih, del pa tudi v
prosvetnih delavcih, ki učijo preveč
togo, ozko in brez posebnega
osebnega trujja, da bi tako stanje
spremenih.
Razpravljalci so se ustavih tudi ob
problemu vse večjega vphva klera na
mlade. Izrazih so prepričanje, da
delovanje klera že presega vse
ustavne in zakonske okvire. DAKO
Zbirka, ki je prerasla že v
muzej narodnega blaga
Minilo je nekaj več kakor leto dni,
od kar je direktor Matične knjižnice
v Slov. Bistrici, Miljutin Arko
prinesel v svoj delovni prostor prve
,,najdbe" predmetov, s katerimi so
izpolnjevali svoje delovne naloge
prebivalci na območju današnje
občine Slov. Bistrica, pred 50, 100
pa tudi več sto leti. Želja, da bi
postala Matična knjižnica še kaj več,
je bil osnovni vzrok, da so se od
tistega časa (pred dobrim letom)
pričeli zbirati posamezni uporabni
predmeti iz preteklosti. V začetku
je akcija zbiranja narodnega blaga
bila pretežno „na ramenih" Miljuti-
na Arka pa se je tako zbirka množila
predvsem v okviru prostega časa,
katerega je izkoristil v te namene.
Danes mu ni žal nobene ure ali
minute, posvečene bogatenju zbirke
pa tudi če je bilo potrebo za en sam
predmet prehoditi peš pohorske ali
haloške predele in se večkrat
povzpeti še na tesna in največkrat
tudi prašna podstrešja kmečkih
domačij.	'
Začetna prizadevanja so kmalu
rodila sadove. Obiskovalci Matične
knjižnice v Slov. Bistrici so spoznali,
da se tukaj ne dobijo samo pravljice,
romani ali poljudno znanstvene
knjige, ampak se je mogoče s
posameznimi predmeti, ki jih opisu-
jejo predvsem domači književniki
tudi praktično seznaniti. Tukaj pa je
zopet direktor knjižnice ta, ki
vsakemu, tudi posamezniku, v !
preprostem in živem pogovoru '
prikaže orodja in predvsem kuhinj-
sko posodo (katere je v zbirki
največ) v praktični uporabi.
Iz skromnih začetkov je danes ta
zbirka že prerasla v bogato zaklad-
nico narodnega blaga, ki se iz dneva
v dan veča, t^o daje sedaj prostor,
kjer se predmeti zbirajo (študijski
del knjižnice) že premajhen, poseb-
no še, ker so prizadevanja Miljutina
Arka prerasla pričakovanja in sedaj
občani že sami velikokrat p'rinesejo
zanimive primerke iz preteklosti.
Zbirka sedaj šteje že nad 300
različnih predmetov od kuhinjske
posode do orodja, svetilk, likalnikov
in podobnih predmetov in je sedaj
že kar močna stiska v utesnjenem
prostoru. Prav te dni pa že potekajo
priprave, da bi to bogato narodno-
pisno zbirko v najkrajšem času
prenesli v grad, kjer bodo uredili v
ta namen posebno dvorano. Priča-
kovati je, da bodo zbirko, ki danes
že predstavlja pravi muzej, lahko
prene^i v nove prostore bistriškega
gradu že prihodnje leto.
Ne samo prinašalcev predmetov, ampak tudi tistih, ki se želijo seznaniti z
življenjem svojih prednikov (ponekod so v uporabi tudi danes) je iz dneva v
dan več. Med vsemi pa je tudi Miljutin Arko.	V. H.
tednik — ČETRTEK, 7. decembra 1972
stran 7
Obletnica dveh rojstev
Dan republike, 29. november so v
ormoški občini proslavili s številni-
mi prireditvami. Večina slovesnosti
se je zvrstila dan pred praznikom. V
vseh krajevnih središčih so bile
proslave, ki so jih pripravih krajevni
odbori sociahstične zveze skupaj z
učenci osnovnih šol in mladino.
Ponekod so pri pripravi programa
sodelovala tudi prosvetna društva,
predsednik skupščine občine Ormož
Franc Novak je v hotelu Ormož
pripravil prejem za odbomike obeh
zborov skupščine in nekatere goste,
kjer je zbranim čestital v imenu
upravnih organov občine ob 29.
novembru.
Prav posebno obeležje je prazno-
vanje dneva republike dobilo letos v
tovarni „Jože Kerenčič". Delovni
kolektiv te tovarne je sočasno z
dnevom repubhke praznoval 10-let-
nico svojega obstoja.
Prvič, odkar obstoja tovarna
„Jože Kerenčič", so se zbrah vsi
člani kolektiva, ki sedaj šteje nekaj
nad 300 delavcev, v prostorih nove
proizvodne dvorane, kjer so v
južnem delu postavili inproviziran
oder.
Potem, ko je predsednik delavske-
ga sveta Ivan Potočnik pozdravil
goste in vse delavce je nekaj mish o
dnevu repubhke in 10-letnem delu
in razovju tovarne „Jože Kerenčič"
podal sekretar osnovne orgnaizacije
ZK Martin Kramer. ,,Cas izredno
hitro mineva. Minilo je že 29. let od
rojstva nove Jugoslavije. Naše mish
so usmerjene v prihodnjost, zato
večkrat pozabljamo na tople in
grenke spomine, na žrtve, tegobe,
uspehe in neuspehe ter iskanja poti
k skupnemu cilju v preteklosti.
Pozabljamo, da nam preteklost
omogoča boljšo prihodnjost. Po 29.
letih bojev, del in zmag v socializmu
in samoupravljanju se mnogim zdi,
da so doseženi uspehi naravna,
razumljiva in enostavna posledica.
da drugače ni in ni moglo biti
Morda ravno zaradi tega prihaja do
nesporazumov in do umetno ustvar-
jenih dvomov, ki so povezani z
zgodovino naše revolucije. Sedanjost
je največja prelomnica v zgodovini
naše družbe, saj gre za uresničevanje
tistega, kar je zapisano v pismu
predsedmka fita: ali bo delavec
zagospodaril nad vso reprodukcijo
in ah bomo odnose v naši družbi
postavili na pravičnejše temelje."
(To je nekaj mish iz Kramerjevega
govora).
Kolektiv tovarne pa je slavil še
aden pomemben praznik: 10-letnico
dela pod imenom „Jože Kerenčič".
Podjetje se je razvilo iz maloštevilne-
ga Zavoda za rehabilitacijo invali-
dov, kjer je bilo zaposlenih od 70 do
100 delavcev. Od leta 1962 je rast
podjetja vidno napredovala. Vred-
nost proizvodnje se je povečala za
22-krat zaposlenost pa za 3-krat.
Vzporedno je rastel tudi standard
delavcev, izboljševah pa so se tudi
pogoji dela. Iz dneva v dan se veča
strojni park. Podjetje ima tudi
izdelan razvojni načrt in ga uspešno
uresničuje.
Na prireditvi, ki smo jo v naslovu
imenovali obletnico dveh rojstev, so
nastopili tudi pionirji ormoške
osnovne šole ter s petjem in
recitacijami lepo popestrih ob
jubileja.
Ob koncu je 33 članov delavskega
kolektiva dobilo spominske ure kot
priznanje in nagrado za 10-letno
neprekinjeno delo v podjetju.
Desetim čalnom delovne skupnosti
pa so podelih posebna priznanja za
dolgoletno delo v tovarni ter zasluge
pri razvoju samoupravljanja.
jr
Kerenčičevi „desetletniki": Ure so dobili: Marija Banfič, Anton Banfič,
Stanko Budja, Jože Ceh, Franc Debeljak, Ivan Di Monte, Ehzabeta
Flajšman, Slava Hebar, Jesim Imerovič, Ivanka Job, Ivan Job, Ivan Juršič,
Josip Jambriško, Tomo Jambriško, Jože Kosi, Milan Kolarič, Ludvik Kosi,
Mirko Lukner, Viktor Markrab, Anton Meško, Štefan Nidorfer, Pavla
Puntigam, Janko Premožič, Ivan Potočnik, Janez Pondrk, Franc Puklavec,
Milan Ritonja, Fehks Ritonja, Stanko Rajh, Franc Rajh, Ivan Sever, Franc
Tkalec in Jakob Vincetič.
Foto: J. Rakuša
ESPERANTSKI TECAJI
so se pričeh; začetni je ob petkih,
nadaljevalni pa ob četrtkih ob
17. uri v Narodnem domu. Zamud-
niki se še lahko prijavijo.
8 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 7. decembra igjj
IzobraŽevanje postaja
zavest in že ja zaposlenih
Izobraževanje za mnoge prebival-
ce občine Slov. Bistrica ne pomeni
več besede, ki se je je treba bati ali
izogibati, kljub temu da je še vedno
med njimi mogoče najti posamezni-
ke in tudi nekatere delovne
organizacije, ki temu vprašanju še
vedno posvečajo premalo pozorno-
sti. Stalna prizadevanja in doseženi
uspehi na področju izobraževanja
zaposlenih v občini pomenijo za
Delavsko , univerzo pomemben
uspeh, ki je dosegel svoj vrh v
šolskem letu 1972-7 3, ko se je
vključilo v razne oblike izobraže-
vanja, ki jih organizira ta ustanova,
že nad 115 občanov.
Največ se jih je vpisalo v srednjo
komercialna šolo, kar 60, od teh pa
je ajvečje število pred tem končalo
pokhcno trgovsko šolo ah druge
poklicne šole. Glede na to, da
morajo kandidati s pokhcnih šol
(razen trgovske) za vpis v srednjo
komericalno šolo opraviti še spre-
jemni izpit, je Delavska univerza
organizirala pripravljalne tečaje, s
čimer bo kandidatom omogočila
lage in bolje organizirano oprav-
Ij nge tega izpita. Srednja komerical-
na šola bo v organizaciji DU Slov.
Bistrica in pod okriljem Šolskega
centra za blagovni promet v
Mariboru.
Med najupsešnejše oblike izobra-
ževanj & okviru bistriške Delavske
univerze se uvršča tudi ekonomska
srednja šola, s katero so pričeli
preteklo šolsko leto, v tem šolskem
letu (1972/73) pa nadaljujejo z
drugim letnikom. Od 46 slušateljev,
kolikor je obiskovalo ekonomsko
srednjo šolo v prvem šolskem letu,
nadaljuje v drugem letniku 42
kandidatov, kar potrujej trditev, da
je dopisna oblika izobraževanja v
bistriški občini primerna za izobra-
ževanje zaposlenih in drugih.
Pod pričakovanji in tudi manj kot
v preteklih letib pa je bilo v tem
šolskem letu vpisov v osnovno šolo
za odrasle, kjer je trenutno vklju-
čenih samo 13 slušateljev. Razloge
za to je iskati predvsem pri občanih,
ki se še ne zavedajo dovolj potreb
pridobitve osnovne izobrazbe, ki se
v vse več primerih zahteva ob
zaposlovanju ah nadaljnjem izobra-
ževanju. Večkrat pa je opaziti tudi
pomanjkljivo politiko kadrovskih
služb v nekaterih delovnih kolekti-
vih, ki še vedno kažejo premalo
posluha za dopolnilno izobraževanje
svojih zaposlenih. Ni malo tudi
primerov, ko v delovnem kolektivu s
svojo politiko delovanja tudi zavi-
rajo želje po izobraževanju (dvoiz-
mensko delo) ali pa jih v nedovoljni
meri spodbujajo k pridobitvi osnov-
ne izobrazbe. Neugoden je tudi
pokazatelj, da niti eden od vpisanih
v šolskem letu 1972/73 za dokon-
čanje osnovne šole nima povrnjenih
stroškov šolanja.
V	pretekli izobraževalni sezoni sta
bila uspešno končana tudi tečaja
nemškega in angleškega jezika prve
in druge stopnje. V primeru
dovoljnega zanimanj ? kandidatov
bodo te tečaje nadaljevali. Po
daljšem premoru bodo letos pričeh
tečaj nemškega jezika za otroke.
Med oblikami izpolnjevanja, za
katere velja med občani večje
zanimanje, so tečaji za kuharice in
šivilje.
V	okviru svoje izobraževalne
dej vfiosti na področju družbeno-
politične dejavnosti je Delavska
univerza v soboto 25. novembra
1972 pričela s seminarjem za
vodstva osnovnih organizacij ZK in
drugih družbenopohtičnih organiza-
cij. V pripravi je tudi večerna
politična šola, za katero prav te dni
kadrujejo iz vrst 00 ZK, drugih
družbenopolitčnih organizacij in
samoupravnih organov občine. Pre-
davatelji DU Slov. Bistrica bodo
pričeli tudi s predavanji s področja
družbenopohtične dejavnosti, eko-
nomske politike, socialnega varstva,
medsebojnih odnosov in drugih, v
številnih delovnih organizacijah že v
kratkem. Po potrebah ah naročilu
bo DU organizirala še interesna
predavanja v kolektivih in krajevnih
skupnstih. Tako bo treba iz
pokazateljev, ki so jih dale delovne
organizacije, organizirati seminarje
informativne obhke za poživitev
akcije za ustanavalj rge TOZD.
Med predavanji, ki jih namerava
organizirati DU Slov. Bistrica bodo
še redvanja z vzgojno in zdravstveno
tematiko, predvsem za starše s
šoloobveznimi otroki ter kmetijsko
tematiko v nekaterih krajevnih
skupnostih.	i
Viktor Horvat
NELA ERŽIŠNIK - RAZPOLOŽENJE IN
RAZOČARANJE HKRATI
Nastop znane zagrebške humorist-
ke in igralke Nele Eržišnik v Ptuju je
prinesel razočaranje in razpoloženje
hkrati. Razpoloženje za tiste, ki si
so ga lahko ogledali in razočaranje
nad organizacijo za vse tiste, ki so
ostali brez kart, oz. sploh niso
vedeli, kje in kdaj bodo v prodaji in
kolikšna je vstopnina. Nobeden od
teh podatkov ni bil naveden na
letakih, ki so vabili na prireditev.
Karte so prodajali na dan
prireditve v prostorih Narodnega
doma ob 17. uri, vendar so bile že
po dobrih dvajsetih minutah razpro-
dane. Nekateri posamezniki so
nabavih večje kohčine vstopnic za
znance ah za preprodajo, drugi
smrtniki brez zvez in tisti, ki so
prišli v Narodni dom po polšesti uri
pa so ostali brez njih.
Osebe, ki v Ptuju špekulirajo s
preprodajanjem vstopnic so naviino
vedno iste in se tega posla
poslužujejo pri zanimivih kinopred-
stavah ali drugih prireditvah, po
vzgledu podobnih dejavnosti v
Mariboru ah Ljubljani, kjer obstoja-
jo že pr^ve borze za preprodajo
nogometnih vstopnic ali vstopnic za
kino premiere. Preprodaja te vrste je
kazniva in čas bi bil, da bi
posredovali tudi ustrezni organi.
Zaradi prekupčevanja mnoge prire-
ditve v očeh obiskovalca naredijo
slab vtis, kot omenjena v Narodnem
domu. Humoristični večer Nele
Eržišnik je bil ob prazničnem dnevu
in mnogi občani bi si ga bili radi
ogledali, vendar so ostali z dolgimi
nosovi. Organizacija je bila slaba in
Narodni dom ni primeren za
prireditev takšne vrste. Ce bi bila
prireditev v kinu in če bi bih dve
predstavi, bi bili obe polnoštevilno
obiskani in morda še tretja. Narodni
dom pa sprejme trikrat manj
občinstva kot kino, predstava pa je
bila samo ena. Tako si lahko
predstavljamo, kakšen vtis je nastop
Nele Eržišnik ustvaril v Ptuju,
čeprav ona pri tem ni nič kriva. V
Narodnem domu so res pozneje
občane sprejeli na stojišča, ker bi si
mnogi za nos potegnjeni ljubitelji
zagrebške umetnice prav gotovo na
silo utrli pot v dvorano. Podobnih
spodrsljajev si Ptiyčani ne smemo
več privoščiti. Ce ni mogoče
zagotoviti prireditve, ki bi v
normalnih okoliščinah omogočila
prisotnost vsem interesentom, po-
tem je bolje, da opustimo misel na
prireditev.
Rdeči križ o sestavku:
Težki učni in delovni poaoii na posebni šoli v Ptuju
Pisec članka „Težki učni in
delovni pogoji na posebni šoh v
Ptuju" (.Tednik 2111.1972), se
sprašuje,h Ptuj nima odbora Rdeče-
ga križa, da mora otrokom navedene
šole pomoč pošiljati Ljubljana.
Dolžni smo dati njemu in tistim, ki
so povzročih, da se je o našem delu
neobjektivno poročalo, nekaj pojas-
nil.
Občinski odbor Rdečega križa
Ptuj se že nekaj let pridružuje
vseslovenski akciji zbiranja oblačil
za socialno ogrožene.
Kot smo že v „Tedniku" po
izvršeni akciji poročah, je bilo v naši
občini zbranih 1.900 kg oblačil in
ostalega, od tega le 2.558 komadov
otroškega.
Nabiralna akcija je uspela s
pomočjo 240 odrashh aktivistov
Rdečega križa, ki so širili propagan-
do po terenu, na dan nabiralne
akcije pa je sodelovalo 247 mladih
članov Rdečega križa iz osnovnih
šol in 36 dijakov šolskega centra za
kovinsko stroko Ptuj ter številni
pismonoše.
Ker sami potreb v 25 osnovnih
or^nizacijah s tem, kar ob akciji
občani darujejo, nikakor ne more-
mo kriti, smo v letošnjem letu
prejeh že dve pošiljki iz Ljubljane in
eno iz Maribora. S pomočjo,
osnovnih organizacij Rdečega križa
smo do sedaj razdelili socialno
ogroženim:
221 komadov novih oblačil,
11.246 komadov rabljenih oblačil,
1.079 parov čevljev in 7 postelj.
Od tega smo dodehh otrokom
Posebne šole v Ptuju:
40 kom. novih oblačil, 403 kom.
rabljenih oblačil in 31 parov čevljev.
Več kot tohko žal ni bilo možno.
Neumestna pa je trditev, da se
Rdeči križ Ptuj na otroke navedene
šole ni spomnil.
Za dodehtev pomoči med občin-
skimi odbori in Repubhškirp odbo-
rom Rdčega križa obstaja sohdar-
nost in je občinski odbor Rdečega
križa Ptuj s svojimi osnovnimi
organizacijami del slovenskega Rde-
če^ križa, zato je bila tudi posebni
šoh v Ptuju poslana 2 x pomoč iz
Ljubljane. Decembra lanskega leta je
socialni delavki navedene šole
predala ljubljansko pošiljko (cca
400 kg oblačil) uslužbenka obč.
odbora RK Ptuj.
Rdeči križ izvaja mnogo nalog s
pomočjo prostovoljnih sodelavcev
(zbiranje darovalcev krvi, darovanje
krvi, zbiranje in pomoč ob raznih
elementarnih nesrečah, zbiranje in
sodelovanje pri razdeljevanju oblačil
in podobno).
Rsca članka vabimo k sodelova-
nju, da bo na ta način naše delo
bolje spoznal.
Občinski odbor
Rdečega križa Ptuj
Odgovor POŠ Ptuj Rdečemu križu
s trditvijo, da je RK Pt uj dodehl
Posebni OS v Ptuju pomoč v obleki
in obutvi v kohčinah: 40 komadov
novih oblek in 403 komadov
rabljenih oblek, 31 parov čevljev; se
ne moremo strinjati, ker navedene
številke niso objektivne. V mesecu
decembru leta 1971 smo dobih
vehko pošiljko rabljenih oblek in
obutve od Glavnega odbora RK v
Ljubljani na pobudo predsednice
repubhškega Društva za pomoč
duševno nezadostno razvitim ose-
bam SRS tov. Ade Krivic. Za
sprejeto pošiljko smo se RK v
Ljubljani zahvalih in prosih za
nadaljno pomoč, ki smo jo prav
tako kmalu sprejeh. V obeh
pošiljkah glavnega odbora RK
Ljubljana je bilo mnogo oblek, ki so
bile ah absolutno prevehke, precej
stvari pa je bilo za predšolske
otroke. Oblačila, ki so bila zaradi
vehkosti neprimerna, smo dvakrat
odnesh na RK Ptuj in prosih za
zamenjavo za primernejše stvari. Pri
prvi zamenjavi smo dobih nekaj
blaga, iz katerega smo na šoli seših 7
brezrokavnih oblek za učenke 1.-3.
razreda, nekaj brezrokavnih haljic za
učenke 1. razreda, spravljenega pa
imamo še 10 kosov letnega blaga, ki
ga bodo učenke dobile spomladi.
Druga zamenjava je bila v maju
1972 - vendar za naša, RK Ptuj
dostavljena oblačila, še nismo dobili
nadomestila. Ob tej kratki infor-
maciji želimo navesti še sledeče:
posebna šola v Ptuju obstaja že 23.
leto in bi po trditvi RK Ptuj o
dodeljeni pomoči verjetno bili vsi
naši učenci iz leto v leto oblečeni s
pomočjo RK Ptuj, kar pa seveda ni
res. Občasno pomoč za posamezne
učence ne moremo negirati, vendar
se je ta izvršila le ob intervenciji soc.
delavke na šoh, obenem pa je bila ta
pomoč minimalna in jo v tej meri
nudijo učencem tudi njihovi uči-
telji.
Ob tem naj omenimo in se
ponovno zahvalimo za pomoč, ki
nam jo je nudila mestna organizacija
društva prijateljev mladine v Ptuju v
mesecu decembru leta 1967, ki je
pretežni del novih oblačil in obutve
iz lastne nabiralne akcije namenila
učencem POŠ.
RAVNATELJSTVO POŠ, PTUJ
tednik — Četrtek, 7. decembra 1972
stran 9
Težki učni in delovni pogoji
nadaljevanje)
Otrok je šolo obvezen do petnaj-
jiega leta, nakar jo lahko zapusti,
j^aj storiti, ko otrok sampvoljno ah
po končanem osmem razredu
ypusti šolo, je pereče vprašanje.
Nastane veUk problem, kje zaposhti
,e otroke. Vsako leto konča osmi
[jzred okrog deset učencev, vendar
53 tudi m^ temi desetimi redki
tisti, ki dobijo zaposhtev.
V osmem razredu imajo dve
jtjvezni šolski praksi in običajno
opravljajo prakso na tistih delovnih
niestih, za katera socialni delavec in
j)la menijo, da je najbolj sposoben
in primeren. Prakso največkrat
opravljajo pri Vinku Rešu, Sigmi,
lAP-u, Petoviji in Elektrokovinar-
ju. Kot praktikante jih podjetja rada
sprejmejo, kot delavce pa ne. Med
opravljanjem prakse so na marsika-
terem delovnem mestu celo presegh
(ielovne norme. Pohvala gre živilski
uidustriji Petovija in pekarsko-ži-
liljski industriji Vinko Reš, ki imata
veliko razumevanje do teh otrok, ki
jih tudi mnogo zaposUta in kasneje
priučita, da ne ostanejo na cesti.
Večina otrok po končani Posebni
šoh ne nadaljuje študija, vendar so
tudi izjeme. Predvsem fantje se
mnogokrat izučijo za kleparje, klju-
čavničarje, peke in podobno. Veči-
na pa ostane nezaposlena, ali doma,
ah na cesti. Ker so to večina otroci s
podeželja, predvsem dekleta, osta-
nejo doma na gruntu, če pa se
izučijo za kaj, so to največkrat
šivilje. Ponekod so jih uspešno
zaposlili tudi kot čistilke.
Naša družba se vse premalo
zaveda, da bi ravno ti otroci morali
dobiti hitro padejo pod tuj vpliv,
dober ali slab. Zaradi brezdelja in
zato ker jim ne damo zaposlitve,
zaradi sociabiega stanja in vzročne
maščevahiosti napram ostah družbi,
v kateri vidijo vzrok za svoje stanje,
postanejo prostitutke, ki večajo
število spohiih obolenj v občini, ali
pa težki prestopniki, kriminalci in
celo morilci. Občutek osebne odgo-
vornosti pri teh nemalokdaj posla z
njimi, kar seveda ne bi bilo potreb-
no, če bi jih po končani šoli
pravilno usmeriU in zaposhli. Šola-
nje teh otrok nima nikakršnega
pomena, če jih po končani šoli
razpustimo, jim obrnemo hrbet ter
jih prepustimo cesti in naključjem.
TABELA ZDRAVSTVENE ANKETE O ZDRAVSTVENEM STA-
NJU OTROK ŠOLARJEV V LETU 1971 /72
Zdravniški pregledi so bih opravljeni v zdravstvenem domu Ptuj in
iz posebne šole je bilo zajetih približno 106 učencev.
posebna	ostale
šola	osemletke
Slaba čistoča	48,1%	9,2%
Slaba telesna drža	79,2%	30,0%
Zaostah telesni razvoj	23,5%	9,4%
Deformacije stopal	34,9%	19,9%
Druge deformacije okostja	10,3%	2,6%
Srčne napake	2,8%	0,8%
Motnje vida	17,9%	10,0%
Zobna gniloba I. stopnje	19,8%	21,0%
Zobna gniloba II. stopnje	40,5%	30,5%
(Se nadaljuje)
PRAGERSKO IN LESKOVEC SPREMI
NJATA VIDEZ
Delo krajevne skupnosti na Pra-
gerskem, ki obsega naselja Prager-
sko, Gaj in Leskovec, je kljub
bližajoči se zimi še vedno pestro.
Glede na to smo se o tem
Pogovaijah z Alojzom Lorberjem,
predsednikom krajevne skupnosti.
Te dni delaio' na dveh cestnih
odsekih in sicer Bračič-Velenik v
Leskovcu, na Pragerskem pa Dajč-
man-Zafošnik-Munda. Obe cesti-
šči bodo asfaltirali spomladi, letos
opravih vsa zemeljska dela in nasuh
gramoz. V Leskovcu bodo za cesto
potrebovali 380 tisoč dinarjev.
Krajani so prispevali 120 tisoč
dinarjev in opravih fizična dela v
iT:ednosti 40 tisoč din, razhko pa
bodo pokrili s posojili. Na Prager-
skem je za cesto v dolžini 800 m
l^etijski kombinat prispeval
l400kubičnih metrov gramoza,
stroje za planiranje in vse prevoze,
prebivalci pa so zbrali že 40.000
din.
Na Pragerskem bodo kmalu dobih
^udi vodovod. Predvidevajo, da bo
J'oda stekla do 1. maja prihodnjega
leta. Vrednost del za vodovod je po
Predračunu 650.000 din, ki jih
®odo zbrah občani sami. Vsako
gospodinjstvo bo prispevalo
^000 din, nekaj pa bodo primaknile
^ gospodarske organizacije. S
prostovoljnim delom bodo prihranih
150.000 din. V Gaju so z deh že
končah, na Pragerskem pa bodo
začeh te dni.
Prihodnje leto bodo pripravili
temelje za nov otroški vrtec, kar bo
ostalo 180.000 din, uredih bomo
kanaUzacijo v novem zazidalnem
okohšu in asfaltirah še nekaj cest po
dogovoru s krajani.
DAKO
GASILSKI DOM V SLOVENJI VASI
JE POD STREHO
Upravni odbor Gasilskega društva
Slovenja vas je v začetku letošnjega
leta planiral, da bo gasilski dom pod
streho 15. avgusta letos, ko bi
društvo slavilo prvo obletnico
obstoja.
To se ni posrečilo predvsem
zaradi krize za cement, ki je trajala
skozi vse leto. Toda dva meseca bd
prvotno planiranega roka, to je 15.
oktobra, je bil gasilski dom pod
streho. Priprave za gradnjo so se
začele januarja letos ter so potekale
udarniške akcije skozi pomlad,
poletje in v pozno jesen. Vse
dosedanje delo so opravih gasilci in
vaščani udarniško skup^ z vsemi
prevozi materiala. Les za ostrešje so
prav tako brezplačnp darovali
vaščani in sovaščani. Gradbena
parcela je pridobljena od Splošnega
ljudskega premoženja SO Ptuj. Za
razumevanje pri tej akciji za
pridobitev zemljišča se GD Slovenja
vas zahvaljujejo SO Ptuj, kot tudi
poUtičnim organizacij na KS Hajdi-
na in Krsgevni skupnosti Hajdina.
Člani GD Slovenja vas so pretežno
delavci in kmetje. Za delovne akcije
pri gradnji gasilskega doma so
žrtvovali svoj prosti čas včasih od
zore d« mraka. Dostikrat so se
končale pozno v noči. Celotna vas
je stremela za ciljem, da se delo
opravi do predvidenega roka in to z
denaijem ali delovno podporo,
oziroma največkrat z delovno - in
denarno podporo, saj je bil gasilski
dom zgrajen v treh mesecih.
Dela so v polnem teku, saj želimo
predati dom svojemu namenu v letu
197 3. Največji problem pri dogra-
ditvi so seveda finančna sredstva.
Vse ostalo smo sposobni organi-
zirati, le tu se zatika, vendar bomo
poskušah ta vozel razvezati s
pomočjo članstva, KS Hajdina SO
Ptuj in OGZ Ptuj. Tako je tudi
Slovenja vas pokazala voljo do
družbenega dela in s tem postavila
temelje za nadaljnje delo na
pohtičnem, kulturnem in družbe-
nem področju.
KŠ
Gasilski dom Slovenja vas ob pokrivanju strehe
NAŠE VINSKE GORICE
JE NASLOV LIČNI KNJIŽICI, KI JE PRAVKAR IZŠLA. Z NJO
SO DANE PRVE OSNOVE ZA UREDITEV NAŠE »VINSKE
rFCTF"
Potreba po sproščenem gibanju v
naravi je vedno bolj priljubljena za
sodobnega človeka. Pribhžati naše
vinske gorice turistom in izletni-
kom, privabiti jih v Slovenske
gorice, Prlekijo, Haloze, Obsotelje in
Bizeljsko, na južno Pohorje in v
Pekre, vzbuditi med domačini vin-
skih goric zanimanje za kmečki
turizem in propagirati uživanje
grozdja, ki je hkrati hrana in
zdravilo. Uredništvo zbornika „Po
Jugoslaviji", kije to knjižico izdalo,
daje z njo tudi prve osnove za
ureditev naše „vinske ceste" ob
vinogradih posameznih občin.
Posebna pozornost se daje pobudi
za uvajanje kmečkega turizma v
naše vinske gorice, ki naj postanejo
eno samo vehko rekreacijsko po-
dročje. Izbranih več sto krajev in
vinskih vrhov je primerno za organi-
zirane skupinske izlete, saj so vsi
dosegljivi v enem dnevu. Izletniška
pot nas vodi tudi v naše najbolj
renomirane topUce in zdravilišča.
V knjižici najdete izletniške marš-
rute za celodnevne in poldnevne
izlete, kažipote do kampingov in
gostihi, zgodovinskih spomenikov in
znamenitosti, do nacionalne hrane
in dobrih pristnih vin, v vinograde
na trgatev in uživanje grozdja, kajti
grozdje je zdraveje, ki daje življenj-
sko moč. Rekreacija je v okolju
vinskih goric in zraka najcenejša in
najučinkovitejša. Knjižica vsebuje
tudi pet dvobarvnih zemljevidov, ki
nazorno prikazujejo posamezna vi-
nogradniška območja. Je pa tudi
sicer bogato ilustrirana.
M.G.
STANOVANJSKO KOMUNALNO
PODJETJE ORMOŽ
ENOTA ZA GOSPODARJENJE S STANOVANJ-
SKIMI IN POSLOVNIMI PROSTORI
RAZPISUJE LICITACIJO
za oddajo garažnega prostora v Ormožu, Mestni
trg 6. Licitacija ho 15. decembra, 1972. ob 9. u;ri,
v upravi podjetja na Mestnem trgu št. 9a v Or-
možu.
10 stran
TEDNIK — ČETRTEK, 7. decembra igjj
PREGLED SLOVENSKEGA
SLIKARSTVA 20. STOLETJA
Kot zadnja v vrsti občasnih
razstav v letošnjem letu bo med 23.
novembromin 8. decembrom, ven-
dar samo ob šolskih dnevih, odprta
razstava reprodukcij slovenskega sh-
karstva 20. stoletja in to ob
običajnih urah, med 9. in 12. ter 14.
in 17. uro.
Razstava nam kaže izbor del
slovenskih shkarjev in obsega čas od
Groharja do Bernika. V impresio-
nizmu, ki pomeni zaključek natura-
hstičnega shkarskega kroga in hkrati
začetek modernega slikarstva, je
postalo slovensko shkarstvo enako-
vredno shkarstvom vehkih in kultur-
no razvitih narodov. Naši impresio-
nisti Ivan Grohar, Matija Jama,
Rihard Jakopič in Matej Sternen so
nastopih kot skupina, ki je dala
Slovencem tako umetnostno zapu-
ščino, da se sklenjeni razvoj sloven-
skega shkarstva tudi po prenehanju
njihovega ustvarjanja ni več pretrgal.
Po prvi svetovni vojni, ko so
narod začeh prizadevati poUtični,
socialni in gospodarski problemi, se
je svetlo hrepenenje impresionistov
prehlo v premišljujoče podobe
tridesetih let. Fran Tratnik, Božidar
Jakac, France in Tone Kralj, Veno
Pilon in še nekateri drugi, so v svojih
slikarskih delih uporabih ekspresio-
nističen način izažanja, da so z njim
mogh izpovedati novi čas in nova
stremljenja. Druga skupina, združe-
na v Slovenskem hku in Novi
stvarnosti se je v svojem shkarskem
programu vezala na domačo zemljo
in slikala ljudi, ki žive na njej v
trdem boju za vsakdanji kruh.
Lirične podobe Franceta Pavlovca,
shkarstvo Gojmira Antona Kosa,
delo Četrte generacije pod vod-
stvom Mihe Maleša, so vodile k
slovenskemu shkarskemu izrazu
pred drugo svetovno vojno. Nasto-
pati je začela shkarska skupina, ki se
je šolala v Pragi in Zagrebu ter si je
vzela za vzor francoske shkarske
smeri tistega časa.
Kot skupina neodvisnih je z deU
Maksima Sedeja, Nikolaja Omerze,
Staneta Kregarja in Franceta Mihe-
liča predstavila v našem shkarstvu
poetično stvarnost, barvno izraznost
v ploskvi, življenje sveta v podzave-
sti in ustvarjanje, ki se je postopoma
odtegovalo realni podobi sveta. V
povojni sodobnosti so Gabrijel
Stupica; M^ij Pregelj, Klavdij
Zornik in '' drugi dah našemu
shkarstvu bogat delež, ki se enači z
svetovno umetniško ravnijo. Naši
razstavi se kot najmlajša pridružuje-
jo dela shkarjev, ki so po letu 1945
študirah na novo ustanovljeni
hkovni akademiji v Ljubljani. Slike
Vladimina Lakoviča. Ive Šubica,
Marka Suštaršiča, Franceta Slane,
Štefana Planinca in Janeza Bernika
zaključujejo naš slikarski pregled.
NasUkane reahstično ah tako, da
podajajo na abstrakten način
umetnikovo razmišljanje o življenju
in svetu, so umetniški dokumenti in
zapisi naših dni.
Ivan Grohar (1867-1911), naj-
starejši med impresionisti, je črpal
navdih za svoja dela iz slovenske
zemlje in z umetniško močjo
obhkoval podobe o njej. Pri tem je
uporabljal tehniko namešanih barv,
ki s svojim omrežjem ustvarjajo vtis
predmeta, obdanega s svetlobo in
zrakom, medtem ko snovna preprič-
ljivost nashkanega izginja. Po letu
1907 se je Grohar odvrnil od
krajinarstva ter se z močnejšo
potezo čopiča in sitejšimi barvami
posvetil tiguraliki, predvsem kmetu
in njegovemu delu. Osnovne barve je
dopolnil z barvitimi predvsem
modrimi sencami.
Rihard Jakopič (1869-1943),
najmočnejši med impresionisti, je v
začetku tudi shkal z barvnimi hsami
in razkrojenimi obrisi naravne
motive, ki jih je poustvaril s svojo
umetniško močjo. Njegove takratne
kompozicije so kompozicije svetlo-
be z menjajočimi se vtisti narave, ki
ji svetloba daje podobo večnega
prerajanja. Tudi v notranjščinah se
zhvajo osebe, predmeti in prostori v
barvne vrednosti, ki nam posredu-
jejo vidne vtise dozdevne resnič-
nosti. Shkar je občutil naravo kot
sestavo barv, pri čemer se je
resničnost prehla v barvna doživetja.
Ko je v tej smeri dosegel svoj višek,
se je v njem samem pojavila reakcija
na dotedanje delo. Izrazila se je v
težnji ustvariti način sporočanja
svojih hkovnih doživetij. Ne gre več
za podajanje vtisov sveta, ampak za
simbohko barv, ki se napaja v
močnem čustvovanju. Rodil se je
barvni ekspresionizem, s katerim je
Jakopič popeljal slovensko shkar-
stvo novim obhkam in novemu
izrazu nasproti.
Matija Jama (1872-1947), naj-
doslednejši med impresionisti, je
menil, da impresionizem ni le način
shkanja ampak tudi lepotni nauk.
Slikal je naravo tako, kakor se mu je
prek vida in čustvovanja vtisnila v
svoji vizualni resničnosti, pobia
svetlobe in skrivnostnega gibanja,
zajetega v zakonitostih komple-
mentarnih barv.
Matej Sternen (1870-1949), naj-
stvarnejši med impresionisti, pred-
vsem figuralik, ki je ostal najzvestej-
ši predmetu ter je zato kmalu
razklenil unpresionistično enovitost
barve in svetlobe, spet uveljavil
risbo, močne sence ter bogate barve
in široko potezo čopiča. Tako je
ohranil svoj oseben izraz, njegova
dela pa štejemo med reaUstični
impresionizem. (Dalje prihodnjič)
V PETEK, 8. DECEMBRA ob 19.50 bo v ptujskem
gledališču premiera clirame clanskeg;a pisatelja-dra-
matika Otta F^sclierja
PROSTI DAN
Uprizoritev so pripravili pod vodstvom irežiserja
Petra Malca gojenci dramskega krožka ptujske
gimnazije »Dušana Kvedra«.
Prof. Matija Murko
(Ob 20-letnici smrti)
„Zakaj slavimo velike može? " se
sprašuje pesnik in hterarni kritik
France Vodnik v svoji letošnji zbirki
esejev Od obzorja do obzorja in
odgovarja: „Slavimo jih, ker smo
nanje ponosni, ker jih spoštujemo in
smo jim hvaležni za njihovo delo.
Predvsem pa jih- slavimo zato, da
nam bodo sveth vzgled, kajti pretek-
lost naj nam bo tudi učiteljica na
poti v prihodnost!"
Ko je 11. februarja 1952, to je
pred dobrimi dvajsetimi leti, umrl v
Pragi, v 91 letu, profesor Matija
Murko, je zapustil znanstvenemu
svetu vrsto študij in raziskav. Ob
njegovi 90-Ietnici, ki so jo bolj kot
pri nas praznovah na Češkem, so
izšli prevedeni njegovi Spomini. Ah
je ta slavist, književni zgodovinar in
etnograf, ki je skoraj bolj kot v
slovenščini pisal v nemškem, če-
škem, francoskem in srbohrvaškem
jeziku, res tako pomemben za nas
Slovence, posebej za vzhodne Slo-
vence, da lahko zanj uporabimo
zgornje besede? Ah je tematika, ki
jo je raziskoval: etimologija, češka
in nemška romantika, južnoslovan-
ska literatura, epika pri južnih
Slovanih itd., resničen prispevek k
duhovni zgradbi slovenskega naro-
da? Ah ni bil ta Drsteljčan, dijak
ptujske gimnazije, v skupini zavze-
tih, malodane fanatičnih slovanofi-
lov, ki so pozabljah na sedanjost in
živeh v romantični preteklosti al
iluzorni prihodnosti? Ta naslednik
Kopitarja in Miklošiča, ki se t;
zadovoljil z ozko slovensko provin.
cialno razgledanostjo, je motdi
hotel v širokem zamahu, organiazci
sko in s peresom, pokazati na tist;
niti slovanske preteklosti, ki so bik
istočasno podoba sedanjosti, odkiit
tiste medsebojne zveze, ki jih jt
potrebno poudariti, ne pa kot so m
nekateri očitah, da hoče gojiti kul
slovanstva na škodo lastnega jeziki
Najlepše je to videti iz njegovj
Spominov, kjer se z veseljem spont
nja svoje domačije, domačih šol
domačih ljudi; vedno in do konca)
ostal zaveden Slovenec.
Ce natančneje pogledamo Murki
vo delo, ga najdemo kot avtoii
obširnih člankov in razprav
Ljubljanskem zvonu. Letopisu Mal
ce Slovenske, Entologu itd. Slovei
ce je seznanjal z osebnostmi koti
domačini Oblak, Miklošič, Vra
Prešeren, Slovak Jan Kollar idr.!
naš namen govoriti o njegova
življenju, delu in pomenu, ker sol
štorih že drugi pač pa smo napisa
le nekaj mish. O svojem vehkei
rojaku je Ljudska in študijsk
knjižnica ob dvajsetletnici srar
sklenila pripraviti že na spomla
razstavo in predavanje. Zaradi zun
njih težav je oboje prestavljeno
december. Tako bo v petek, U
decembra, predaval profesor Štefai
Barbarič, znani raziskovalec južm
slovanskih hteratur, o vehkem slavi
stu v Narodnem domu (ob 19.3:
zvečer). Razstava bo v študijsi
knjižnici ves december od 8. do li
ure.
J.E
Ptujski qimnaziici spremljajo dogodke
v naši družbi
Titovo pismo in dogodki, ki jih je
le-to sprožilo v naši javnosti, so
močno odmevah v razpravah dija-
kov tudi na naši gimnaziji.
Komite ZMS na šoh je v skladu s
Titovim pismom opozoril na po-
membnost marksistične vzgoje, ka-
tere nosilec mora biti prav mladin-
ska organizacija. In tako je mladin-"
ski komite na gimnaziji Dušana
Kvedra v Ptuju sklenil, da organizira
v bodoče javne tribune, na katere bi
vabil ugledne javne pohtične in
družbene delavce, ki bi lahko
pojasnjevah našim dijakom vse
pohtično in družbeno dogajanje
doma in v svetu.
Lahko povem, da so se načrti
šolskega mladinskega komiteja že
pričeh uresničevati. Pred tedni je
bila ptujska gimnazijska mladina
pobudnik protestnega zborovanja
ptujskih srednješolcev ob dogodkih
na avstrijskem Koroškem. Mladinski
komite je sprejel pobudo aktiva ZK
dijakov in profesorjev na naši šoh
ter uspel pri mladih, da so izrazih
pripravljenost pomagati gospodar-
skim organizacijam in krajevni
skupnosti Ptuj z delovnimi akcijami,
če bodo te tako pomoč želele
odnosno potrebovale. Posamezne
gospodarske organizacije in krajevno
skupnost Ptuj smo o tej naši
pripravljenosti že obvestih.
V	petek, 10. t. m., smo
organizirali na gimnaziji prvo javno
tribuno. Našemu vabilu se je zelo
rad odzval Branko Gorjup, član CK
ZKJ. Na tej tribuni smo razpravljah
o Titovem pismu in o sklepih zadnje
seje CK ZKS. Tovariš Gorjup nam je
obširno odgovarjal na naša vpraša-
nja. Orisal je pohtiko ZKJ, sprego-
voril o gospodarskem položaju v
naši občini, govoril pa je tudi o
preusmeritvi slovenske zunanje trgo-
vine.
V	nadaljevanju razgovora smo
ugotovih, da je bilo marksistične
vzgoje tako v osnovnih kot tudi v
srednjih šolah doslej premalo.
Mladi se za sedanje dogodke v naši
družbi zelo zanimamo. Menimo, da
so javne tribune ena najbolj
neposrednih poti, ki vodijo do
spoznavanja naše notranje pohtike
odnosno vse naše stvarnosti. In
zavoljo tega si gimnazijci v Ptuju
žehmo še več podobnih srečanj.
Zvezdana Veber
konCno cepivo proti ZOB^
gnilobi
Britanski list Guardian je prines
dolgo pričakovano novico, da j
britanskim strokovnjakom uspel
izdelati cepivo proti zobni gnilob
uradno imenovani zobni karie
Cepivo preprečuje razvoj kariesai
je bilo narejeno na osnovi protein
ki so ga dobih iz kulture strepti
koka, kateri v kombinaciji
sladkorjem povzroča to bolezen,
današnjem času tudi ob podpc
kemikahj, ki se nahajajo v hrani
zraku.
Najprej so cepivo preiskusih na 1
otrocih, pri katerih se je zob
karies zmanjšal za 80 %, pri drug«
poskusu so s spremenjenim cepivo
čepih 10 otrok in je bil uspeh 90'
Sedaj se opravlja zadnji poskus
dopoljenim cepivom na skupini
otrok, nakar bodo pričeh cepi
serijsko proizvajati.
Strokovnjaki smatrajo, da J
svetovna akcija za popohio zašči
otrok od dveh let naprej, steJ
najkasneje v treh letih.
tednik — Četrtek, 7. decembra 1972
STRAN 11
JOŽE MAR:
Formin in Forminci
(8. nadaljevanje)
Leta 1485 je Matjaž dobil tudi
Ormož. Kako se je prej imenoval,
ne vem. Madžarski ,,ormoŽ,, pome-
ni „hrib" in res je ormoški grad na
hribu.
Iz teh popotnih in preseljevahiih
razlogov je pri nas tudi mešanica
ostankov teh ljudstev. Največ ima-
mo Madžarov, ki so imeli v Ormo-
žu in na Borlu svoje močne
postojanke. Imena takih ostankar-
jev so tudi na Forminu. Na primer
Venta, Sestan, Kelenc, Klemen,
Pondrk - in še kdo? To so
madžarska imena. Kot vsi vemo, so
pri teh hišah imeh vedno dosti
konjev! Madžari pa so kot nekdanji
nomadi bih dobri konjerejci in
izvrstni jahači. Pri nekaterih hišah
teh „madžarov" so imeli tudi
studence na v^o, kot jih imajo še
danes Madžari na svojih pustah.
Zato ne sme biti nikdo užaljen, če
rečem, da jim je kot madžarom iz
15. ali 20. kolena ostalo še precej
te krvi in se morejo po pravici šteti
k najstarejšim staroformincem!
Ampak pri nas so še drugi
drugorodci, ki se lahko po vsej
pravici ponašajo s svojimi predniki.
Napt. Hudžarji in Bezjaki, ki imajo
za pra-pra-prednike Turke. Da ne
pozabimo na hišo v Travnikih: pri
Turkovih! Ta hiša dokazuje naj-
bolje, da so bih na Forminu Turki
in je najmanj eden ostal tukaj. V
Moškanjcih so Karovi, v Sobetincih
Sagadinovi, v Zamušanih pa Kručo-
vi. Ker ti popotni vojaki niso vodiU
s seboj svojih žen in dekhn, so si
pač izposojah domače, forminske.
Marsikateri tak vojščak se je zalju-
bil v lepo košato pastirico, pozabil
na svojega očeta in mater in ostal
pri voji forminski ljubici in z njo
izdeloval svoje naslednike, katerih
nasledniki še danes hodijo s Formi-
na k maši k Margeti in na sestanke
v Gorišnico. Tudi to, da so še
danes na Forminu lepa, luštna in
delovna dekleta, starejša in mlajša,
dokazuje, da so ti Turki in Madžari
bih pametni, previdni in daljnovid-
ni, naše stare matere pa precej
popustljive, ker niso gledale na to,
kakšen grunt ali premoženje ima
kdo s seboj.
Imamo pa še nekaj nemških
imen: Trunk, Sisingar, Mar, Svajčo-
vi. Tudi to so zelo stara imena, ki
kažejo na dolgo in nepretrgano
zgodovino in trpežnost teh rodbin.
Tako se more torej vehka večina
Formincev prištevati k plemenita-
šem, grofom, baronom, pašem in
agom, če vemo, da je bila starost
Todu vedno najboljši dokaz za
plemenitost plemena. Tudi vino je
boljše, čim starejše je. Pri nas so
nekateri rodovi že nad pet, šeststo
let.
Seveda je tudi dosti imen, kate-
rih posestniki so lovenskega izvora,
ki niso nič manj plemeniti, saj
izvirajo iz starih Antov. Vidoviči,
Janžekoviči, Brodnjaki, Muršiči,
Kovačeci, Horvati. Pred poldrugim
stoletjem se je pisalo skoro pol vasi
Zamuda. To so najbrž tudi naj-
poznejši Forminci, ker so prišli z
zamudo.
Iz teh razlogov smatram, da smo
vsi Forminci lahko ponosni na naše
prednike, ki izhajajo iz starih
rodov, ki so morah biti ne le
zdravi, ampak tudi trdoglavi, da so
se tako dolgo ohranili v svojih
pokolenjih kljub vsem persekucijam
in povodnjim. Upam, da bodo tudi
sedanji Forminci kljub novim ča-
som, novim navadam, novim pogo-
jem še naprej cvete h in rodih
enako trpežne sadove, saj je tudi še
danes na Forminu pri vsaki hiši
kakšna lepa, šikana, zdrava in
pridna dekUna, ki se ne bo branila
nadaljevati forminskega rodu, če-
prav bi ji mati hoteU to braniti in
bi jo tiščah v Marijino družbo.
Po sklepu sestanka zbo-
ra delovne skupnosti
razpisuje
osnovna šola bratov
Strafela, Markovci pri
Ptuju, naslednje delov-
no mesto:
nekvalificirana delavka
za pomoč pri delu v
šolski kuhinji za nedo-
ločen čas
Nastop službe: takoj ali
po dogovoru.
Osebni prejemki po sa-
moupravnem sporazu-
mu.
Prijavo z življenjepi-
som pošljite do vključ-
no 15. 12. 1972.
Razpis velja do zased-
be delovnega mesta.
Hajdinski upokojenci bodo
dobili svoje prostore
O agilnem društvu upokojencev s
Hajdine je do sedaj bilo malo
napisanega. Zaradi tega smo obiskah
JAKOBA KLEMENCICA iz Zgor-
nje Hajdine št. 1, trenutno vodja
društvene poslovalnice za upokoj-
ence na Hajdini, kjer ima dovolj
dela, kar smo se lahko bo našem
obisku sami prepričah.
Na vprašanje, kako je nastalo
njihovo društvo, nam je povedal
takole: „Za ustanovitev ^uštva sem
na pobudo repubhškega in občin-
skega društva upokojencev bil zadol-
žen jaz, ki sem nato s tremi tovariši
izvedel organizacijo ustanovnega
občnega zbora za ustanovitev dru-
štva upokojencev na Hajdini. Za
začetek nas je bilo le okrog
50 članov, medtem ko danes naše
društvo šteje že nad 520 članov. Pri
tej številki je sicer dejal, da morda ni
ravno povsem točno.
Društvi si ustanovih leta 1953, v
njem pa je bilo le 50 upokojencev iz
nekaj okoliških vasi. Že čez dve leti
so ustanovili sklad samopomoči za
upokojence, ki služi kot pomoč
družini umrlega. V letu 1963 so že
razvili svoj društveni prapor -
naslednje leto pa bodo slovesno
proslavih 20-letnico ustanovitve dru-
štva upokojencev na Hajdini! Dru-
štvo sedaj zajema naslednje vasi:
Hajdina, Kidričevo, Njiverce, Dra-
žence, Kungoto, Apače, Prešolje,
Trniče, Zlatoličje, Marjeto na Dr.
polju. Loko, Starše, Rošnjo, ter
morda še katero, ki je nismo
omenih. Iz tega je razvidno, da je
društvo upokojencev zares aktivno
in obsežno glede na raztresenost oz.
oddaljenost nekaterih vasi. Ko smo
ga povprašali kakšne ugodnosti
nudijo svojim članom — upokojen-
cem, izven njihove društvene dejavn-
osti, nam je Klemenčič povedal, da
or^nizirajo razne izlete po domo-
vini in tujini. Letos so organizhali 8
takih skupinskih izletov, pa bi jih še
več, vendar ni bilo na razpolago
dovolj avtobusov. Pri organizaciji in
izvedbi izletov mu je mnogo po-
magala njegova žena, ki mu je vedno
desna roka pri njegovem delu, prav
tako pa mu mnogo pomaga Ivan
Repec iz Njiverc, ki najde vedno
dovolj časa za take in podobne
akcije. „Ce bi bih vsi taki, bi bilo v
društvu še lažje delati" je dejal
Klemenčič. Ko smo ga vprašah, če
je kaj shšal glede ustanovitve društva
v Kidričevem oz. pod okriljem
tovarniškega odbora sindikata TGA,
je dejal, da kaj takega verjetno ne bo
mogoče, ker tega ne dovoljujejo
pravila društva upokojencev SR
Slovenije, saj je menda v Njivercah
in Ki^ičevem okrog 90 članov.
Glede društvenih prostorov je po-
vedal: „Že tri leta si žehmo imeti
svoje lastne prostore. Od občine
Ptuj smo dobih prostore, ki so
potrebni adaptacije, ki jo bomo
opravih letošnje oz. prihodnje leto,
tako da bi morda naslednje leto
imeh že svoje lastne klubske prosto-
re, kar bi za nas pomenilo mnogo.
Tako bomo imeh teh prostorih
lastni bife (sedaj ga imamo v
gostilni, ki smo jo vzeh v zakup)
svoje prostore bi imeh pevci za vaje,
tam bi bila pisarna za potrebe
društva ter prostori za sestanke in
podobno. Republiško društvo upok-
ojencev SR Slovenije nam je do
sedaj dalo na razpolago 4 S milijone
dinarjev, upamo, da bomo dobili še
3 stare milijone za ureditev teh
prostorov, če bo potekalo vse po
načrtu".
Še in še nam je pripovedoval
Jakob Klemenčič, ki je vrsto let
imel mnogo različnih funkcij od
predsednika do tajnika. Njegova
velika želja je, da bi bil ves aktiv bolj
delaven, da ne bi delali samo
nekateri. Ob letih njegovega dela in
ob bhžnji obletnici, (77 let)) mu
tudi mi iskreno čestitamo.
FRANCE MEŠKO
LETNA KONFERENCA
PLANINSKEGA DRUŠTVA
PTUJ
V ponedeljek, 11. decembra
1972, bo ob 17. uri v vehki dvorani
Mladinskega kluba Ptuj, Titov trg
12, letna konferenca Planinskega
društva Ptuj. Izvoljeni bodo novi
organi konference, podano bo
poročilo o delu in podehh bodo
priznanja in značke prizadevnim
članom.
Na konferenco vabimo vse člane
in ostale občane, ki se žehjo na
novo včlaniti v Planinsko društvo
Ptuj.
VABILO
Redne, kakor izredne člane
vljudno vabimo na OBČNI ZBOR,
ki bo v nedeljo 13. decembra ob 18.
uri v NARODNEM DOMU
Esperantska sekcija
12 stran
TEDNIK — ČETRTEK, 7. decembra igjj
Dr. Fran Brumen:
Influenza
(2. nadaljevanje)
Bolezen se začenja akutno z
naglim dvigom telesne toplote, ki je
lahko nižja, ah pa preseže tudi 40
stopinj. Včasih se ob začetku
bolezni pojavlja močnejša mrzlica,
ki se v nekaterih primerih kaže le v
obhki neprijetnega mrazenja. Hitro
se razvije bolj ah manj težka podoba
bolezni: izrazita splošna prizadetost,
nejasna glava z glavobolom, značilne
tope bolečine v sklepih in še
posebno v križu. Kmalu se
pridružijo še težave v zgornjih
dihahh: na^njanje na suh kašelj,
pekoče bolečine v žrelu; včasih tudi
z lažjo an^no, zelo zoprn nahod z
vsemi svojimi nadležnimi težavami
otežkočenega dihanja in kihanja;
hripavost, bolečine za prsno kostjo,
ki so posledica vnetja sluznice v
glavnem sapniku. Pri nekaterih
ljudeh se pojavlja tudi vročični
izpuščaj, navadno na ustnicah.
Bolnikov se loteva velika nejevolja
in duševna potrtost.
Nekomphcirana influenza se po-
zdravi običajno v 4 dneh. V redkih
primerih traja največ do enega
tedna. CE BOLEZEN PO 3-4
DNEH NE POPUŠČA, JE POTREB-
NO POMISLITI NA KOMPLIKA-
CIJO, TO JE NA PRISADITEV
NOVE BOLEZNI. Najbolj pogosta
in najtežja komphkacija so razhčne
pljučnice. Najznačilnejši njihov zna-
nilec je krvavkast izkašljan izplju-
nek, ki je pri bronhiahiih pljučnicah
značihio obarvan s svežo krvjo
svetlejše barve. Nadaljnje možne
komplikacije so pljučni abscesi in
gnojenja v prsni votlini. Druga
najpogostejša in najresnejša komph-
kacija je okvara in opešanje krvnega
obtoka predvsem s prizadetostjo
srca: motnje v ritmu srčne akcije,
oslabelost srčne mišice s posledico
pljučnega zatekanja-edema. Izjemo-
ma pride tudi do gripoznega vnetja
možganov. Kadar je potrebno
ugotoviti diferenciahio diagnozo
med infkuenzo in podobno poteka-
jočimi boleznimi, se lahko s pridom
poslužimo z nekaterimi laboratorij-
skimi preiskavami, ki so v primerih
komplikacij nujno potrebne.
PROGNOZA, izhod gripoznega
obolenja, je navadno dobra. Vendar
je treba vedeti, da sledi popolna
ozdravitev le polagoma, predvsem
pri oslabehh in ostarehh bolnikih in
pri tistih primerih, pri katerih je bila
specifična odpornost zelo majhna.
Včasih pa je tudi toksiciteta
bolezenskih kah zelo ostra.
ZDRAVLJENJE GRIPE JE ZA-
ENKRAT ŠE ZGOLJ SIMPTOMA-
tiCno z lajšanjem sprem-
ljajočih težav. specifične-
ga, vzročnega zdravila še
nimamo. Takoimenovano virostat-
sko zdravljenje, ki bi naj zaviralo
množitev bolezenskih kah v organiz-
mu in ki sloni na preparatih iz
skupine adamantaminov je zaenkrat
še v preiskusnem stadiju.
(Dalje prihodnjič)
OTROK kolerik
Francoski psiholog Rachel Mo-
reau, ki se mnogo ukvarja z otroško
psihologijo povdarja, da je najlažje
vzgojiti otroka, če znamo izkoristiit
njegove odlike in sposobnosti ter da
mu spregledamo napake in ga zaradi
njih ne kaznujemo Napake in odlike
so del človeškega značaja in so
združene v medsebojnih funkcijah,
druga v drugo. Od nekoga, ki je
nervozen^ ne smemo zahtevati naj
bo miren, temveč moramo zagoto-
viti akcijo in delo, tako da se
njegova nervoza izgubi v funkcijah
dejavnosti.
Tudi kadar govorimo o kolerič-
nem (jezljivem) otroku ne smemo
pozabiti, da je v njegovem početju
mnogo pozitivnega, kar lahko celo
prevlada, če to znamo pravilno
izkoristiti.
Koleričen otrok je zelo aktiven.
Vse kar si zamišlja, poskuša tudi
ustvariti z velikim zagonom in na
najhitrejši možni način. Njegova
hitrost in vnema za akcijo je velika,
največkrat prevelika in pretirana.
T^šen otrok je navadno zelo
iznajdljiv in hoče jasne in neposred-
ne odgovore in rezultate pri svoji
dejavnosti. Ima smisel za prakti-
čnost in zaradi želje, da vsaki stvari
pride do dna, postane trmast in
uporen. Do spoznanj najraje prihaja
sam brez tuje pomoči.
Navadno je družaben, vse ima rad,
je odkrit, ničesar ne skriva in vse
pove naravnost, kar misli o določeni
osebi ali stvari. Njegovi plani so
številni in o njih rad govori. Hitro
pokaže svoje simpatije in antipatije.
Kolerik je celovit in določen značaj,
na katerega se lahko vedno računa',
le če se da njegove sposobnosti
pravočasno usmeriti in onemogočiti
njegove napake. Ima veliko željo po
gibanju in sprostitvi, rabi svoj
prostor in mnogo prijateljev. Zaradi
svoje živahnosti in sposobnosti
skoraj vedno postane v svoji družbi
kolovodja (glavni), kajti on je tisti,
ki daje ideje, ki organizira in vodi
skupino.
Koleričen otrok vedno takoj
pokaže svoja čustva; ali se takoj
obesi okoli vrata, ali pa takoj s trmo
pokaže svoje nezadovoljstvo. Na-
pačno je ga poskušati s silo
prevzgojiti, ker ga to privede do
maščevalnosti in občutka zapostav
Ijanja in mu s vsemi silami poskuša
ohraniti in dokazati svojo samo-
stojnost. Zelo rad govori, da bi se s
tem postavil in pobahal s svojimi
dejanji. To je ena največjih in
opaznih značilnosti.
Vzgoja takšnega otroka je zah-
tevna in težka. V to vrsto spadajo
najpogosteje nadpovprečno inteli-
gentni otroci. Za njih besede
nemogoče, ne morem, se ne da in
druge, ne obstojajo. Vsaki stvari
želijo priti na konec. Zaradi
raznolikosti značajev kolerikov je
potrebno dobro premisliti, kakšno
pot vzgoje bomo ubrali, da ne bomo
naredili napake. Takšen otrok
najtežje prenese samoto in osamitev,
kajti njegova dejavnost in značaj
potrebujeta družbo in prijate^e,
kajti on mora vedno biti boljši od
drugih. Takšnega-otroka ne smemo
kaznovati s tem, da ga zapremo v
sobo ah da mu prepovemo izhod iz
stanovanja. Znanih je mnogo prime-
rov, da so si majhni koleriki poiskali
„pot na prostost" tako, da so se
spustih po žlebu ali strelovodu, ali
pa da so se prebili s strehe na streho.
Zaradi velike razumnosti je po-
trebno s takšnim otrokom mnogo
delati in navadno mora biti to delo
zahtevnejše kot tisto, ki bi ga
namenili povprečnemu otroku. Tudi
v šoli takšen otrok zahteva več in
tudi mora dobiti več, kajti sicer
postane lenuh, šola pa mu postane
nezanimiva. Kolerik zelo rad spre-
jema nagrade za svoje delo, medtem
ko za darila, ki jih dobi za rojstni
dan ali drugi praznik, ne pokaže
zanimanja. Denar, ki mu ga
naložimo na knjižico, ga ne zanima.
Beseda pohvale mu pomeni več.
Tega se morajo najbolj zavedati
učitelji, kajti kritična doba kole-
ričnega otroka je med 5 in
10-letom. Temu otroku je potrebno
posvetiti res mnogo pozornosti,
mnogo časa in trdega dela, kajti
tako lahko iz tega otroka naredimo
sposobnega človeka, primernega za
znanstveno delo in vso družbeno
dejavnost, lahko se pa zgodi ravno
obratno, da ga njegove lastne
sposobnosti in nepravilna vzgoja v
mladosti pokoplje in uniči. Takšen
otrok mora biti vedno zaposlen,
njegova zaposlitev pa mora izgledati
prostovoljna in ne prisilna.
ROJSTVA
Ivanka Klinger, Borovci 3 -
Suzano; Kristina Pignar, Mala vas 3
-	Lidijo; Ana Gajser, Dolena 64 —
Marjetico; Dragica Grešnik, Gode-
ninci 52 - Silva; Marija Salaj,
Runeč 41 — Andreja; Elizabeta
Trbuc, Muzejski trg 1 — Borisa;
Slava Kolaric, Vuzmetinci 51 —
Mitja; Gera Kramberger, Svetinci 19
-	Jerico; Gabriela Trofenik, Mihov-
ci 104 - dečka; Albina Ranfl,
Kidričevo 60 - Boštjana; Veronika
Slodnjak, Bezjakova 2 — Bojano;
Monika Novak, Bakovci 8 — Olgo;
Zdenka Pšajd, Črmlje 5 - deklico;
Barbara Bezjak, Prešernova 33 -
dečka; Jožica Kovačec, Kidričevo 3
-	Petro; Slava Kokol, Hlaponci 49
-	deklico; Jožefa Vičar, Senčak 11
-	dečka; Ivanka Potrč, Krčevina 5
-	dečka; Silva Brumen, Gregorčičev
dr. 3 - Petra; Nata Molan, Tržeč 5 3
-	Renato; Silva Janžekovič, Dorna-
va 81 — Simono; Frančiška
Šalamun, Sakušak 11 — Marjana;
Marija Mahorič, Apače 106 —
Marjano; Kristina Bezjak, Vitomarci
64 - dečka; Marta Pernat, Skorba
63 - deklico; Dragica Tašner,
Njiverce 32 - deklico; Vida Sauer,
Vintarovci 66 Danico; Dragica
Lukman, Loperšice 2 — Silva;
Mojzija Lenart, Vintarovci 4 -
deklico; Angela Krajnc, Ločič 12 -
dečka; Marija Požgan, Hajdoše 52 —
deklico; Majda Turnšek, Skorba 29
—	dečka; Dragica Klajdarič, Dolena
27 dečka; Elizabeta Kokol,
Belavšek_ 30 — deklico; Štefanija
Jazbec, Žetale 13 - Metko; Jožica
Strelec, Sj)uhlja 16 — dečka; Marija
Lovrenčic, Mihovci 71 — dečka;
Marija Cizerl, Desternik 17 — dečka;
Antonija Perša, Slavšina 16 —
Marjana; Anica I^mpl, Prešernova 3
—	Tomaža; Danica Horvat, Dobrava
1 — Natalijo; Marija Forstnerič,
Pobrežje 132 - dečka; Anica
Brumen, Savci 60 — Jožeta; Danica
Koser, Janežovski ^ vrh 21^ —
Smiljano; Ana Milošič, Mali Okič 18
—	Marijo; Slavica Meško, Vel.
Nedelja^ 16 - dečka; Štefka Iljevec,
Zagrebška 84 - Natašo.
POROKE:
Konrad Zorman, Župetinci 50 in
Pavla Lovrec, Vitomarci 12; Franc
Brodnjak, Orešje 18 in Anica Holc,
Orešje 29; Ciril Pišek, Slape 28 in
Terezija Malinger, Gerečja vas 73;
Franc Polanec, Krčevina 84 in
Danica Horvat, Mestni vrh 111.
Marjan Bračun, Gerečja vas 60 in
Monika Mojzer, Apače 151; Janez
Korošec, Sveča 20 in Pavla Brumen,
Podlože 87; Danilo Masten, Trubar-
jeva 8 in Gabra Mlinarič, Potrčeva
46; Vincenc Pleteršek, Njiverce 26
in Neža Jerenko, Slovenja vas 8;
Leopold Rop, Za^ebška 103 in Ana
yubec, Volkmerjeva 15; Stanislav
Ceh, Krčevina 72 in Berta Str^ar,
Krčevina 29; Marijan Ostrosko,
Pobrežje 118/a in Ljudmila Preši-
ček, Trstenjakova 6; Boris Perger,
Miklošičeva 3 in Marija Tomanič,
Zagrebška 10; Gabriel Berlič,
Ljubljana, Grampovčanova 22 in
Verena IGančnik, Jadranska 2;
Vladimir Žaler, Krambergerjeva pot
5 in Marija Vaupotič, Nova cesta 1;
Franc Mlakar, Majski vrh 19 in
Milica Žlahtič, Dravci 8; Tomislav
Prša, Vičavska^ pot 3 in Marica
Topolovec, Aškerčeva 8; Josip
Poslane ec, Dravci 16 in Marija
Emeršič, Vareja 12; Franc Voda,
Roška 33, Maribor in Martina
Horvat, Roška 33, Maribor.
POPRAVEK:,
v prejšnji številki Tednika je bilo
nepravilno napisano^ ime neveste
. pravilno se glasi: Štefan Horvat,
Krčevina pri Vurberku 88 in Jaga
(Jagica) Knez, Drstelja 14.
UMRLI SO:
Janez Pislak, Naraplje 28, roj.
1928., umrl 21.1 1.1972; Franc
Murko, Slovenja vas 50, roj. 1889,
umrl 21.11.1972; Franc Čuš,
Mezgovci 24, roj. 1899, umrl
20. 1 1. 1972; Martina Rimele, Spo-
lenjakova 17, roj. 1908, umrla
27.11.1972; Marija Žunkovič,
Lancova vas 91/a, roj. 1903, umrla
30.,11. 1972; Jožef Horvat, Sakušak
76, roj. 1895, umrl 3. 12. 1972.
tednik — Četrtek, 7. decembra 1972
STRAN 13
CERNAN-EVANS-SCHMITT: ZADNJA
POSADKA SERIJE APOLLO
Vesoljska ladja Apollo 17 s
nosilno raketo Satura V je zadnji
ameriški poskus v tej seriji, ko bo
živa posadka obiskala našo najbližjo
vesoljsko sosedo Luno. To je že
šesto potovanje na ta planet. Raketa
je poletela iz izstrelišča Cape
Kennedy z lasnirne rampe 39 A in je
visoka kot 28 nadstropna hiša. Po
tem letu Američani ne načrtujejo
nobenega poleta s človeško posadko
aU brez nje proti Luni. Njihov
naslednji načrt je gradnja vesoljske
postaje, ki bo krožila okoh Zemlje
in pa seveda skupni poskusi spojitve
sovjetskih in ameriških vesoljskih
ladij.
Apollo 17 bo na Luno ponesel
prvič tudi strokovnjaka - geologa.
To je 37-letni Harrison H. Schmitt,
ki je leta 1964 dosegel doktorat iz
geologije na Harvard University v
državi Massachusetts. Skupno z njim
se bo na Luno še spustil komandant
ladje, Eugene A. Cernan, ki je star
40 let in je pravi vesoljski veteran s
264 urami, preživetimi v vesolju. V
maju 1969 je z Apollom 10 v
oddaljenosti^ 12 km obletel mesec,
vendar se nanj ni spustil.
Tretji član posadke je Ronald E.
Evans, star 39 let in je astronavt od
aprila 1966 leta. On bo pilotiral
komandni modul, ki bo krožil okoh
Lune in s katerim se bodo vrnih
nazaj na Zemljo. To bo njegov prvi
let v vesolje.
Mesto pristanka Apolla 17 je v
zgornji desni četrtini Lune, če jo
gledamo z našega planeta ob
planinski verigi Taurus, tako da
bodo astronavti lahko prinesh
vzorce tal s strmih pobočij in dohn
tega pogorja. Točneje lahko oprede-
Umo mesto pristanka z geometrično
mrežo, to je, da se bodo spustih 20
stopinj in 10 minut severno in 30
stopinj in 45 minut vzhodno od
središča Lune - gledano z Zemlje.
Na povratku nazaj imajo v planu
tudi izhod iz kabine, ki ga bo
opravil Evans, tako da bo l^ko v
kabino prinesel zunanje snemahie
kamere.
Pfedviden program NASA, če ne
bo prišlo do sprememb pa naj bi bil
sledeč (jugoslovanski čas):
Vzlet iz Zemlje 7. decembra ob
03,533. uri
Prihod v orbito Lune 10. decem-
bra ob 20,49. uri Spuščanje na
Luno 11. decembra ob 20,55. uri
Program EVA 112. decembra ob
00.33. uri
Program EVA II 12. decembra ob
23,13. uri
Program EVA III 13. decembra
ob 22,33. uri
Povratek z Lune 14. decembra
23,56. uri
Program EVA IV 17. decembra
ob 20,33. uri
Pristanek v oceanu 19. decembra
ob 20,24. uri
u^mu
NAŠ PRAZNIK
Vsako leto praznujemo dan re-
publike. Ta dan je 29. november.
Pred 29. leti, 29. novembra 1943
so e sestali v Jajcu delegati in
postavili na drugem zasedanju
AVNOJ-a temelje nove Juogoslavi-
je. Na zasedanje so prišli delegati iz
vseh delov nase domovine. Pot na
zasedanje v Jajce je bila zelo težka.
Delegati, ki so hoteli priti na
zasedanje AVNOJ-a, so morali pre-
hoditi dolgo j)Ot mimo nemških
zased in straž. 29. novembra je
ponekod zapadel sneg že do kolen.
Zato je partizane zeblo. Sovražnik
je lahko zasledil partizane, ker so v
snegu puščali sledi. Tako se je bilo
težko prebiti v Jajce.
Na zasedanju AVNOJ-a so skle-
nili, da se bomo sovražniku še
naprej upirali, dokler ga ne bomo
pregnali iz Jugoslavije. Kralju, ki se
je hotel vrniti pa tega ne bomo
dopustili, ker se ni boril za domo-
vino. Titu so na zasedanju podelili
naziv maršal.
Ob koncu vojne so se zopet
sestali delegati vseh repubhk v
Beogradu na tretjem zasedanju.
Tam so proglasili našo domovino -
Jugoslavijo za republiko.
Hvaležni smo borcem, ki so se
borili za našo domovino — Jugosla-
vijo. Mnogi so v boju padli, bili
ranjeni in mnogo pretrpeli za
osvoboditev naše domovine.
\ Pionirji bomo mrtvim in živim
junakom izkazali hvaležnost s tem,
da se bomo pridno učili, spoštovali
starše, starejse ljudi in svoje učite-
Ije.
Tudi v šoli se učimo o domovini
in znamo mnogo pesmi, od katerih
znam odlomek:
Naša zemlja, sončna zemlja
pod Triglavom vrt!
Lepših ni nikjer na svetu,
polj in rek in brd.
Alenka Valetnin, 5. b.r.,
OŠ Franca Osojnika, Ptuj
29. NOVEMBER
Bilo je jeseni leta 1943, ko smo se
pomikali proti osvobojenemu ozem-
lju. Kolona partizanov se je počasi
vila po gozdu. Ceste so bile
zastrazene z nemškimi vojaki. Zato
smo morali hoditi ponoči. Bali smo
se, da bi nas opazili. Oprezovali smo
na vse strani. Vsepovsod je bilo tiho,
le rahel veter je pihal v liste, da so
šumeli. Nihče ni vedel, v kateri kraj
ali mesto gremo. Tiho smo sledili
poveljniku. Začelo se je daniti, ko
smo se utaborili v sredini gozda.
Borci so^ se odpočili od naporne
poti. Zvečer smo spet krenili naprej.
Hoja je bila hitrejša kot prej. Prišli
smo na konec gozda. Najprej smo
poslali oglednico. Ta nam^ je
sporočila, da je v bližini zastražena
cesta. Ko so stražarji najmanj
pričakovali, da jih bo kdo napadel,
smo jih obkolili in postreljali. Nato
smo krenili naprej po gozdu. Tudi ta
je bil poln nevarnosti. Morali smo
tudi tu biti oprezni. A na srečo ^o
se izognili mnogih nevarnosti. Čez
dobro uro nas je ustavila partizanska
straža. Vsi veseli smo šli dalje po
osvobojenem ozemlju. Sedaj smo že
vedeli, kam gremo. Kmalu je pred
nami zraslo mesto Jajce. Odkorakali
smo do velike dvorane. Tam smo
prvič videli tovariša Tita. Lepo smo
se pozdravili. Nato sem z vsemi
delegati, ki so prišli na sestanek,
odšla v dvorano. Tam smo imeli
sejo, na kateri smo sklenili, da bo
nova Jugoslavija federativna, sociali-
stična država. Da bodo vsi narodi
enakopravni in bodo imeli vsak
svojo republiko. Voditelj nove
Jugoslavije naj bi bil Tito.
Po vojni so se ti sklepi uresničili
Jelka Urek, 5. d.,
OŠ Franc Osojnik, Ptuj
14 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 7. decembra igjj
Dober den no fsen en topel zimski
pozdrof!
Gnes, gdo van jas to pišen, Je
30. november — proznični den nase
republike. V naši vesi smo meli
snoči joko lepo proslovo, ki so nan
jo pomogali fkup zrihtati šolska
deca, krajevne organizacije no
društva, mene, ki man v vesi
najvejkši gobec pa so naprosili, da
sen priprava slovnostni guč. Fsi so
mi rekli, <Ja sen se dobro odreza no
so mi ob kunci še lepo zaploskali.
Po uradnen deli naše proslove pa so
naši domoči muzikanti raztegnoli
svoje mehe, pihnoli v klarinet no
bos no spravli na plesiše storo no
mlodo. Ta mlodi so vugi-vugali, mi
ta stori pa smo te tak v ritmi valčka
no polke noge prestovlali, nafsezod-
jo pa smo se fsi luštno meli. Razišli
smo se zafana vutro gdo so kokoti
že svoje klune odprli no nan zapeli
budnico. Vete, gnešji den je takj ke
sploh jomramo,^ da si na podeželji
nemremo nič luštnega privoščiti, pa
to glih neje tak resen. Če ta mlodi
no ta stori fkup stopimo, neje vrag,
ke ne bi nekšnih prireditef no zabof
zrihtali. Samo volo je treba meti pa
gvera ne smeš takoj v karuzo vrč ti.
V naši vesi momo eno tako
amatersko gledališko skupino, ki de
se nan tan negi ob noven leti
predstovla s tisto igro Divji jager.
Seveda to nede nekšna gala
predstova, bo pa glih tejko, da mo
pokozali no dokozali, da v naši vesi
nesmo čista zasponi no, da se tudi
malo kulturno udejstvuvlemo. Po
noven leti mamo v načrti Desetega
brata. Mene so že določili, da mo
igra naslovno vlogo, saj sen že pp
woji zunanji podobi pa tudi po duši
čista desetemi brati podoben.
Zodjič sen van pisa, da mo za
29. november pri naši hiši sedmino
meli. Našega gospoda pujceka smo
resen na mrtvaški oder spravli, samo
smo meli vejke težove pret kak smo
mo dušo v svinjska nebesa poslali.
Kak je to že štora navoda, smo
vutro zarana, pret kak smo se
pogrebci v štalinko spravli, en vroči
caj s šnop^son spili, v keren pa blo je
seveda več šnopsa kak čaja. Sosidof
Juža, ki ba ta glovni mesor, je malo
pregloboko v ž^anični glaž pogledna
no je zato v stalinki gujdeki nož
namesto v srce pod pleče porina. Te
pa se je začeja provi indijanski ples,
najpret po štalinki, v gnojšnici pred
hiso, potli pa še okoli voglof. Saj
vete kak ^e tista pesem: ,,Ja, ja, ja,
Matjašek je gujdeka kla . . ." Praši-
ček se je drja kak, da bi ga živega
skalpirali, Juža pa ba je krvovi kak,
da bi jega klali. Gdo smo se že tak
eno vrtol vure nagajali za prašičkom
okoli voglof, te sen mu jas vrga
okoli šijeka štrik, no smo ga končno
le spravli na mrtvaški oder. Ker smo
si potli še enkrat dušo z žganičnim
glazon privezali, smo vrli mesori
kožo na večih tolih prelukjali. Pa
sploh vete, kejko lukenj ma prašiček
na celi koži? Saj ven, ke ne vete no
mo van zato poveda, da na celi,koži
nema prašiček nibene lukje. Če je
koža cela, je pač cela.
Tak okoli puldnevega je prišla k
nan na sedmino vsa mrzla no topla
žlohta no še žalujoči ostali. Pri mizi
ba pri obedi toksni dreng, ke sen si
jas na ves glos zguča: „Drogi gostje,
kak lej)0 bi bilo, če bivaš bilo tejko
pri hisi tudi te gdo morema z Mico v
gorici samo motko za rep vločiti, no
srp vihteti na pšenični njivi. . ."
Totega mojega slovnostnega govora
niše neje hteja praf čuti, pač pa sije
začeja en gost iz mesta peti „Praf
luštno ^e res na deželi, ko pujcek na
mizi disi. . Jas pa sen vzodik bos
vleka: „Vsak kmetič ma svoje
veselje, tud njemu svinjska pečenka
nič ne smrdi. .
No, pa kaj bi van še duže dela
skomine po dobri pečenki, saj ven,
da se van že fsen tak pomalen sline
cidijo. Naj van poven se samo to, da
so meni od fseh sedmin najbolj
simpatične svinjske sedmine. Nise se
ne joče, rožen, če kumi luk v oči
pride, dobro se je no pije, večer pa
se rihtara stovimo. Saj vete, kak to
gre, gdo kerega tak po riti vudreš, da
misli, ke mu je vesoljska lodja na
zodjen toli parkirala. No, te pa van
po naj bo zadosti zaenkrat. Srečno
no dobro se mejte do drugega
tjedna.
Vaš Lujzek
,Natakar, že pol ure vas kličem. Imate zadelana ušesa?
„Ne vem, bom vprašal v kuhinji!"
3ladi)ski prcaram
NEDELJA, 10. DECEMBRA:
6.00-8.00 Dobro jutro - vmes ob
6.05 Poročila; 6.30 Poročila - EP;
6.50 Za vas; 7.00 Poročila; 7.20
Poročila - EP; 7.30 Za kmetijske
proizvajalce; 7.50 EP; 8.00 Poročila
- Radijski in TV spored; 8.05
Radijska igra za otroke; 8.50
Skladbe za mladino; 9.00 Poročila;
9.05 Srečanje v studiu 14; 9.55 EP;
10.00 Poročila; 10.05 Še pomnite,
tovariši; 10.25 Pesmi borbe in dela;
10.45-13.00 Poslušalci čestitajo -
vmes ob 11.00-11.15 Poročila;
11.50—12.00 Pogovor s poslušalci;
12.00-12.10 Poročila; 13.00 Poro-
čila; 13.15-15.15 Športno popol-
dne - vmes ob 14.00-14.05
Poročila; 15.00—15.05 Poročila;
15.15 Zabavna glasba in obvestila;
15.30 Reportaža; 15.50 Ansambli;
16.00 Operne melodije; 16.30
Humoreska; 16.50 EP; 17.00
Poročila; 17.05 Radijska igra; 17.55
Glasbena medigra; 18.00^ Radijski
radar; 19.00 Lahko noč, otroci;
19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene
razglednice; 19.25 EP; 19.30 Radij-
ski dnevnik; 20.00 V nedeljo zvečer;
22.00 Poročila; 22.20 Zaplešite;
23.00 Poročila; 23.05 Literarni
nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 Poro-
čila.
VSAK DELAVNIK je zjutraj
naslednji program: 4.30—8.00 Do-
bro jutro; Poročila - vmes ob 5.00
Poročila; 5.30 Poročila — Za vas;
5.45 EP; 6.00 Jutranja kronika;
6.30 Poročila - EP; 6.50 Rekrea-
cija; 7.00 Poročila - Dobro jutro,
otroci; 7.15 EP; 7.25 Poročila -
Radijski in TV spored; 7.45 EP;
8.00 Poročila.
PONEDELJEK, 11. DECEMBRA:
14.00 Poročila; 14.10 Amaterski
zbori pojo; 14.30 Poslušalci čestita-
jo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.40 V galeriji lahke glasbe; 16.00
Vrtiljak; 16.40 Zvoki orkestra
Alfonso D'Artoga; 17.00 Poročila;
17.10 Glasbeno popoldne; 18.00
Poročila; 18.15 Zabavni zvoki;
18.35 Interna 469; 19.00 Lahko
noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15
EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20,00
Operni koncert; 21.30 Tipke in
godala; 22.00 Poročila; 22.15 Jazz;
GORIŠNICA
10. decembra: barv. voj. drama
LEGIJA TUJCEV.
UUTOMER
9. in 10. decembra: am. ljub.
barv. film RAJANOVA HCI; 13.
decembra: am. barv. film LEGIJA
PREKLETIH.
SLOVENSKA BISTRICA
7. decembra: am. bar. film PO
SLEDI VELIKE KARAVANE; 9. in
10. decembra: ital. špan. barv. fihn
KANJON SITY; 13. decembra: zap.
nem. bar. fihn BLAGO AZTEKA.
PTUJ
7. decembra: am. bar. glas. film
ROLING STONI, ob 19.30 ital.
barv. fUm POLICIJSKI KOMISAR
PEPE; 8. decembra: ital. bar. fihn
POLICIJSKI KOMISAR PEPE, ob
19.30 uri Šved. barv. er. fihn
dnevnik POLDEVICE; 9. in 10.
decembra: Šved. barv. erot. fihn
DNEVNIK POLDEVICE; 10. de-
cembra ob 10. in 15.30 uri risani
bar. fihn ASTERIKS - GALSKI
JUNAK; 12. in 13. decembra: am.
bar. film OKUSI DRACULOVO
KRI; 13. decembra ob 19.30 uri am.
barv. fihn PARADA NORCEV.
23.00 Poročila; 23.05 Literarni
nokturno; 23.14 Popevke; 24.00
Poročila.
TOREK, 12. DECEMBRA: 14.00
Poročila; 14.10 Kaj pripoveduje
^asba; 14.30 Ansambel Boruta
Lesjaka; 14.40 Na poti s kitaro;
14.55 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.40 Od melodije do melodije;
16.00 Vr tiljak; 16.40 Naš podlistek;
17.00 Poročila; 17.10 Simfonični
koncert; 18.00 PoročUa; 18.15 V
torek nasvidenje; 18.45 Narava in
človek; 19.00 Lahko noč, otroci;
19.10 Obvestila; 19.15 EP; 19.25
EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00
Prodajalna melodij; 20.30 Radijska
igra; 21.15 Lahka glasba; 22.00
Poročila; 22.15 Popevke; 23.00
Poročila; 23.05 Literarni nokturno;
23.15 Hrvaška glasba; 24.00 Poroči-
la.
SREDA, 13. DECEMBRA: 14.00
Poročila; 14.10 Slovenske narodne;
14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP;
15.00 Dogodki in odmevi; 15.30
- Glasbeni intermezzo; 15.40 Odskoč-
na deska; 16.00 Vrtiljak; 16.40
Orkester RTV Zagreb; 17.00 Poro-
čila; 17.10 Glasbena galerija; o
zabavni glasbi; 17.45 Jezikovni
pogovori; 18.00 Poročila; 18.15
Glasbene vinjete; 18.30 Naš razgo-
vor; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10
Obvestila; 19.15 Glasbene razgled-
nice; 19.25 EP; 19.30 Radijski
dnevnik; 20.00 Komorni glasbeni
studio — vmes v odmoru ,, Kulturni
globus"; 22.00 Poročila; 22.15 Jazz;
23.00 Poročila; 23.05 Literarni
nokturno; 23.15 Zabavna glasba;
24.00 Poročila.
ČETRTEK, 14. DECEMBRA:
14.00 Poročila; 14.10 Mladina poje;
14.30 Sestanek instrumentov; 14.40
Mehurčki; 14.55 EP; 15.00 Dogodki
in odmevi; 15.30 Glasbeni intermez-
zo; 15.40 Orkestralna glasba Ciauda
Dobussyja; 16.00 Vrtiljak; 16.40
Naš podlistek; 17.00 Poročila;
17.10 Po željah poslušalcev; 18.00
Poročila; 18.15 Zabavni orkester;
18.30 Kasetna produkcija; 18.45
Znanstveniki pred mikrofonom;;
19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 EP;
19.30 Radijski dnevnik; 20.00
Poročila; 22.15 Popevke; 23.00
Poročila;. 23.05 Literarni nokturno;
23.15 Sr ečanje z Igorjem Stravin-
skim; 24.00 PoročUa.
PETEK, 15. DECEMBRA: 13.30
Priporočajo vam; 14.00 Poročila;
14.10 Otroške pesmi; 14.30 Poslu-
šalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00
Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki
za turiste; 15.35 Glasbeni intermez-
zo; 15.40 Recital pianista Janeza
Lovšeta; 16.00 Vr tiljak; 16.40
Orkester Philharmonia; 17.00 Poro-
čila; 17.10 Operni koncert; 17.50
Človek in zdravje; 18.00 Poročila;
18.15 Signali; 18.50 Ogledalo
našega časa; 19.00 Lahko noč,
otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 EP;
19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Dela
Zoltana Kodalyja; 20.30 Top-pops
13; 21.15 O pomorščakih; 22.00
Poročila; 22.15 Iz logov domačih;
23.00 Poročila; 23.05 Literarni
nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 Poro-
čila.
SOBOTA, 16. DECEMBRA:
14.00 Poročila; 14.10 Po Jugosla-
viji; 14.5 5 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.40 Operni pevci; 16.00 Vrtiljak;
16.40 S knjižnega trga; 16.55
Glasbena medigra; 17.00 Poročila;
17.10 Ansambel Fausto Papetti;
17.20 Gremo v kino; 18.00
Poročila; 18.15 Dobimo se ob isti
uri; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko
noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15
EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00
Plesni orkester RTV Ljubljana;
21.15 Za razvedrilo; 22.00 Poročila;
22.20 Oddaja za izseljence; 23.00
Poročila; 23.05-01.00 S pesmijo v
novi teden — vmes ob 24.00
Poročila; 01.00 Poročila.
tednik — ČETRTEK, 7. decembra 1972
stran 15
ZAHVALA
Ob težki tragični in mnogo prorani izgubi našega
dragega moža in ateka
MILANA ULESA
IZ SLOVENJE VASI
se iskreno zahvaljujeva organom milice Ptuj in
zdravniku dr. Ivici Sokoliču za njihovo skrb, hvala
vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znan-
cem, ki so ga spremili do njegovega poslednjega
doma, mu darovali vence in cvetje, nama izrazili
sožalje ali kakorkoli pomagali v teh težkih trenut-
kih.
Posebna hvala osnovni organizaciji sindikata TGA
Kidričevo, njihovi godbi, pevcem Mirkii Adamči-
ču, Benu Vehovarju, Ivanu Krajncu, Gasilskemu
diruštvu iz Slovenje vasi, enaka hvala učencem in
tovarišici razredničarki šestega b razreda šole
Hajdina.
Prav tako lepa hvala g. župniku za spremstvo in
obred, pevcem in govornikom za poslovilne besede
ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat prisrčna hvala.
Slovenja vas, 23. novembra 1972.
Žalujoči: žena Minka, sin Milan in ostalo sorodstvo
iy:LSTVO
medrepubliški MLADIN-
iki turnir
Na^^ ptujskem malokaliberskem
trelišču je bilo na prvem letošnjem
pegu medrepubliško mladinsko
jlciTiovanje s malokalibersko pištolo
)rulov. Turnir je bil organiziran v
^castitev 30 letnice Lackove čete
J dneva republike. Organizirala ga
e strelska družina Jože Lacko iz
»tuja in občinski komite ZMS Ptuj.
Po odzivu tekmovalcev na tradi-
jonalni Lackov turnir lahko reče-
jo, da je bilo to najkvalitetnejše
[ekmovanje te vrste v Sloveniji,
furnirju so prisostvovale ekipe:
Ljevač iz Varaždina, ki je prvak
[Irvaške; Blažo Boškovič iz Orje
Luke v Črni gori, vice šampion
Jugoslavije, Jože Lacko iz Ptuja,
prvak Slovenije in Jugoslavije v tej
disciplini in^ ekipa garnizije Ptuj,
prvak področja ljubljanske armade.
Za ^ prvo mesto se je vodila
jenačena borba, v kateri je s
sedmimi točkami prednosti zmagal
Ptuj s 739'*točkami, nato sledijo:
ekipa iz Orje Luke s 732. točkami,
Varaždin I s 692. krogi, Garnizija
Ptuj s 652. krogi in Varaždin II s
555. krogi.
Organizacija tekmovanja je bila
odlična. Mladinci so si ogledali stari
del mesta, ptujski grad, kulturne in
zgodovinske znamenitosti, bili pa so
tudi na sprejemu pri predsedniku
iveze mladine Ptuj.
Naslednji mladinski strelski turnir
bo v mesecu maju v Varaždinu, v
juniju pa v Orji Luki. Če bo dovolj
fmančnih sredstev, se bodo ptujski
tekmovalci udeležili obeh turnirjev.
S. Ivanovič

ČETRTEK, 7. decembra: 9.35
TV v šoli; 11.00 Francoščina; 14.4 5
|TV v šoli; 16.10 Osnove splošne
'izobrazbe; 16.45 Madžarski TV
pregled; 17.15 Vsi vemo vse; 18.15
Obzornik; 18.30 Vsi vlaki sveta;
18.55 Mozaik; 19.00 Sedem morij;
19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik;
20.2 5 3 - 2-1; 20.35 Četrtkovi
razgledi; 21.25 V. Petrovič: Popje z
ogzanega grma; 22.15 B. Martinu:
Zenitev; 22.5 5 Poročila.
PETEK, 8. decembra: 9.30 TV v
»li; 11.00 Angleščina; 14.40 TV v
šoli; 16.10 Osnove splošne izobraz-
be; 16.45 Madžarski TV pregled;
17.45 Veseli tobogan; 18.15 Obzor-
nik; 18.30 Drsanje; 18.40 Ekonom-
sko izrazoslovje; 18.4 5 Poje Mitja
Gregorač; 19.05 Mozaik; 19.10
Profesor Baltazar; 19.20 Enotnost
po dubočansko; 19.50 Cikcak;
20.00 TV dnevnik; 20.2 5 Repor-
taža; 20.30 3-2-1; 20.40 Dekle v
izložbi; 22.00 Sedem morij; 22.50
Poročila.
SOBOTA, 9. decembra: 9.35 TV
vseli; 11.00 Marksizem; 11.30 Nova
matematika; 16.30 Košarka Olimpi-
)a-Jugoplastika; 18.00 Obzornik;
18.15 Gospod Piper; 18.45 Filmska
burleska; 19.10 Mozaik; 19.15
"umoristična oddaja; 19.45 Risan-
ja; 19.50 Cikcak; 20.00 TV
dnevnik; 20.25 3-2-1. 20.35
Srečno - Planica 72; 21.10 Čez tri
Sore - čez tri vode; 21.40 Na poti k
zvezdam; 22.05 Medicinski center;
22.55 TV kažipot; 23.15 Poročila.
Nedelja, lO. decembra: 9.45
Po domače z ansamblom Bratov
Kovačič; 10.12 Kmetijska oddaja;
'0.55 Mozaik; ll.OO Otroška mati-
Jeja; 11.50 Poročila; 11.55 Mestece
■^evton; 12.45 TV kažipot.
NEDELJSKO POPOLDNE . . .
poročila; . . . Celovečerni film;
'9.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik;
20.2 5 3-2-1; 20.30 Mojstri; 21.15
^'•h in pesem; 21.30 Športni
Pfegled; 22.00 Poročila.
PONEDELJEK, 11. decembra:
9.05 Odprta univerza; 9.35 TV v
šoli; 10.30 Angleščina; 10.45 Nem-
ščina; 11.00 Osnove splošne izo-
brazbe^ 14.45 TV v soli; 15.40
Angleščina; 15.55 Nemščina; 16.10
Francoščina; 16.45 Madžarski TV
pregled; 17.50 Gori doli, naokoli;
18.10 Risanka; 18.15 Obzornik;
18.30 Dežela voda; 18.55 Mozaik;
19.00 Maksimeter; 19.45 Risanka
19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik;
20.25 3-2-1; 20.35 Večer zagreb-
ške TV.
TOREK, 12. decembra: 9.35 TV
v šoli; 10.40 Ruščina; 11.00 Osnove
splošne izobrazbe; 14.45 TV v šoli;
15.35 Nemščjna; 15.55 TV vrtec;
16.10 Angleščina; 16.45 Madžarski
TV pregled; 17.50 Tik-tak: Lepa
Vida; 18.05 Risanka; 18.15 Obzor-
nik; 1 8.30 Od zore do mraka; 19.00
Mozaik; 19.05 Regionalna arhitek-
tura; 19.2 5 Tehnika upravljanja;
19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik;
20.25 3-2-1; 20.35 Črne palme;
. . . Likovni nokturno; . . . Poročila.
SREDA, 13. decembra: 8.20 T V v
šoli; 11.00 Osnove splošne izobraz-
be; 16.45 Madžarski TV pregled;
17.50 Prigode Sacibila; 18.15 Ob-
zornik; 18.30 Z zadovoljnimi
Kranjci; 19.00 Mozaik; 19.05 Na
sedmi stezi; 19.30 Naš ekran; 19.50
Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.2 5
3-2-1; 20.35 Stendhal: Rdeče in
črno-^ 21.20 Mi med seboj; 22.20
Poročila.
ČETRTEK, 14. decembra: 9.35
TV v ŠoU; 10.30 Angleščina; 10.45
Nemščina; 11.00 Francoščina;
14.45 TV v šoli; 15.40 Angleščina;
15.55 Nemščina; 16.10 Osnove
splošne izobrazbe; 17.15 Vsi vemo
vse; 18.15 Obzornik; 18.30 Kre-
menčkovi; 18.55 Mozaik; 19.00
Sedem morij; 19.50 Cikcak; 20.00
TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35
Četrtkovi razzgledi; 21.25 V. Petro-
vič: Popje zažganega grma; 22.15 B.
Martinu: Ženitev; ,22.50 Poročila.
PETEK, 1 5. decembra: 9.30 TV v
šoli; 11.00 Angleščina;J4.40 TV v
šoli; 16.10 Osnove splošne izobraz-
be; 16.45 Madžarski T V pregled;
17.50 Druščina Jakca Kaveljčka;
18.15 Obzornik; 18.30 Rekreacijska
odbojka; 18.40 Ekonomsko izrazo-
slovje; 18.45 Recital Antona Der-
mote; 19.05 Mozaik; 19.10 Profesor
Baltazar; 19.20 Pod istrskim son-
cem; 19.50 Cikcak; 20.00 TV
dnevnik; 20.25 Reportaža; 20.30
3-2-1; 20.40 Žuravuška; 22.05
Sedem morij; 22.5 5 Poročila.
SOBOTA, 16. decembra: 9.35 TV
v šoli; 11.00 Marksizem; 16.30
Košarka Rabotnički-Olimpija ^ -
prenos, v odmoru rezerviran čas;
18.00 Obzornik; 18.15 Gospod
Piper; 19.10 Mozaik; 19.15 Humori-
stična oddaja; 19.45 Filmska bur-
leska; 19.50 Cikcak; 20.00 TV
dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.30
Festival vojaških orkestrov; 22.00
Medicinski center; 22.50 TV kaži-
pot; 23.10 Poročila.
ODDAM SOBO s posebnim vhodom
samski ženski z 10. 12. 1972.
Lackova 10, Ptuj.
IŠČEM PRAZNO ali opremljeno
sobo v Ptuju. Plačam dobro. Naslov
v upravi.
MALO POSESTVO s hišo v
Majskem vrhu ugodno prodam.
Interesenti se javite v Popovcih 7, p.
Ptujska gora.
STANOVANJE na periferiji Ptuja
nudim ženski — delavki za majhno
pomoč v gospodarstvu. Naslov v
upravi.
MIRNO DEKLE nujno išče oprem-
ljeno sobo v Ptuju. Naslov v upravi.
PTUJČANI! Iščem finančno spo-
sobnega družbanika za ureditev
centralne kemične čistilnice v Ptuju.
Razpolagam z na novo adaptiranimi
prostori v centru Ptuja. Ponudbe na
upravo Tednika pod „takoj".
GOSPODINJSKp ^ POMOČNICO
sprejmem k štiričlanski odrasli
cfruzini. Erika Štandeker, Stari trg
18, Ljubljana.
OTROKA, od 3-4 leta sprejem v
varstvo za 8 ur dnevno. Terezija
Arnuš. Cvetkov trg 3, Ptuj.
DOBRO OHRANJENO spalnico
prodam (2 postelji z žičnimi ložki,
trodelna omara, 2 nočni omarici,
okrop miza, 2 stola in psiha z
ogledalom) in trodelne zimnate
modrace, moške zimske, kratke
HOROSKOP
OVEN: Z domišljavim boste do-
bro shajali. Oddaljena oseba bo
pisala, da vas potresa. Darilo dobi-
te in skrijete. Vase cilje dva svojca
ljubeče podpirata.
BIK: Za živce bo^ dobra sobota,
za čustva pa dva večera zapovrstjo.
Tako kot ste ljubili svetlolaso
osebo, boste sedaj temnolaso. Tisti,
ki prinese obljubljeno, je pravi.
DVOJČKA: Veselje boste odnesli
dol po stopnicah. Čez dan boste
zdravi in zadovoljni, ponoči utruje-
ni. Pogosto boste med imenitnimi
šaljivci, ki vedo, kaj je humor.
RAK: Zveza prek znanca pomaga
vaši simpatiji. Domači pripomorejo,
da vam bo prihodnji teden tri dni
lepo. Vam namenjeno bo nekdo
zadržal do nedelje.
LEV: Vaša stalna simpatija sitna-
ri, ker je v tem času vedno takšna.
Močna volja, ki jo občudujete,
bledi zaradi malenkosti. Hišni
opravki zaradi ljubega miru in velik
nakup, nakup.
DEVICA: Spoznali boste tisto
osebo, ki vas bo v letu 19 73
dirigirala. Mogočen vtis naredite na
družbo v nedeljo. Brez vas bodo
določili, kaj vam bodo dali.
TEHTNICA: Po radodarnem obi-
sku sledi sprememba v domačih od-
nosih. V nedeljo se vam ne bo mu-
dilo spat. Nekoliko vsiljiva oseba bli-
zu vašega doma bo nekoliko bolj
mirna.
ŠKORPIJON: Med delom, ki je
kot nalašč za vas, prepevate. Moč-
nejša oseba bo začela sjjodrivati
leno, ki je sicer lepša. Pričakovano
pride dvakrat zavito.
STRELEC: Veselje pride in osta-
ne z zaželjeno osebo. V svoje
načrte boste pritegnili pripravnega
tovariša. Bclehni sorodnik bo boljši
v no^ah. Pričakovanja se bodo
uresničila.
KOZOROG: Mirnejši dnevi, ko-
nec bolezni med svojci, čudovita
zabava. Postregli boste povabljenim
in pokazali, kaj sty dobili. Zanimi-
vost: črnolasa oseba spet prhisne.
VODNAR: Vaša stalna ljubezen
bo znova bolj zaživela. Do polovice
boste popustili. Kar bo skovano v
nedeljo, bo opravljeno v mrazu.
Športna radost zaradi dveh.
RIBI: Zabava v večjem krogu. Po-
lovico prostega časa boste porabili za
pospravljanje. Vaša izbranost prikliče
se dve osebi, ki vas obožujeta. Sorod-
nik bo prišel in ostal.
površnike, moške čevlje 41-42.
Svegl, Jadranska IS/I-desno.
USLUŽBENKA nujno išče oprem-
ljeno sobo v Ptuju, po možnosti s
posebnim vhodom. Naslov v upravi.
UGODNO prodam mlado kobilo.
Naslov v upravi.
PRODAM 1 ha gozda blizu glavne
ceste v Grajeni. Naslov v upravi.
PRODAM SPALNICO (oreh), elek-
tirčni štedilnik in hladilnik. Ivan
Puž, Vošnjakova 7, Ptuj.
PRODAM 1,50 ha zemlje (vinograd,
sadovnjak, gozd in hiša v Gradišču
pri Cirkulanah). Ivan Puž, Vošnjako-
va 7, Ptuj.
MLADEGA PSIČKA prodam. Štuki
9 pri Ptuju.
MONTAŽNO PODJETJE ELEK-
TROKOVINAR, Ptuj, razpisuje
licitacijo za prodajo tovornjaka
TAM 2000 ^ v voznem stanju,
registriran, začetna vrednost 15.000
din dne 13. decembra ob 8. uri na
sedežu podjetja. Prednost imajo
družbene organizacije.
fEDNi K izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5. —
»^®]uje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman, Izhaja vsak
etrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj, št. 524-3-72. - Tiska Mariborski tisk,
^®ribor, Svetozarevska ulica 14.
16 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 7. decembra igjj
OBCINA: PTUJ
SEKTOR:
DELOVNE ORGANIZACIJE
Končni rezultati
o IZIDU GLASOVANJA ZA REFERENDUM ZA ZDRUŽI-
TEV ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV IN KMETOV
V Ptuju, 20. novembra 1973
Komisija
za izvedbo referenduma
za občino Ptuj
DELOVNE ORGANIZACIJE