ftev. 51. Leto LXIV,
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
V Ljubljani. 25, decembra 1924. Poštnina plačana v gotovini.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Glasilo lldruženia Jugosl. Učiteljstva - Poverieništvo Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za i nožem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2*50 od petit vrste, lnseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Javen odgovor Slomškovi zvezi
na njeno okrožnico našim okrajnim učiteljskim društvom.
Pozivate nas k »enotni akciji za skupne stanovske interese«. Pozdravljamo vsako iztreznjenje učiteljstva v stanovsko-političnem oziru. saj smo vedno z vso resnobo delovali v tej smeri. Baš zato izjavljamo, da Vam ne moremo priznati upravičenosti za inicijativo v tem pogledu in Vašemu koraku potrebne moralne treznosti, dokler niste imeli poguma, kakor so ga pokazala naša obmejna društva na protestnem zbo-
rovanju v Dravogradu, ter ne priznate svoje sokrivde na naši stanovski katastrofi. ki ste si jo nakopali z molkom napram nasiljem Koroščevega režima. Tudi nam ie težko verjeti v iskrenost in resnost Vaše akcije, dokler se ponavljajo v listih grožnje, dopisi in članki, ki ponižujejo ves naš stan in ki bi jih lahko za-branili.
Odbor
učit. društva za Mežiško dolino.
Izplačajte razliko!
Preteklo je že leto in več, odkar je v veljavi novi činovniški zakon. A do njegove materijalne realizacije smo morali še dolgo čakati. Dasi je bil baš v to svrho nakazan kredit, so dolge mesece tja do maja odlagali izplačilo, medtem pa so nas odpravili z malenkostnimi predujmi, z naknadnim izpačilom razlike od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924 so nas pa — tolažili za pozneje.
Nestrpno čakamo vsi javni nameščenci na to izplačilo, ker ga krvavo potrebujemo. Ne bomo tu ponavljali stare pesmi o naši činovniški bedi. o brezpri-mernem, v premnogih slučajih naravnost mučeniškem prenašanju današnjega socialnega položaja državnega nameščenca.
Božični prazniki so pred durmi, ko pišemo te vrste, narekovane iz srca, ne samo zasebnega, temveč iz src rodbine, dece, ki nestrpno čaka, kaj mu bo položil oče, ne pod božično drevesce, temveč na skromno uradniško mizo.
Poglejmo nazaj v preteklost minulega vladnega režima! Fiksirali so mesec. do malega dan. kdaj se ima izplačati diferenca. Toda požrli so urbi et orbi dano besedo in ostali smo tam, kjer smo bili poprej.
Marsikatera trpka beseda nam še sili pod pero v tem neznosnem času, a naš do obupnostii prignani klic naj kulmi-nira v pozivu: Jugoslovenska vlada izbriši madež, da država dolguje svojim — državnim nameščencem.
VLADIMIR POŽAR:
Pravni položaj učiteljstva.
(Dalje.)
Brez dvoma je, da se opravlja služba naše stroke 1. s posebnim naporom in stalno zvišano pozornostjo, (n. pr. vedne priprave dan na dan. študij vedno novih metod itd.). 2. da je naša služba vedno zvezana z nevarnostjo za naše zdravje, (kar kaže visok procent umrljivosti našega stanu vsled sušice. jetike in drugih pljučnih bolezni). 3. da se naša stroka po svojem značaju posebno odlikuje (dvojno delo: delo v šoli. izvenšolsko delo med narodom) in da gre pravzaprav vsej naši stroki v tem čl. zakona predvidena posebna doklada na plačo, bodisi v denarju bodisi v naravi. Je pa naš. del krajine — logaško okrajno glavarstvo povečini tudi tako. da je z ozirom na to. da meji neposredno na tujo državo naša služba zvezana tudi z življenjsko nevarnostjo. Znani so slučaji vpadov italijanske finance v obmejnem delu Hotedršice in ondotni poboji, gode pa se slični dogodki tudi v Planini in
drugod, le da vsa javnost zanje ne ve, marveč vemo zanje le bolj domačini. Na lastne oči sem videl čez mejo v Planino došle fašiste, ki gotovo ne prihajajo na naše ozemlje iz ljubezni do našega rodu, marveč, da kdaj »zarobijo« tega ali onega vročega jim neprijatelja, kar so jim zlasti naši učitelji vsled tople propagande proti njim.
Korak od ceste če stopiš, te lahko vjemo in odvedejo v deželo pomaranč, katerih ti pa ne pokažejo, pač pa bi ti dali občutiti trdnost njih zapornih naprav.
Če kateri okraj v Sloveniji, zasluži naš okrai obljubljenih doklad in jih zato tudi moramo dobiti. Ne gre nam tu za pas 10 km. kot ga zahtevajo naši tovariši v severnem delu. gre pa nam zato, da dobe. kar jim gre oni. ki so tik ob meji. pa tudi ne samo to. marveč vse učiteljstvo okraja in države radi njih službe, ki je zvezana s posebno pozornostjo. s posebnim naporom, z izvestno
nevarnostjo za zdravje in vsled svojega odličnega značaja.
S tem členom v zvezi in na njegovi podlagi pa moramo in moremo zahtevati tudi šolski voditelji plačilo, ki nam gre za upraviteljske posle naših šol. Naš službeni položaj je tak, da nam gre po vsej pravici posebna doklada na plačo, ker se naš položaj dviga nad skupino, v katero spadamo, pa vendar ne moremo biti uvrščeni v višjo skupino.
Mi vršimo službo učiteljev, delno nadzorstvo nad njimi in smo obremenjeni še z delom v pisarni, z odgovornostjo za red in enotnost v šoli. za disciplino učencev in učiteljstva itd. Opravljamo torej šolsko, izvenšolsko in pisarniško službo za enako plačilo z onimi, ki v pisarni nimajo dela.
Zahtevamo torej opravilne doklade za .■ ves čas nazaj, odkar so nam bile ustavljene kljub nakazilom v prejšnjih imenovanih dekretih, moramo pa dobiti opravilne doklade, in sicer delu primernejše kot so bile prejšnje tudi v bodoče, kar naj nam UJU vsekakor in čimprej izposluje na pristojnih mestih.
Gotovo je, da ugodnost, ki nam gre glede drv in natura ali v denarju, ne moremo prezreti, ker nam je obljubljena z izpremembo in popolnitvijo zakona o narodnih šolah z dne 19. aprila 1904. čl. 33., 39. in 41., zato nam naša organizacija UJU izposluj potrebno uredbo.
Tudi nova razdelitev draginjskih doklad nas je z delitvijo v tri draginjske razrede presenetila. Večina naših šol je v 3. draginjsikem razredu, izvzeti so le sedeži okrajnih glavarstev, kjer velja II. draginjski razred.
Vsi pa vemo. da so kraji z okrajnimi glavarstvi v neposrednji bližini železnic. kjer so življenjske potrebščine cenejše od onih v krajih, ki so oddaljene od železnic, kjer je cena dovozu silno visoka.
. Ves živež prihaja iz centrov n. pr. iz Ljubljane. Zagreba. Banata itd. in je v Planini. Starem trgu. na Rakeku in drugod vedno dražji kot v Ljubljani. Logatcu itd. V našem obmejnem glavarstvu pa dviga ceno živilom še neposredni stik z Italijo, ki ima boljšo valuto od nas. Vsekakor so obmejna glavarstva ali gotovi pasi v njih in to zlasti v bližini držav z boljšo valuto glede draginje na slabšem, kot ona v sredini pokrajine ali ob državah z nižjo denarno vrednostjo. Naš okraj bi moral biti torei ves v II. draginjskem razredu, kar naj skuša UJU tudi doseči.
Tudi glede uporabe bolnic in vprašanja našega brezplačnega zdravljenja v njih, je za nas pereče. Da bi hodil državni uslužbenec k privatnim zdravnikom v mesta, ne zadostuje njegova plača niti za vožnjo in honorarje zdravni-
kom. kaj šele za zdravila in kar zdravniki odrede.
Mi sicer nočemo bolehati, raje bi bili vedno zdravi, a kaj ko svojih pljuč in grl nimamo zavarovanih, ko nam jih naša služba kvari. Mi ne silimo v bolnice, in išečemo v njih zdravljenja šele v najskrajnejši sili. Nam ie vseeno, če smo prisiljeni iti v bolnico, ali smo v deželni ali državni bolnici, da Ie ozdravimo in moremo zopet nazaj v službo.
Ker pa uradniški zakon veli. da je naše in naših družinskih članov zdravljenje v državnih bolnicah brezplačno, je država ta člen gotovo ustavila v zakon zato, ker uvidi, da bolniških stroškov naši dohodki ne vzdrže. Uverien sem tudi. da skupščina ni bila mnenja, da bodo vsi učitelji Slovenije vedno zdravi, ker je zakon veljaven za vso kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in nam je dala sama nasvet, da se pobrinemo. kako nai se nam v tem ugodi.
Gotovo je. da nosi država stroške zdravljenja uradništva v državnih bolnicah sama in da jih mora kriti. Zakaj bi jih ne mogla kriti tudi v drugih bolnicah, kjer ni državnih, saj je za državne ali samoupravne bolnice predpogoj zdravljenja plačilo in torej tudi eno in isto ali vplača država to vzdrževalnim) v državno, ali deželno bolnico. Ker pa v Sloveniji ni državnih bolnic, naj izposluje UJU. da se zdravi učiteljstvo ob zakonskih pogojih v deželnih ali drugih bolnicah v kar izposluj pri pristojnem ministrstvu potrebno uredbo.
e)	O prestanku službe govore čl. 131.—135. dovolj jasno, da bi bila razlaga popolnoma odveč.
f)0	pokojninah in preskrbi preostalih družinskih članov velja isto kot glede prestanka službe. ker so členi 136. do 158. jasni. Delno nejasnost uvajajo le prehodne odredbe in zlasti čl. 239.. ki se glasi: »Prej upokojeni uslužbenci ostanejo še nadalje z istimi pokojninami in draginjskimi do-kladami.
Uslužbenci, upokojeni potem, ko stoipi v veljavo ta zakon, a v treh letih od dne. ko stopi v veljavo, uživajo pokojnino po odredbah dosedanjih zakonov. — Od tega se izvzemajo uslužbenci, ki se upokoje. ko so dovršili zakonsko število službenih let ali so dosegli starost. po kateri morajo po zakonu stopiti v pokoj. — Uslužbencem, ki se onesposobijo. izvrševaje svojo službo, sme ministrski svet priznati pravico, da se upokoje po odredbah tega zakona.«
(Dalje prih.)
Pristopite k „Jugoslovanski Matici"!
LISTEK.
Kako sodijo drugi listi o Zvončku.
»Jutro« prinaša sledečo laskavo oceno o »Zvončku«:
25-Ietnica »Zvončka«.
Pravkar je dospela zadnja številka »Zvončka«, ki zaključuje njegov XXV. letnik. Jubilejni letnik posveča uredništvo vsem. ki ljubijo domovino in lepoto mladosti. Tudi mi. ki smo rasli in dora-ščali ob »Zvončku« in z »Zvončkom«, ne moremo tiho mimo te petindvajsetiet-nice.
Koliko spominov se mi budi v. duši! Ko je pricingljala prva številka tam v letu 1900, kako ponosem sem bil, saj sem dobil ž njo lasten list; pa sem prečital vedno vso številko in z vso vnemo reševal uganke. Še vedno mi je v spominu naslov: Ljubljana, Rimska cesta 7. kjer je stanoval takrat upravnik »Zvončka«. Tjakaj sem pošiljal rešitve rebusov in demantov mesec za mesecem. — Tudi pozneje na gimnaziji me je spremljal »Zvonček«
Od dobrega »Zvončkovega« upravnika se ie obrnilo moje spoštovanje do
urednika. Kako sem zavidal očeta, ko mi je povedal, da sta si z »Zvončkovim« urednikom prijatelja; pokazal mi je lastnoročno njegovo pismo — in brž sem se spomnil vseh mnogoštevilnih pisem in kart z enako, karakteristično, pokončno pisavo, ki sem jih videl toliko na očetovi mizi. In oče mi je povedal, da je »Zvončkov« urednik učitelj v Idriji, da piše pesmice in izdaja knjige. — In zahotelo se mi ie. da bi znal tudi jaz kaj napisati. Poskušal sem in poslal dobremu uredniku. V četrti šoli sem bil. ko me je dohitelo: izšli sta moji prvi pove-stici v »Zvončku«. Pa — zopet spomin! Z menoj se ie te nedolžne sreče radoval moj oče. a bila ie to njegova zadnja radost. Kmalu nato je prinesel »Zvonček« tudi očetovo sliko in njegov životopis. — Napisal sem pozneje še nekaj pove-stic za »Zvončka«, a nikdar se jih nisem več tako veselil, ko prvih dveh. ko me je za nje pobožala očetova roka. Tako sem zrasel ob »Zvončku« in skoraj me premagujejo spomini, ko zrem nazaj. Kako je šele pri srcu uredniku: tudi on je rasel ob »Zvončku«, vse polno prilik in doživljajev ga pač veže nanj. Bilo je dela in truda, bilo pa tudi uspehov in — zdi se mi. da se ne motim — sreče in
zadovoljstva. Umaknil se je lahko iz hrupnega življenja k mladim srcem in jim šepetal večno lepo pesem o mladosti. Vemo. kaj je danes dvorni svetnik Gangl slovenskemu šolstvu, napredni misli, naši mladi državi, Sokolstvu, naši slovenski kulturi v obče. a če bi ne imeli ničesar drugega pokazati kot 25 letnikov »Zvončka« bi ga morali šteti med naše prve kulturne delavce. Ko obhaja to pet-indvajsetletnico. mu ne moremo želeti drugega kakor, da še dolgo časa išče in najde srečo in zadovoljstvo pri »Zvončku«. kakor želimo naši mladini, da ji ohrani tudi še v bodoče Gangl svoje srce in svojo delavno roko!
Istočasno pa praznuje tudi »Zvončkov« upravnik, g. ravnatelj L. Jelene l>etindvajsetletnico svojega dela za »Zvonček«. Tudi on se bo spomnil nehva-ležnosti in truda v tem poslu, a takoj bo vse pozabil, ko bo zazrl 25 prekrasnih letnikov. In ko jih bo odpiral po vrsti, bo videl, da je tudi on rasel ob njih. kakor se ne moremo obraniti občutka, da je rasel i »Zvonček« sam, kajti najprej je bil namenjen skoraj izključno manjši naši deci. dvigal se je. da je dosegel sedaj najvišjo stopnjo naše osnovne šole. Včasih se mi zazdi, da bi naj ostal
»Zvonček« čisto majhen, da bi se blestel iz njega odsev tistih presrečnih otroških let...
Ob petindvajsetletnici tisočera hvala vsem. ki so stali »Zvončku« ob strani; uspehi preteklosti pa so najboljše bodrilo za> nadaljne delo, za bodočnost.
Dr. P. Strmšek.
FRANJA HRIBARJEVA:
1L Potili izleti iitil. Fh. Imu
(Konec.)
jih našteli 400. — Ko smo si ogledali starodavno romarsko cerkev z neštevil-nimi krasnimi podobami in spomeniki, smo šli na grad — razvalino — nekdaj last slavnih Frankopanov. sedaj last grofice Nugent. Ob vhodu na ruševini stoji velik bronast zmaj. grb sedanjih lastnikov rodbine Nugent. Uslužbenec grofice nam je proti malemu plačilu razkazal vse znamenitosti te velikanske razvaline. Nekdaj je bilo v tem gradu s štirimi stolpi. 400 soban, brez vseh drugih stranskih poslopij. To zadostuje, da si lahko vsak predstavlja velikost te slavne zgradbe. — Globoko pod gradom se vije
Splošne vesti.
Vsem našim čitateljem in sotrudni-kem želimo vesele božične praznike!
Uredništvo iu uprava UČITELJSKEGA TOVARIŠA.
—	Seja Širjega Glavnega Odbora UJU v Beogradu se vrši 29. decembra 1924 ob 9. uri dopoldne v »Učiteljskem domu«.
—	V današnji številki smo morali izpustiti marsikatero ¡poročilo zaradi razpisa služb iz mariborske oblasti, kar nai dopisniki upoštevajo
—	Od tč. podpredsednika učiteljskega društva za Mežiško dolino smo prejeli, da članek v nedeljskem »Slovencu« ne izhaja iz krogov članstva tamošnjih društev in tudi ni bil od te strani inspi-riran. — S tem je že označen namen objave. da bi se sejalo razdor v vrstah članstva UJU in je razvidno, koliko verodostojnosti je pripisovati poročilu v »Slovencu« in ponatisu, ki ga je prinesla »Straža« po »Slovencu«.
—	Društvo upokojenega učiteljstva Slovenije vabi vse upokojence, da s soprogami pristopijo k Učiteljski samopomoči. ki ob smrti izplača zaostalim toli-krat po 2 Din. kolikor je članov. Izjemoma sprejema sedaj Učiteljska samopomoč tudi člane brez ozira na višino starosti. Poslužite se te izredne ugodnosti. ki ugasne z dnem 1. sept. 1925.
—	Komisija prosvetnega ministrstva za reaktiviranie uradnikov. V prosvetnem ministrstvu se je sestavila posebna komisija, ki naj se bavi z reakti-viranjem pod prejšnjo vlado upokojenih ali odpuščenih državnih nameščencev. Za predsednika te komisije je določen g. Hija Maričič. za člane^pa gg. dr. Vlada Marinkovič. Jeremija Živanovič in Laza Kneževič.
—	Na predlog ministra za prosveto Svet. Pribičeviča je kralj podpisal ukaz o številnih odlikovanjih prosvetnih delavcev v naši državi. Med drugimi sta odlikovani z redom Sv. Save V. reda pisatelj Milan P u g e 1 j in skladatelj Lucijan Marija Škerjanc v Ljubljani.
—	II. književna tombola Jugoslo-venske Matice. Pokrajinski odbor Jugo-slovenskei Matice v Ljubljani je razposlal te dni vsem šolskim vodstvom v Sloveniji tombolske karte z vljudno prošnjo, da jih v svojem okolišu razproda. Izvzeta so bila le ona šolska vodstva. na kojih sedežu deluje tudi podružnica Jugoslovenske Matice. Pokrajinski odbor se tem potom obrača do celokupnega slovenskega učiteljstva z vljudno prošnjo, da te tombolske karte tudi v resnici razproda a 3 Din komad med našim narodom. S tem učiteljstvo dvojno koristi, in sicer na eni strani razširi dobro leposlovno berilo med našim ljudstvom, na drugi strani pa podpre delovanje Jugoslovenske Matice, ki pričakuje ravno od književne tombole precej izdaten vir dohodkov. Jugoslovenska Matica je prepričana, da tudi tokrat posveti naše .zgledno učiteljstvo vso svojo idealno vnemo in delavnost Matičnemu delu.
—	Z ozirom na mnoge izražene želje vrši se žrebanje književne loterije v soboto, dne 24. januarja 1925 in bodo prve številke objavljene v vseh listih v ne-
vzorno zidana Luizinska cesta, ki vodi skozi Karlovac v Zagreb. Zgradili so jo Francozi leta 1805. Razkazal nam je Ka-stelan kapelo, tajni hodnik Frankopanbv, muzej in še druge znamenitosti. Prvi je bil na tem gradu iz rodbine Frankopa-nov Bartol Frankopan leta 1338., zadnji Krsta Frankopan leta 1671. Grad je razpadel v 17.—18. stoletju.
Nadvse zanimiva je zgodovina posameznih Frankopanov. N. pr. zgodovina Nikole Frankopana, ki je leta 1615. zazidal živo svojo ženo. ker mu je postala nezvesta z nekim kapetanom. Gladu je morala v zazidani ječi umreti. Videli smo v grajski kapeli tudi klop. ki je narejena iz postelje Krsta Frankopana. v kateri je spal zadnjo noč pred svojim odhodom na Dunaj. Dalje smo videli istotam. kjer je bila nekdaj sodna dvorana, različne železne stolčke, na katere so posadili obdolžence. katere so z mukami prisilili, da so obstali zločin. Zakurili so namreč pod stolčkom in zločinca posadili na istega. Kadar pa ie bil obsojen, so ga v sredi dvorane se nahajajočo odprtino bacili v globino, kjer je umrl gladu, če mu ni bila usoda mila. da se je že pri padcu ubil. V tej votlini so našli Francozi leta 1805. še 600 človeških kosti, katere so pokopali in postavili na mestu sodne dvorane sedanjo kapelico.
S
deljo. dne 25. januarja 1925. Naslednje številke se žrebajo in bodo objavljene v presledkih enega tedna. Šolska vodstva odnosno učiteljstvo prosimo, da eventualne neprodane tombolske karte vrne 20. januarja pisarni Jugoslovenske Matice v Ljubljani. Pred škofijo 21, zneske pa naj se nakaže po priloženi položnici takoj po prodaji tombolskih kart.
— Iz Italije izgnani oziroma odpuščeni učitelji. Naučna uprava je prevzela v državno službo iz Italije izgnane oziroma odpuščene učitelje ter jih porazdelila na prosta mesta. Ukaz o imenovanju prinašamo* na drugem mestu.
NABIRALCEM »ZVONČKOVIH« NAROČNIKOV.
Prvi zvezek »Zvončka« smo poslali tudi onim našhn nabiralcem, ki nam niso javili naročnkov. Poslali smo jim isto število izvodov kot decemberske številke. Iskreno prosimo, naj nam ne vračajo poslanih izvodov, ampak naj jih skušajo čim več razpečati.
Prvega zvezka imamo še precej v zalogi in tudi stavek še stol za vsak slučaj. Prosimo vse naše prijatelje, da hitijo
z naročili.
—k Alojzij Remec, Magda, tragedija ubogega dekleta v dvanajstih scenah. Splošna knjižnica, 46. zvezek. V Ljubljani 1924. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Strani 86. Cena broš. l>in 14, vez. Din 20.
Reinčeva Magda je žaloigra ženske, ki ji ni bilo dano doživeti sreče žene in matere. Dvanajst prizorov meče po bliskovito luč v življenje ubogega dekleta, ki ga je usoda vrgla v svet in naročje moškim, ki jim je bilo samo za njeno telo, za trenuten užitek in so jo potem zavrgli. V krepko pisanih scenah so očrtani s par potezami ti moški: lep, brezsrčen, medicinec. ki za-mami Magdo prvi in jo zapelje — detektiv, ki vidi z veščim očesom njen konec — komisar, ki za kratko zabavo z njo zatisne oči in ušesa — trgovski agent, podla duša, ki jo z obljubo zakona hoče zvabiti k sebi in jo obdolži tatvine, ko se mu ne vda — zvodnik, ki jo proda vlačugarstvu
—	pesnik, ki v blodni noči najde pot k izgubljenki ženske, ki se prodajajo — zdravnik, prvi njen zapeljivec, ki jo po dolgih letih ponižanja in propadanja sreča bedno, zastrupljeno v bolnici. Vsi ti moški so Magdi blizu, ker so si enaki po značaju in načinu občevanja z njo in zunanje telesno podobni onemu, ki ga ljubi še v sanjah in ki ga
—	ni. Zaradi njih zavrača Magda zvesto dušo, mizarja Petra, ki spremlja kakor senca njeno življenje in jo ljubi do konca, a ne najde moči v sebi in razumevanja in ljubezni pri njej, da bi si postala mož dn žena.
Imenovanja in napredovanja.
—i Pomaknjeni so v 2. grupo II. kategorije: Kalan Maks. šolski upravitelj v Brusnicah; Malenšek Josip/ učitelj v Mariboru; Truger Teodora, učiteljica v Kočevju; Ganslmayer Ana, učiteljica v Kočevju; Reisman Angela, učiteljica v Mariboru; Brglez Fran. šolski upravitelj v Čadramu; Planer Albert, učitelj v Studencih; Požar Metod, šolski upravitelj v Bočni.
—i Za šefa kabineta prosvetnega ministrstva je imenovan znani književnik Sima P and u r o v i č , za načelnika pravnega oddelka pa sodnik apelacijskega sodišča v Novem Sadu G j o r g j e Gjorgjevič.
—i Napredovanje. Na predlog ministra prosvete sta imenovana za uradnika 5. skupine 1. kategorije dr. Ivan Karlin, srezki poglavar pri oddelku ministrstva prosvete v Ljubljani in dr. Fran Kos. kustos v narodnem muzeju v Ljubljani.
—i Imenovanja. Na predlog ministra prosvete so imenovani:
V muzeju smo videli Napoleonovo postelj, krasne slike, med njimi sliki maršala Nugenta, deda sedanje lastnice, in njegove žene, hčerke poljskega kralja. — Ko smo si ogledali vse te znamenitosti. priče nekdanje krasote in slave, smo šli isto pot zopet nazaj na Sušak.
Z neumornim Mrovljetom sva hitela na gradsko poglavarstvo po dovoljenje za poset Reke. Po obedu smo šli preko malega mostiča na »italijansko« Reko. Ogledali smo si krasne izložbe, nekaj malenkosti nakupili in se odpeljali s parnikom v Opatijo. Sprehajali smo se tam po divnih lavorovih šetališčih in napisali nekaj neizogibnih razglednic. Naša Marjanca ie nakupila zopet, kakor povsod, kup albumov in kart in že je bil čas za odhod. Prišedši na Sušak, smo še po-večerjali in šli na kolodvor. V največjem navalu nam je Slavko zopet priboril poseben vagon, s katerim smo se udobno, najboljše volje pripeljali 12. avgusta ob 11. dopoldne v Ljubljano.
Po prisrčnem slovesu smo se razšli vsak na svojo stran. — Trdno pa smo si obljubili, da če nam Bog da ljubo zdravje in potrebne pare. hočemo vsako leto zbrati »Mrovijišče« in pohiteti v širni svet!!
Ljubljana, II. moška osnovna šola: za stalnega učitelja Fran Trost, šolski upravitelj v Kranjski gori.
Maribor, II. ženska osnovna .šola: za stalno učiteljico Avgusta Fajgelj, učiteljica na IV. ženski osnovni šoli. Maribor. IV. ženska osnovna šola; za stalno upraviteljico Angela Milčinski. za stalne učiteljice: Marija Farkaš, Kristina Pe-trič. Emilija Kranjc. Berta Brence, Emila Vah, Ida Vodenik in Marija Humek.
Za šolske upravitelje so imenovani: V Kranjski gori Anton Knap. učitelj v Colu pri Vipavi; v Gorenjem Logatcu Fran Mercina. učitelj v Gočah pri Vipavi; v Vinici Ivan Mercina, učitelj v Ložah pri Vipavi; v Planini pri Rakeku Andrej Kenič, učitelj v Zagorju pri Sv. Petru na Krasu; v Rovtah Bogumil Medvešček, učitelj v Dekanih pri Kopru; v Ihanu Vladimir Požar, učitelj, v Planini pri Rakeku; v Sv. Katarini pri Laškem Josip Zaje, učitelj v Sovodnju pri Gorici; za učiteljico Ernestina Zaje; v Uncu pri Rakeku Silvester Cerut, učitelj v Predloki.
Za ostale učiteljice so imenovane: V Kaplji pri Marenbergu Olga Miklavič, učiteljica v Bovcu; v Framu Helena Rau-niher. učiteljica v Sv. llju v Slov. goricah ; v Trbovljah - Vode Angela Bučar-Sitter. učiteljica v Zidanem mostu; v Blanci Pavla Bregatii-Majcen. upok. učiteljica v Prevaljah; v Sv. Ilju v Slov. goricah Rozalija Giriinder-Žabkar, učiteljica v Framu; v Golem Marija Pegan-Šušteršič. učiteljica v Sv. Katarini; v Gorjah Marija Jelenec, učiteljica v Kropi; v Zasipu Amalija Jeglič, učiteljica v Dovjem.
Naša gospodarska organizacija.
—g Učiteljski dom v Mariboru. Popravek: V zadnjem poročilu (štev. 49. »Učit. Tov.«) naj se popravi tiskovna pomota: Učiteljstvo osnovne šole v Laj-tersbergu 110 Din namesto 11 Din! — Članarina in darila: Učiteljstvo osnovne šole na Teznu 30 Din; Davorin Lesjak, Ruše. 20 Din; učiteljstvo na Kapli (M. Sadnekova. H. Matela. O. Hudales a 10 Din) = 30 Din; Stanko Vičič. nadučitelj in Slava Maučnikova v Puščavi a 10 Din — 20 Din; Lea Rottova, učiteljica v Jur-kloštru 10 Din: Marta Plavšak st.. Marta Plavšak ml., Ana Lapornik, Marija Omerza, Marija Windischer, Franja Drnovšek. Vanda Andoljšek, vse v Trbovljah a 10 Din = 70 Din; učiteljski zbor deške osnovne šole v Trbovljah 49 Din; Posojilnica v Središču 100 Din; Preželj Ivana, Kokot Ljudevit, Gajšek Marija, Vadnal Fran. Gajšek Simon, vsi v Dobo-vi, a 5 Din — 25 Din; Leopold in Marija Čulk. Ivana Schneider, Cezanjevci, a 15 Din = 45 Din; šolsko vodstvo Sv. Duh v Halozah 20 Din; šolsko vodstvo Sv. Marko niže Ptuja 55 Din; Slavko Jelene. Stanjevci (Prekmurje) 10 Din; Vendel Lippai. nadučitelj. Prosenjakovci (Prekmurje) 20 Din; Koloman Vuk, učitelj. Bodonci (Prekmurje) 20 Din; šolsko vodstvo Sv. Jurij v Slov. goricah 40 Din; učiteljstvo osnovne šole v Bakovcih (Prekmurje) 20 Din: učiteljstvo meščanske šole v Slovenjgradcu. in sicer Šent-jurc Ferdo. ravnatelj, Živko Vinko. Sov-re Karel. Vrane Ernest, Dobernik Simon, Jurančič Bogdan, učitelji in Ivanec Vida, učiteljica, a 10 Din = 70 Din; učiteljstvo osnovne šole v Podgorju pri Slovenjgradcu 20 Din; mestna deška osnovna šola v Ptuju 90 Din; Tilka Le-ckerjeva. Št. Vid-Grobelno. 10 Din; Savinjsko učiteljsko društvo 207 Din. nabranih o priliki zborovanja v Orli vasi pri licitaciji »krampusa«. ki ga je društvu poklonila tovarišica ga. Cizej-Briš-nikova; učiteljsko društvo za Mežiško dolino 400 Din: učiteljski zbor dekliške osnovne šole Trbovlje-Vode 55 Din. — Za »Ganglov kamen« so darovali: učiteljski zbor na Bregu pri Ptuju 50 Din; učiteljsko društvo za Mežiško dolino 110 Din; R. Zupanek. upravitelj šole v Novi cerkvi pri Celju 1 obveznico 7% državnega posojila a 100 Din (IX. 1922), skupaj z zadnjič izkazanimi 9396 Din, danes 9656 Din. Vsem darovalcem in da-rovalkam prav iskrena hvala! Da bi našli še mnogo posnemovalcev! Tovariši in tovarišice! Prepričan sem. da ima še mnogokateri izmed nas obveznico 7% državnega posojila; darujte jih za novo leto našemu prepotrebnemu domu! Prepričan sem pa tudi. da bi se pri marsikaterem izmed naših znancev1 - lajikov dala dobiti taka obveznica'; trkajte na vrata in odprla se Vam bodo; potrudite se malo in nabirajte jih ter nam jih pošljite! — Odprtih rok čaka Učiteljski dom novoletnih daril! (Zamudniki na »Prek-
murskih narodnih pravljicah« odzovite se!) — V Mariboru, dne 15. dec. 1924. — M. Kožuh, blagajnik._
Obrambni vestnik.
—ob V obrambo učiteljskega stanu.
Dovoli, tovariš urednik, da se v obrambo našega stanu oglasim v stanovskem glasilu in opozorim tovariše po mestih, ki ne poznajo tako razmer na deželi in ne »pilpogačice«, ki skrivoma koketirajo z našimi politikujočimi duhovniki, v javnosti pa hočejo vejlati za odločne naprednja-ke. Je pa nekaj častnih izjem med našo duhovščino. ki pojmuje naš poklic. Ne sodim tako pavšalno o duhovnikih kakor oni o učiteljih. Povdariti pa moram, da odločajo pri pisavi klerikalnih listov, osobito pri »Domoljubu« le duhvniki, za to so tudi ti odgovorni za vse surove, lažnice in pobalinske izraze in sumničenja, ki jih prinaša »Domoljub« teden za tednom na naslov liberalnih učiteljev. Učitelj je po »Domoljubu« špijon, narodni odpadnik, zagovornik državnih tatov, propagator razbojniške Orjune, pijanec, brezverec itd. Ljudstvo naj se liberalnega učitelja boji na cesti, vlakih in po gostilnah, naj se mu umika, kar pa govori v šoli, naj otroci povedo doma, starši pa imajo dolžnost povedati v župnišču, da pride obračun. Neki duhovnik na Gorenjskem je celo pridigoval v tem smislu v cerkvi.
Skrajno predrzno je, da govori o učiteljskih značajih list, ki je vedno živel le od denuncijanstva in črnožoltih okrožnic ter prizadejal toliko bridkih ur učiteljem že v ranjki Avstriji. In kdo je bil večji denuncijant kakor duhovščina pod zloglasnim Koroščevim režimom? Ali rti duhovščina letala od Poncija do Pilata, da prežene neljube šolnike in jih gmotno in duševno ubije? Ali je odločevala pri slučaju Dequal ljudska volja ali dekan? Ljudje, ki so živeli le od denuncijanstva, bi morali molčati kot grob. — Ali naša vlada res še ne ve, kje je leglo vse huj-skarije in nezadovoljnosti? Ali sme duhovščina po drugih državah tudi tako blatiti učitelje — državne uslužbence — kakor pri nas? — Zakaj se pusti glavne hujskače na svojih mestih — z uradni-štvom pa naj bi se igrala vsakokratna vlada?
»Domoljuba« je na deželi na cente. V roke prihaja tudi otrokom in celo otroci raznašajo po več krajih iz župnišč ali pošte domov. Kako vpliva pisava na mlado otroško dušo, če čitajo starši ali otrok sam take psovke, naperjene na učitelja-vzgojitelja, o tem si je na jasnem vsakdo. Sploh opažam, da pišejo nasprotniki našega stanu vsako malenkost v svoje liste. Zato pozivam cenjene tovariše, naj ravno tako reagirajo na vsak napad tudi v dnevnikih ali tednikih, da bo o vsem informirana tudi ostala javnost Našo organizacijo pa naprošam naj izposluje, da vselej priobčijo take dopise vsi napredni listi. Prepričan sem, da imajo tovariši na koše gradiva, ki bi služilo v ilustracijo, da izzivajo in hujskajo ljudstvo na naš stan le duhovniki, vsa! se pišejo vsi listi pod n.ii-hovo kontrolo._
Učiteljski pravnik.
—§ Povišica za višjo stopnjo polo-žajne plače se izplača od dneva zapalo-sti in ne od dneva priznanja. Glavna kontrola br. 31.745. 2. oktobra 1924. go-dine Beograd. Gospodinu Ministru Prosvete. Odelenje za osnovnu nastavu. Glavna Kontrola na opštoj sednici raz-motrila je predstavku Gospodina Ministra Prosvete Br. 19.583 od 3. septembra 1924. godine o tome, da bi profeso-rima i učiteljima trebalo priznati da se kretanje po grupama automatski vrši i da im prema tome treba priznati pravo na platu veče grupe ne od dana Ukaza rešenja. več od dana kada prema zakonu i uredbi ispune uslove za prevodenje u v i š j u g r u p u pa je našla: da se unapredenje profesora i učitelja iz nižih u višje grupe prema uslovima koji se za njih naročito uredbom o razvrstavanju predvidaju i raszlozima izloženim od strane Gospodina Ministra mogu vršiti automatski to jest priznati im pravo na nove veče prinadležnosti ne od danta rešenja ili ukaza več od dana sticanja prava na unapredeno prevodenje u više grupe odnosno od L istog ili 1. nared-nog meseca u smislu čl. 106./II. Zakona o činovnicima i ostalim državnim služ-benicima gradanskog reda. O ovoj od-luci Glavna Kontrola ima čast izvestiti Gospodina Ministra radi znanja i upravljanja. Iz opšte sednice Glavne Kontrok 27. IX. 1924. godine. — Vršilac dužnosti Predsednik Glavne Kontrole Mil. M. Vu-kičevic s. r. — Delovodja Računoispitač Laz. M". Durič s. r.
—§ Prenos poslov prosvetnega ministrstva na šefa prosvetnega oddelka v Ljubljani.
Ministarstvo Prosvete Kraljevine Srba. Hrvata i Slovenaca. Opšte Odele-nje P. br. 13.843. 11. decembra 1924. go-dine Beograd. Na osnovu čl. 28. UreJbe o uredenju Ministarstva Prosvete čl. 15.. 52.. 71.. 110.. 135 i 156. zakona o činovnicima i ostalim državnim službe-nicima gradanskog reda ovlaščujem: šefa Odelenja Ministarstva Prosvete u Ljubljani da može donositi odluke: 1. o postavljanju činovnika pomočnih i pri-vremenih grupa kao i ostalih državnih službenika: 2. o premeštenju činovnika pripravnih i pomočnih grupa kao i ostalih državnih službenika: 3. o prevodenju svili činovnika i ostalih državnih službenika na stariji stepen plate kao i odluke o prevodenju činovnika pomočnih grupa i ostalih državnih službenika u višu grupu; 4. o pravu na penziju i p e n z i j s k e p r i -
n a d 1 e ž n o s t i državnih službenika i njihovih porodica; 5 o prestanku službe na osnovu i u smislu čl. 135. zakona o činovnicima i ostalim državnim službenicima gradanskog reda; 6. o odobravanju odmora u smislu čl. 109. zakona o činovnicima kao i odluke o odsustyovanju po privatno m poslu do 40 dana a o b o-1 o v a n j u do 3 mesece. — Ministar Prosvete: Pribičevič s. r.
UČITELJSKA TISKARNA JE IZDALA SLEDEČE TISKOVINE:
1.	Prošnjo za povišico.
2.	Uverenje o službeni dobi in službovanju k prošnji za povišico.
3.	Rešenje, k prošnji za povišico in za penzijo.
4.	Prošnfe za železniške legitimacije: A za aktivne državne uradnike; B za upokojence; C za rodbinske člane (vdove in sirote) državnih uradnikov.
5.	Službeno razpredelnico, k prošnji za službeno mesto.
učiteljskih služb v mariborski
Razpis
RAZPIS STALNIH UČNIH MEST NA OSNOVNIH ŠOLAH.
Na osnovnih šolah v Sloveniji se razpisujejo nastopna stalna učna mesta, in sicer:
B. Mariborska oblast.
I. Šolski okraj Celje-mesto.
a)	na šestrazredni deški osnovni šoli s 4 vzporednicami v Celju dve učni mesti za učitelja:
b)	na šestrazredni dekliški osnovni šoli s tremi vzporednicami v Celju dve učni mesti za učiteljici.
II. Šolski okraj Celje-okolica.
a)	na dvorazredni osnovni šoli v Blagovni eno učno mesto za učiteljico;
b)	na sedemrazredni deški okoliški šoli s 5 vzporednicami v Celju dve učni mesti za učitelja;
c)	na štirirazredni osnovni šoli v Dramljab eno učno mesto za učitelja in dve učni mesti za učiteljici;
č) na petrazredni deški osnovni šoli pri Sv. Juriju ob juž. železnici eno učno mesto za učitelja;
d)	na dvorazredni osnovni šoli v Kalobju učno mesto za učitelja-upravitelja in učno mesto za učiteljico;
e)	na petrazredni osnovni šoli v Ljubečni «no učno mesto za učitelja;
f)	na trirazredni osnovni šoli pri Sv. Lovrencu pod Prožinom eno učno mesto za učitelja ali učiteljico;
g)	na šestrazredni osnovni šoli v Št. Pavlu pri Preboldu eno učno mesto za učitelja:
h)	na petrazredni osnovni šoli v Teharjih dve učni mešti za učitelja, event. eno učno mesto za učitelja in eno za učiteljico;
i)	na šestrazredni osnovni šoli z 2 vzporednicama v Vojniku eno učno mesto za učitelja in eno učno mesto za učitelja ali učiteljico;
j) na petrazredni osnovni šoli v Žalcu dve učni mesti za učitelja in eno učno mesto za učiteljico.
III. Šolski okraj Gornja Radgona.
a)	na štirirazredni osnovni šoli pri Sv. Dubu na Stari gori učno mesto za učitelja-upravitelja;
b)	na šestrazredni osnovni šoli z 2 vzporednicama pri Sv. Petru tik Radgone eno^ učno mesto za učitelja ali učiteljico;
c)	na petrazredni osnovni šoli v Kapeli učno mesto za učitelja ali učiteljico;
č) na štirirazredni osnovni šoli z 1 vzporednico v Miethsdoriu eno učno mesto za učiteljico:
d)	na štirirazredni osnovni šoli v Negovi eno učno mesto za učiteljico;
e)	na trirazredni osnovni šoli na Ščavnici eno učno mesto za učiteljico.
IV. Šolski okraj Gornji grad.
a)	na trirazredni osnovni šoli na Gorici eno učno mesto za učitelja;
b)	na trirazredni osnovni šoli v Ksaveriju er.o učno mesto za učiteljico;
c)	na štirirazredni osnovni šoli na Ljubnem eno učno mesto za učitelja in eno učno mesto za učiteljico;
č) na dvorazredni osnovni šoli v Lučah eno učno mesto za učiteljico;
d)	na štirirazredni osjjovni šoli v Mozirju eno učno mesto za učitelja in eno učno mesto za učiteljico;
e)	na dvorazredni osnovni šoli v Novi Štifti učno mesto za učitelja-upravitelja in učno mesto za učiteljico;
f)	na štirirazredni osnovni šoli na Rečici "eno učno mesto za učitelja in eno učno mesto za učiteljico;
g)	na enorazredni osnovni šoli v Solčavi učno mesto za učitelja-upravitelja;
h)	na trirazredni osnovni šoli v Šmartnem ob Dreti eno učno mesto za učitelja ali učiteljico.
V. Šolski okraj Konjice.
a)	na šestrazredni osnovni šoli v Čadramn eno učno mesto za učitelja;
b)	na trirazredni osnovni šoli pri Sv. Jerneju eno učno mesto za učiteljico;
c)	na enorazredni osnovni šoli pri Sv. Joštu ■a Kozjaku učno mesto za učitelja-upravitelja;
č) na šestrazredni deški osnovni šoli v Konjicah eno učno mesto za učitelja;
d)	na šestrazredni dekliški osnovni šoli v Konjicah eno učno mesto za učiteljico;
e)	na šestrazredni osnovni šoli v Ločah eno učno mesto za učitelja;
{) na enorazredni osnovni šoli v Rakovcu učno mesto učitelja- upravitelja:
g)	na enorazredni osnovni šoli na Resnlku učno mesto za učitelja-upravitelja;
h)	na enorazredni osnovni šoli v Skomarju učno mesto za učitelja-upravitelja;
i)	na trirazredni osnovni šoli v Špltallču eno učno mesto za učiteljico;
j) na petrazredni osnovni šoli v Vitanju eno učno mesto za učitelja.
VI. Šolski okraj Kozje.
a)	na trirazredni osnovni šoli na Bučah eno učno mesto za učiteljico;
b)	na štirirazredni osnovni šoli v Dobju eno učno mesto za učitelja;
c)	na dvorazredni osnovni šoli v Koprivnici učno mesto za učitelja-upravitelja in učno inesto za učiteljico;
č) na triTazredni osnovni šoli v Kozjem dve učni mesti za učiteljici;
d)	na enorazredni osnovni šoli v Pečicah učno mesto za učitelja-upravitelja;
e)	na petrazredni osnovni šoli pri Sv. Petru pod Sv. gorami eno učno mesto za učitelja in eno učno mesto za učtteljico:
f)	na štirirazredni osnovni šoli v Pitštaaju eno učno mesto za učitelja;
g)	na trirazredni osnovni šoli v Podčetrtku eno učno mesto za učiteljico;
h)	na trirazredni osnovni šoli v Prevorju učno mesto za učitelja-upravitelja in dve učni mesti za učiteljici;
i)	na trirazredni osnovni šoli pri Sv. Vidu pri Planini eno učno mesto za učiteljico;
j) na enorazredni osnovni šoli v Virštanju učno mesto za učitelja-upravitelja;
k) na dvorazredni osnovni šoli v Zagorju eno učno mesto za učiteljico.
VII. Šolski okraj Sv. Lenart v Slov. goricah.
a)	na petrazredni osnovni šoli pri Sv. Ani v Slov. goricah eno učno mesto za učitelja in eno učno mesto za učiteljico;
b)	na petrazredni osnovni šoli pri Sv. Antonu v Slov. goricah eno učno mesto za učiteljico:
c)	na petrazredni osnovni šoli pri Sv. Benediktu v Slov. goricah dve učni mesti za učitelja in eno učne mesto za učiteljico;
č) na petrazredni osnovni šoli z 1 vzporednico pri Sv. Juriju v Slov. goricah dve učni mesti za učitelja in eno učno mesto za učiteljico;
d)	na petrazredni osnovni šoli pri Sv. Lenartu v Slov. goricah eno učno mesto za učitelja in eno učno mesto za učiteljico;
e)	na štirirazredni osnovni šoli pri Mariji Snežni eno učno mesto za učitelja in eno učno mesto za učiteljico:
f)	na petrazredni osnovni šoli pri Sv. Ru-pertu v Slov. goricah eno učno mesto za učitelja;
g)	na štirirazredni osnovni šoli pri Sv. Trojici v Slov. goricah učno mesto za učitelja-upra-
vrtelja. eno učno mesto za učitelja in eno učno mesto za učiteljico.
VIII.	Šolski okraj Ljutomer.
a)	na trirazredni osnovni šoli v Cezanjevcih eno učno mesto za učiteljico:
b)	na trirazredni osnovni šoli na Cvenu eno učno mesto za učiteljico:
c)	na šestrazredni osnovni šoli z 1 vzporednico pri Sv. Križu pri Ljutomeru eno učno mesto za učiteljico;
č) na petrazredni deški osnovni šoli /. I vzporednico v Ljutomeru eno učno mesto za učitelja:
d)	na petrazredni dekliški osnovni šoli z 1 vzporednico v Ljutomeru eno učno mesto za učiteljico;
e)	na petrazredni osnovni šoli z 1 vzporednico pri Mali Nedelii eno učno mesto za učitelja ali učiteljico;
f)	na dvorazredni osnova' šoli na Stari cesti eno učno mesto za učiteljico:
g)	na trirazredni osnovni šoli v Veržejti učno mesto za učitelja-upravitelja;
h)	na trirazredni osnovni šoli v Vučji vasi eno učno mesto za učiteljico.
IX.	Šolski okraj Marenberg.
a)	na enorazredni osnovni šoli pri Sv. Antonu na Pohorju učno mesto za učitelja-upravi-telia:
b)	na enorazredni osnovni šoli v Breznu ob Dravi učno mesto za učitelja-upravitelja:
c)	na enorazredni osnovni šoli pri Sv. Jerneju nad Muto učno mesto za učitelja-upravitelja;
č) na štirirazredni osnovni šoli na Kapli učno mesto učitelja-upravitelja. eno učno mesto za učitelja in eno učno mesto za učiteljico;
d)	na šestrazrčdni osnovni šoli z 1 vzporednico v Marenbergu eno učno mesto za učitelja;
e)	na štirirazredni osnovni šoli z 1 vzporednico na Muti eno učno mesto za učitelja in eno učno mesto za učiteljico;
f)	na dvorazredni osnovni šoli pri Sv. Ož-baltu ob bravi eno učno mesto za učiteljico;
g)	na enorazredni osnovni šoli pri Sv. Primožu na Pohorju učno mesto za učitelja-upravitelja;
h)	na trirazredni osnovni šoli na Remšniku učno mesto za učitelja-upravitelja. eno učno mesto za učitelja in eno učno mesto za učiteljico;
i)	na dvorazredni osnovni šoli v Trbonjah eno učno mesto za učiteljico;
Književnost in umetnost.
Priporočamo vse spodaj navedene knjige v nabavo uCIteljstvu in Šolam, posebno pa tolarskim, vsem javnim ljudskim in društvenim ter u<iteljsklm>strokovnim knjižnicam. Vse tu navedene knjige se naročajo tudi lahko potom Učiteljske knjigarne v LJubljani, FranMkanska ulica, Stev. 6.
—k Tisoč in ena noč. I. zvezek. Za odrasle Priredil Andrej Rape. Izdala in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Strani 325. Cena elegantno vezani knjigi z okusno izdelano naslovno stranjo v barvotisku Dm 50.
v eni noči ne morete prebrati knjige, kakor bi jo rad vsakdo, ki prične knjigo citati. Andrej Rape nam je podal že eno knjigo »Tisoč in ena noč«, ki je namenjena za mladino, katera prav rada posega po knjigi in jo z velikim zanimanjem čita. Sedaj je pričel izdajati še »Tisoč in ena noč« za odrasle, ki po svoji zanimivosti prav nič ne zaostaja za mladinsko izdajo temveč jo v veliki meri prekaša. Izdaja bo obsegala 8—12 zvezkov, vendar je vsak zvezek^ za se celota in zvezki niso v neposredni zvezi med seboj. Posebno se odlikuje knjiga v tem, ker dviga bralca v moralnem in duhovnem ozrru in so v lepi obliki podana tudi takozvana »pikantna« mesta. Prvi zvezek obsega od ene do štirideseto noč. Knjiga je lepo ilustrirana. Na čelu je slika v lepem barvotisku, poleg tega je pa tudi v notranjosti1 bo-
j) na enorazredni osnovni šoli v Vratih učno mesto za učitelja-upravitelja;
k) na dvorazredni osnovni šoli v Vuhiedu učno mesto za učitelja-upravitelja;
'0 na štirirazredni osnovni šoli v Vuzenlci eno učno inesto za učitelja in eno učno mesto za učiteljico.
X. Šolski okraj Maribor-mesto.
a)	na i. petrazredni deški osnovni šoli s 3 vzporednicami v Mariboru dve učni mesti za učitelja ali učiteljici;
b)	na iv. šestrazredni deški osnovni šoli s 3 vzporednicami v Mariboru eno učno mesto za nčitelja in eno učno mesto za učitelja ali učiteljico;
c)	na i. šestrazredni dekliški osnovni šoli z 2 vzporednicama v Mariboru eno učno mesto za učiteljico;
č) na ii. petrazredni dekliški osnovni šoli z 1 vzporednico v Mariboru eno učno mesto za učiteljico;
d)	na pom. šoli v Mariboru eno učno mesto za učitelja ali učiteljico.
XI. Šolski okraj Maribor-okollca.
1.	Desni breg.
a)	na dvorazredni osnovni šoli pri Devici Mariji v Brezju eno učno mesto za učiteljico;
b)	na dvorazredni osnovni šoli v Dobrov-cah eno učno mesto za učiteljico;
c)	na dvorazredni osnovni šoli v Letanu učno mesto za učitelja-upravitelja in učno mesto za učiteljico;
č) na petrazredni osnovni šoli z 1 vzporednico pri Sv. Lovrencu na Pohorju eno učno mesto za učitelja in eno učno mesto za učiteljico;
d)	na dvorazredni osnovni šoli' pri Sv. Marjeti na Drav. polju učno mesto za učitelja-upra-vitelja;
e)	na dvorazredni osnovni šoli v Reki eno učno mesto za učiteljico.
2.	Levi breg.
a)	na dvorazredni osnovni šoli pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu z ekspozituro v Gradišču učno mesto za učitelja-upravitelja in eno učno mesto za učiteljico;
b)	na petrazredni osnovni šoli z 1 nemško vzporednico v Št. llju v Slov. goricah eno učno mesto za učitelja in eno učno mesto za učiteljico;
c)	na petrazredni osnovni šoli pri Sv. Jakobu v Slov. goricah eno učno mesto za učitelja in eno učno mesto za učiteljico;
č) na petrazredni osnovni šoli v Jarenini eno učno mesto za učitelja;
d)	na dvorazredni osnovni šoli z 1 vzporednico pri Sv. Križu nad Mariborom učno mesto za učitelja-upravitelja in učno mesto za učiteljico;
e)	na dvorazredni osnovni šoli v Zg. Sv. Kungoti, eno učno mesto za učiteljico;
I) na šestrazredni osnovni šoli s 4 vzporednicami v Lajtersbergu-Krčevinl eno učno mesto za učiteljico;
g)	na štirirazredni osnovni šoli pri Sv. Marjeti ob Pesnici eno učno mesto za učitelja;
h)	na trirazredni osnovni šoli pri Sv. Martinu pri Vurbergu eno učno mesto za učiteljico:
i)	na trirazredni deški osnovni šoli pri Sv. Petru pri Mariboru eno učno mesto za učitelja;
j) na petrazredni osnovni šoli v Selnici ob Dravi eno učno mesto za učiteljico;
k) na dvorazredni osnovni šoli z X vzporednico na Sladkem vrhu učno mesto za učitelja-upravitelja in eno učno mesto za učiteljico:
1) na trirazredni osnovni šoli v Svečlni 1 učno mesto za učitelja in 1 učno mesto za učiteljico;
m) na dvorazredni osnovni šoli v Žitecki vasi učno mesto za učitelja-upravitelja in učno mesto za učiteljico;
n) učno mesto za stalnega okr. pom. učitelja za šolski okraj Maribor.
XII. Šolski okraj Ormož.
a)	na štirirazredni osnovni šoli z 1 vzporednico pri Sv. Bolfenku na Kogu 1 učno mesto za učitelja;
b)	na štirirazredni osnovni šoli pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji eno učno mesto za učiteljico ;
c)	na petrazredni osnovni šoli pri Sv. Miklavžu učno mesto za učitelja-upravitelja in 1 učno mesto za učitelja;
č) na trirazredni osnovni šoli1 na Runču učno mesto za učitelja-upravitelja in 1 učno mesto za učiteljico;
d)	na petrazredni osnovni šoli v Svetinjah 1 učno mesto za učitelja in 1 učno mesto za učiteljico.
XIII. Šolski okraj Ptuj-okollca.
a)	na šestrazredni osnovni šoli pri Sv. Andražu v Halozah 2 učni mesti za učitelja in 1 učno mesto za učiteljico;
b)	na sedemrazredni osnovni šoli z 1 vzporednico pri Sv. Barbari v Halozah učno mesto za učitelja-upravitelja in 2 učni mesti za učitelja;
c)	na dvorazredni osnovni šoli pri Sv. Duhu v Halozah učno mesto za učitelja-upraviitelja;
gato ilustrirana s prav posrečenimi ilustracijami našega priznanega ilustratorja Ivana Erbež-nika. Ako hočete napraviti najlepše božično darilce svojim znancem in prijateljem, kuprte jim Tisoč in ena noč«, pa tudi za knjžnice je to čtivo, ki bo šlo iz rok v roke; od inteligenta do preprostega bralca bodo vsi radi posegali po njej. Knjiga je vezana v trpežno platno.
CENE TISKOVIN ZA POVIŠICO. ŽEL.
LEGITIMACIJO L DR.:
1.	Prošnja za povišico 75
para.
2.	Uverenje o službeni dobi in službovanju k prošnji za povišico 50 para
3.	R e š e n j e . k prošnji za povišico in penzijo 50 para.
4.	Prošnje za železniške legitimacije: Formular A, B ali C a 50 para.
5.	Službena razpredelnica, k prošnji za službeno mesto 75 para
Tiskovine .ie naročati v Učiteljski tiskarni. Ljubljana.
oblasti.
č) na šestrazredni osnovni šoli na Hajduii 1 učno mesto za učitelja;
d)	na štirirazredni osnovni šoli pri Sv. Ločencu na Dravskem polju 1 učno mesto za učitelja ali učiteljico;
e)	na šestrazredni osnovni šoli pri Lovrencu v Slov. goricah 1 učno mesto za učitelja in 1 učno mesto za učiteljico;
f)	na šestrazredni osnovni šoli z 2 vzporednicama pri Sv. Marku niže Ptuja 2 učni mesti za učitelja Jn 1 učno mesto za učiteljico;
g)	na petrazredni osnovna šoli z 1 vzporednico v Novi cerkvi 1 učno mesto za učitelja in 1 učno mesto za učiteljico;
h)	na trirazredni osnovni šoki na Polenšaku učno mesto za učitelja-upravitelja;
i)	na šestrazredni dekl. osnovni šoli v Ptuju-okolica 1 učno mesto za učiteljico;
j) na trirazredni osnovni šoli v Vurbergu 1 učno mesto za učitelja ali učiteljico.
XIV. Šolski okraj Rogatec.
a)	na trirazredni osnovni šoli pri Sv. Juriju pod Donatom učno mesto za učitelja-upravitelja :
b)	na štirirazredni osnovni šoli z 1 vzporednico pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini 1 učno mesto za učiteljico;
c)	na štirirazredni osnovni šoli v Rogatcu 1 učno mesto za učitelja;
č) na trirazredni osnovni šoli pri Sv. Roku ob SotH 1 učno mesto za učitelja in 1 učno mesto za učiteljico;
d)	na štirirazredni osnovni šoli z 1 vzporednico v 2etalah eno učno mesto za učitelja.
XV. Šolski okraj Slovenjgradec.
a)	na štirirazredni osnovni šoli v Št. Ilju pod Turjakom 1 učno mesto za učitelja in 1 učno mesto za učiteljico;
b)	na šestrazredni osnovni šoli z 1 vzporednico v Slovenjgradcu 1 učno mesto za učitelja in 2 učni mesti za učiteljici;
c)	na enorazredni osnovni šoli v Šmikiavžu učno mesto za učitelja-upravitelja;
č) na enorazredni osnovni šoli v Št Vidu nad Valdekom učno mesto za učitelja-upravitelja.
XVI. Šolski okraj Slovenska Bistrica.
a)	na petrazredni osnovni šoli z 1 vzporednico v Črešnjevcu dve učni mesti za učitelja in eno učno mesto za učiteljico;
b)	na petrazredni osnovni šoli v Laporju eno učno mesto za učiteljico;
c)	na šestrazredni osnovni šoli v Makolali eno učno mesto za učitelja in dve učni mesti za učiteljici;
č) na trirazredni osnovni šoli pri Sv. Martinu na Pohorju dve učni mesti za učiteljici:
d)	na šestrazredni osnovni šoli z 2 vzporednicama v Poljčanah eno učno mesto za učitelja in dve učni mesti za učiteljici;
e)	na štirirazredni osnovni šoli v Spodnji Polskavl z dvorazredno podružnico na Prager-skem dve učnii mesti za učitelja in dve učni mesti za učiteljici;
0 na petrazredni deški osnovni šoli v Slov. Bistrici učno mesto za učitelja-upravitelja in dve učni mesti za učitelja;
g) na dvorazredni osnovni šoli pri Sv. Ven-česlu eno učno mesto za učiteljico.
XVII. Šolski okraj Šmarje.
a)	na dvorazredni osnovni šoli pri Sv. Emi eno učno mesto za učiteljico;
b)	na dvorazredni osnovni šoli v Loki pri Žusmu učno mesto za učitelja-upravitelja;
c)	na petrazredni osnovni šoli v Ponikvi ob juž. žel. eno mesto za učitelja;
č) na trirazredni osnovni šoli v Pristavi učno mesto učitelja-upravitelja in eno učno mesto za učiteljico;
d)	na šestrazredni osnovni šoli s 3 vzporednicami v Šmarju pri Jelšah eno učno mesto za učitelja in eno učno mesto za učiteljico.
XVin. Šolski okraj Šoštanj.
a)	na dvorazredni osnovni šoli pri Sv. Andražu pri Velenju eno učno mesto za učiteljico;
b)	na dvorazredni osnovni šoli v Št. Ilju pri Velenju učno mesto za učitelja-upravitelja in učno mesto za učiteljico;
c)	na dvorazredni osnovni šoli v Št Janžu na Vinski gori eno učno mesto za učiteljico;
č) na enorazredni osnovni šoli na Plešivcu učno mesto za učitelja-upravitelja;
d)	na enorazredni osnovni šoli v Škalskih Cirkovcah učno mesto za učitelja-upravitelja;
e)	na šestrazredni osnovni šoli s 4 vzporednicami v Šoštanju z ekskurendno šolo v Ravnah tri učna mesta za učitelje in tri učna mesta za učiteljice;
f)	na štirirazredni osnovni šoli v Šmartnem ob Pakl z ekskuredno šolo v Skornetn eno učno mesto za učiteljico;
g)	na šestrazrednii osnovni šoli z 1 vzporednico v Velenju eno učno mesto za učitelja in dve učni'mesti za učiteljici;
h)	na enorazredni osnovni šoli v Zavodnjem učno mesto za učitelja-upravitelja.
XIX. Šolski okraj Vransko.
a)	na šestrazredni osnovni šoli v Braslov-čah eno mesto za učitelja;
b)	na štirirazredni osnovni šoli z 1 vpored-nico pili Sv. Jurju ob Taboru dve učni mesti za učitelja in eno učno mesto za učiteljico;
c)	na dvorazredni osnovni šoli v Lokah pri Sv. Juriju ob Taboru učno mesto za učitelja-upravitelja in učno mesto za učiteljico;
č) na dvorazredni osnovni šoli v Orli vasi učno mesto za učitelja upravitelja;
d)	na šestrazredni osnovni šoli z 2 vzporednicama na Vranskem eno učno mesto za učitelja ali učiteljico.
XX. Šolski okraj Prevalje.
a)	na petrazredni osnovni šoli s 3 podružnicami v Črni: eno učno mesto za uflitelja in eno učno mesto za učiteljico v Črni: eno učno mesto za učiteljico na podružnici v Podpeči;
b)	na šestrazredni osnovni šoli s 3 vzporednicami v Prevaljah eno učno mesto za učiteljico;
c)	na enorazredni osnovni šoli v Št. Danijelu nad Prevaljami učno mesto za učitelja-upra-vitelja;
č) na enorazredni osnovni šoli na Ojstrici nad Dravogradom učno mesto za učitelja-upravitelja;
d)	na enorazredni osnovni šoli na Holmcu-Tunel učno mesto za učitelja-upravitelja;
e)	na enorazredni osnovni šoli na Strojni nad Prevaljami učno mesto za učitelja-upravitelja:
XXI. Prekmurje.
1. Srez Dolnja Lendava.
a)	na šestrazredni rimskokatoliški osnovni šoli v Bogojini učno mesto za učitelja-upravite-lja, eno učno mesto za učitelja in eno učno mesto za učiteljico;
b)	na dvorazredni rimskokatoliški osnovni šoli z madjarskitn učnim jezikom in z 1 slovensko vzporednico v Čentibi učno mesto za učitelja-upravitelja;
c)	na petrazredni rimskokatoliški osnovni šoli z madjarskim učnim jezikom in s 3 slovenskimi vzporednicami v Dobrovnlku učno mesto za učitelja-upravitelja. dve učni mesti za učitelja in eno učno mesto za učiteljico;
č) na dvorazredni rimskokatoliški osnovni šoli z madjarsloim učnim jezikom v Gabrju učno mesto za učitelja-upravitelja in učno mesto za učiteljico;
d)	na trirazredni državni osnovni šoii v Gančanib eno učno mesto za učiteljico;
e)	na dvorazredni rimskokatoliški osnovni šoti v Gomilici učno mesto za učitelja - upravitelja;
I) na dvorazredni rimskokatoliški1 osnovni šoli z madjarskim učnim jezikom v Kapel učno mesto za učitelja-upravitelja in učno mesto za učiteljico;
g) na dvorazredni rimskokatoliški osnovni šoli v Kobilju učno mesto za učitelja-upravitelja;
h)	na dvorazredni rimskokatoliški osnovni šoli v Lipovcih učno mesto za učitelja-upravitelja in učno mesto za učiteljico;
i)	na dvorazredni rimskokatoliški osnovni šoli v Mali Poljani učno mesto za učitelja-upra-vitelja;
j) na dvorazredni rimskokatoliški osnovni šoli z madjarskim učnim jezikom v Peteševcib učno mesto za učitelja-upravitelja in učno mesto za učiteljico;
k) na dvorazredni rimskokatoliški osnovni šoli z madjarskim učnim jezikom v Radmožancih učno mesto za učitelja-upravitelja in učno mesto za učiteljico;
1) na štirirazredni rimskokatoliški osnovni šoli z 1 vzporednico v Srednji Bistrici učno mesto za učitelja-upravitelja in eno učno mesto za učiteljico;
m) na dvorazredni rimskokatoliški osnovni šoli v Trnju eno učno mesto za učiteljico;
n) na šestrazredni rimskokatoliški osnovni šoli z 2 vzporednicama v Turnlšu eno učno mesto za učitelja in dve učni mesti za učiteljici;
o) na trirazredni rimskokatoliški osnovni šoli v Veliki Poljani učno mesto za učitelja-upravitelja, eno učno mesto za učitelja in eno učno mesto za učiteljico;
p) na enorazredni rimskokatoliški osnovni šoli z madjarskim učnim jezikom v Zamostju učno mesto za učitelja-upravitelja:
2. Srez Murska Sobota.
a)	na enorazredni državni osnovni šoli v Adrijancih učno mesto za učitelja-upravitelja;
b)	na enorazredni občinski osnovni šoli v Andrejclh učno mesto za učitelja-upravitelja;
c)	na trirazredni državni osnovni šoli v Bakovcih učno mesto za učitelja-upravitelja in eno učno mesto za učiteljico:
č) na dvorazredni evangeljski osnovni šoli v Bodoncih učno mesto za učitelja-upravitelja in učno mesto za učiteljico;
d)	na enorazredni občinski osnovni šoli v Budincih učno mesto za učitelja-upravitelja:
e)	na dvorazredni državni osnovni šoli v Dolnjih Slavečih učno mesto za učitelja-upravi-
,tclja "in učno mesto za učiteljico;
f)	na enorazredni evangeljski osnovni šoli z madjarskim učnim jezikom in z eno slovensko vzporednico v Domanjševcih učno mesto za učitelja-upravitelja;
g)	na enorazredni rimskokatoliški osnovni šoli z nemškim učnim jezikom v Fukšlncih učno mesto za učitelja-upravitelja;
h)	na dvorazredni državni osnovni šoli v Grlincih učno mesto za učitelja-upravitelja in učno mesto za učiteljico;
1) na dvorazredni evangeljski osnovni šoli v Gornjih Slavečih eno učno mesto za učiteljico;
j) na enorazredni evangeljski osnovni šoli z madjarskim učnim jezikom v Hodošu učno mesto za učitelja-upravitelja:
k) na dvorazredni rimskokatoliški osnovni šoli pri Sv. Juriju učno mesto za učitelja-upravitelja in učno mesto za učiteljico;
1) na enorazredni rimskokatoliški osnovni šoli v Kančevcih učno mesto za učitelja-upravitelja;
m) na dvorazredni državni osnovni šoli z nemškim učnim jezikom v Kramarovclh učao mesto za učitelja-upravitelja in učno mesto za učiteljico;
n) na dvorazredni evangeljski osnovni šoli z 2 vzporednicama v Križevcih eno učno mesto za učiteljico;
o) na dvorazredni državni osnovni šoli v Krosu učno mesto za učitelja-upravitelja in učno mesto za učiteljico;
p) na štirirazredni državni osnovni šoli v Kruplivniku z ekspozituro v Radovcih učno mesto za učitelja-upravitelja in eno učno mesto za učitelja;
r) na trirazredni državni osnovni šoli v Kuzdoblanu učno mesto za učitelja-upravitelja;
s) na dvorazredni državni osnovni šoli v Mačkovclh učno mesto za učitelja-upravitelja:
š) na dvorazredni rimskokatoliški osnovni šoli v Martjancih eno učno mesto za učiteljico: t) na enorazredni evangeljski osnovni šoli v Moravclh učno mesto za učitelja-upravitelja-u) na enorazredni občinski osnovni šoli v Moštjancih učno mesto za učitelja-upravitelja;
v) na šestrazredni državni osnovni šoli s 4 vzporednicami v Murski Soboti eno učno mesto za učitelja in eno učno mesto za učiteljico;
z) na enorazredni evangeljski osnovni šoli v Pečarovclh učno mesto za ličitelja-upraviteija;
ž) na enorazredni državni osnovni šoli v Predanovcih učno mesto za učitelja-upravitelja;
aa) na štirirazredni rimskokatoliški osnovni šoli v Prtoči učno mesto za učitelja-upravitelja in eno učno mesto za učiteljico;
bb) na dvorazredni evangeljski osnovni šoli v Puconclh učno mesto za učitelja-upravitelja ;
cc) na enorazredni državni osnovni šoli v Sebeborcih učno mesto za učitelja-upravitelja;
čč) na trirazredni državni osnovni šoli v Sredici eno učno mesto za učitelja;
dd) na enorazredni državni osnovni šoli v Stanjevcih učno mesto za učitelja-upravitelja:
ee) na enorazredni rimskokatoliški osnovni šoli v Šalovcih učno mesto za učitelja-upravitelja;
ff) na enorazredni evangeljski osnovni šoli v Šalovcih učno mesto za učitelja-upravitelja:
gg) na dvorazredni državni osnovni šoli v Šullnclh učno mesto za učitelja-upravitelja in učno mesto za učiteljico;
lih) na štirirazredni rimskokatoliški osnovni šoli v Tišini eno učno mesto za učteljito;
ii) na dvorazredni rimskokatoliški osnovni šoli v Velikih Dolencih učno mesto za učitelja-upravitelja:
jj) na trirazredni državni osnovni šoli v Vtdoncih učno mesto za učitelja-upravitelja in ^no učno mesto za učiteljico;
kk) na enorazredni državni osnovni šoii v Vučji gomili učno mesto za učitelja-upravitelja: 11) na dvorazredni državni osnovni šoli v 2ena\ljah učno mesto za učitelja-upravitelja in učno mesto za učiteljico.
Prošnje, in sicer za vsako učno mesto posebe, ki jim je treba priložiti službeno razpredelnico, zrelostno izpričevalo, usposobljenostno
izpričevalo, dokazila o dosedanjem službovanju in zdravniško izpričevalo, če prosilec še ni stalno nameščen, naj se najkasneje do 3. januarja 192S
vlože pri svojem šolskem upraviteljstvu. ki jih mora takoj odposlati po običajnem uradnem potu pristojnemu okrajnemu šolskemu nadzorniku. S spiskom prosilcev opremljene prošnje naj pred-lože okrajni šolski nadzorniki najkasneje do
12. januarja 1925
Prosvetnemu oddelku za mariborsko oblast v Mariboru. Na pozneje dospele predloge se ne bo oziralo.
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Kaj mično BOŽIČNO DARILO za naše malčke in sa šolsko mladino je brez dvoma pravkar izišla knjižic*
Utva: ,KRAGULJČKI'
Zbirka nežnih, deloma liričnih, večinoma pripovednik pesmic, katerim je dodala Ksenija prav ljubke ilustracije. — Cena 18 Din.
„ZVEZ*A KNJIGARNV-LJ11BUAM
MARIJIN TRG ŠT. 8.
W IZŠLI STA OBA BEL4
,Poslednji dnevi Pompejev4
eden najznamenitejših romanov svetovne literature!
Prvi del (355 strani), brošir. Din 30--, vezan Din 36 — Drugi del (280 strani), brošir. Din 26 —, vezan Dii 32.—
Naročila sprejema: „ZVEZNA KNJIG A K W A" — LJCBMANA MARIJIN TRG ŠT. 8.
■ ■•■■a»	BDiunn
■■■■	aaca
Ne pozabile naročiti m brezplačni album
99
KARO'Wv
z dopisnico na naslov:
š: Dragotin Roglič, ■«
?!« Maribor, Koroika c. 19. S" ■■■■ ■■■■
■■■vsili
■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
Primerna darila za novo leto!
Mladinske knjige.
Anatole le Braz-F. B.: Islandska velika noč in druge povesti. Vez. Din. 30.—.
Baukart: Marko Senjanin, slovenski Ro» binzon. Vez. Din 12.—.
Dimnik: Kralj Peter L Vez. Din 20.—.
Dimnik: Kralj Aleksander l. Vez. Din 40.
Erjavec Fran: Afriške narodne pripovedke. Vez. Din 28.—.
Erjavec: Kitajske narodne pripovedke. Vez. Din 26.—.
Erjavec: Srbske narodne pripovedke. Vez. Din 24.—.
Erjavec-Flere: Fran Erjavec, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 52.—.
Erjavec-Flere: Fran Levstik, izbrani spisi za mladino. Bröl Din 18, vez. Din 28.
Erjavec-Flere: Matija Valjavec, izbrani spisi za mladino. Vez. Dia 40.—.
Erjavec-Flere: Josip Stritar, izbrani spist za mladino. Vez. Din 60.—.
Erjavec-Flere: Simon Jenko, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 28.—.
Erjavec-Flere: A. M. Slomšek, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 56.—.
Erjavec-Flere: J. Kersnik, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 60. — .
Ewald - Holeček: Mati narava pripoveduje. Vez. Din 32 —.
Ewald-Holecek: Tiho jezero in druge po» vesti. Vez. Din 26.—.
Flere: Babica pripoveduje. Vez. Din 12.—.
Flere: Slike iz živalstva. Din 24.—.
Flere: Pripovedne slovenske narodne pesmi. Vez. Din 28.—.
G an gl: Zbrani spisi. II., V. in VI. zv. vez. Din 10.—, eleg. vez. Din 12—, VIL zv. vez. Din 18.—, eleg. vez. Din 20.—. (Ostali zvezki so v II. natisku.)
Gaspari T. in Košir P.: Sijaj, sijaj, soln* čecel (Zbirka koroških popevk.) Din 8.
Karafiat Jan-Dr. Bradač: Kresničice. Cena trdo vezani knjigi Din 20.—.
Komanova Manica: Narodne pravljice in legende. Din 18.—.
Korban: Vitomilova železnica. Vez. Din 16.
Kosem: Ej prijateljčki. Vez. Din 16.—. Lah: Čeik• pravljice. Vez. Din 15. Mišjakov Julček: Zbrani spisi. VI. zvez i Drugi zvezki so razprodani.) Vez. D 10 Moderndorfer Vinko: Narodne pripovedke iz Mežiške doline. Elegantno vezana Din 28.—.
Račič B.: Belokranjske otroške pesmi. Vez. Din 8.—.
Rape Mladini. II, lil., IV, V., VI. zvezek. Vez. Din 10 —, eleg vez. Din 12 —, VII. zvezek Din 12'—. VIII zvezek Din 15.— Rape: Tisoč in ena noč. Vez. Din 28.—. Ribičič. Vsem dobrim. Vez. Din 10.—. V. ftiha-Karel Pribil: Povesi o svatbi Kralja
Jana. Vez. Din 16.—. Robida: Da ste mi zdravi, dragi otrociI
Broš. Din 3.—. Šilih: Nekoč je bilo jezero. Vez. Din 28. Tille-Pribil: V kraljestvu sanj. Broš. Din 8. Trošt: Moja setev. I. in II. A Din 10.—. Zbašnik: Drobne pesmi. Vez. Din 10.—. Waštetova: Mejaši, povest iz davnih dni. Vez. Din. 25.—.
Leposlovne knjige.
Gangl: Beti rojaki. Broi. Din 15.—, vez. Din 18.—.
Gangl: Moje obzorje. Broš. Din 15, vez. Din 18.—.
Golar Florijan: Kmečke povesti. Cena Din 28.—.
Golar Cvetko: Pastir jeva nevesta. Cena
Din 24.-.
Jelene: /914—1918, spomini jugoslovenske>
ga dobrovoljca. Vez. Din 30.—. Matičič: Na krvavih poljanah. Vez. Din 42. Pavlic Rado: Ljubezen in sovraštvo. V
platno vez. Din 92.—. Pugelj Milan: Zakonci. Drugi natisk. Vez. Din 28.—.
Rabindranat Tagore - Gradnik: Gitandžati. Trdo vezana Din 28.—. V platno vez.
Din 32.—.
Rape: Tisoč in ena noč. I. zv. Vez. Din 50.—. Zoreč Ivan: Pomenki. Din. 11.—.
Dramatika.
Beneli Sem-Gradnik: Okrutna šala. Broš. Diu 28 —,
Gangl: Dolina solz. Broš. Din 6.—, vez. Din 8.—.
Gangl: Sfinga. Vez. Din 16.—.
Gangl: Sin. Drugi rmtiak Vez. Din 24.—.
Kosem Zv.: Morje. Din 16.—.
Maeterhuck-Bcruot: .Modra ptica. Broširan Din 16.—.
Šolski oder.
Gregorič-Stepančičeva: Otroški oder. (Za otroške vrtce, zabavišča in nižjo stopnjo osn. šol) Broš. Din 8—, vez. Din 12 —
Korban J.: Povodni mož, igrica za mla: dino. Fr. L.: Božična pravljica, otroška igra v treh slikah. Obe v 1. zvezku. Din 6.—. Glasbeni del k l. zvezku »Šol. odra« 4 Din.
Lah dr. I.: Miklavž prihaja. Trije prizori. Cena Din 6.—. Glasbeni del posebe Din 4.—.
Tiran E.: Čudežne gosli. Pripovedka s ple* som in petjem v 3 dejanjih. Uglasbil C. Pregelj. Medved: Vino ali voda. Drama* tičen nastop. Obe v 2. zvezku. Cena Din 6.—.
Pončne in znanstvene knjige.
Brežnik prof. dr. Pavel V.: Francosko-slo* vensko . nemška konverzacija. V platno vez. žepna knjiga Din 35.—.
Bele Ivo: Sadjarstvo. Din 85.—.
Bučar: Slovenski metuljar: Broš. Din 12.
Kunaver: Na planinel Vez. Din 30.—.
Kunaver: Kraški svet in njega pojavi. Vez. Din 46.—.
Mencej: Kratka srbska gramatika In či' tanka. Broš. Din 5.—.
Ramovš Fran: Historična gramatika sloven* skega jezika. Broš. Din 2w.—.
Tejkal Ivo: Matematične tabele. V platno vezana žepna knjiga Din 66.—.
Veber: Etika. Din 120.—.
Pesmarice in mazikalije.
Adamič: Mladinske pesmi, enoglasni zbori in samospevi s spremi je vanjem klavirja. Din 50.—.
Marolt: »Bože pravde* in *Lepa naša do» movina*. Din 1.50.
Marolt: Narodne himne in druge domo» rodne pesmi. Din 3.—.
2irovnik: Narodne pesmi. I., II. in III. zv. k Din 3.—.
Druge knjige.
Stalež (imenik) šolstva in učiteljstva v Sloveniji 1923. Broš. Din 42.—.
Fink: Zbirka naredb in odredb za osnovne in meščanske šole ter učiteljišča v Slo» veniji. I. zvezek (od prevrata do konca I. 1920.) broš. Din 10—, n. zvezek (za 1. 1921.) broš. Din 14—, IIL zvezek (za 1. 1922.) broš. Din 15.—; IV. zvezek broš. Din 28.—.
Slike.
Sič: 1. Kmečka soba na Gorenjskem.
Sič: II. Kmečka hiša na Gorenjskem.
30 3 X 90 o cm.	Slika a Din 30 —
Stenske table k Widrovi Prvi čitanki Table imajo na obeh straneh nalepljeno čtivo. 13 tabel. Cena Din 220 —.
Šantel Saša: Serija razglednic Stara Ljub* Ijana. Din 10.—.
Galerija naših mož.
t. Trubar '
2.	Vodnik
3.	Slomšek
4.	Prešeren
5.	Levstik
6.	Stritar
7.	Jurčič
8.	Gregorčič
9.	Aškrc
10.	Tavčar
11.	Leveč
12.	Erjavec
13.	Jenko
14.	Cankar
15. Gangl
61 5 X 47-5 cm.
Slika ä Din 10 -
TELEFON ŠTEV. 312.
VSE KNJIGE, KAKOR TUDI KNJIGE DRUGIH ZALOŽB SE DOBE V
ČBKOVNI RAČUN ŠTEV. 10781
KNJIGARNI UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI
FRANČIŠKANSKA ULICA ŠTEV. 6 IN V PODRUŽNICI KNJIGARNE, SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 2.