CELJSKI TEDNIK LETO ХП. štev. 19 Celje, 17. maja 1963 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZI DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE ODGOVORNI UREDNU TONE MASLO LKT IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISKf CENA IZVODU 2» DIN Visoke priče Y času, ko vsa naša domovina ^ znotraj doživlja izredno po- oiembno in vsestransko politično dejavnost, smo v naši Socialistič- ni federativni republiki Jugosla- viji gostitelji številnih tujih dr- žavnikov, predvsem iz držav, s Isaterimi ima naša domovina tes- ne in prijateljske stike. Pred nedavnim je bil na obisku predsednik Mehike, prvi suveren f ameriškega kontinenta, ki je obiskal Jugoslavijo. Sledil je obisk zunanjega ministra Združenih dr- lav Amerike Deana Ruska, takoj za tem pa je bil gost predsednika Tita finski predsednik Urho Ke- konen. Vsa ta srečanja so bila po- gvečena razgovorom o medseboj- nem sodelovanju, o problemih mednarodnih odnosov s težnjo, da ge ohrajii mir v svetu, v cilju po- glabljanja tako gospodarskih kot (adi kulturnih in drugih stikov. V teh dneh je na obisk prišel eden največjih in najstarejših pri- jateljskih državnikov, predsednik Združene arabske republike Ga- mal Abdel Naser. Po njegovem prihodu na Brione je imela Slo- venija ponovno čast pozdraviti visokega gosta, do katerega goji- jo naši narodi globoko spoštova- nje in pristna prijateljska čustva. Predsednik Naser je prišel k nam, da bi s predsednikom SFRJ tova- rišem Titom in najvišjimi vodi- telji naše države obravnaval naj- 4'ažnejše probleme na področju mednarodnih odnosov, predvsem pa vprašanja gospodarskega zna- čaja in mednarodnih blagovnih menjav. Brez dvoma bo obisk predsed- nika Naserja prispeval k še več- jim in globljim korakom v že ta- ko tesno razvitih področjih sode- lovanja med SFRJ in ZAR. Ju- goslovani smo vselej z velikimi simpatijami sodoživljali usodne trenutke te prijateljske države, veselili smo se njihovega napred- ka in z občudovanjem spremljali velike politične in družbene pre- mike v tistem delu arabskega sveta, kjer ZAR odigrava tako važno in vodilno vlogo. Hkrati pa nas veseli, da je predsednik Na- ser s svojimi sodelavci tokrat tu- di priča naše izredno živahne po- litične aktivnosti v naši sociali- etični državi. Kr. Mnogo uspehov na novem delovnem mestu tovariš CVENK Izredna predvolilna aktivnost kaže, je ob zaključku bržčas zad- nje skuipne seje obeh zborov okrajnega ljudskega odbora v Ce- lju, v torek dopoldne, med dru- žna dejal njegov predsednik Mi- ran CVENK, da se bliža konec mandatni dobi tudi našega ljud- skega odbora. Zato mi dovolite, da se najprej zahvalim vsem odbor- nikom za vso pozitivno delo, ki so ga opravili. Prav tako se moram îsahvaliti vsean družbeno politič- nim organizacijam, ki so sprem- ljale naše delo in končno še vsem upravnim organom, katerih delež ni bil majhen pri rezultatih, ki smo jih dosegli. Komaj je tovariš Cvenk izrekel to zahvalo, je vstal podpredsed- nik OLO Peiter SPRAJC ter se v imenu vseh odbornikov poslovil od tovariša Cvenka, ki je bil pred tem imenovan za republiškega se- kretarja za finance. Ne gre pri tem samo za obdobje zadnjih let, je dejal tov. Sprajc, namreč za ves tisti čas, ki ga je tov. Cvenk pre- živel na najrazličnejših položajih tega foruma. Tako je bil od 1947. do 1949. leta predsednik okrajne planske komisije, zatem do 1952 podpredsednik OLO Celje-okolica, nato do leta 1954 predsednik tega foruma, naslednjih sedem let je opravljal funkcijo jxxipredsedni- ka OLO Celje in končno je bil od 1961. leta dalje predsednik ljud- skega odbora za celjski okraj. Ta- ko je tov. Cvenk prešel vse faze našega povojnega družbenega raz- voja na enem od najodgovornej- ših položajev v okraju. Vse funk- cije je izvrševal izredno priza- devno; nikoli mu ni bilo žal časa in sil, ki jih je vložil v to delo, je zaključil tov. Sprajc ter zaželel novemu sekretarju za finance obilo uspešnega dela tudi na no- vem delovnem mestu. Ob zaključku se je tovarišu Cvenku zahvalil tudi sekretar okrajnega komiteja Zveze komu- nistov, tov. Franc SIMONIC. Za- hvalil se mu je v imenu okrajne- ga komiteja, vseh komunistov celjskega okraja in vseh politič- nih organizacij, v katerih je tudi tov. Cvenk delal z veliko požrtvo- valnostjo. M. B. OB KRAJEVNEM PRAZNIKU V ŠMARTNEM OB PA KI Velika predvolilna manifestacija Prebivalci Smartnega ob Paki so v nedeljo na izredno svečan način proslavili ,svoj krajevni praznik. Pred več kot tisoč gle- dalci je nastopilo okrog sto izva- jalcev kulturnega programa. Sku- pina starejših in mlajših recita- torjev je povezovala enovit pro- gt"am, ki sta ga dopolnjevala pev- ski zbor upokojencev ter godba ria pihala iz Šoštanja. Med števil- nimi gosti so tej slovesnosti pri- sostvovali tudi sekretar okrajnega komiteja ZKS Celje Franc Simo- i^if, predsednik okrajnega odbora SZDL Celje inž. Andrej Marine, podpredsednik okraja Celje Peter Sprajc in predstavniki poilitičnih organizacij iz Mozirja, Žalca itd. t Po končanem kulturnem pro- gramu so predstavniki političnih organizacij položili vence pred spomenik NOB. Zatem pa je spre- govoril kandidat za republiški zbor tega območja tov. Simonič. V svojem govoru se je dotak- nil spominov, ki obeležujejo kra- jevni praznik. V nadaljevanju je ocenil nedavne zbore volivcev. ►►Tokratne volitve pomenijo naj- airš« in najtcaneljitejše oživljanje ustavnih določil. Zato tndi daje- mo pripravam predvsem delovni značaj, da bomo bogato vsebino zvezne in republiške ustave v po- vezavi z osnutki statutov občin in delovnih organizacij najuspešneje usmerili in reševali v prid delov- nih ljudi in to v kritičnih in real- nih razgovorih in ocenah našega dosedanjega dela. Ti razgovori ne smejo postati predavanja ali ma- nifestacije, temveč možata izme- njava mnenj. V dosedanjih pred- volilnih pripravah je bilo tega premalo in prav zato ponekod ni bilo pravega delovnega in demo- kraačnega vzdušja.^ zgoraj dva prizora s svečanosti ob krajevnem prazniku v Smart- nem ob Paki. Spodaj poslanski kandidat in c-'—^^ra variš Franc SIMONiC med govo- rom ua zuuiU Dva sprejenia pri predsedniku občine Zadnji dan prejšnjega tedna je predsednik ljudskega odbora celj- ske občine, tov. Jože JOST pri- pravil kar dva sprejema. Medtem *o je na prvega povabil predstav- *Vke moških in ženskih mladin- *kih reprezentanc Mokedonije, ^^ojvodine in Slovenije v orodni telovadbi, ki so ta dan in v neàc- nastopili v Celju na troboju, je drugi sprejem veljal zastop- nikom varnostne službe, ki so 13. f™aia proslavljali devetnajsto »b- ^^tnico obstoj» službe notranj« Močnejše oz. trajnejše padavi- ne z ohladitvijo je pričakovati okrog 16. in 17. maja, dalje okrog 82. do 24. maja. V ostalem pre- teino sončno, toda s pogostimi krajevnimi neviht&mi ali plohamL Poslanski kandidat Iva Jeršičeva ob sprejemu štafete v Celju titova osebnost- vzoR Človeka Štafeta mladosti, ki je pred ted- ni krenila na pot iz zgodovinskega bosanskega mesteca Jajca, se je v sredo nadaljevala po celjskem okraju. Kot povsod po državi, ta- ko je tudi spotoma sprejemala če- stitke štefet, ki so prinesle pozdra- ve in tople želje iz krajev, ki jih zvezna štafeta ni obiskala. Tako so se lokalne štafete iz Mozirja, Velenja, Šoštanja, Prebolda in drugih krajev zlivale v zvezno kot potoki in reke v veletok najpri- srčnejših želja ^predsedniku Titu za njegov enainsedemdeseti rojst- ni dan. Povsod so ob izročitvi po- zdravnih pisem govorili mladi lju- dje, mladi kandidati za občinske in republiško skupščino. Povsod so dì le zbrane množice, povsod je mladina štafetam posula pot z majskim cvetjem. V Celju se je pred enajsto uro na Titovem trgu zbrala velika mladine in pionirjev je napolnilo množiica. Nad 6000 delovnih ljudi, trg razen ozkega špalirja, po kate- rem so ena za drugo prihajale lo- kalne štafete. Iz Dobrne, Lx)krov- ca, iz Laškega, iz celjskih osnov- nih, srednjih in vajeniških šol, iz kolektivov in enote JLA. Iz vseh pozdravnih resolucij je zvenela misel: želja za dolgo in srečno življenje predsednika Tita in ob- ljube vseh delovnih ljudi za na- daljnje napore v izgradnji socia- lizma. Na stopnišču ipred domom Osvo- bodilne fronte, kjer je gimnazij- ski zbor zapel pesmi, so se zbrali najvidnejši politični delaci okraja in občine. Godba je ves čas igrala borbene pesmi, vmes pa so mladi nosilci štafet z zvonldmi glasovi sporočali zbrani množica vsebino pozdravnih poslanic. Zvezna štefeta je pritekla na tribuno ob 11.30 ob navdušenem ploskanju množice. Stafetno pa- lico je sprejel predsednik občin- skega odbora SZDL tovariš Mar- jan Ravnikar, za tem pa je zbrani množici spregovorila Iva JERSl- CEVA poslanski kandidat občine Celje za republiškega poslanca. V svojem govoru je Iva Jerši- čeva z izbranimi besedami orisala pomen štafete mladosti, ki letos že osemnajstič premaguje tako dolgo pot po vsej socialistični Ju- goslaviji. Letos štefeta sovpada v čas, ko z volitvami v predstavni- ške organe začenjamo uresničevati novo ustavo. Ta ustava je kažipot stremljenj naših delovnih ljudi, je tehten prispevek k mednarod- nem delavskem gibanju. Vendar bo ustava resnično zaživela, ko jo bomo uresničili na vseh področjih našega družbenega življenja. Iva Jeršičeva je nato govorila • uspehih socialistične graditve т zadnjih letih, predvsem pa je s konkretnimi podatki osvetlila te rast v celjski občini. Kandidatka Jeršičeva, ki je naj- mlajši poslanski kandidat v okra- ju, je govorila tudi o uspehih in nalogah mladega rodu, mladine ki polnovredno vstopa v družbeno dogajanje. Grovorila je seveda tudi o vzrokih zakaj se mladine še ne udeležuje v polni meri na vseh področjih družbenega življenja in poudarila — da je edini kriterij pri nas družbeno uveljavljanje in da ta kriterij velja tudi za mlade ljudi. Vprašanjem družbene ak- tivnosti mladih je Iva Jeršičeva posvetila največji del svojega go- vora, kar pa ni samo v skladu z nalogami mladine v sedanjem predvolilnem obdobju, temveč tu- di tesno povezano z praznikom mlade generacije, ki se približuje časovno s približavanjem štafete mladosti svojemu cilju. Ob koncu je kandidatka Jerši- čeva govorila še o izredno po- membnem praznovanju, ki obele- žuje letošnje leto, o 20. obletnici nastanka nove Jugoslavije. Svoje misli je zaključila z naslednji- mi besedami: — Tovariš Tito je bil z mlado generacijo vedno povezan, vedno ji je bil vodnik in ne samo to — pomagal ji je. Tako je tudi sedaj, zato mladim Titova osebnost ne pomeni le vzor predanega borca za socializem in mir, temveč tudi čudovitega in poštenega človeka. Predsednik SZDL Marjan Rav- nikar je nato izročil štefetno pali- co vodniku TVD Partizan Metodu Trebičniku, ki jo je obdan z de- setimi tekači ponesel proti Sto- ram. V Storah je ob sprejemu go- voril poslanski kandidat Stane Ocvirk, v Šentjurju kandidat za poslanca Vinko Jagodic. Tako je štafeta do večera skozi kraje celj- skega okraja prispela na področje mariborskega okraja. c. k. V sredo dopoldne se je ob sprejemu Titove štafete zbrala na Titovem trgu v Celju veíika množica ljudi. Ob tej priliki je spregovorila tudi kandidat za republiško skupščino Iva Jeršičeva. 31. maja v Celju - L junija v Krškem v vseh krajih celjskega okra- ja potekajo zbori občanov in de- lovnih organizacij, na katerih de- lovni ljudje razpravljajo o uspe- hih graditve in bodočem razvoju. Na teh zborih, ki se jih udeležu- jejo tudi odborniški in poslanski kandidati, teče odkrita in odloč- na beseda o vsem in kjer je po- trebno tudi s kritičnim prizvo- kom. Kljub temu, da so to delov- ni sestanki, jim ne manjka praz- ničnega vzdušja. Prave maniestacije v predvo- lilnem obdobju pa so brez dvoma večja predvolilna zborovanja. Ne- katera so že bila, nekaj večjih pa bomo imeli v prihodnjih dneh. Tako bo v Celju eden največjih predvolilnih zborov v Sloveniji v petek, dne 31. maja popoldan na Trgu V. kongresa. Sestal se je že poseben štab, ki bo poskrbel za resnično praznično vzdušje tega zborovanja. Ta dan bo imelo Ce- lje v gosteh sekretarja CK ZKS tovariša MIHA MARINKA in čla- na zveznega izvršnega sveta to- variša SERGEJA KRAIGHERJA. Trg V. kongresa bo za to priliko opremljen s prikazi razvoja Celja v vseh izložbah tega dela mesta. Poleg godb, ki bodo nastopale s koncerti že nekaj dni prej, bo na- stopila tudi množica pevcev, ki bodo ravno v teh dneh sodelova- li na pevskem festivalu. Eno velikih predvolilnih zbo- rovanj bo tudi v Videin-rvisKciii za področje celotnega Posavja in to v nedeljo, 1. junija. Na tem zborovanju bo prav tako govoril tovariš SERGEJ KRAIGHER. Za to priliko pripravljajo v Krškem bogat spored. Poleg kulturne pri- reditve bo ta dan v Krškem tudi športno srečanje na stadionu »Ma- tije Gubca« (motorne dirke). Podobna zborovanja bodo v pri- b-^dniih dneh do vseh večjih kra- jih našega okraja. Povsod bodo govorili poslanski kandidati, po- vsod bodo delovni ljudje manife- suiäii bvojci pnviženosl graditvi socializma, svojo pripravljenost za nadaljnje napore pri izgradnji ekonomske moči naše domovine in pri poglabljanju socialističnih odnosov v družbenem življenju. iiKimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii i.....I......iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimmimmmiiiiiiiiimiiiim.....i.....iiiiiiiiiiiii......iiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiii Nad 10.000 udeležencev na zborih volivcev v brežiški občini Na zadnji seji odbora SZDL v občini Brežice je predsednik Ivan ZIVIC odbornikom in političnemu aktivu posredoval analizo dose- danje predvolilne dejavnosti v ob- čini. V občini je bilo poleg ob- činskega še 15 krajevnih politič- nih aktivov, v katerih je sodelo- valo 127 članov. V podjetjih je bi- lo teh aktivov 19 z 109 člani. Zanimanje med občani in de- lovnimi ljudmi za volitve je ve- liko. K razpravam je prišlo in na njih sodelovalo ogromno ljudi. Socialistična zveza je k sodelova- nju povabila vse politične in druž- bene organizacije: sindikate mla- dino, borce, prosvetna in športna društva, gasilce itd. Tako je v raz- meroma kratkem č*«u (od if. do 30. aprila) bilo 80 zborov voliv- cev. Na terenu jih je bilo 35. Ude- ležba je bila v 16,3%, v delovnih organizacijah pa na splošno iz- redno visoka, skoraj povsod nad 60 ali 70 odstotna. Bodoča občinska skupščina bo v splošnem zboru imela 31 odbor- nikov, občani pa so izbrali na vo- lilnih enotah 63 kandidatov. Sko- raj v vseh volilnih enotah sta po dva, ponekod celo trije kandida- ti. Med kandidati je 9 žena in tri- je mladinci. Zbor delovnih orga- nizacij, ki bo imel prav tako 31 odbornikov, bodo delovni ljudje izbrali izmed 46 kandidatov. Struktura bodoče občinske skup- ščine se ne bo bistveno spreme- nila, ae glede na to, kateri 1сал- didati bodo izvoljeni. Vendar bi se volivci morali le zavedati, da bi pri volitvah podprli izvolitev mladih in žena, zlasti tam, kjer sokandidati niso bodisi žene ali mladinci. Mladina in žene si s svojo aktivnostjo na vseh področ- jih družbenega življenja zaslužije udeležbo v občinski skupščini. V teh dneh se občani in delov- ni ljudje ponovno zbirajo na zbo- rih in sestankih. Na teh zborih obravnavajo uspehe petletnega razvoja občine, svojega kraja ia podjetja. Ti zbori potekajo v iz- razito delovnem vzdušju, medtem ko bodo večja predvolilna zboro- vanja manifestacij« 1л svećaa uvod v velitve. A. u. CELJSKI TEDNIK STEV. 19 — 17. пгаја 1963 POGLED PO SVETU TINE OREL Dva zanimiva obiska smo pred kratkim imeli. Predsednik fin- (ske republike je lepo navezal elemente, ki deželo tisoč jezer Finsko Jugoslaviji približujejo kot sorodni državni organizem. Na svoji zemlji hočejo po svoje živeti kakor mi, s tem pa nočejo trgati vezi s sosedi in podirati mostov do vseh velikih in malih sosedov. Koeksistenca in to ta- ka, kakor si je le more želeti majhen narod, majhna država! V istem času je vrnil obisk Dean Rusk, predstavnik velike, mor-, da največje sile na svetu ali vsaj sile, ki taka hoče biti in je lani tudi proti nam dvignila palico, ko je ukinila že staro prakso večjih ugodnosti pri gospodar- skih odnosih. Oba obiska sta vendar le imela nekaj skupnega: Ponovno je bila izražena naša volja, da cenimo svojo neodvis- nost. V Ruskovi deželi taka volja ne najde razumevanja, čeprav je bakla Svobode pred Newyor- kom visoko dvignjena. V Ala- bami te dni to nemilo čutijo črnci. Država, ki znotraj svojih človeških pravic, kaj lahko tudi navzven zavihti orožje rasne ali »državne« segregacije. Med tem ko bodo nemire v Alabami že nekako pokrili z visokim klobu- kom federalnih zakonov, ne mo- rejo tega storiti pri svojih odno- sih z malimi sosedi v Srednji Ameriki. Tam je na prilillo Ha- iti pred 160 leti ustanovil črnsko državo. Nikdo ni mislil, da ji bo usojeno žveti dalj kot leto dni. Predsednik Haitija je ob nekem jubileju rekel, da je prav Haiti pokazal, da so tudi črnci državotvorni, da je država, svo- boda, enakost, neodvisnost, pra- vica za vse ljudi na svetu. No, državam bloka okoli Karibskega morja je kruh svobode zagre- njen, vendar razvoj v zadnjih 10 letih kaže, da je vsak rasizem najbolj nevaren za tistega, ki v njegovem znamenju vihti pen- drek. Kljub delni pomiritvi na Karibskem morju, ki se je od- razila tudi v delnem umiku ame- riških letalskih sil iz Evrope, je Kuba še vedno simbol ljudske volje po svobodi. Castrov celo- mesečni obisk v Moskvi je več kot samo obisk. Afrika, kolikor je je osvoboje- ne, ni sicer enotna, vendar se zaveda pomena j enotnosti. Pri- pravlja se afriški vrh v Addis Abebi, ki bo ponovno vsemu sve- tu oznanil, da je popolna osvo- boditev Afrike osnovni problem poleg popolne afriške enotnosti. Kolikor je še ni, je to samo na- sledek umetne kolonialne delit- ve. Od 60 afriških držav jih je že 32 svobodnih, geografsko 4 petine Afrike. Od 265 milijonov Afričanov jih še 47 pod kolo- nialno upravo Salazarja, Ferwo- erda, Welenskega. Ni čudno, če nekdanji lastniki kolonialne Afrike vse store, da bi povezo- vanje svobodne Afrike razbili, zavrli ali vsaj motili. Na Srednjem vzhodu je ver- jetno ponoven dokaz take tra- dicionalne razdeljenosti kriza v Siriji, že smo mislili, da bo šla to pot »integracija« z ZAR in Irakom gladko od rok, toda na- mesto tega teče kri v Alepu, ba- rikadni boji, strankarska strast, ki ne pozna nobenih meja. Stranke Baas, ki za sabo nima množic pač pa del soldateske, je zoper nasersko razpoloženo sirsko zastopstvo v državni uniji in terja zase veto za vse sklepe in polovico ministrskih .mest. Tu je zdaj lahko v kalnem ribariti. Naserjeve ideje imajo pristaše po vseh arabskih deželah, ima- jo pa tudi hude nasprotnike, na delu pa so seveda vedno tisti, ki si ne morejo ^.amisHti, da bi Arabci v miru zavladali na svoji geopolitično in ekonomsko tako pomembni zemlji. Potemtakem ni nič čudno, če zahodne demokracije na Iber- skem polotoku vzdržujejo dve fašistični vladi, Salazarjevo in Francovo. Oba krijeta svojo dik- taturo z bojem zoper komuni- zem in to je že dovolj za ZDA in druge zapadne države: Vsak kdor z ognjem in mečem zatira napredne ideje bodisi doma bo- disi v kolonijah, samo ohranja čas, ki si ga nekdanji kolonialni gospodarji žele nazaj. Na Vzhodu se vzdržuje status quo. Hruščevljeva napoved o po- miritvi s Kitajsko še ni uresni- čena, Kitajci bi radi razgovore . odložili za en mesec. Istočasno jim je Nehru poslal sporočilo, da ne bo sedel za kompromisno mizo, dokler Kitajska ne prizna predlogov držav Colombo za os- novo razgovorov. Že letos - na tekočem Prvi del zadnjega zasedanja obeh zborov oki-ajnega ljudskega íKibora četrtega sklica je imed iz- razito delovni značaj, pa čeprav so odborni'ki brez razprave spre- jeli vsa poročila in vse predloge, ki so jih za to sejo pripravili ne- kateri sveti. Precej zanimanja je vzbudilo iporočilo o delu okrožne- ga sodašča v Celju, ki ga je po- sredoval njegov predsednik Dra- go MAKAROVIC. Hvaležna je ugotovitev, da so se delovni po- goji nekaterih sodišč v okraju močno zboljšali: temu primerno pa tudi rezultati, saj je zaostan- kov pri obravnavanju zadev če- dalje manj. Perspektiva kaže, da bodo vsa sodišča v okraju že letos povsem rešila problem zaostan- kov. Nakazani uspehi so rezultat izboljšane kadrovske situacije, maiterialne stimulacije, požrtvo- valnega dela sodnega kadra in ne nazadnje izrednega razumevanja predstavniških organov za delo in probleme sodišč. Trenutno sili v ospredje vprašanje dograditve po- slopij za občinski sodišči v Žalcu in Mozirju. Vse kaže, da bo naj- prej to vprašanje rešeno v Žalcu. Predsednik okrožnega sodišča v Celju je nadalje izredno pozitiv- no ocenil delo poravnalnih sve- tov, saj jim je uspelo rešiti okoli dve tretjini vseh zadev. To je uspeh, ki kaže, da so se porav- nalni sveti že močno uveljavili. Tej ugotovitvi je tov. Makarovič dodal še predlog, da bi bilo prav, če bi pri okrajni gospodarski zbor- nici ziaživel poravnalni svet, taik, kot je nekoč delal pri trgovinsiki zbornici. Ko je v nadaljevanju analiziral delo sodiš-ča in prešel na civilno sodsitvo, je sicer ugotovil, da šte- vilo zadev te narave čedalje bolj pada. Značilen pa je podatek, da predstavljajo polovico zadev, ki jih obravnava civilno sodstvo spo- ri o razvezi zakonske zveze. Naj- več teh zadev prihaja pred sodi- šče iz Celja in okolice (118), naj- manj pa s Kozjanskega (6). Šte- vilni so spori za ugotavljanje očetovstva. V tem prednjači pod- ročje StxKÌnje Savinjske doline Številke povedo, da je več takih sporov na področju Polzele, Žal- ca, Petrovč, Griž in Prebolda kot pa na celotnem območju Konjic, Šmarja in Kozjega. Zelo pogosti so spori, ki nastajajo zaradi ško- de, ki jo povzroča cinkamiški plin. Primer kaže, da bo treba to vprašanje rešiti kompleksno. Lani je prišlo na sodišča za pri- bližno 25% manj zadev s področ- ja kazenskega sodstva kot leto dni prej. Ne glede na to, so kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, zoper premoženje ter zoper živ- ljenje in telo še zmeraj na prvem mestu. Kazniva dejanja zoper živ- ljenje in telo so najštevilnejša na šmarsikem območju. V celoti so sodišča obravnavala 109 takih za- dev; uboji so bili štirje. Vzroki teh dejanj so znani že dolgo vr- sto let: vinjenost, izzvanost, sov- raštvo med prizadetimi, prepiri, ljubosumje itd. Razveseljiva je ugotovitev, da število kazensikih zadev zaradi prometnih nesreč in prometa na- sploh ne rase vzporedno z nara- ščanjem števila vozil. Pripad pro- metnih deliktov se je lani celo nekoliko zmanjšal. Razumljivo pa je, da je okoli 40% teh primerov storjenih na ožjem celjskem ob- močju, kjer je promet najbolj razvit. Med povzročitelji je več moških kot žensk. Razmerje je približno 60 : 40 v korist moških. Najpogostejši vzroki prometnih nesreč so nepravilna vožnja, vi- njenost, neprevidna vožnja, pre- velika hitrost in slično. Po številu primerov so se zmanjšala tudi kazniva dejanja gospodarskega kriminala. Sicer pa prevladujejo poneverbe, ponare- ditve listin, goljufije, zlorabe uradnega položaja itd. Največ teh dejanj je bilo storjenih v indu- striji, nato v trgovini, kmetijskih zadrugah, obrti in gostinstvu. Med vzroki teh dejanj pa se pojavlja- jo: pomanjkanje notranje kontro- le, slaba moralna in politična kva- liteta storilcev itd. Zaradi gospo- darskega kriminala je družbena imovina utrpela škode v znesku okoli trideset milijonov dinarjev. -m Clan Izvršnega sveta SRS in predsednik republiške komisije za nacionalizacijo najemnih zgradb in gradbenih zemljišč tov. Mitja Ribičič, ki kandidira v Celju za poslanca v republiško skupščino, je pred dnevi na tiskovna konfe- renci govoril o delu omenjene ko- misije. Republiška komisija za naciona- lizacijo najemnih zgradb in grad- benih zemljišč je prenehala z de- lom 26. aprila. Okrajne in občin- ske komisije pa so prenehale z delom že prej. Prav zaradi tega, je poudaril tov. Ribičič, je po- trebno, da se seznanijo občani, zlasti prizadeti, kje bodo lahko odslej uveljavljali svoje zahteve, ki so doslej sodile v kompetenco teh komisij. Funkcijo komisij bo- do odslej opravljali finančni or- gani v upravi, vrhovno sodišče SRS pa bo v spornih primerih dokončno odločalo o tem, ali je bilo dek) finančnih organov zako- nito. Nacionalizacija najemnih zgradb in gradbenih zemljišč je bila eden izmed zadnjih revolucionarnih ak- tov družbe, s katerim je posegla v lastninske odnose zasebnikov. Zato je ta akt tudi velikega druž- benopolitičnega pomena. S tem je bila končno odpravljena tudi ne- jasnost glede tega, kako daleč do- voljuje dmžba iniciativo držav- ljanov, da koristijo zasebno last- nino. Zakon o nacionalizaciji na- jemnih zgradb in gradbenih zem- ljišč je zelo jasno določil tudi kri- terije in stališča, v katerih pri- merih družba ne pusti zasebni- kom lastnine nad temi nepremič- ninami. S tem je družba onemo- gočila, da stanovanja služijo kot vir izkoriščanja in bogatenja na račun rente. S tem zakonom je tudi odprav- ljen dvom posameznikov, ki so mislili, da bo družba nacionalizi- rala vsa stanovanja. Nasprotno, zakon je razčistil stališča v tem .pogledu. Državljanom je sedaj jasno, da si lahko gradijo razen stanovanjskih hiš še takšne pro- store, ki jim služijo za oddih, za Obrt ter za oddajanje v najem (tujske sobe). V tem pogledu so izoblikovani enotni kriteriji in vsakdo ve, da družba vso oetalo osobno lastnino ščiti, kar je v skladu s socialističnimi princdpi. Tovariš Ribdčič je tudi dejal, da pri tej nacionalizaciji ne gre za materialno vrednost nacionalizi- ranega imetja, saj nekaj milijaird vrednosti ni taka vsota, da bi za- radi tega splošno ljudsko premo- ženje kdo ve kako naraslo. SiLo je predvsem za moralna pomen, da se onemogoči i^ikoriščanje in bo- gatenje. Republiška, okrajne ter občin- ske komisije za nacionalizacijo so v treh letih opravile zelo obseäno delo. Državljani so sami prijavili nekaj manj kot 19.000 objektov za nacionalizacijo. Komisije pa so veliko prijav izločile, tako da je bilo po doslej zbranih podatkih nacionalizirano v Sloveniji le ne- kaj nad 3.000 stanovanjskih zgradb, kar ne predstavlja niti 20% prijavljenih objektov. Nacionalizacija je bila izvedena povsod zakonito, saj so sveti re- publiške komisije sodelovali po- vsod tam, kjer ni bilo dovolj jas- nih kriterijev za nacionalizacijo ali kjer je pri tem delu izbila na dan ozkost. Tako je bilo na pri- mer na Vranskem, kjer je šlo si- cer za veliko graščino po prostor- nini, vendar so bili prostori tako zanemarjeni in- dotrajani, da so predstavljali zelo minimalno druž- beno vrednost. Da so komisije za nacionalizacijo opravile svoje de- lo zelo vestno, kaže tudi majhno število pritožb, saj je bilo lani in letos vloženih komaj 57 pritožb. -ma- šPORT — Sport — Sport OLIMP IN ŠOŠTANJ Tekmovanje v okrajni nogometni ligi gre nezadržoma naprej. Favorita v obeli skupinah. Šoštanj in Olimp, zmagujeta od tekme do tekme in sii tako ntrjnje jeta pozicije na vrha tabele. Četudi tekmovanje še ni končano, lahko slej ko prej govorimo, da je treba prav ▼ teh dveh moštvih iskati bodočega okrajnega prvaka ter moštvo, ki se bo v kvalifikacijah potegovalo za vstop т slovensko ligo. Upajmo, da bodo take Velenjčani dobili v sosedih ali igralcih gabrskega Olimpa bolj srečnega na- slednika. V vzhodni skupini okrajne lige so bili zadnjo nedeljo doseženi naslednji re- zultati: Olimp-Rogatec 9:0, Vojnik-Slo- venské Konjice 2:6, Rogaška Slatina- -Zreče 9:2 ter Brežice-Radeče 1:4. V zahodni skupini pa so igrali ta- kole: Polzela-Zalec 2:4, Šalek-Vransko 3:0, Šmartno ob Paki-Nazarje 0:7 im ŠoštanjrGotovlje 8:0. Iz poročila o delu okrožnega sodišča v Celju Nacionalizacija zgradb ONEMOGOČILA BOGATENJE NA RACUN RENTE RAZGOVOR S KANDIDATOM Dograditev zdravstvenega doma Glavno sestro zdravstvenega do- ma v Slovenskih Konjicah, zdaj tudi kandidatko pri volitvah v so- cialno zdravstveni zbor republi- ške skupščine, tov. FANIKO SU- CEVO, sem zmotil sredi dela. Prav zaradi tega je bil najin pomenek krajiši, kot bi sicer spričo proble- mov in načrtov, ki jih ima ta usta- nova, lahko bil. Da, o proble- mih, ki sva jih načela in delno osvetlila, bi lahko govorila nekaj ur sikuipaj, pa bi na koncu še ugo- tovila, da bi lahko začela znova. Toliko je vprašanj, prav toliko pa tudi načrtov, če ne še več. — In če bi vas zdajle vprašal, kateri je glavni oziroma najvaž- nejši problem konjiškega zdrav- stvenega doma, kaj bi rekli? — Prav gotovo dograditev do- ma. Tu se več kot stiskamo. Zara- di pomanjkanja prostorov trpi naše delo, razen tega pa ne more- mo razviti vseh služb, ki bi jih spričo nujnosti morali. Z dogra- ditvijo novega trakta bi dispan- zerska služba dobila svoje pro- store, razen tega bi laže »zadiha- le« ostale službe in končno bi imeli še pogoje za ustanovitev ne- katerih specialističnih ambulant, kot npr. ortopedske. To ambu- lanto močno pogrešamo predvsem zaradi otrok. Na rednih šolskih zdravniških pregledih ugotavlja- mo skoraj porazno sliko. Plos.ke noge niso več redkost, prav tako slabe drže itd. — Kakšni pa so izgledi za .ure- ditev tega problema, oziroma za dograditev novega trakta zdrav- stvenega doma? — Začetki so bili spodbudni in optimistični. Sredstva za ta dela naj bi prispevala podjetja, ljud- ski od'bori in prav tako zavod za socialno zavarovanje, ki bi moral biti v prvi vrsti zainteresiran za dobro organizirano zdravstveno službo. Toda, kot čujemo, je prav zavod za socialno zavarovanje odklonil finančno pomoč. Zato je zdaj težko reči, kdaj bo uresničen načrt, za katerega bi v normalnih okoliščinah potrebovali približno štiri leta. Potem sva pokramljala še o ne- katerih problemih socialne nara- ve, o delu doma starih pa tudi o lepo urejeni rejnišM službi. Zdaj imamo okoli sedemdeset otrok pri različnih družinah, je še povedala tovarišica Sučeva. Tako je ta pro- blem zadovoljivo rešen in vsaj v glavnem z njim nimamo težav. V kolikor pa nastopijo, jih rešujemo posamič. Veselimo se, je nadaljevala to- varišica Šuceva, da bomo že do jeseni dobili v Konjicah novo ozi- roma prvo zajtrkovalnico in to v novem stanovanjskem bloku. Tu bodo predvsem prodajali mleko in mlečne izdelke, sicer pa samo brezalkoholne pijače. V zadnjem času pa stanovanj- ska skupnost dela na tem, da ure- di obrat družbene prehrane. Zani- manje zanj je veliko, zato sem prepričana, da bo načrt kmalu uresničen in da bo novi obrat za- dovoljil marsikoga, zlasti pa še zaposleno ženo. — Tako sva prišla do novega vprašanja — kako je v Konjicah z razbremenitvijo zaposlene žene? — Stremljenja za ureditev ob- rata družbene prehrane sem že omenila. Nadalje dela pri stano- vanjski skupnosti servis za pomoč v gosipodinjstvu, ki pa ni zaživel tako, kot smo pričakovali. Qre namreč zato, da se ga zaposlene žene ne poslužujejo v preveliki meri. Kaže, da je 100 dinarjev za uro dela gosipodinjske pomočnice preveč. V teku so nadalje priza- devanja, da bi stanovanjska skup- nost razširila dejavnost vrtca tudi na šolske otroke. Pri otroških ig- riščih se ne moremo pohvaliti; pr- vo bomo dobili v novem stano- vanjskem naselju. In končno, ne- kaj časa že govorimo o organizi- ranju laične nege bolnika na do- mu. Vendar se mi zdi, da se bo v našem kraju prej in bolje uve- ljavila tista pomoč, M jo nudijo n. pr. nezaposlene žene bolni so- sedi in podobno. M. B Spremembe v kandidaturah v številki našega usta po pr- vem maju smo na drugi strani objavili imena kandidatov za vo- litve v občinski zbor ter zbor de- lovnih skupnosti bodoče šentjur- ske občinske skupščine. Ker je prišlo pozneje do nekaterih spre- memb ob podpisu kandidatur in ker je v enem primeru zamenjal kandidate tudi tiskarski škrat, na- vajamo, da kandidirajo za občin- ski zibor: v Brezov ju — Ivan Ve- ber, v Primožu — Silvo Fendre in Martin Anderlič, (v Javorju — Alojz Gradišnik, Ivan Mansutti ter Branko Voga, ív Voglajnì — Ivan Krašek in Anton Jelene, v Kalobju — Ivan Kukovič ter Alojz Plahuta.' Za zbor delovnih skupnosti pa kandidira v &кгф1п1 gospodarstva -promet tov. Jože Palčnik, v šesti volilni enoti kmetijske skupine Slivnica pa Štefan Dobršek in Joško Vodeb. O tem je treba govoriti z ZBORA OBCANOV V VITANJU Vitanje je kraj, v katerem so ljudje zmeraj radi sodelovali pri obravnavanju in reševanju skup- nih nalog. To je ugotovite;v, ki za- gotavlja, da boste tudi v prihod- nje dosegali lepe uspehe, je za- ključil svoj prispevek v razpravi na zboru občanov v torek pozno zvečer kandidat pri volitvah v re- publiški zbor tov. Franjo Lubej. To je ugotovitev človeka, ki dobro pozna življenje in delo na celotnem območju konjiške obči- ne; to pa je tudi ugotovitev, ki so jo Vitanjčani že neštetokrat potrdili. Prav gotovo tudi v torek zvečer, ko se jih je na zboru ob- čanov, ki ga je sklicala krajevna organizacija SZDL, zbralo blizu dve sto ljudi. Na začetek sestanka ni bilo tre- ba dolgo čakati. Kmalu po pol osmi uri zvečer je predsednik krajevne organizacije SZDL, tov. Kuzman začel v polni dvorani kulturnega doma pomenek o vseh uspehih, ki so jih dosegli v ob- činskem in krajevnem merilu, pa tudi o nalogah, ki jih čakajo. O delu ljudskega odbora konji- ške občine v zadnjih petih letih in delu krajevnega odbora je po- ročal odbornik tov. Jercmel. Odkrite in razumljive besede so vzbudile splošmo pocwraosL V dvorani je vladala tišina, le tu in tam se je slišalo tiho pritrjevanje, ki je izražalo zadovoljstvo nad doseženimi uspehi, pa tudi nego- dovanje nad nekaterimi napaka- mi. Naš razvoj gre hitro naprej, je dejal tov. Jeromel. Po navadi ga niti ne dojemamo. Toda, če zdaj pogledamo nekatere številke in jih primerjamo s tistimi, ki so ve- ljale pred petimi leti, bomo ugo- tovili, da gremo naprej s hitrimi in velikimi koraki. Se leta 1957 smo imeli v konji- ški občini le 2.540 ljudi zaposle- nih; ob koncu lanskega leta je to število naraslo na 3.612, ob za- ključku letošnjega leta se bo ^po- večalo na približno 4.000. Vtem ko je bilo 1957. leta več kot 50",;, prebivalstva, ki se je preživljalo od kmetijstva, je to število zdaj že močno padlo ter bo čez pet let znašalo le še okoli 30*^ V V primerjavi s 1956. letom se je narodni dohodek na prebivalca povečal od 114.000 na 223.000 di- narjev lani. To je skok, ki veliko pove. To so bile preprečljive besede, ob katerih so se ljudje zamišljali. In še: samo za gradnjo komu- nalnih objektov smo potrošili v občini nad milijardo dinarjev. Precej je bilo napravljenega za zdravstvo. Skoraj 2,5 milijarde so znašale investicije v gospodar- stvo ... Res pa je, da smo prema- lo vlagali v šolstvo. Od vseh ne- gospodarskih investicij je šlo le 9,9% za šolstvo. Premalo, občut- no premalo. To bo treba popra- viti, saj je stanje v nekaterih šo- lah več kot kritično. In še en podatek, ki je prav ta- ko zadel v živo: vtem ko je zna- šal povprečni osebni dohodek v občini 1956. leta 11.134 dinarjev, je znašal lani že 25.000 din. Številke so se nizale in govorile o poti, uspehih, naporih in priza- devanjih tamošnjih ljudi. Števil- ke niso nastale same po sebi. V njih se skriva delo ljudi. In to je bilo uspešno in veliko. Ni ga mo- goče skriti; nanj je treba večkrat le opozoriti. Kaj pa Vitanje? Tudi v tem kraju niso spali. O tem govori Ob- novljena šola, urejeno pokopali- šče, spomenik padlim borcem, vo- dovod, kulturni dom, kinoprojek- tor, ki je prinesel v vas novo živ- ljenje, otroški vrtec, jez na Hu- dinji, stanovanjski blok, za kate- rega je občina potrošila 22 mili j. dinarjev, urejena zdravstvena po- staja, pa cestna razsvetljava in še marsikaj. Tu so tudi podjetja, ki so šla prav tako svojo pot naprej. Tu pa so tudi sredstva, ki jih vsako leto vlagajo v popravilo vseh cest. Samo za ta dela gredo vsako leto približno trije milijo- ni. Nekaj stanovanj so uredile tu- di gospodarske organizacije. Tu pa je še gasilski dom, ki je zdaj lepo urejen. Morda bodo letos v njem počastili 85-letnico gasilske- ga društva. Na to delovno bilanco so Vitanj- čani upravičeno ponosni. In prav je tako, da so se nanjo spomnili prav v zadnjih pripravah na vo- Utve. Saj je to čas, ko dajemo vsi ljudje obračun minulega dela in sprejemamo naloge za prihod- nje obdobje. Tako tudi v Vitanju. Zdaj jih čaka nadaljevanje del pri gradnji ceste na Rakovec. Ra- zen tega bo treba popraviti spod- njo šolo, tudi zato, da otroci v njej ne bodo več prezebali, kot so to zimo. Začela se bo gradnja ce- ste v Bežen; zgraditi nameravajo stavbo s trgovskim lokalom in šti- rimi stanovanji. Več dela jih čaka pri elektrifikaciji, pa tudi pri re- ševanju nekaterih problemov oko- li kovinskega ,podjetja ter mizar- ske delavnice. Za nas ni koristno, če pošiljamo naprej samo hlode; od tod naj gredo končni izdelki, so dejali. Ob pogovoru o doseženih uspe' hih in nalogah so tekle minute i" tudi več kot dve uri sestanka sta biH hitro pri kraju. Zdaj so se zahvalili dosedanjemu krajevne- mu odboru za delo, potem pa tu- di z:aploskali tovarišu Rejcu, ki pozval domačine, naj tudi z ude- ležbo na volitvah potrdijo ¡P^' pravljenost za izvrševanje vsen nalog, pa tudi zaupanje, ki so že na kandidacijskem zboru vo' livcev izrekli tovarišu Lubeju. M. Boži«' CELJSKI TEDNIK STEV. 19 — 17. maja 1963 Tovariš Franc Simonič да volilnem zborovanju v Šmartnem (nadaljevanje s 1. strani) V nadaljevanju je tovariš Si- nioiii'č ocenil vlago novih poslan- cev in odbornikov ,ier dejal, da ]e-(ti ni'kaikor ne morejo hiti ozki /^igovornilki oziroma advokati svojega kraja ali volilne enote, temveč bo njihovo poslanstvo usjpešno le takrat, če se ibodo do- sledno borili za najnaprednejša, naj^boljiša in najbolj demdkratič- aa stališča. O odnosu do mladih pa je dejal: »Običajno se opri- jemljemo skrajnosti. Pretirano enostransko in neživljenjsko skrbimo zanje in pozabljamo, da se najuspešneje vzgajajo v delu in prevzemanju dolžnosti ter pravic, na drugi strani pa neob- jektivno kritično ocenjujemo nji- hovo sleherno dejavnost. Vsake- ga, zlasti pa mladega človeka ocenjujmo po njegovem delu, sposobnostih in poštenju ter po odnosu do soljudi.« Med ostalim je nanizal nekaj bogatih misli o naši ustavi. »Mi- slim, da ni potrebno posebej po- udarjati, da je naša nova ¡ustava glede pravic in dolžnosti člove- ka najbolj demokratičen, naj- bolj človeški in najpopolnejši do- kument te vrste, kar danes pri- znava že ves svet. Toda tudi naj- boljši predpisi bodo ostali mrtva črka, če teh predpisov ne bomo vsi skupaj in vsak zase odločno in vztrajno uresničevali povsod v vseikodnevnem delu in življe- nju, v vsakokratnem (primeru. Premalo upoštevamo, da ustava daje človeku tako vlogo, tako velike pravice in seve dolžnosti v upravičenem prepričanju in pričakovanju, da sta zavest in usposobljenost za samoupravlja- nje naših ljudi v trdi, težki in požrtvovalni vsakodnevni borbi za napredek tako porasla, da bo vsak posameznik na delovnem mestu, kot člen samoupravnega , mehanizma ali kot občan prispe- val k reševanju problemov in iz- vrševanju nalog. Nikakor pa ne moremo prezreti vloge ZK in So- cialistične zveze, ki vzgajata, us- posabljata in usmerjata samo- upravljalce. Življenje nam niče- sar samo ne daje. Boljše si lahko ustvarimo s svojim lastnim de- lom. Brez trpljenja, naporov in žrtev ni napredka.« -že Več tujih kot domačih gostov Podatki o turističnem prometu za iprvo četrtletje na območju ce- ljskega olkraja so zelo zanimivi in značilni hkrati. Letošnja turistič- na sezona se je začela z razvese- ljivim porastom števila tujih go- stov in zmanjšanja števila doma- čih turistov. Tako je bilo v prvih treh mesecih letos v celjskem ok- raju tujih gostov za 53 o,o več kot v istem razdobju lanskega leta. V istem razdobju se je zamenjava tujih iplačilnih sredstev povečala v primerjavi z lanskim letom za 94 %. Domačih gostov pa je bilo v prvem četrtletju za 19 % manj. Celotni turistični promet v prvem četrtletju je bil za 17 "o manjši ^ istega razdobja lani. Statistični podatki nadalje po- , Vedo, da se je promet v gostin- obratih povečal v tem času ^ 17 %. To povečanje je šlo v prvi vrsti na račun povečanja prometa s hrano ter višjih cen. POTROŠNIŠKI KREDIT BREZ OBRESTI IN BREZ POROKOV POTROŠNIKE OPOZARJA VARTEKS-OBLEKE CELJE, DA BO NUDILA POSLOVALNICA V CELJU KREDIT ZA NAKUP NASIH IZDELKOV BREZ OBRESTI IN BREZ POROKOV VARTEKS-OBLEKE CELJE íSCe SPOSOBNEGA MOSKEGA ^RGOVSKEGA POMOČNIKA 2 ZNANJEM ARANŽERSTVA Letos v žalski občini 47 stanovanj v vsej občini bodo letos gra- dili še veliko več sitanovanj, več kot enkrat toliko, toda v grad- nji je kar 47 stanovanj za kme- tijske delavic. To je prav igo- tovo izrazito lop uspeh in v bi- stvu prelomnica v miiseLnoisti. Kajti doslej je v glavnem velja- lo načelo, da je za potrebe kme- tijstva potrdbno investirati le za osnovne objekte — le malo sred- stev pa je bilo vloižoiho za grad- njo stanovanj. Povedati je ob j tem tudi treba, da so bili ustrez- j ni predpisi precej togi ter da v I mnogih primerih ni bilo možno i uresničiti niti dobre volje niti želje za gradnjo stanovanj za kmetijce. Tako jo na primer v preteklih petih letih za potrebe kmetijskih delavcev v žalski občani skupaj zgrajeno le 21 stanovanj, leto« pa je v gradnji več kot enkrat toliko — 47 stanovanj. Do izrazite sprememlbe je pri- šlo tudi zavoljo urejenih razmer v kmetijstvu, saj velike in dobro organizirane kmetijske organiza- cije veliko laže posvečajo tudi temu problemu ustrezno pozor- nost. Posebno skrb pa iso za grad- njo stanovanj za potrebe kmetij- skih delavcev pokazali pri agro- kombinatu. ki razen na področ- ju žalske občine gradi še precej stanovanj tudi v celjski ohöini. kjer imajo tudi svoje obrate. Ce bi uadndbno analizirali vse vzroke, ki so povzročili te spre- membe, bi morali imenovati po- sebej tudi občinski stanovanjski sklad v žalski občimi, ki je pri načrtovanju tega programa in še posebej pri izvajanju, poka^Meso^< so po^ka- zale, da tudi ob tedanjih zvišanih cenah ne morejo brez večjih iz- gub. Sodijo, da bi v vsem letu iz- gubili kar okoli 60 milijonov di- j narjev. Tega pa podjetje seveda j ne more prenesti, a tudi občina-; nima ustreznih sredstev, da bi lahko krila to izgubo. Spričo tega se je svet za bla- govni promet pri celjski občini znašel znova pred alternativo, da odloča o zvišanju cen mesa, ali pa da predloge zavrne in povzroči še vzporedne nevšečnosti. KAJ SE NAMREČ DOGAJA? Spričo dejstva, da je meso dražje v Ljubljani. Mariboru in celo v Šmarju, mesarska podjetja iz teh krajev lahko odkupujejo živino po višjih cenah, ker jim cene v maloprodaji dovoljujejo višje odkupne cene. Doslej se je tudi celjsko podjetje vključilo v ta krog, vendar spričo precejšnjih izgub tega več ne more. Sedaj pa nastane vprašanje, kako bi bilo Celje založeno z mesom in mes- nimi izdelki, če bi mesarsko pod- jetje ne moglo več nuditi istih cea kot druga podjetja. Prav gotovo bi se pripetilo, da bi Celjani naj- večkrat ostali tudi brez mesa. KAJ PA JE Z NOTRANJIMI REZERVAMI? Člani sveta so sprejeli obrazlo- žitev predstavnika podjetja, ven- dar so talkoj zahtevali pojasnilo — j ali je podjetje ukrenilo vse ukre- j pe, da bi se pri njih zmanjšali j .stroški? \ Takole so zadevo pojasnili: I »Kra2X3 pri ostóbi mesta smo pričakovali, zaradi tega smo sto- rili vse, da bi do kraja zmanjšali stroške poslovanja klavnice in -po- sredovanja mesa trgu. Tako smo na primer ukinili vsa delovna me- sta, ki niso nujno potrebna (od- pustili smo 24 ljudi), ukinili smo nagrajevanje po učinku — ljudje dobivajo le osnovo osebnih do- hodkov, razen tega pa smo ukinili tudi vse nadure. Več pa praktič- no nismo mogli storiti. Lahko pa povemo, da na trgu z živino spri- čo pomanjkanja s težavo nasito- pamo, ker živino dobi mesarsko podjetje z večjo kupno močjo. To pa je za Celjane lahko usodno.-« PODRAŽITEV MESA!! Spričo teh pogojev svet dejan- sko ni imel izbire, kajti bili so pred odločitvijo ali odobre podra- žitev mesa — ali pa povzročijo posredno pomanjkanje mesa v Celju. Toda predpo so odločali o po- ^dražit\'i mesa, ki bo do 5 odstot- kov dražje kot doslej (podražitev velja od 15. maja) so hoteli še ve- deti, kako bo podražitev vplivala na padec življenjske ravni —ozi- roma na povečanje življenjskih stroškov. Najbolj se bo podražitev pozna- la v samopostrežni restavraciji v Gaberju, kjer ob prvi podražitvi mesa niso dvignili cen. Sedaj to ne bo več možno. Sodijo, da bo to zelo negativno vplivalo na razvoj samopostrežne restavracije, ki si je počasi že pridobila ugled. Mor- da bo nekoliko lahko pomagala občina z ustreznimi olajšavami, ki jih lahko uveljavi. Podobno bodo namreč storili v Žalcu, kjer do- slej ni gostinsko podjetje Hme- ljar imelo olajšav zaradi reševa- nja problemov družbene prehra- ne. Ko so govorili o zasebnih go- spodinjstvih, so še posebej pou- darili, da bo bržčas hujša kriza trajala le nekaj mesecev, in sicer prav v času, ko je največ zanima- nja za zelenjavo in ko ta zavzema pretežni del prehrane. Cene ze- lenjave pa niso porasle — na- sprotno, so v hitrem opadanju. Pač pa bo prišlo prav gotovo do podražitev cen v gostinskih obra- tih, kar bi znalo škodovati turiz- mu, saj so vsi dosedanji aranžma- ni sklenjeni na podlagi starih cen. Zanimiv je primer iz šmarske občine, ki je tudi hvalevreden. Kmetijska zadruga se je namreč oibvezala. da bo dobavljala zdra- vilišču v Rogaški Slatini ustrezne količine po prej dogovorjenih ce- nah. ZA 30 DINARJEV CENEJE V ŠENTJURSKIH MESNICAH Z ozirom na znano dejstvo, da Šentjurčani nimajo stroškov pri prevozu, bodo v mesnicah kmetij- skega kombinata Šentjur veljale cene, ki bodo za 30 dinarjev niž- je od cen v ostalih mesnicah. Od 15. maja bodo v Celju ve- ljale naslednje cene za meso s 25 odstotki kosti — goveje meso (ra- zen mladega) 480 dinarjev, svinji- na 560 dinarjev in teletina 580 di- narjev. M. UPOKOJENCI V ŠTORAH PRIDNO DELAJO Društvo upokojencev Store- Teharje šteje že 411 članov in čla- nic. To so predvsem nekdaj ak- tivni delavci iz tovarne emajli- rane posode, cinkaiyie Celje ter .štorske železarne. Društvo, ki je bilo v preteklem letu zelo delav- no, je vključilo 43 novih članov, imelo šest sej • upravnega odbora in dva plodna članska sestanka. Na sestankih so se pogovorili in razpravljali prav o vseh vpraša- njih in proWemih njihovih čla- nov. Razen tega so priredili dva izleta. Prvega v Postojno, Koper. Piran, Reko in Pulo, drugega pa v Ptuj in Boirl. Obeh izletov se je udeležilo 170 njihovih člancv, ki so bili z izleti nadvse zadovoljni. Veljko Križnik: PREDSTAVLJAMO VAM KANDIDATE Dve osrednji nalogi Kandi;da'tu za repuibliški zibor. inženirjai Veljko Križniku, smo zastavili nekaj vprašanj v zvezi z nalogami, ki so na področju kmetijstva v ospredjai. Tovariš Križnik je talkole odgovoril: I rcnutiio sta v ospredju dve nalogi, ki sta v bistvu pogoj za napredek kmetijstva na našem dbmočju. Eden od teh je potreba po tes- nejšem sodelovanju med kmetij- skimi organizacijami. Dostjkrajt SI" namreč pripeti, da se kmetij- ske organizacije dobesedno ogra- dijo im da ne vidijo ničesar dru- gega ko't svoje o'bmočje. V mnogih kmetijskih organi- zacijah osvajajo dcjihre in napre- dne stvari, iki jih najprej pro- učilo. Toda žal se dogaja, da se pozitivne izkušnje ne prenašajo na druga območja, kar h'i sicer lahko bilo izredno koristno. Brez pos(Љnih naporov bi si laliko ne- katere kmetijske organizacije s pomočjo tujih izkušenj izboljša- le tehnoloigijo dela. organizacijo in podobno. Jasno je. da bi re- šitev toga problema lahko korist- no vplivala na splošni naoredek in ne samo pri razvoju kmetij- stva; kajti že iz minog-ih prime- rov s^mo lahko dokaj jasno vi- deli, kako lahk/O napredovanje kmeti istva b^etveno vpliva na po- večanje življenj'i^ke ravni |)rebi- valsitva. Dru?a'Domeinl>na korist pa bi bila. da bi se kmetijske organi- zacije izognile stranpotem pri uvajanju novitet. neootrebn''m stroškom in podobno, čeravno bi priiš-^Ii do istih rezultatov. Podoben pro'blem nastaja v po- slovnih odnosih in pri investicij- skih odnoisih med kmetijsk''imi organizacijami. Navadno kmetij- ske organizacije težijo za tem. da bi vsak gradil zase. Zlasti pa to velja za predelovalme obrate. Kajti gotovo je treba v nasled- njem oibdobju pričakovati inten- zivnejšo grfiidnjo predelovalnih obratov za kmetijske proizvode in pridelke. Spričo tega je na tem področju načrtnost in smotrnost še toliko bolj pomem'bna. Ker si- cer rezultati in nazadnje tudi rentaibilnost investicij ni tolikš- na. Proizvodnja v malih obratih je predvsem dražja, trga taki obrati ne morejo obvladati — o'b pojavih medse*bojnega nerazu- mevanja ali podobno pa navadno ■prihaja tudi do neenotnosti na trgu, kar ustvarja samo zmedo. Inž. Križnik je potem še poseb- no poudaril, da je jasno, da bo že čez nekaj let predelava v ma- lih obratih nerentabilna. To bi pa v bistvu pomenilo nesmotrno investiranje. Vzroki za nepopolno sodelova- nje med kmetijskimi organizaci- jami so predvsem pojavi neza- uipanja. občutek manjvrednosti, če se osvajajo tuje izkušnje, pre- potentna konkurenčnost in na- zadnje še vselej prevelik pouda- i-ek ikorncrciiiÜ. kar |)a je v bist- \ II napak. Drugo vi)rašaiije. mimo kate- rega v sedanjem obdohjii ne smemo, je nujnost razvijanja po- slovnega sodelovanja med kmeti in zadrugami - ali krejjitev pro- izvodnje v zasebnem sektorju. Ta problem smo v preteklih dveh lotih precej zanemarili, kar nam zna šikodovati. če ne bomo pra- vilno, enefigično in hiitro popra- vili storjene napake. Predvsem nam mora biti jasno, da iima v okraju zasebni sektor okoli 94 odstotkov vse zemlje. C.re tore} za pomemben faktor, ki ga ne kaže zapuščati in za- nemarjati. Ta problem pa prido- biva na pomenu, če postavljamo kot vzporedno naloigo tudi ena- komeren tempo dviga življenj- ske ravni kmečkega prebivai- stva. Inž. Križnik je nato takole na- daljeval: Zunaj na deželi pogosto sli- šim, da ni več tistih nerxosrednih stikov med zadrugo in kmeti, ki so nekoč obstajali. To je vseka- kor slabost. Ne gre za to, da bi restavrirali stare oblike sodelo- vanja, uvajali predavanja in vča- sih zgrešene T>«duke. Vendar pa meniim. ker je zunaj na terenu v kmetijskih zadrugah že precej tehnikov, stгokoлчl Jakov in ker jih bo polagoma še več, da je potrebno ustvariti pristno stro- kovno sodelovanje. Gre prepro- sto za nalogo, da najhitreje in z najmanj sredstvi tudi na zaseb- nih kmetijah dosežemo napredeik v kmetijski proizvodnji. To pa je še toliko bolj pomembno т krajih, kjer ni predvidena usta- novitev lastnih obratov kmetij- skih zadrug ali razširjanje socia- lističnega sektorja. Takih obmo- čij pa je v celjskem okraju pre- cej. Avtomatizacija v Juteksu Pred dnevi sem obiskal tkalnico jute v Žalcu. Bržčas ni nikjer to- liko novosti in prizadevanja, da bi čim hitreje uresničili posamez- ne zamisih, ki bi izboljšali tehno- logijo dela in ki bi vplivali na povečanje proizvodnosti dela, kot v tej tovarni. Ko so mi pokazali tkalnico, so me še posebej opo^zorili na nove naprave na tkalskih strojih. Dve stvari so med tkanjem najbolj motile in jemale delavkam čas ter jih utrujale. V Juteksovi tkalnici delajo de- lavke spričo posebnih pogojev na dveh strojih. Več ni možno, gre -namreč za grobo prejo, ki se hitro prazni z votkov, tako da so zame- njave zelo pogoste. Seveda je stroj medtem stal in še zraven se je mnogokrat pripetilo, da se je tu- di na drugem stroju utrgala os- novna nitka. V teh primerih pa je nastala precejšnja škoda, ker je stroj tkal brez ene nitke in tka- nina je bila vsaj manjvredna, če ne že neuporabna. Prav ti dve tipični lastnosti pa sta tudi spodbudili kolektiv, da so začeli razmišljati, kako bi ne- všečnosti odpravili. In zares so našli rešitev. Na tkalskih strojih montirajo posebne avtomate, ki polnijo čolničke avtomatično, in sicer tako, da stroj sploh ne za- stane. V prvi fazi so montirali avtomatične polnilne na,prave za polnjenje čolničkov pri vsaki de- lavki in vsakem paru strojev po enega. Kajti tako je lahko delav- ka posvetila veliko več časa dru- gemu stroju. Zanimivo pri tem je, mi je povedala delavka Fani Von- čina, da je že s tem načinom po- rasla storilnost na obeh strojih. Razen tega je še dodala, da od- pade veliko nevšečnosti, paranja, časa in izgub na predivu. Delav- kam ti dodatni stroji zelo veliko pomagajo. Za primer je navedla samo izgubo časa, ki pa že do- volj zgovorno priča o koristnosti uvedbe te novosti na tkalskih strojih. V povprečju sem izgubila zaradi vlaganja votka v čoLniček tudi do tri minute. To sedaj brez izgube časa opravi avtomat. Ce upoštevamo, da stkem od 40 do 45 votkov, lahko sami uvidite, da sem brez avtomata doslej izgub- ljala za zamenjavo votkov precej več kot uro delovnega časa v os- mih urah. Tovariši ca Vončinova pa mi je povedala, da je v veliko korist tu- di uvedba ^^jahačev« na osnovnih nitkah. Na ta način ni možnosti, da bi prišlo do napak pri tkanju, s tem pa se gotovo bistveno po- veča kvaliteta izdelkov v povpreč- ju. Razen tega pa delo ni toliko napoa-no, kajti tudi prej smo težili za izboljšanje kvalitete, toda to nar» je uspevalo le ob skrajnih naporih pri strojih in z nenehno kontrolo. Sedaj pa so stroji tako opremljeni, da pretrgana nit av- tomatično povzroči zastoj stTOJa. Hkrati so mi povedali, da v kratkem dobijo 16 novih avtoma- tičnih sodobnih tkalskih strojev. Samo novi stroji bodo povečali proizvodnjo za okoli milijon me- trov jutinih tkanin. Sodijo pa, da bodo do konca leta prav vse stro- je v tovarni avtomatizirali. To bo vsekakor precejšnja olajšava za delavke in tudi precejšnja prido- bitev za tovarno, ki bo tako ne- primemo laže izvajala razširje- valna dela. V Žalcu so se namreč že odločili, da bodo prostor na- sproti občine, kjer so sedaj šport- ni prostori, namenili razširitvi to- varne Juteks. Zanimivi pa so tudi podatki o razvojnem programu podjetja in o predvidevanjih za povečanje vrednosti proizvodnje, storilnosti in izvoza. M. Movi prostori Pred kratkim je di-uštvo Ljud- ske tehnike tovarne emajlirane posode izročilo namenu dva po- membna delovna prostora. Tako so svoj in primemo opremljen proistor dobili ljubitelji fotografi- je, razen tega pa so povsem na novo uredili tudi prostor za tako imenovanj gos^podinjski krožek. CELJSKI TEDNIK STEV. 19 — 17. maja 1963 Madina na zborih volivcev Kandidacijski zbori volivcev, ki 6o jih v vsem celjskem okraju že pr^ tednom dni uspešno zaklju- čili, so p>okazali — vsaj, če se za- dovoljimo s številkami, ki pri- čajo o udeležbi mladih na zborih — da je pospešena družbena ak- tivnost, ki je ob razpravah o pred- osnutku nove ustave in ob pri- pravah na volitve v predstavniške organe zajela vse delovne ljudi — močneje razgibala tudi člane Zve- ze mladine in mlade ljudi na »ploh. Od skupnega števila je bilo na zborih okrog 20 odstotkov mla- dine. Ta podatek je sicer dosti višji, kot na prejšnjih zborih vo- livcev, pa vendarle z njim — če upoštevamo število mladih v Zve- zi mladine, Zvezi komunistov in Socialistični zvezi —še vedno ni- smo 2:adovoljni. Za pomanjkljivo udeležbo mladih, zlasti pa za raz- meroma nizko kvaliteto dela mla- dih na kandidacijskih zborih, je prav gotovo več vzrokov. TaloD je bila skoraj povsod akcija občin- skih komitejev Zveze mladine, ki bi bili moraU zagotoviti udeležbo mladine na zborih, precej zakas- nela. Občinski komiteji Zveze mla- dine se marsikje niso povezali z ostalimi političnimi organizacija- mi v občini, po drugi strani pa drži tudi to, da nekateri občinski politični aktivi mladinskih komi- tejev niso opozarjali na naloge, ki so v zvezi s predvolilnimi pripra- vami pred njimi. Tako so se po- nekod občinska mladinska vod- stva zaprla sama vase in delala po svoje. Na terenu pa je tu in tam pogrešila tudi Socialistična zve-.a, ki je včasih zbore sklice- vala zelo na hitro, čeprav bi bilo prav, da bi mlade volivce nanje posebej pripravili. Zato ni čudno, če so zbori ponekod izpadU nekoliko formalistično. No, mladim pa bi sigurno sito- rili krivico, če bá jih kar na sploh obsodili, da so v pripravah na vo- litve premalo sodelovali. Mnogo je bilo zborov, ki so se jih mladi udeležili v lepem številu in tako bo verjetno tudi na prihodnjih zborih občanov, ki so te dni v pol- nem razmahu. Tokrat so občin- ski komiteji z aktivi Zveze mla- dine stopili v stik dovolj zgodaj in pričakujemo lahko, da bo udelež- ba mladih dobra ne samo na zbo- rih v delovnih organizacijah, tem- več tudi na terenu. Občinski ko- miteji so se povezali s političnim aktivom v občini in dogovorjene so že prve skupne akcije. Tako bodo na primer v celjski občini posvetili kar največ pozornosti ti- stim mladim občanom, ki bodo na letošnjih volitvah v predstavniške organe prvič sodelovali. Po kra- jevnih skupnostih bodo z njimi pripravili več razgovorov, v ka- terih jih bodo seznanili z nekate- rimi gospodarskimi uspehi zadnjih let, najpomembnejšimi določili nove ustave itd. V gospodarskih organizacijah pa bodo v tem ob- dobju namesto proizvodnih kon- ferenc sklicevali situacijske kon- ference in se na njih pogovorili o nalogah mladih ljudi v zvezi z vo- litvami. Nuša Fleiar — kandidat za celjsko občinsko skupščino. Uspemo delo odbornika je odoisno tudi od občanov Na listi kandidatov za od- bornike celjske občinske skupščine je zapisano tudi ime Nuše Fletar j eve. Tam so tudi tile podatki: 22 let, metalurški tehnik, zaposle- na v Cinkarni, članica Cen- tralnega komiteja Zveze mladine Slovenije itd. Tovarišico Flezarjevo smo poiskali kar v Cinkarni in ko smo jo povprašali, kaj misli o svoji kandidaturi, nam je povedala tole: »Prav dobro vem, kako velike odgovornosti me ča- kajo. Mislim pa, da je za dobro delo odbornika po- trebno še kaj več kot nje- gova lastna iniciativa. Prav je, da prisluhne željam in mnenju občanov, da v skup- ščini torej ne zastopa samo svojega osebnega mnenja, temveč da težnje vuuvi^cv pametno vsklajuje z realni- mi možnostmi komune. Za- torej pravim, da je kvalitet- no delo odbornika v veliki meri odvisno prav od inici- ative občinov. »Nuška, kolikor vem, ste bili dalj časa članica okraj nega komiteja Zveze mladi ne. Tam ste vodili komisi'o za splošno in strokovno iz- obraževanje. Kaj mislite, au so v zvezi z izobraževanjem mladih ljudi, največji pro- blemi?« »No, v celjskem okraju so to prav gotovo premajhne kapacitete šol druge stop- nje. Vsako leto ostane brez možnosti za nadaljnje šola- nje veliko mladih ljudi. Res je sicer, da nekatere poklic- ne šole niso polno zasede- ne, vendar to problema na- daljnjega izobraževanja mla- dine ne rešuje. Tudi v po- klicnih šolah je vpis nam- reč omejen — vsak učenec si mora zagotoviti delovno mesto in se v šolo lahko vpiše šele potem, ko mu je le-to zagotovljeno. Mnogo- krat se tudi primeri, da se mlad človek sicer izuči, pa potem ne najde zaposlitve. Nekateri poklici so namreč mnogo prenatrpani. Tako prihaja do prekvalifikacij, ki so za družbo prav gotovo dvojna obremenitev. Vsa ta problematika nare- kuje, da morajo v gospodar- SKin organizacijah v prihod- nje mnogo resneje pristopa- ti k izdelavi planov za ka- dre. To, da bi lahko raču- nali z realnimi možnostmi za zaposlovanje, bi mladim ljudem nedvomno odprlo širše možnosti izobraževa- nja.« Tovarišica Nuša Fležarje- va kandidira za zbor delov- nih skupnosti. Kanididaturo je potrdil njen lasten kolek- tiv, ki v Nuši vidi sposobno, mlado družbeno delavko. In takšna je Nuša tudi v resni- ci. —ij GIBANJE PREBIVALSTVA v časH od 4. do U. 9. 1963 je bilo j rojenih 29 dečkov in 34 deklic. POROČILI SO SE: Pirnat Ivan, delavec iz Pongraca in Kronovšek Jožefa, uslužbenka iz Pol- zele. Rezec Kari, kmetovalec iz Bresto- vica pri Kopru in Jelušic Marija, knie- tovalka iz Kopra. Tifengraber Vincenc, delavec iz Celja in Pocak Marija, de- lavka iz Celja. Zore Rudolf, delavec iz Celja in Kodela Štefanija, delavka iz Celja. Rožanc Leopold, oficir iz Smede- reva in Korošec Danijela, uslužbenka iz Izole. Nušev Kirilc, frizer iz Ljub- ljane in Križnik Hedvika, delavk« iz Štor. UMRLI SO: Krajne Ivan, upokojenec iz Rogatca, star 60 let; Suholežnik Ludvik, delavec iz Celja, star 52 let. Skale Nevenka, •trok iz Slivnice, star 1 leto. jurkovič Ludvik, delavec iz Celja, star 55 let. Jovanovič Vidoje, delavec iz Dubrovni- ka, star 38 M. Kramer Pavla, upoko- jenka iz Celja, stara 81 let. Osolnik Franc, delavec iz Šempetra т S. dol., star 33 let. Rebernik Jožefa, upokojen- ka iz Celja, stara 72 let. Stanojevič Na- da, otrok, iz Celja, stara 1 leto. Zdol- šek Gabrijela, gospodinja iz Ponikve pri Grobelnem, stara 64 let. Košar Na- talija, otrok iz Celja, stara 2 meseca. Veichbach Anita, otrok, stara 1 mesec, Borovnik Marija, delavka iz Bevč ,sta- ra 72 let. Malgaj Julijaua, goapodinj« iz Kompol, stara 65 let. KRONIKA NESREČ Marija Pihler iz Klanca pri Dobrui j* sekala drva. Poleno ji je padlo na glavo in jo rauilo. Pri padcu si je po- škodovala ob* roki Marija Logar iz Logarske d»llue. Alojz Krajne z Ma- lega vrha pri Šmartnem ob Paki je padel s kolesom. Poškodoval si je gla- vo. Dušan Presker iz Kozjega je padel in si poškodoval glavo. Marija Rihler i^z Rovi pri Frankolovem je padla. Po- škodovala si je desno nogo v gležnju. RADIO C E LJ E Celjska radijska postaja bo tudi т prihodnjem tednu - torej od 20. do 26. maja - vsak dan imela uro lastnega sporeda. Ob delavnikih budo oddajo začeli ob 17., v nedeljo pa ob 12. uri. Radio Celje ima nekaj rednih oddaj, ki so vsak dan na vrsti ob istem času: ob 17. uri celjska kronika, ob 17,10 obvestila, ob 17.35 čestitke poslušalcev in ob 17.45 oddaja zabavne glasbe in reklam. Poleg tega pa bodo v pone- deljek 20. maja ob 17.15 zavrteli nekaj cowboyskih popevk, ob 17.25 pa bo na vrsti redni ponedeljkov športni pregled, v torek bo čas med 17.15 in 17.35 uro izpolnilo nekaj veselih in poskočnih viž. v sredo pa ub istem času oddaja z naslovom »Od valčka do madisona«. v četrteik bodo ob 17.15 prišli na račun ljubitelji oper in operet, v petek pa tisti, ki radi poslušajo Planinski in Slovenski oktet. V petek bo ob 17.23 na vrsti še oddaja v Galeriji kulturnih in zgodovinskih znamenitosti, v katerih kustos mestnega muzeja v Celju Mi- len« Moškonova poslušalce radia sezna- чПЈа г znamenitostmi Celja in njegove okolice. V soboto bo ob 17.15 na spo-i redu oddaja »Za prijeten konec tednac.. Nedeljski spored pa se od tistega ob delavnikih nekoliko razlikuje. Začenja se ob 12. uri in je najprej na vrsti pogovor s poslušalci, nato obvestila in ob 12.15 oddaja »Naši poslušalci česti- tajo in pozdravljajo«. Nato - ob 12.25 - bo nekaj melodij za vsakogar, ob 12.4f pa bo kolektiv celjskega radia prepus- til mikrofon pionirjem četrte osnovne šole iz Celj«. Prometna kronika CE FOCI GUMA Preteklo sredo, torej 8. maja se je pri vasi Vrhe — na avto- cesti pripetila huda prometna ne- sreča. Voznik tovornegra avtomo- bila NI 24-46 Simon Zdravkovič je z zmerno brzino vozil po av- tocesti. Pri tem mu je počila prednja gnma in avtomobil je zaneslo po cesti. Zdrsnil je z nje, se obrnil in tovor se je razletel. Avtomobil je vozil svinčene in lesene sode, škoda pa je ocenje- na na milijon 500 tisoč dinarjev. Voznik in sovozač sta bila laže poškodovana. OTROK NA KOLESU V petek se je v Čopovi ulici v Celju dogodila prometna nesre- ča, ki opozarja vse tiste, ki na kolesu vozijo svoje malčke, na kar največjo previdnost. Tisti dan je namreč kolesar Štefan Jambrožič po Čopovi ulici vozil na kolesu svojega štiriletnega otroka. Otrok je vtaknil nožico v s'prednje kolo. očeta je zaneslo v pločnik in takoj nato sta oba padla. Štefana Jambrožiča, ki se je precej poškodoval, so takoj odpeljali v celjsko bolnišnico. V NEDELJO VFč; PROMETNIH NESREČ Preteklo nedeljo se je v Celju in okolici pripetilo več promet- nih nesreč. N^kaj je bilo manj- ših, na oddelku za nntranie za- deve pa so zabeležili tudi dve večii. Prva se je pripetila v Pre- vorju. ko se ie voznik osebnega avtomobila CE 10-89 izogibal ko- koši, ki je na ostrem ovinku stekla čez cesto. Pri tem ga je zaneslo s ceste in avtomobil je padel v dva metra globok jarek. Voznik je bil laže noškodnvan, na avtomobilu pa je za okrog 200 tisoč dinarjev škode. Drnga prometna nesreča pa se je pripetila v Vidmn Krškem. Z motornim kolesom NSTT Primo se je ponesrečil študent Danilo Ko- ritnik. Motorist je iz Krškega proti Vidmu vozil s precejšnjo brzino, zato ovinka pred mostom ni mogel sigurno izpeljati. Zale- tel se je v vogal hiše in se hudo poškodoval. 2klravniki so ugoto- vili, da ima počeno lobanjo in da je njegovo stanje kritično. IZSILJEVAL JE PREDNOST V ponedeljek je v Celju na Ljubljansiki cesti avtomobilist Norbert Kind iz Šentjurja iz- siljeval prednost pred kolesarko Daniele Drobne. Norbert Kind je vozil proti Žalcu in je pred bencinsko črpalko zavijal v le- vo. Iz nasprotne smeri pa je po kolesarski stezi pripeljala Dani- ela Drobne, ki je imela prednost. Toda voznik osebnega avtomo- bila tega ni upošteval, zadel je kolesarko v zadnji blatnik in jo zbil po tleh. Pri tem si je Da- niela Drobne zlomila ključnico, poškodovala glavo in utrpela pre- tres možgan. I NAGRADNA KRIŽANKA TRGOVSKE- GA PODJETJA MODA CELJE Sreča se je nasmehnila naslednjim re- ševalcem: 1. Veber Joško, Velike goremce 17, p. Jnrklošter. 2. Vlado Lamut, Ljnbija 114, p. Mo- zirje. 3. Pavlic Simona, Celje, Malgajeva 26. Nagrade dvignite pri trg. pod. Moda, Celje 4« 3«. t. m. Slovensko ljudsko gledališče v Cri ju je kot svojo predzadnjo premi- ero v letošnji sezoni uprizorilo ljudsko igro Pere Budaka METE2. Uprizoritev je zrežiral Jure Kislinger. V glavnih vlogah nastopajo: Jože Pristov, Nada Božičeva, Jana Smidova, Sandi Krošl in Janez Skof, V manjših vlogah nastopa ves ansambel. Predpremiera ME- TEŽA je bila v industrijskem naselju Store za tamkajšnje delav- sko občinstvo. Tekmovanje"mladih gasilcev v nedeljo je bilo v Vojniku m- silsko tekmovanje gasilcev — mla- dincev celjske občine, ki ga je organizirala Občinska zveza Celje v okviru proslav »-Dneva mlado- sti-«. Na tekmovalnem prostoru pri «-Domu Partizana Vojnik« se je zbralo 8 ekip starejših mladincev od 13. do 15. leta starosti in 4 eki- pe mlajših mladincev v s'tarosti od 8 do 12 let. Starejši so tekmo- vali v metanju žoge, štafeti, re- dovnih vajah, razvijanju cevi in prehodu po lestvi, mlajši pa so od- govarjali na vprašanja iz gasilske službe in tekmovali v redovnih vajah, prehodu po lestvi, vaji z ročno brizgalno in igri z žogo. V skupim starejših so največ točk dosegli mladinci iz Štor 384 pred Teharjem 377, Dobrno 373, Gaberjem 370, Vojnikom 355, Ostrožnim 351, Skof jo vasjo 341 in Prožinsko vasjo 322. Pri mlaj- ših pa so Store dosegle 418 točk, Ljubečna 392, Strmec II 356 in Strmec I 347 točk. Po dve najbolj- ši ekipi iz obeh starostnih slcupin se bodo udeležile junija olo-ajnega tekmovanja, ki bo v Sevnici. Mladinslco tekmovanje v Voj- niku je tako po udeležbi, kot po doseženih rezultatih pokazalo, da je med mladino za delo v gasil- skih organizacijah veliko zanima- nje. Organizacija tekmovanja je bila odlična in del priznanja za to gre družbeno političnim organi- zacijam Vojnika, ki so omogočili izvedbo tetonovania y Vojniku. , POJDIMO V PLANINE Kukavica, zeleni travniki in pašniki, ozeleneli listnati gozdovi rn mlado smrečje, opojni duh po- mladanskega cvetja, pa čudežni cvetlici igalka in encijan, nas va- bijo v gore. Prišel je zopet čas nedeljskih izletov na bližnje in oddaljenejše vrhove našega Celja. Z vlaki in avtobusi imamo pre- ko dneva ugodne zveze na vse strani v planinsld raj, saj je Ce- lje izredno ugodno in primerno izhodišče za turistiko. Planinske postojanke v bližini Celja: Resevna, Crešnjice, Smo- hor, Kopitnik, Oljka, pa dalje iz Celja: Boč, Trije Icralji, Rogla, Gore, Lisca, Kum, Bohor, Kal, Mrzlica, Cemšeniška planina, Par- tizanski vrh, Zasavska gora. Paš- ki Kozjak, Mozirske planine, Sle- me in Urši ja gora, so dobro oskr- bovane in čakajo planince. K sindikalnemu domu na Sve- tini in k domu Združenja borcev na Javomiku, pa na Celjsko kočo, se lahko popeljemo vsako nedeljo celo z avtobusom iz Celja. Izbira za naše izlete je torej velika. Ne ostanimo nobene nedelje do- ma, pa če tudi ni zanesljivo vre- me! Dr. M. Gneča v Vodnikovi ulici Celjski tednik je dne It. maja pri- kazal objektivne težave v sliki, s ka- tero imajo opraviti vozniki motornih vozil dnevno, posebno oni, ki imajo težka motorna vozila. Mnoge voznike spominja sUika na dnevne ovire in nevarnost, ki je na vsakem koraka v tej ozki prometni žili. Tesnoba je še povečana v časn, ko je končan šolski pouk. 2elja celjskih voznikov motornih vozil je, da bi ta ulica postala eno- smerna. J- f- Human voznik V torek je oddelku za notra- nje zadeve Marija Ostrožnik do- ma iz Ljubljane, sporočila, da je njen mož povozil devetletnega Antona Reharja. Vozil je proti Velenju, ko je na nekem ovinku otrok skočil na cesto. Voznik je sicer zaviral, vendar nesreče ni mogel preprečiti. Otroka je ta- koj odpeljal v bolnišnico in po- skrbel, da so mu nudili zdravni- ško pomoč. Otrok si je zlomil nogo. Naši upokojenci Osemdeset odstotna udeležba, delegatov, ki so zastopali 2.620 članov Društva upokojencev Ce- lje na njihovem nedavnem obč- nem zboru je pokazala, kako se članstvo zaveda svojih dolžnosti do skupnosti. Ves potek občnega zbora, ki ga je vodil tov. Gašparič Tone, predsednik društva upokojencev Celje, je bil zelo živahen, hiter, stvaren. Vsa poročila so bila je- drnata brez vsakega olepševanja Ni bilo nikakoga tarnanja, saj je upokojenec že navajen, da n< živi v izobilju, pač pa je vse iz- zvenelo v trdnem upanju, da b( novi pokojninski zakon prinesel izboljšanje, kar bi bilo poseb- no za stare upokojence velik< važnosti. Vsa poročila so bila zanimiva Tako tajnika, ki je povedal, ko- like ugodnosti je društvo posre dovalo članstvu, blagajnika: di je finančno stanje zelo ugodno pravnega referenta, ki je poma gal več sto potrošnikom, najbol, pa je zanimalo vse poročilo go spodarja. Le-ta je povedal, di bo dvorana — klubski kotičel upokojencev — kmalu vselji^e Vsi upokojenci se tega zelo ve- selijo, ker s-i od klubskega koti^ ka prav mnogo obetajo. To b( dvorana oddiha in mnogotereg' udejstvovanja naših upokojep cev. Od petja, glasbe pa vse tj' do televizorja; na razpolago b(> do reviie. časopisi, knjige, §»Ј in še mnogo kaj. V prihodnje jih čaka še več dpla: svojo kulturno prosvet no delavnost nameravajo namreč še razširiti in spraviti k zivljß' nju fizkulturne panoge. Res ^ društvo unokojencev se lah*' noVivali z lepimi rezultati. REKORD DVEH VOZNIKOV MOTORNIH VOZIL Pred kratkim sta v delovnem kolektivu avtooddelka železarne v Storah proslavila dva njihova čla- na pomemben delovni uspeh. Šo- ferja ALOJZ BELCER in STAN- KO KRANJC, sta z vozili last de- lovnega kolektiva brez generalne- ga popravila, brez prometnih ne- sreč prekoračila normo prevože- nih kilometrov. Tovariš BELCER, ki vozi osebni avto »FIAT 1100«, je prevozil 80.500 kilometrov, tov. STANKO KRANJC pa s poltovor- nim avtomobilom 84.000 kilomet- rov. O njunem uspehu, vestnem opravljanju službe in skrbnem ču- vanju zaupanih družbenih sred- stev, je razpravljal tudi delavski svet podjetja na svojem zadnjem zasedanju. Na predlog upravnega odbora podjetja jima je izrekel pohvalo in dodelil vsakemu pri- memo nagrado. Prav bi bilo, da bi se lepemu uspehu obeh tovarišev kmalu pri- družili še drugi vozniki. Z N02EM NAD ZENO Alojz Preskar, doma iz okolic" Celja, je v nedeljo z velikj^ kuhinjskim nožem napadel •. letno Marijo Kastevc. s katero J; že dalj časa živel. 82-leini AloJj Preskar ji je presekal žile ^ levi roki in zdravniki so ugot^ Vlili, da je njeno sitanje kritici Celjski trg Češnje so tu ^ v času, ko smo v Celju ß znova doživeli zvišanje cen mesu, se situacija na celjski % tržnici bistveno popravlja, ^ v preteklem tednu je sola- Д te že ostajalo in cena ji je Z padla za celih dve sto (!!) ^ dinarjev. Zdaj prodajajo so- Џ lato po 80 do 150 dinarjev, Z čeprav je na tržnici še vedno ^ nekaj takih, ki vztrajajo na Џ 200 dinarjih za kilogram, t Poleg tega so tisti, ki situ- ^ acijo na celjski tržnici red- Џ no zasledujejo, opazili še é dve zanimivosti: zmanjkalo \ je grozdje, ki smo ga lahko ^ vso zimo in pomlad kupova- ^ li — kar se v zadnjih Letih ^ ni primerilo — in drugič: na g trgu so že prve češnje. -^^ Drobcene in precej vodene, Z sicer pa vendar pomenijo Џ prijetno osvežitev, seveda za ^ tistega, ki je za kilogram ta- Z kega prvega sadja priprav- Џ Ijen odšteti 280 ainarjev. Ko sem povprašala tržnega nad- Z zornika, tovariša Murka, ko- ^ mu naj se zahvalimo za to, Џ da je cena solati tako zela Z padla, mi je takole povedal: Џ »Prodajalcem iz Dalmaci- fs je! Ti so v preteklem tednu poslali na našo tržnico toli- % ko solate, da je je bilo na- I enkrat za vse dovolj. To je Џ seveda takoj zelo ugodno I vplivalo in cene so pri pri- Џ či padle za sto in celo dve sto dinarjev. No, pa tudi si- I cer je situacija na naši trt- Џ niči zelo v redu. Jajca pro- dajajo po 26 dinarjev, sme- § tane in skute je sicer ne- Џ koliko manj kot prejšnje dni — je pa odlične kvali- is| tete, dovolj pa je spinace [| — po 100 do 200 dinarjev in radica po 150 dinarjev, če ^ upoštevamo, da je bil pred Ji dobrimi štirinajstimi dnevi še po seist sto dinarjev, je Ц to prav gotovo razveseljiva л= novica, kajne?« Ц In ostale cene? Krompir Ц je po 45 do 60 dinarjev, be- 1% lo zelje, ki ga pripeljejo iz Џ Splita po 280, kislega zelja Џ pa je na trtnici te zelo ma- ¿I lo. Kolikor ga je, ga proda- ji jajo po 100 dinarjev kilo- ^ gram. Kumare pripeljejo iz ¿1 Velenja in so po 350 dinar- Џ jev, por pa po 150 in 209 Џ dinarjev. Џ Vse torej kate, da bodo v S prihodnjih tednih tale trtna š poročila malce manj pesi- Џ mistična kot v preteklem II obdobju. Za to pa je tudi ie '$i skoraj čas. ;^ —СЛ :ELJSKI tednik STEV. 19 — 17. maja 1963 Celjska delavska univerza v novih prostorih pred dnevi se je celjska delav- ^ univerza slednjič le preselila i2 neprimernih prostorov v Mal- gajevi ulici v bivši dom OF na .j^tovem trgu. Tu je dobila sedem prostorov. Najbistvenejše pa je jjržčas to, da ima sedaj dvoje last- nih predavalnic, kajti na ta način vrsto tečajev strokovnega izo- braževanja odraslih lahko oprav- ljala v svojih prostorih. Doslej je ђј1о neštetokrat prav težko dobiti odgovarjajoče prostore v primer- nem času. prav letos opravlja celjska de- lavska univerza poleg ostalega de- la še prav pomembno vlogo v ok- viru obrambne vzgoje prebival- cev. Doslej so izvedli že skoro vsa predavanja, saj jih od 80 preosta- ja zgolj še okrog deset. Ta predavanja so izvedli na te- renu, v kolektivih in v ustanovah. Obisk je bil razveseljiv, saj kaže da bodo z vsemi predavanji zajeli nad 4000 prebivalcev. Predavanja eo izredno zanimiva, ker so izpo- polnjena s filmi in diapozitivi. Tako je delavska univerza v mno- gočem prispevala k seznanitvi prebivalcev o obrambenih sposob- aoetih naše države ter jih poučila t nevarnostih atomskih in raket- nih orožij in zaščiti pred njimi. -že Celjski gledališki ustvarjalci — rragrajenci »^Prvomajske nagrade« (od leve proti desni) Branko Gom bač, Marjanca Krošl, Miran Her- oog, Slavko Stmad in Volodja Pe er po sprejetju nagrad. KANDIDAT MED PRVOMAJSKIMI NAGRAJENCI Gledališče je vez med proizvajalci in kulturo Med letošnjiimi prvomajskimi nagrajenci je že v drugič režiser SLG Celje tovariš Branko Gom- bač — kandidat za republiški ktdturno prosvetni zbor v konjiš- ki občini. Našo radovednost je po- tešil, z odgovori. — Slišali smo, da si se letos ujel s številom let in režij. Ob tako "srečnem jubileju nas zani- ma, katere dosedanje režije so ti najbolj pri si-cu? — Let in režij, obojega je 39, zdi pa se mi, da so bile najuspe- leje režije »Ana Frank-«, «-Ric- hard II« in nedavna »Andorra-«, saj sem z zadnjima dvema prejel letos in pred dvema letoma prvo- majsko nagrado. — Kako daleč ste pri uveljav- ljanju samoupravljanja v vaši gle- dališki hiši? — Bržčas je to vprašanje med gledališčniki teže rešljivo kot v ostalih panogah, kajti kultura je zaenkrat še vedno dotirana in bo , nedvomno lahko samoupravljanje j našlo svoj pravi odraz šele ob ' znosnem uvajanju ekonomskih -I cen za kulturne storitve aU dru- | gače povedano ob uvedbi interko- i munalnega financiranja gledališ-j ča. Prav to zadnje bo v obliki ne- ] kakšnega pogodbenega odnosa ustvarjalo čvrsto medsebojno vez z vsemi tistimi občinami (razen matične), v katerih smo doslej go- stovali s skorajda dobro polovico celotnih predstav. Vprašanje na- šega gledališča nikakor ne more biti zgolj zadeva celjske občine. Z več kot 120 predstavami (od 240) bomo letos zajeli 14 občin, od tega tudi izven našega okraja. In prav naša vloga je v učvrstitvi močnih kulturnih centrov, kjer z gledališko kulturo ustvarjamo najtesnejšo povezavo med nepo- srednimi proizvajalci in kulturni- mi dobrinami. Zal ni v vseh ob- činah to v celoti zaživelo, vendar pa uspehi v Konjicah, kjer v pol- ni dvorani sedi kmet iz bližnje in daljne okolice, delavec in usluž- benec, pričajo, da je tovrstna kul- tuima oblika najbolj blizu lju- dem. — In kako je z repertoamo po- Htiko? — Prav pri njej odločamo o na- predni vlogi gledališča. Osnovno vprašanje je, kaj neko dramsko delo lahko pove našemu človeku — in ni dvoma, da so prav do- maée .novitete žele največ uspeha. saj govore gledalcem »z našim jezikom-«. Skrbimo, da s pestre raznolikostjo zadovoljujemo raz- lične gledalce. In tu je naša os- novna skrb v tem, da oživimo in damo vsebino tistim velikim družbenim sredstvom, ki marsikje stoje (v obliki kulturnih domov) neizkoriščeno. Želimo pa tudi ustvariti širše stike preko klubskega življenja — kajti v kulturnih zvrsteh je ni dobrine, ki ne bi plemenitila člo- veka. Toda ne le plemenitila, gle- dališče v širini duhovno oblikuje človeka in ga usposablja za dose- go vse boljših uspehov v vseh ve- jah našega življenja. O prosvetnem delu in uspehih v žalski komuni Dane Debič: Daneta Debiča, ki so ga voliv- ci predlagali za kandidata v re- publiški kulturno prosvetni zbor, sem srečal pred novim blo- kom, ki ga grade ob cesti proti Pirešici in ki bo kmalu vseljiv. Toda kljub temu, da tov. Debič že vsa leta deluje na področju stanovanjske izgradnje je kul- turno-prosvetno delo njegov ko- njiček, njegova strast bi lahko rekli, saj sam aktivno deluje kot književnik in je tudi član društ- va književnikov Slovenije. Prav zaradi tega so ga volivci izbrali tudi za republiški kulturno-pro- svetni zbor in kljub hudim sta- novanjskim problemom v žalski občini je nazadnje med najinim pogovorom beseda sproščeno stekla o prosvetnem delu v tej občini. PROBLEMI ŠOLSTVA NA PRVEM MESTU Tovariš Debič mi je takoj v začetku povedal, da je za žaisko občino značilen precejšen kont- rast. Medtem ko imajo kraji okoli Žalca v glavnem urejene prostore za razvoj kulturno pro-, svetnega dela, v Žalcu teh pro- i štorov ni. Toda to je problem, I ki bi ga raje na koncu obravna- j val, kajti menim, da sodi na pr- ] vo mesto predvsem vprašanje ] šolstva. Šole na našem območju ' so dotrajale — tak primer je v / Grižah, Petrovčah in podobno. Doslej je bila namreč na našem območju zgrajena le ena šola, in sicer v Libo j ah, a je v občini devet šol. Prav gotovo se postav- lja v ospredje potreba po novo- gradnjah za potrebe šolstva. Kajti šolska reforma bo dejan- sko pridobila le tako, če bodo zanjo ustvarjeni tudi osnovni gmotni pogoji. Omeniti pa moram, da so v naši občini v zadnjih dveh letih zelo veliko prizadevnosti poka- zali za ureditev stanovanjskih razmer učiteljev in profesorjev. Tako je na področju občine v zadnjih dveh letih za potrebe učiteljev zgrajeno 20 novih sta- novanj. Nujno je potrebno ure- diti še štiri stanovanja na Vran- skem, potem bodo vsaj najbolj kričeči stanovanjski primeri uči- telj stva rešeni. Zdi se mi pa potrebno pou- dariti, da bodo morali šolski od- bori in ustrezna predstavniška telesa pa oblastveni organi vse bolj resno razmišljati, da se na šolah poveča vestnost in priza- devnost, kajti vzgojni problemi niso preprosti in je šablonizira- nje lahko samo škodljivo. DVOJE HUDIH KONTRASTOV Potem je tov. Debič na kratko označil tudi zanimivo značilnost žalske občine na področju kul- turno-prosvetnega dela. V občini imajo 20 Svobod in prosvetnih društev. Zanimiva pa je ugotovi- tev, da so v krajih okoli Žalca ugodni pogoji za razvoj te de- javnosti, da pa v Žalcu ni pri- mernih prostorov. Tu je vseka- kor potrebno pohvaliti kmetij- ske organizacije, ki so pri grad- nji sodobnih hmeljarskih do- mov in potrebnih sušilnic ime- le razumevanje tudi za ureditev primernih prostorov za razvoj prosvetnega dela. Tak primer je v Braslovčah, Petrovčah, Šem- petru in drugje. Cisto drugačno je stanje v Žalcu, kjer ni primernih prosto- rov za postavitev odra. Spričo dejstva, da je potrebno v Žalcu zgraditi nov sodoben zdravstve- ni dom, nadalje šolo in podob- no — tudi ni realnih izgledov, da bi v kratkem gradili prosvet- ni dom. Zaradi tega se moramo zateči k improvizirani rešitvi, in sicer: ali naj se v sedanji kinodvorani uredi primeren oder, ali pa naj ob veliki dvorani v hmeljar- skem domu prizidamo potreb- ne prostore in odrski. prostor. Obe rešitvi imata svoje slabe strani. Zaradi tega bo odločitev o tej ali oni varianti toliko tež- ja, vendar bo spričo pogojev po- trebno veliko odločnosti, da vsaj za čas rešimo ta aktualen prob- lem. -m Cankarjev večer Na predvečer Cankarjevega roj- stnega dne se je v Celju znova predstavil član SLG Celje Marjan Dolinar z interpretacijo osmih zgodb iz obsežnega Cankarjevega opusa. Večer je v priredbi kluba celj- skih študentov izredno uspel. Ta- ko nam je naš poznani interpreta- tor v prvem delu večera predsta- vil štiri zgodbe iz ciklusa »Iz tu- jega življenja^s in sicer Sovo, Lis- jaka, Firbca in Kakaduja, v dru- gem delu pa smo slišali Sedmino, Melodijo, Božično zgodbo in On- dulo. Marjan Dolinar nam je s kva- litetnim in všečnim podajanjem tokrat približal del manj znane Cankarjeve proze. Kot kaže, je iz- redni poznavalec Cankarja, saj je ta večer že tretji, ki je posvečen Cankarju, medtem ko vemo, da je v Celju in v drugih krajih Slove- nije gostoval Marjan Dolinar že z osmimi tovrstnimi večeri. -jo TOBIAS RAZSTAVLJA V VELENJU V razstavnih prostorih delav- skega kluba v Velenju razstavlja te dni slikar - samouk Bruno To- bias iz Maribora. Ta razstava je letos že četrta in s svojim rahlim prehodom iz realizma v moderni- stične poizkuse ter s svojstvenimi barvnimi ploskvami daje izredno všečen vtis. — 3c Ob koncertu glasbene šole Celjska glasbena šola je prire- dila 8. maja celovečerni koncert, na katerem so pokazali učenci te ustanove svoje znanje in napre- dek. Ob polni dvorani so mladi glasbeniki izvajali zahtevne kom- pozicije in želi zasluženo prizna- nje občinstva. Program koncerta je zajel skladbe od glasbenega ba- roka do novoromantike, ter poleg svetovnih mojstrov vseboval tudi dela domačih avtorjev. Ob tem koncertu, ki je bil pe- ster v pogledu instrumentov (flav- ta, klarinet, pozavna, trobenta, vio- lina, čelo, klavir), a je vseboval tudi solistično petje, se je pokaza- k), kako široko področje zajema delo celjske glasbene šole, ob po- slušanju orkestra pod vodstvom prof. Sancina smo se pa spomnili, da ne bo zmanjkalo kadrov za simfonične orkestre. Celjska glasbena šola je v le- tošnjem šolskem letu razvila iz- redno živahno koncertno dejav- nost, saj ta koncert ni bil prvi, ampak zadnji v večji seriji. Dijaki ustanove so imeli od novembra do maja 5 internih koncertov, 3 kon- certe za dijake osnovnih šol in dva koncerta za široko javnost. Za tako intezivno kulturno de- javnost gre ob koncu šolskega le- ta celjski glasbeni šoH vse pri- znanje. Mladinski pevski festival v Celju 30. 5. ob 17. nri: OTVORITEV RAZSTAVE NARODNIH INSTRUMEN- TOV IN MEDNARODNE RAZSTAVE UČNIH KNJIG IN PRIROCNIKOT lA GLASBENI POUK V OSNOVNIH ŠOLAH V MESTNEM MUZEJU ob 20. uri: OTVORITVENE FANFARE NA TRGU SVOBODE ob 20.15 uri: SLAVNOSTNI KONCERT v Narodnem domu. . 51. 5. ob 16. uri: KONCERT MLADINSKIH ZBOROV; poje 8 rboroy: ^ Sečovelj. Solkana, Nove Gorice, Škofje Loke, Prul, Slovenj Gradca, *«pele in Maribora. ob 20. uri: KONCERT DEKLIŠKIH IN MEŠANHI ZBOROV; poje 8 aborov iz Celja, Ljubljane, Kranja, Tolmina in Maribora. . 1. 6. ob 16. uri: KONCERT MLADINSKIH ZBOROV; poje 8 zboroT '* Celja, Rimskih Toplic. Krškeffa. Zagorja ob Savi, Ptuja in Ljubljane. ob 19.50 uri: KONCERT ORKESTROV; nastopa 7 orkestrov iz Murske '•Me, Maribora in Ljubljane. 2- 6. ob 16. uri: KONCERT ZBOROV VSEH REPUBLIK; sodelujejo en zbor iz Hercegovine, Hrvatske in Slovenije. . ob 20. uri: KONCERT MEDNARODNIH ZBOROV; sodeluje zbor iz Avstrije. Bolgarije. Madžarske in Jugoslavije. , 5. in 1. 6. je posvetovanje jugoslovanskih glasbenih pedagogov - •oelcrat ob 9. uri v Ljudskem gledališču. Koncerti z istim programom bodo v dvorani kina Union ob 16. uri 19.50, v Narodnem domu ob 16.50 in 20. uri. Slavnostni koncert je samo v Narodnem doma, koncert orkestrov pa ■•mo v Unionu. Mednarodni koncert 2. 6. se prične v Unionu ob 19.30, v Narodnem ••■n pa ob 20.50. Cena vstopnic: Union: 500, 200, 100 — 200, 150, 100 din. Narodni dom: 400, 500, 200 — 500, 200, 100 din. Na abonmajske vstopnice je 20 Vt popust. Kezervacije vstopnic do 25. 5. 1965 v Glasbeni šoli. DOPISNICA umetniška vrednost Na nedavni razstavi del Hinka Smrekarja v Šoštanju je pravcato posebnost pomenila čisto navadna dopisnica, ki pa nikakor nima več navadnega pomena, saj spada med ostala dela našega satirika. Datum na dopisnici kaže, da je iz januarja 1941. leta, torej iz dni, ko so se po Evropi že šopirile Hit- lerjeve čete. Malo pred tem je Hinko Smrekar izdal v lastni za- ložbi in to v dvobarvnem tisku »■Andersonove pravljice«, s podna- slovom »-za modrijane in modri- jančke«. In tu se začenja nenavadna po- vest te dopisnice. V Velenju si je takrat mali Saša Strbek zaželel Smrekarjevo knjižico in mama jo je takoj pismeno naročila pri av- torju. In ker je Smrekar pač živel finančno dokaj utesnjeno, je od- govoril, da Zeh imieti plaičilo vna- prej. Po plačilu pa je Hinko Smre- kar (tako lahko povzamemo iz druse dopisnice, ki je postala zna- menita) začutil, da morda ni pra- vilno ravnal in zato je pisal ma- mici v Velenje in je na zadnjo stran narisal sebe, kako ga pesti mizar za »ipolomano« reč z veli- kim računom. Nedvomno je s tem tovarišica Strbenkova poleg knjižice dobila še posebno mojstrsko darilce z ve- liko vrednostjo. Nam pa kaže prav ta slika ve- liko in toplo srce osamljenega umetnika, ki mu je r>ostalo hudo, ker je pač previdno ravnal In prav v takšnih drobcih lahko naj- globlje spoznamo umetnika ter ču- timo, koliko smo izgubili z nje- govo prerano, nasilno smrtjo. -že nad 20 milijonov za izobraŽevanje Delovni kolektiv Železarne Sto- re posveča strokovnemu družbe- nemu in političnemu znanju čla- nov nenelino skrb. Tako so v pre- teklem letu poleg rednega šolanja članov kolektiva v metalurško in- dustrijski ŠoH in drugih strokov- nih šolah priredili še devet različ- nih tečajev in seminarjev. Okrog 500 članov kolektiva je obiskova- lo te tečaje. V celoti pa se je v preteklem letu izobraževalo več kot 700 članov, za kar je kolektir prispeval okrog 20 milijonov di- narjev. Nedvomno ta številka ka- že, kako resno si prizadevajo, da bi člane kolektiva prilagodili se- danjim perspektivnim potrebam podjetja. »METEZ« na celjskem odru Izredno igrana ljudska igra »Metež« si je pridobila sloves in naklonjenost občinstva pred- vsem zaradi svoje enostavnosti, zaradi prabitnih nagonskih vzburjenj, ki ne poznajo nikakr- šnih fines, zaradi preprostega, divjaško silnega reševanja naj- osnovnejših človeških proble- mov, ki se skrivajo med dolž-' nostjo in čustvom. Godi se v zaostalosti in revni Liki. Joleto- va hčerka Maša že vrsto let in to je v Liki bilo običajno, čaka na svojega bogatega zaročenca, ki se vrača iz Amerike. Toda ta ljubezen je nekam prazna-doli- nostna in Maša se medtem zalju- bi v revnega Pereljo. Toda bo- doči Joletov zet je z dolarji nuj- no potreben in tako se Maša sa- mo očetu na ljubo - ta namreč v svojem popačenem strahu pred revščino hoče ubiti Pere- ljo - vendarle poroči z Ivanom. Ljubezen Maše in Perelje pa ne more ostati skrita. Ivan ugotovi, da bo Maša rodila otroka, ki ni- kakor ne more biti njegov in jo zato požene od hiše. Maša se vrne na očetov dom. Toda Jole ne zmore požreti sramote in predvsem usahlosti finančnega vira ter Maši ne dovoli, da bi živela v hiši. Spodi jo v hlev, kjer slednjič tudi rodi. Medtem pa se znova pojavi Perelja in po vročekrvnem prepiru zmaga lju- bezen na vsej črti. Tudi Jole se vda in bolna bojazen revščine se sprevrže v ponos, ki ga občuti ob vnuku. Tovrstne zgodbe sp s svojo problematiko pač že preživele, vendar pa svojevrstna sočnost ljudskih dvogovorov, preprosti kmečki humor, ki najde v naj- grenkejšem trenutku svojo ro- bato stran smešnosti ter roman- tična zasnovanost dajeta »Me- težu« dovolj odlik. Vsekakor pa sodi »Metež« med tiste ljudske igre, ki si utirajo pota med širo- ke množice. Bržčas bi bili krivični, če ne bi v njej našli vendarle nek globlji končni rezultat, ki kaže v spopadu divjih, svojstvenih ti- pov, kjer si stojita iz čustev po- rojena odločitev in patriarhalna zaostalost nasproti, zmago člo- večnosti. KisUngerjeva režija »Meteža« stoji na trdnih tleh. Nobenih fi- nes; na odru se sprehajajo, tol- čejo, ljubijo in šalijo grobo iz- klesani tipi. Celota je polnokrv- na in sprejemljiva. Morda je z ljudskimi igrami lažje, vendar bi dejali, da le redkokdaj uspe tako uspela presaditev dela na oder. Bržčas je temu sočnemu rea- lističnemu podoživet ju v mno- gočem doprinesla živa scena To- sa Primožiča in prav tako živo- pisni kostumi Alenke Barlove. Prav posebej je ugajal izredno prepričljiv lik trmastega silaka Joleta, ki ga je podal Jože Pri- slov, doživetje pa je bil tudi Sandi Krošl v mladem PereljL Ugajale so solidne in všečne kre- acije Marije Goršičeve, Toneta Šolarja in Jane Smidove, med- tem ko sodimo, da je Janez Škof v vaškem šaljivcu Tomi nekaj- krati prešel v preveč povzdig- njeno pretiravanje, kar je celoto tu in tam rahlo iztirjalo. -ie- У ŠOŠTANJU — Napotnikova galerija Likovna sekcija DPD Svo- bode v Šoštanju je v zad- njih letih mnogo storila za j likovno vzgojo, saj je letno organizirala najmanj tri do štiri razstave. Uspeh tega ' dela, ki ga požrtvovalno rodi tovariš Viktor Kojc, se je najbolje odrazil na ne- davnem odprtju razstave del Hinka Smrekarja. Veliko število obiskovalcev in svojstven kulturni program šolske mladine pričata, da so likovne razstave postale pravo doživetje. Še posebei pa se je li- kovna sekcija letos zavzela, da bi osnovali v prostorih druge osnovne šole v Šošta- nju Napotnikovo galerijo. Kipar Ivan Napotnik spada poleg Kajuha med umet- niške ustvarjalce Šoštanja in bržčas bo zelo v redu. če bodo vsi to akcijo podprli. Zaenkrat so v avli že posta- vili njegovo posmrtno masko (delo tovariša Kojca). Vse- kakor pa bo potrebno nekaj sredstev za to, za Šoštanj tako pomembno galerijo, s katero bi šaleška dolina pr- vič doibila stalni prostor za umetniška dela domačina. Pred leti je občinski ljudski odbor imenoval ta- krat še živečega kiparja za častnega občana in ni dvo- ma, da bodo tudi sedaj s skunnim razumevanjem našli potrebna sredstva za odkup nekaj njegovih del, ki bi v prostorih šole bila na ogled vsem mladim, ki stopajo preko šole na prag življenja, ustvarjanja in ho- tenja. Kot prvi je pokazal pri- pravljenost za pomoč direk- tor Narodne galeri je v Ljub- ljani dr. Karel Dobida, ki je obljubil, da bo tudi sam od- stopil nekaj Napotnikovih del. Prepričani smo, da bo temu svetlemu vzgledu sle- dil tudi občinski ljudski odbor in prav tako svet za kulturo in prosveto. CELJSKI TEDNIK STEV. 19 — 17. maja 1963 Strokovno poglabljanje poklicnega svetovanja Poklicna posvetovalnica pri za- vodu za zaposlovanje delavcev v Velenju je zadnje čase izredno obiskana. V dobrem polletnem razdobju si je pridobila sloves in prav nagostoma trkajo starši ali pa učenci sami na ta vrata. Sprva je ta posvetovalnica nu- dila bolj poklicno informiranje, v zadnjem času pa je pod skrbnim vodstvom tovariša Ivana Lazarja- psiliologa, že prešla na posamezne postopke v kompleksu poklicnega svetovanja. Malce se je nasmehnil naši ra- dovednosti in dejal, da je hudo poklicna, ko smo začeli z vpraša- nji. — Ali rešujete predvsem prak- tične probleme? — Prav orientacija službe po- klicnega usmerjanja terja, da vzporedno z reševanjem vseh praktičnih problemov poglabljamo elužbo v strokovnem pogledu. An- keta, ki smo jo izvedM na šolah, nas je opozorila, da je mestoma; poldicno usmerjanje iztrgano izi celotnega vzgojno izobraževalnega, procesa. To pa nam nalaga kon-- kretne naloge, kajti osnovna solai mora sprejeti poklicno usmerja-: nje v redni vzgojno-izobraževalni- program dela. Kratke vesti Pred dnevi je bdlo zasedanje upravnega odlx>ra agrokombinata Žalec, na katerem so podrobno obravnavali podružbljanja kme- tijskih površin. Ugotovili so lahko, da delo na tem področju dokaj hitro in uspešno napreduje. V Šentjurju imajo načrte za gradnjo posebnih hladilnih prosto- rov za potrebe sadjarstva in ja- godičevja. Hladilne prostore bodo gradili na območju, kjer je zgra- jena nova klavnica. V agrokombinatu v Žalcu so ugotovili, da jim pri postavljanju novih betonskih žičnic zelo veliko pomagajo posebni visoki mostički, ki so nameščeni na traktorjih. So- dijo, da bodo lahko podobne na- prave izdelali tudi za posamezna dela v navadnih žičnicah. — In kakšni so uspehi vaših prizadevanj ? — S pedagogi smo že navezali tesno sodelovanje, ki se odraža v skupni proučitvi šolskih progra- mov, saj v velenjski in mozirski občiini že nad 20 sistematično uva- ja poklicno usmerjanje. S priteg- nitvijo zdravstvene službe in na- bavo ustreznih instrumentov pa bomo laliko izpolnili metode sve- tovanja. — Ali se omejujete le na sode, ali sega poklicno usmerjanje tudi izven šole? — Napak bi bilo, če bi šli v oži- no. S ixxsameznimi ,iK)djetji smo že navezali stike zaradi izborov delavcev na ustrezna delovna me- sta. Predvsem smo prišli do spo- znanja, da šestdnevni seminarji, ki služijo kot predpogoj sprejema v službo, nikakor ne morejo biti dovoljni kriterij, da bo delavec na delovnem mestu resnično uspe- šen. Iščemo druge, nove oblike preizkušenj. — In kaj je za vas najtežje? — Trenutno je težko rešljivo vprašanje vldjučevanja mladine v poklicno življenje. Okrog • 60 od- stotkov mladine ne zaključi osem- letnega šolanja in le-ta nima mož- nosti ne za uk in ne za nadaljnje šolanje. To vsekakor ne more biti zadeva zavoda, temveč je vpraša- nje širše družbene skupnosti, Id bo morala slejkoprej ta problem rešiti. -že Kolektiva LIN Nazarje in LIK Šoštanj resno proučujeta možnost tesnejše kooperacije in proizvod- nega sodelpvanja med obema pod- jetjema. Sodijo, da bi s tem sipričo možnosti specializacije lahko iz- redno veliko pridobili. Kmetijstvo je po pomenu prva gospodarska panoga v šentjurski občini ~ NIKA PECNIKA, ki KANDIDIRA V OBČINSKO SKUPŠČINO S KMETIJSKEGA PODROČJA, SMO SRECALI PRI NOVI SO- DOBNO ZGRAJENI KLAVNICI V ŠENTJURJU. RAZUMLJI- VO JE, DA JE KMALU POGOVOR NANESEL NA POMEN NO- VE KLAVNICE ZA TO OBMOCJE. TOVARIŠ NIKO PECNIK JE TAKOLE DEJAL: Kmetijstvo ima v naši občini vselcakor primarni ipomen. Indu- strija se hitro razvija — zlasti lep napredek so zabeležili v Alposu, kjer so proizvodnjo in vzporedno tudi proizvodnost v zadnjih letih sxmkovito dvignili ; toda velika ve- čina prebivalstva občine živi od kmetijstva. Bodisi, da živijo na svojih posestvih, bodisi da so za- posleni na obratih lastne proiz- vodnje našega kmetijskega kombi- nata. Saj kombinat zaposluje v sezoni celo preko 500 kmetijskih delavcev. Razen tega obstajajo na našem območju tudi klimatski in konfiguralni pogoji za intenzivno kmetovanje in s tem tudi za še hitrejši razvoj kmetijstva. Podobne analize pa so pokazale, da ima naše območje najugodnej- še pogoje za smotrno razvijanje živinoreje. V to smer so šla tudi vsa naša dosedanja prizadevanja, kajti ostale kmetijske veje se mo- rajo razumljivo spričo posebnih pogojev podrediti nosilni veji ži- vinoreji. V nekaterih krajih pa razen tega obstajajo zelo ugodni pogoji za napredek sadjarstva in jagodičevja. Ko so nam bili znani ti osnovni podatlti, smo šele lahko pristopili k izdelavi perspektivnega razvoja našega območja, in sicer v obeh smereh — razvoj lastne proizvod- nje in krepitev kooperativnih od- nosov med kombinatom in kme- tovalci. Tako smo polagoma lu-edili so- dobne obrate za živinorejsko pro- izvodnjo na Ponikvi, kjer izldjuč- no pitamo mlada goveda za izvoz in deloma tudi za domači trg, v , Šentjurju, kjer razvijamo prašič- jerejo, v Slivnici, kjer se obrat ] prav tako specializira za pitanje j živine in nazadnje na Planini, ] kjer imamo krave molznice. To pa ] zaradi bližnje mlekarne, kar ta ' obrat funlicionalno povezuje v za- ključeno celoto. Razen tega nam ta obrat koristi tudi za vzrejo podmladka, Icar je spričo intenziv- nega pitanja v obratih Ponikva in v Slivnici nujno. Z ozirom na hiter razvoj živino- reje pa nam zelo veliko koristi no- va sodobno urejena klavnica, ki smo jo zgradili z lastnimi sredstvi. Pri gradnji so člani našega kolek- ^ tiva vložili tudi veliko truda in ;^ prostovoljnega dela. Sele sedaj po ^ dograditvi Idavnice in začetku ob- ^ ratovanja — je funkcionalnost kombinata glede živinorejske .pro- izvodnje izpopolnjena. Povariš Pečnik je nato podrob- no govoril o prizadevanjih Isombi- nata za povečanje obsega proiz- vodnega sodelovanja z zasebnimi kmetovalci. Zlasti v zadnjem ob- dobju temu vprašanju posvečamo Ix>sebno pozornost, in sicer pred- vsem v tistih predelih občine, kjer ni osnovnih pogojev za ustanovi- tev lastnih rentabilnih proizvod- nih obratov. Tudi na tem področ- ju, je dejal tov. Pečnik, smo lani in letos zabeležili izredno lepe uspehe. Predvsem smo ponovno navezali tesne stike z zadružnild, ki so bili nekoliko zrahljani, in jih še poglobili. Glede razvoja sadjarstva in ja- godičevja na našem območju pa menim, je dejal, da je ena naših prvih nalog, da uredimo ustrezne hladilne prostore, ki bodo omo- gočili posredovanje pridelkov trgu brez večjih izgub-____________________ Celjski grad z druge perspektive Čez nekaj dni paradižnik za Celjane Te dni pa so nam iz vrtnarije v Medlogu sporočili, da bodo pa- radižniki, Id jih gojijo v ogreval- nih gredah, kmalu dozoreli in pri- merni za trg. Cez nekaj dni bodo Celjani na trgu lahko dobili sveže paradižnike. Posredoval jim jih bo vrtnarski obrat kmetijskega kombinata Žalec, ki je zgradil le- tos nove sodobne ogrevalne grede. Ogledal sem si novo »zaprto« vrtnarijo. Zaenkrat še ni velika, toda spričo tega, da so prilagodili proizvodnjo zahtevam celjskega trga je izredno pomembna. 2e pri vhodu me je presenetila novost, ki je nisem zasledil še v nobeni ogrevalni gredi, v katerih gojijo paradižnike. Tik ob vhodu so na- mestili širšo jamo, v kateri je ža- ganje prepojeno z razkuževalnim sredstvom, tako, da se vse bakte- rije in škodljivci, ki jih delavci in obiskovalci sicer zaneso v ogre- valni prostor, uničijo. Ta novost v novi ogrevalni gredi v Medlogu je pomembna in lahko celo odlo- čujoča. Kajti škodljivci se v za njih izredno primernih pogojih v rastlinjaku hitro razmnožijo in laiiko ogrozijo rastline in pride- lek (nekaj podobnega se je pri- petilo v Velenju). Pogled na lepo urejene in na- peljane paradižnike je lep in mi- kaven — zlasti še, ker so paradiž- niki že veliki, sočni in človek kar dobi željo, da bi se lotil tega pri- delka. Toda nekaj dni bo še treba počakati. Tehnik, ki mi je pokazal grede, mi je tudi razložil, da so proiz- vodnjo planirali tako, da bodo lah- ko celjski trg oskrbovali zlasti v naslednjih kritičnih mesecih, ko zaradi hude pozebe v južnih kra- jih ne bo možno nabaviti zgodnje vrtnine in paradižnikov od tam. Sodijo, da bodo sedanji nasadi v rastlinjaku'dajali plodove kake tri mesece in da bodo skupaj lah- ko spravili iz tega >->fturnusa-« oko- li 8000 do 9000 kilogramov. To pa je že lep uspeh, kajti paradiž- nik zajema samo del rastlinjaka, drugi večji del je zasajen s ku- marami, iči so že >K>gromne-«, po- tem imajo še poseben oddelek, kjer so rože dn podobno. V naivnosti sem vprašal tudi, zakaj so se odločili za proizvodnjo paradižnika prav v tem času. Od- govor je bil zanimiv. »Ponekod planirajo zimsko proizvodnjo, ki pa ni niti teh- nično niti po zahtevah trga naj- bolj umestna, in sicer iz dveh raz- logov. Paradižnik zahteva precej svetlobe. Te v zimskih mesecih ni dovolj — pridelek je manjši. Torej je proizvodnja razmeroma dražja. Razen tega so se ljudje skozi vso letno in jesensko sezono polagoma (kot mi pravimo) nasi- tili paradižnika — posledica: manjše povpraševanje. Drugače pa je v obdobju pred sezono. Oba zaviralna momenta odpadeta — dovolj je svetlobe za normalno rast in plodnost kulture, hkrati pa je med prebivalstvom za. para- dižnik največ povpraševanja.-« V Medlogu sem zvedel še kopi- co zanimivih podrobnosti in med njimi je vsekakor najbolj spod- budna ta, da so se z mnogimi ukrepi zavarovali pred škodljivci, ki bi jim prekrižali račune in od- tegnili trgu zaželen prehranbeñi proizvod. Mile VOLIVCI V TEPANJU SO SE POGOVORILI Na zboru volivcev v Tepanju, ki je bil to nedeljo dopoldan za to volilno enoto konjiške občine, je bilo navzočih okoli 70 občanov, kar je za ta kraj zelo lepa ude- ležba. Na zbor sta prišla tudi kan- didat za poslanca v republiški zbor ljudske skupščine SRS Franc Lubej in predsednik občinskega ljudskega odbora konjiške občine ing. Adolf Tavčar. Na več kot dveumem sestanku so se pome- nili o vseh tekočih problemih in nalogah, pri čemer sta v razpravo aktivno posegla oba gosta. S ta- kim obiskom na zboru so prebi- valci Tepanja in okoliških krajev pokazali, da se dobro pripravlja- jo na bližnje volitve. Podobni se- stanki bodo v prihodnjih dneh še v ostalih krajih na območju ko- njiške občine. Kratke Najlepše uspehe pri uveljavlja- nju načela tesnega sodelovanja med zadrugo in zasebnimi kmeto- valci pri kmetijsld proizvodnji so zabeležili v Icmetijski zadrugi »-Sa- vinjska dolina«, kjer so domala vse pdvršine, na katerih je možno intenzivno kmetovanje, zajete v poslovnem sodelovanju z ustrez- nimi pogodbami. V letošnjem letu se spričo po- sebnih pogojev in možnosti za do- sezanje izredno ugodnih finančnih uspehov v lastni proizvodnji mož- no začeti novogradnje v Itmetij- stvu le, če gre za plantažne na- sade — bodisi sadovnjake, nasade jagodičevja ali hmeljske nasade. Tak ukrep je v sedanjem obdobju bil nujen, da se zagotovi nujna rentabiliteta novih investicij v kmetijstvu. PREDSTAVLJAMO VAM KANDIDATE Rentabilnost in konkurenčnost -START Volivci tovarne Juteks v Žalcu so izbrali za svojega kandidata v občinsko skupščino simpatično članico kolek- tiva tov. VALERIJO GNUS. Ko smo jo obiskali, smo ji zastavili dvoje vprašanj, in sicer — kako je vplivala ob- nova tovarne na delavce in še posebej katere olajšave je prinesla zaposlenim ženam v Juteksu. Takole je odgovo- rila: Ureditev tovarne, obnova in predvsem igradnja^ pre- dilnice pomeni za našo to- varno zelo veliko. To se pozna povsod, ne samo, da je podoba urejenih prosto- rov prijetnejša, še bolj se urejenost proizvodnih obra- tov pozna pri delitvi do- hodka. Vedeti namreč morate, da bi ostali s starimi obrati in izdelavo bomibažnih tkanin na jutinih strojih kmalu brez perspektive — morda bi celo ostali brez tega. Na izvoz pa vsekakor ne bi mogli niti misliti. Ko pri nas govorimo o rentabilnos-ti, se namreč prav dobro za- vedamo, da nam je k temu pripomogla predilnica jute. Sedaj na strojih za juto de- lamo jutino tkanino in to najiprej povečuje proizvod- nost, boljša je kvaliteta, možna pa je tudi speciali- zacija. Istočasno pa smo postali na našem področju konkurenčni, kar je spričo vse močnejšega vpliva trga na proizvodnjo zlasti bistve- no. Toda to so le grobi ele- menti, iki kažejo na napre- dek. Delavci čutimo ureje- nost tovarne še drugače. Delo je neprimerno laže, de- lavke lahko več ustvarijo, ker se lahko specializirajo — istočasno pa smo zaznali razmeroma hiter iporast osebnih dohodkov in pove- čanje življenjske ravni. Tako je bil povprečni osebni dohodefk v tovarni leta 1%1 okoli 14.000 dinar- jev, lani se je povprečje povzpelo na 24.000 dinarjev — ali kar za 10 tisočakov mesečno — medtem ko je letos v prvih mesecih pov- prečje osebnih dohodkov že iznad 25.200 dinarjev me- sečno. V istem času pa s-mo , še posebno pozornost posve- tili zaposlenim z najnižjimi • osebnimi dohodki. Pred le- ' ti so ti bili še izpod 10 i tisoč mesečno, sedaj pa je j najnižji osebni dohodek že j 16.452 dinarjev. Za uresniči- tev tega smotra je razen sin- dikalne podružnice veliko storila tudi osnovna organi- zacija Zveze komunistov, ki je dosledno zagovarjala ureditev osebnih dohodkov zaposelnih z najnižjo kate- gorijo strokovnosti. Osebno pa se mi zdi še najpomembnejše, da še na- šim ženam, ki so v našem ko- lektivu v veliki večini, ni treba med delom tako mučiti. Prej je bilo veliko zastojev na strojih, tkalke so morale na hitrico popravljati na- pake — zastala sta tudi oiba stroja in podobno. To je bilo logično, ker smo tikali finejše bombažno tkivo na grobejših jutinih strojih. Zaradi najpak, ki jih včasih tkalka v obilici dela ni vi- dela, je morala včasih raz- parati tudi precejšen kos tkanine. Tako je dosegla manjši normativ, zraven se je mučila — nastal pa je tudi odpadek, ki je povečal stroške proizvodnje. Z uva- janjem avtomatskih strojev pa te nevšečnosti odpadejo. -m. Problem mleka ni do kraja proučen v torek dopoldne je občinski svet za blagovni promet v Celju razen o problemih preskrbe Celja z mesom razpravljal tudi o neka- terih značilnosti oskrbe mesta z mlekom. Se pred časom je namreč občin- ski svet ustanovil posebno komi- sijo, ki naj bi podrobno pregle- dala delovanje in poslovanje celj- ske mlekarne ter predlagala us- trezne ukrepe, da bi možnosti le še zmanjšali že planirano izgubo mlekarne. To je bilo toliko bolj pogrebno, ker so ugotovili, da mlekarna v Šmarju deluje z dobičkom ter da ustvarja celo sldade (lani 7 milijo- nov dinarjev). V Celju pa je prav narobe. Kot prvi ukrep so predlagali, da bi občina določila dotacijo mlekarni vnaprej, kajti tako bi kolektiv bil zainteresiran, da zni- žuje stroške poslovanja — sic« pa se navedeno (talto so nekateri povedali) zadovoljuje z ugotovit- vijo, da bo pač občina poravnali izgubo. Istočasno je svet za blagovni promet ODozoril na raznolikost pri poslovanju obeh mlekarn (Celj« in Šmarje).. Medtem ko mlekarna v Šmarju deluje kot predelovalni obrat, je celjska mlekarna dejan- sko odgovorna za preskrbo mesta Ta odgovornost ji v posameznik zlasti kritičnih mesecih nalaga, d« posluje tudi z izgubo, le da je Cfr Ije zadovoljivo oskrbovano. Hkrati pa so na seji občinskega sveta za blagovni promet opozo- rili na nekatere neurejene stvari v celjski mlekarni. Med prvo i« osrednjo vprašanje, ki ga bo po- trebno rešiti, je vsekakor kadrov- sko vprašanje. Medtem, ko vodi šmarsko mlekarno le en specialist, ki pozna vse podrobnosti in »-rnu- he-«-« te proizvodnje — je v celjsJd mlekarni zaposlen razen direktor- ja še agronom, veterinar in obra- tovodja. Tako skupaj odpade ni 49 zaposlenih kar 9 ljudi, ki nis* neposredno v proizvodnji. Razum- ljivo je, da taka struktura zapo- slenih močno povečuje stroške i* s tem seveda tudi izgubo obrata. Razen tega so člani sveta meni- li, da bo potrebno analizirati de- lovni postopek, saj bi z nekateri- mi izboljšavami lahko skrčili ob- seg delovne sile. Predvsem pa b* pomembno, so menili, da bo ml^ kama po uveljavljanju odloka • obvezni pasterilizaciji začela smO' tmo organizirati odl^up mleka pi* zasebnih kmetovalcih. Na seji so razpravljali tudi • možnostihi poslovnega sodelovanj* med celjsko in šmarsko mlekarne* vendar so menili, da se o tem niO" rata predvsem sporazumeti ob* kolektiva. ^ IZ SLOV. KONJIC V Slov. Konjicah je bil ustano^] ni občni zbor zveze društev prij*' teljev mladine. Na zboru so tovili, da sta zlasti aktivni drušf''^ v Zrečah, ki deluje že več let pesno, in v Slov. Konjicah. zadnjem času so k pripravam stopili tudi v Ločah, kjer je odb<^ že zbral več članov in priredil njimi nekaj uspelih sestankov. zboru so sprejeli tudi okvirni gram dela za letošnje leto, v t^^i odbor pa so izbrali 14 članov, katerimi je več prosvetnih ^^^Ж cev. KANDIDAT ZA REPUBLIŠKEGA POSLANCA KONJIŠKE OBCINE Franc lubej med volivci Volivci vasi Spitalič pod Ko- njiško goro in iz okoliških krajev so se v nedeljo v teku enega me- seca že drugič zbrali, da se pome- nijo glede priprav na bližnje vo- litve. To pot je prišel k njim tudi kandidat za poslanca v republi- ški zbor iz konjiške občine Franc Lubej iz Celja. Nad 50 ljudi se je zbralo v šolskem razredu, kar je za ta kraj lep obisk. V prvem delu sestanka je navzočim govoril o dosedanjem delu ljudskega od- bora in o razvoju konjiške občine v zadnjih petih letih odbornik te enote Jože Višnar, tamkajšnji šol- ski upravitelj. Nanizal je tispehe in težave, ljudje pa so ga s po- zornostjo poslušali, saj so videli, da so s svojim delom za napre- dek domačega kraja pripomogli, da so uspehi občine tolilco večji. Kandidata za republiško skup- ščino tovariša Lubeja prebivalci tega predela konjiške občine do- Icaj dobro poznajo. »Sicer je pa naš domačin (doma je namreč v Ločah), še posebno dobro pa se ga spominjamo iz časa NOB, ko je na našem terenu deloval kot obveščevalec,« so povedali občani. Zato seveda ni čudno, da so že kar na zboru in kasneje v razpra- vi obudili posamezne spomine na to obdobje. Prav zato ni čudno, če so se vo- livci pomenili s svojim kandida- tom kot res s svojim človekom. Govorili so o lastnih prizadeva- njih za napredek kraja, o težavah, na katere naletijo in seveda tudi o načrtih in željah. To niso le njihove želje, tem- več resnične potrebe, saj je ta kraj med zelo pasivnimi v občini. »Tudi občinske doldade bo po- trebno urediti in krajevnemu od- boru dati nekoliko več finančnih sredstev,-« je rekel eden izmed vo- livcev. Precej besed je padlo tu- di o živinoreji, saj je to najdono- snejša panoga v kraju. »Mi smo že nekdaj bili znani kot dobri ži- vinorejci in bomo tudi sedaj sto- rili svoje,« je dodal Anton Zidan- šek, kandidat za občinsko skup- ščino, »le pri dajatvah bo treba rešiti nekatere stvari, saj tudi za investicije v živinorejo potrebuje- mo finančna sredstva.« Seveda po so prebivalci tega okoliša v zadnjih letih pokazali, da znajo tudi sami prispevati lep delež za napredek lakaja. Napelja- va elektrike in telefona, ureditev nekaterih cest, priprave za vodo- vod, gradnja strelišča, vse to so objekti, v katerih je lep delež njihovega denarja, materiala, pre- vozov in dela. Vse to je danes njihovo, to pomeni velik napre- dek laraja in na to so tudi upra- vičeno ponosni. Ko so na koncu obravnavali bodoče naloge kraja, ki jih je naštela kandidatka Tončka Višnar, so poudarili, da bodo povsod pomagali, kar bo v njihovo korist, prav tako pa pri- čakujejo, da bodo deležni tiste pomoči občinskih in drugih orga- nov, kot so je bili doslej. . .....V..U IDEALNA REŠITEV Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora Velenje v Šoštanju so slednjič ven- darle našli najbolj odgo- varjajočo rešitev za izbolj- šanje preskrbe prebivalstva s kmetijskimi proizvodi. V drugi polovici letošnjega leta bo poslovno združenje energo kemičnega kombi- nata prevzelo dosedanje kmetijsko gospodarstvo Ša- lek kot poizkusni obrat. Na obratu bodo preizkušali umetna gnojila. CELJSKI TEDNIK STEV. 19 — 17. maja 1963 za mlade bralce Dragi mladi prijatelji ! Najprej se vam moramo zahva- liti za številna pisma, ki ste nam jih poslali o prvem maju. Tudi to- krat je bila izbira, katerega naj #bjavimo, zelo težka. Pomagal ■am je žreb, ki je določil, da prej- me nagrado 1000 dinarjev Franjo Kumar iz Doberteše vasi 81, po- eta Šempeter. Po pet sto dinarjev pa bomo nakazali Ivanki Deželak iz Planine pri Sevnici in Marjani Manček prav tako iz Planine pri Sevnici. Nagrajencem iskreno čestitamo, ras pa vabimo, da nam do prihod- ■jič napišete spis o tem, kaj si •betate od letošnjega zaključka iolskega leta. Lahko torej pripo- vedujete o tem, kaj boste čez po- čitnice delali, kakšen uspeh pri- čakujete v šoli, kakšni so zadnji iolski dnevi itd. Pisma nam čim- prej pošljite — in veliko sreče pri žrebanju. Za spis o zaključku šol- skega leta razpisujemo namreč nagrade po tisoč in pet sto dinar- jev. Prav lep pozdrav in veliko uspe- ha v šoli! Moj stric je kandidat - Tudi v šoli govorimo o volitvah. Za nižje razrede je to malo težja snov, toda otroci vseeno poslušajo, se zanimajo. Najbolj so jim všeč življenje- pisi kandidatov. Posebno, če kan- didata pozaiajo. Takoj povedo, če je priljubljen, ga imajo ljudje ra- di in celo to vedo, kakšne funk- cije ima. Nekega dne, ko smo imeli spo- znavanje prirode in družbe in smo govorili o volitvah, vstane osem- letna Micika in reče. »■Tovariš, moj stric tudi.. .*< Hotela je povedati še zadnjo besedo, pa ni šlo. Nekajkrat jo je začela: kan... kandi ... kan... pa le ni šlo, je rekla. »■Moj stric bo tudi šel na voMt- ve.« Se enkrat sem povedal, kako volitve potekajo, kako volivci vo- lijo in ljudje, o katerih se že se- daj govori, so kandidati. Pa ker volitev še ni, zdaj ti ljudje kan- didirajo. Zdaj se je maU Miciki odvalilo. Kar zagorela so ji drobna lička in še enkrat je povedala prav na- glas in prav nič se ji ni zataknilo. »-Prosim, tovariš učitelj, moj stric Tonček tudi kandidira!« »■Res?« sem se začudil. »■Kdo pa ti je to povedal?« »Očka in mamica!« so ji zago- rele tenme očke. »-Kdaj pa?« »■Včeraj zvečer, ko sta se vrnila iz zbora volivcev.« »■Kdaj pa sta se vrnila?« »■Pozno. Bila je tema in jaz sem že spala.« »■Potem sta te prebudila, kajne?« »■Ne, sama sem se prebudila. Ne vem, koliko je bila ura. Mamica je vklopila radio, očka je sedel za mizo in kadil cigareto.« >^Kaj pa si ti delala?« »■Delala sem se, kakor da spim, v resnici sem pa bedela in poslu- šala. Prav zares, tovariš učitelj.« >^Dobro, Micika. Zdaj nam še to povej, kaj si slišala.« »■Slišala sem, kako je očka dejal, da Orešnikov Tonček tudi kandi- dira. Mama je rekla, da je pri lju- deh priljubljen, ker se razume na vsako stvar. Jaz pa sem takoj ve- dela, da je to moj stric Tonček. Tudi jaz ga imam rada. Kadar pride v našo hišo, mi prinese bon- bone in me vpraša, če sem že pi- onirka.« »In kaj mu ti porečeš?« >^Povem mu, da sem postala pi- onirka lani, 29. novembra. In še to mu rečem, ko bom velika, bom šla tudi jaz na volišče.« »■In koga boš takrat volila?« »Volila bom takega strička, ki vse razume in je pri ljudeh pri- ljubljen.« D. REBUS Storski taborniki so PROSLAVILI SVOJ DAN Na dan tabornikov so se v Sto- rah razvrstile lepe prireditve. Vsi taborniki so se na ta dan vestno pripravljali. Določili so lokacijo svojega tabora in pripravili pro- gram. Skeči, recitacije in glasba — vse to je navdušilo gledalce. Taborniki so zapeli — včasih mal- ce neubrano, toda njihova pesem je bila izraz njihovega zadovolj- stva in svoj dan so proslavili z vsem žarom svojih mladih src. PO KRIVEM OBTOŽEN Pod velikim drevesom v sre- dišču mesta je stala skupina dečkov. Na vso moč so stresali drevo, na katerem je na eni naj- višjih vej sedel droben siv go- lobček. Toda golobček se ni pre- maknil. Dečki so stresali drevo vse dotlej, dokler ni eden od njih zavpit: »Saj je vendar privezan!« Dečki so obstali in se spogle- dali. Potem je nekdo spet potre- se! drevo. »Kaj po počnete z golobom«, se je za njihovimi hrbti oglasil strog glas. »Na vejo je privezan,« so se fantje kar v zboru oglasili. »In kdo je goloba spravil tja?« je vprašal mož, ki jih je že prej pokaral. »Jaz«, je ves zasopljen odgo- voril deček, ki je prav v tistem trenutku pritekel iz ozke ulice. že se je velika, težka roka stegnila proti ušesu, fant pa je urno kot veverica zlezel na dre- vo. Nežno in ljubkujoče je prijel tolobčka in ga prinesel na tla. »Saj ga nisem privezal«,, je užaljeno povedal. »Našel sem ga na cesti. Poglejte, poškodovano perutničko ima, pa ne more le- teti. Bal sem se, da ga bo povo- zil avto, pa sem ga odnesel na drevo.« Nasmehnili smo se dobremu fantku, ki je z rahlimi kretnjami božal golobčka. čisto nekje na dnu srca pa nam je bilo hudo, da smo ga po krivem obdolžili grdega dejanja. -ca- PRVI MAJ- naš veliki praznik Pra23iično plapolajo zastave. Gkxibe igrajo, praznično oblečeni ljudje se zbirajo, pionirji in pio- nirke hitijo na prireditve in pro- slave. Vsi delovni ljudje praznuje- jo prvi maj, največji praznik de- lovnega ljudstva. V vseh glavnih mestih ljudskih republik so ve- like prvomajske prireditve, v Be- ogradu pa znamenita parada, ki se je vsako leto udeleži tudi tova- riš Tito. Na večer pred prvim majem pionirji in mladinci zaku- rijo kresove, ki bodo oznanili praznik. Prvi maj praznujejo vsi delovni ljudje na svetu. V nekaterih dr- žavah ga praznujejo svobodno, drugod pa se delavci še borijo za svoje pravice in svobodo. Naš prvi maj je povezan z ve- likimi uspehi. Vsako leto delovni ljudje Jugoslavije dogradijo nove dele mest in vasi, vsako leto zra- stejo v domovini nove šole, nove bolnišnice, stečejo nove ceste in vsako leto - se na njih veča reka avtomobilov. Zato so ljudje po- nosni na svoje delo in srečni, da živijo v socialistični Jugoslaviji. Najbolj zadovoljni in srečni pa smo prav gotovo pionirji in pio- nirke. Za našo srečo se ljudje v Jugoslaviji najbolj trudijo. Zato bomo, ko dorastemo, postali pošte- ni in pridni delavci in naša do- movina bo še bolj bogata. Do ta- krat pa bo preteklo še mnogo pr- vih majev. Franjo Kumar, Dobrteša vas 81 Šempeter Razstava otroške grafike Na medobčinski reviji kulturnih iejavnosti, ki je bila pred dnevi ▼ Brežicah, so si obiskovalci re- gije med drugim lahko ogledali iudi razstavo otroških grafik. Svo- je grafike eo razstavljali pred- vsem otroci iz osemletk Leskovec, Velika dolina. Krško, Brežice, Bre- stanica, Cerklje, Globoko, Pišece in Artice. Razstava je vzbudila nepriča- kovano zanimanje. Da je res tako. lahko sklepamo, da je bila isto- časno v istem prostoru — v vi- teški dvorani brežiškega gradu — urejena tudi razstava fotografije, ki pa obiska razstave otroške gra- fike sploh ni omejila. Otroški pri- kazi domačega kraja, vinskih preš, poljskega in vinogradniškega dela ter dela v rudniku, pa prikazi ži- vali in motivov iz pravljic pri- vlačujejo s čarobno silo neposred- ne ustvarjalnosti. Seveda pa mo- ramo priznati, da gre velika za- sluga za tako lep uspeh mladih umetnikov predvsem tistim vzgo- jiteljem, ki so s svojo požrtvoval- nostjo — kljub skromnim — mla- dim omogočili tako kvalitetno de- lo. Razstava otroške grafike bo v Brežicah odprta še ves mesec maj, nato pa si jo bomo lahko ogledali tudi v Celju M. K. Detajl z razstave otroške grrafike Pridi pomlad Prepodimo starko zimo, mi nič več je ne trpimo. Prebudimo sonce zlato, da posije nam na trato. Bo prineslo nam veselja, saj iz belega smo Celja. Viktor Vrvega, Kajuhova 8. Celje PIONIRJEM ZA DAN MLADOSTI Novi prostori pionirske knjižnice Tako je bila majhna in skrita v Cuprijski ulici, da marsikateri Ce- ljan niti ni vedel za njo. Toda nič za to. Vedeli so dobro za njo, tisti, ki jim je bila namenjena. Leta 1948 jo je osnovalo Društvo prijateljev mladine. Cez leta pa se je začutilo, da njena dejavnost prerašča društveni okvir. Priklju- čena je bila kot samostojen mla- dinski oddelek Mestni ljudski knjižnici. Z vsakim letom se je večala nje- na zaloga, pa tudi število onladih članov in njenih obiskovalcev. Knjižnica je postala resnična last mladih članov. Toda težava je bi- la v tem, da so bili obiskovalci pri iskanju knjig nagneteni v malem prostoru in da bi sedli s kakšno knjigo in bi jo mimo pregledali sploh ni bilo mogoče. Zdaj šteje knjižna zaloga nad 5000 izvodov, knjižnico pa je v lanskem letu obiskalo 11.907 pio- nirjev in si izposodilo 30.825 knjig. Ta aktivnost, ki bi bila ob bolj- ših pogojih še neprimerno večja, dokazuje, kako prav je, da knjiž- nica dobi prostore, ki jih bodo uredili do dneva mladosti na Šlan- drovem trgu in bodo sprejeli prve obiskovalce 27. maja. V novih prostorih bo ob izpo- sojevalnem oddelku še posebna či- talnica za cicibane in posebna za pionirje. Vodstvo si bo prizade- valo s sodelovanjem društva pri- jateljev mladine, da bodo ti pro- stori nudili pionirjem še kaj več lepega. Organizirali bodo lutkov- ne igrice, prirejali ure pravljic itd. Razen tega :bodo razstavljali tudi najiboljše risbe in izdelke posa- meznih šol. V novih prostorih bode pioriirji lahko koristno izkoristili svoj pro- sti čas, zato 27. maja v njih do- brodošli. M. 35» otroška zamišljenost DOMOV Sonce sije in pošteno vroče mi je, stopam po beli cesti domov. Vesel sem, kot še nikdar v življe- nju. Kajti končal sem šolo in zdaj se vračam domov. V mislih vidim mater, njen veseli obarz, ko me bo zagledala. Segla si bova v ro- ke in nato se bova objela. In tudi mati bo vesela, morda še bolj kot jaz. Zakaj tudi ona se je trudila z menoj vred. Ne v šoli in pri uče- nju, temveč doma, kjer je pamet- no obrnila vsak dinar, da je lah- ko meni preskrbela denar za knji- ge in obleko. Sicer nisem zaprav- ljal, toda denar gre. Tudi oče bo vesel, samo tega ne bo pokazal. Toda na ustih mu bo igral zadr- žan nasmeh in midva z materjo ga bova razumela. Tako sem premišljeval, ko sem stopal navkreber. Sedel sem pod drevo. Pogled mi je obstal na kovčku polnem knjig. Vsa leta so m.e spremljale in bile moje prija- teljice, zdaj pa jih bom položil v predal in se bom ob pogledu na- nje spomnil vseh preteklih mese- cev. Koliko me je ta stvar brez glasu naučila. Iz knjig je padla fotografija mojega razreda in pro- fesorjev, ki so nas učili. Spomnil sem se njihovih besed: »Zdaj nas boiste hitro pozabili,« in tega, da sem takrat mislil na to, da se to ne bo zgodilo. Pa si tega nisem upal na glas povedati. Vstal sem in se spet pognal na- vkreber. Srečal sem sošolca, pri- jatelja iz otroških let. Malo tuja sva si bila, toda čez nekaj dni bo že bolje. Zdaj sem že videl domačo hišo. Pred njo je stala drobna materina postava in mi mahala. Ves vesel, s prekipevajočim srcem sem ji pohitel naproti. Ivan Sevšek Razgor 4, NAŠI UČENCI Ta zgodba se vsak dan ponav- lja na naši šoli. Takale je: Učenci počenjamo stvari, ki jih ne bi smeli. Med poukom se smejimo, obmetavamo se s kre- do, tepemo se, govorimo in piše- mo listke. Ti listi krožijo po razredu in vsak. ki ga dobi v roke, se nasmeje, še nekaj pri- piše in ga odda naprej. Po pou- ku ostanejo listki pod klopmi in snažilka, ki jih najde, jih brž preda tov. ravnatelju. To je pa zelo nerodna stvar. Popolnoma razumljivo je, da se mora mar- sikdo zaradi takih listkov potem zagovarjali in včasih prileti od kod še kak ukor. No, to, da pišemo take listke pa še ni vse. Vsi se na primer bojimo slovenske kontrolne na- loge, ki obsega vso snov. V raz- redu pa je tnalo takih, ki bi obvladali vse. Zato si nekateri umislijo pripomočke, ki jih ime- nujemo »švinglceglce«, na kate- re si napišejo tisto, česar ne zna- jo najbolje. Skoraj bi bila pozabila na na- še strokovnjake. To so strokov- njaki za rakete, oziroma za nii- hov pogon. Ta »pogon« pa je včasih tak, da bi bila lahko kar šola v nevarnosti. Je namreč po- vezan z »ognjem« in če bi »pos- kusi« ne uspeli, bi bilo verjetno treba poklicati gasilce. No, zdaj pa naj povem še to, da smo vsi uvideli, da taki »strokovni« poskusi ne sodijo v šolo in da smo sklenili, da ga- silcev ne bomo po nepotrebnem nadlegovali. Ivica Ostruh Praznično pričakovanje Za nami so hladni dnevi in ne- prijetna zima. Zopet se vsa živa narava veseli novega življenja. S pomladjo in mesecem majem pa pride med nas tudi največji praz- nik delovnih ljudi — prvi maj. Tega praznika se še posebej moč- no veselijo naši delovni ljudje. Zanj so se namreč borili dolga desetletja. V naši domovini pa je praznik dela eden najlepših in najveselejših praznikov. Delavci ob teh dneh zapustijo zaprašena mesta in odidejo v lepo naravo, da si tam pridobijo novil^ moči za. premagovanje delovnih naporov. Tudi pionirji se veselimo tega praznika. Spominjamo se vseh ti- stih, ki nekoč prvega maja niso megli praznovati svobodno. Ib hvaležni smo jim. Marjana Manček, Planina pri Sevnici S V OB OB NI MAJ v deželo je prišel maj. Najlepši mesec, saj nam je prinesel mnogo sonca, zelenja, cvetja in — zado- voljstva. Poleg vsega tega pa nam je mesec maj prinesel tudi mnogo spominov, spominov predvsem na tiste težke laližnje in daljnje pre- teklosti, ko so se naši delovni lju- dje morali še boriti za svoje pra- vice. Morali so trdo delati — ob slabi hrani in nemogočih stanovanjskih razmerah. Ves njihov trud pa je grabil z nenasitnimi rokami in ga spravljal v vedno nenapolnjen žep, kapitalist. Zaradi takega živ- ljenja so se začeli delovni ljudje prebujati. Spoznali so svoje i>ra- vice in jih terjali. Dolga in težka je bila ta borba. Pa vendar je zmaga ostala v ro- kah pravičnejšega. Delovni ljudje Jugoslavije praznujejo danes prvi maj kot enakovredni, svobodni dr- žavljani, praznujejo ga kot svoj največji praznik. -4 Med planinskim cvetjem Letošnje prvomajske praznike sem preživel v Logarski dolini. Kljub temu, da vreme prvi dan ni bilo najlepše, se praznikov še vedno z veseljem spominjam. V Logarsko dolino smo prišli že na dan pred praznikom. Ker je bila že pozna ura, tisti dan nismo da- leč hodili. Naslednji dan-pa smo se odločili, da poj demo na Kle- menškovo planino in res se je ta- ko zgodilo. Med hojo sem videl cele travnike visokostebelnih tro- bentic in teloha. Tudi avrikla je bilo zelo mnogo. Ko smo prišli na Klemenškovo planino, sem bil za- radi snega, ki ga je bilo tam še zelo veliko, precej presenečen. Po- leg tega nam je nekoliko ponaga- jaLj vrsme in na planini nismo ostali dolgo. Vsake pol ure se je megla razkadila in takrat smo vi- deli Grofičko, Ojstrico, Brano ш Kamniško sedlo. Ko smo se vra- čali, smo vzeli s seboj en sam av- rikelj. Doma sem ga posadil. No, naslednji dan pa je bil še bolj utrudljiv. Sklenili smo, da grembo na Strelovec. Ubrali smo bližnjico in pot se je vlekla in vlekla. Tisti dan pa je sonce tople sijalo, zato smo se pošteno na- sončili. Med potjo smo doživeli vrsto zanimivih stvari. Najbolj pa sem bil vesel, ko sem gledal plarijave trobenti c in avrikla, ki se mi zdi ena najlepših planinskih rož. Sandi JeU, Ljubljanska 2 Celje Č I T A J T È CELJSKI TEDNIK o uELJSKI TEDNIK STEV. 19 — 17. maja 1963 RAZGOVOR Z NAŠIMI KANDIDATI MANJ TOGOSTI PRI dodeljevanju kreditov Poglavitno vprašanje nadaljnje- ga razvoja na področju, kjer kan- didira tovariš Ogorevc, je prob- lem obnove bizeljiskega vinograd- ništva. Tovariš Ogorevc zatrjuje, da je področje »dozorelo« za te- meljitejšo obnovitveno akcijo in da so vsi pogoji, razen potrebnih kreditov, podani. Kmetijska zad- iruga na Bizeljskem ima priprav- ljenih okoli 20 pogodb za odkup, nima pa sredstev za celotno ak- K letalcem v gosf e Enota vojnega letalstva v Cer- kljah je za letošnji praznik pri- pravila akademijo, ki bo v Bre- žicah v Domu JLA. Skupaj s pripadniki armade bo nastopila tudi mladina s folklornimi plesi. Čeprav je praznik letalcev šele 21. maja, to je v torek, se je po- veljstvo enote odločilo za prazno- vanje skupaj s prebivalstvom za soboto in nedeljo. Na ta dva dni bodo letalci imeli v gosteh mladi- no, organizacije in posamezne de- lovne ljudi. Na letališču bodo ta dva dneva uredili razstavo letal, vojne tehnike, orožja in drugo. Brez dvema bo ta razstava ше- sničila željo mnogih mladih ljudi, ki bi ponosne ptice z neba radi videli in potipali od blizu. Piloti in tehničar j i bodo obiskovalcem pojasnjevali vso to zanimivo opre- mo naših zračnih sil. Praznovanje dneva jugoslovan- skega vojnega letalstva je še ena priložnost za tesne stike pripad- nikov JLA s prebivalstvom, ki je v brežiški občini že od nekdaj ze- ki pristno in učinkovito. C. K. сГјо. Ce o3kupi vinograde, potem ji zmanjka sredstev za obnovo. V prvem mahu bi lahko uredili in obnovili kompleks kakšnih 50 hek- tarjev — pozneje brez dvoma še več, saj se področje vinogradov razteza od Sromelj, Pisec pa vse tja do Sotle. Zadruga je po vojni obnavljala nekatere površine — žal ne tako, da bi bilo mogoče vinograde strojno obdelovati. Ta- krat je bilo delovne sile dovolj, zlasti s hrvaške strani, danes je ni več. Tovariš Ogorevc je prepričan, da način delovanja kreditov ni najibolj smotrn. Preveč tog je in kampanjsld. V določenem času so krediti na razpolago za živinorejo, za gradnjo hlevov, potem za po- ljedelstvo, pa spet za sadjarstvo itd. Celotno področje Bizeljskega je mogoče večinoma strojno obdelo- vati. To je ena izmed prednosti, druga pa je brez dvoma nenome bizeljski vin, ki je vzdržal tudi obdobje »slabega slovesa« sloven- ske vinske proizvodnje, kajti tu sem kemija še ni prodrla. Zato je nujno, da Bizeljsko le pride na vrsto z obnovo vinogradništva ta- ko v korist skupnosti kot prebi- valcev tega kraja. Tudi kmetijslča zadruga Brežice ima v načrtu ureditev večjih sad- jarskih območij. Tak razvoj ima gotovo veliko prednosti, med temi tudi to, da je vprašanje veliko manj pereče v pogledu perspek- tive prebivalstva. Sadjarstvo je panoga, ki pwtrebuje kljub strojni obdelavi še vedno zelo dosti ljudi in vprašanje zaiposlitve, dohodka ter skrbi za stare ljudi prinaša mnogo manj težav. S tovarišem Ogorevcem sva po- kramljala še o mnogih stvareh in moj vtis, da temeljito pozna probleme, da mnogo razmišlja tu- di o bodočnosti, je bil od minute do minute prepričljivejši. —ec Pred dvaindvajsetimi leti v tedanjem Rajhenburgu ... Po- mlad je cvetela okoli fevdalnega gradu na strmem hribu. Toda to ni bil čas, ko bi ljudje pri- sluhnili ptičjemu petju, žubo- renju potokov in pustili oči na pašo po prelestni pokrajini. Oči so bile polne groze, jeze in žalo- sti, potoki solza in pritajeni kri- ki so polnili dolino ob Savi. Danes je ob poti, kjer so te- daj v smrt in pregnanstvo ro- male množice okoli 65 tisoč za- pornikov, pregnancev in inter- nirancev, spomenik, ki simboli- zira postave upognjenih hrbtov, ki nosijo težko breme. Nadčlo- Doaindoajseta obletnica zločina veško trpljenje, duševno in te- lesno, je dalo Rajhenburgu pri- zvok bolečega spomina, zato se je ljudstvo odreklo temu imenu in poimenovalo kraj z imenom naselja - Brestanice. V maju so Nemci iz slovenske Štajerske začeli na gradu zbirati politične osumljence, inteligen- co, zavedne plasti delovnega ljudstva v začasno taborišče. Za- nesljivo je 5. maja prišla v grad že prva skupina. Med 5. julijem in 29. septembrom je deset transportov šlo v Srbijo in na Hrvaško, po 25. oktobru in do 5. februarja 1942 pa 59 transpor- tov v taborišča na severu, v šlezijo in drugam. Petinšestde- set tisoč ljudi je hodilo isto pot mučeništva. Premnogi se niso vrnili nikoli več. Požrle so jih peči, bolezni in streli. Točno po štirih letih so enote narodnoosvobodilne vojske osvo- bodile Posavje. še dolge mesece po tem so se vračali zdesetkani pregnanci in interniranci v opu- stošene kraje in na domačije. Ne smemo pozabiti na to div- janje fašizma, na veličino in pri- dobitev našega osvobodilnega boja, ko živimo v resnično svo- bodni in nenehno razvijajoči se domovini. V teh dneh po dva-, indvajsetih letih izpolnjujemo] del izročila trpečih množic, ko\ vgrajujemo nove oporne stebre v zgradbo naše socialistične skupnosti. Živim med dokazi graditve Elko Grilčevo sem motil doma v Sevnici v njeni drxizinski idili med dvema sinovoma in hčerko. Ni mi bilo treba ugibati, kaj zna- na družbena delavka in direktori- ca Narodne banke v Sevnici, poč- ne v svojem »prostem času«. Prav tako nič ni čudnega, če je Grilče- va nekoliko v skrbeh, kako bo zmogla vskladiti k dosedanji obre- menitvi še poslansko dolžnost, če bo izvoljena. Elka Grilčeva kan- didira v gospodarski zbor repub- liške skupščine. Medtem ko sta fanta generalno popravljala tank na baterijo, sva se z Grilčevo pogovarjala o go- spodarskem razvoju občine, o naglem vzponu nekaterih panog in predvsem o naglo rastoči za- poslenosti žena v sevniški občini. Tovarišica Grilčeva je zaposlena na kraju, kjer se zbirajo najbolj zanesljivi podatki o gospodarskem razvoju in gibanju. Služba druž- benega knjigovodstva je žarišče gospodarskega utripa. Tako kan- aiaatka Grilčeva vsak dan živi sredi dokazov naše rasti, sredi ob- čutljivega sistema, ki opozarja na sleherno neskladnost, zastoj in na- pako — nekako tako kot tehnik pred armaturno ploščo polno po- kaznih številčnic — pa tudi stikal. Elka Grilčeva je v pogovoru z naslednjimi ugotovitvami orisala rast gospodarstva v sevniški ob- čini. V zadnjih petih letih se je družbeni bruto produkt iK)večal za 86 %, narodni dohodek pa za 64 %. Po vejah gosipodarstva je bruto proizvod ixx>večala industrija za 9.5 %, oibrt za 378 trgovina za 385 % in kmetijstvo za 102 %. Vzroki, da je industrija v za- ostajanju za ostalimi panogami je očiten. Industrija je zastarela za- radi dotrajalega strojnega parka. Zato so njihovi proizvodi predra- gi. Kopitarna in Jugotanin sta do- stikrat prisiljena izvažati izdelke po ceni, ki ne krije niti lastnih stroškov. Rešitev tega problema je le v temeljiti rekonstrukciji. Nagel vzpon obrti se je odvijal z razvojem konfekcije »Lisca«, mizarske zadruge in »Jutranjke«. Obrt je letno povečala narodni do- h^H^k 7a 52 f*/n. V ta razvoj je bilo vloženih v štirih letih 412 milijo- nov investicijskih sredstev. Trgovina je dosegla uspeh z ureditvijo lokalov in z rentabili- teto poslcvanja ter skrbela za ši- i4>ko izbiro blaga. Glavni delež dohodka v kme- tijstvu sta ustvarili zadrugi Sev- nica in Tržišče-Sentjanž. Obe za- drugi imata skupno 525 hektarjev lastnih zemljišč, ki pa so žal raz- drobljena, kar povečuje proizvod- ne stroške. Pogovor naju je pripeljal tndi do udeležbe žena pri ustvarjanju bruto proizvoda. V občini je zaposlenih 756 žena ali 28 */• od vseh zaposlenih. Tak odstotek ima le malokatera občina, ki je še nedavno bila značilna po neza- poelanosti žena. Zene tako ustvarjajo samo v obeh konfekcijskih podjetjih okoli 15 Vi dohodka v občini. Poleg tega pa jih je veliko zaposlenih še v Ko- pitarni, mizarski zadrugi, v ustanovah jn drugih podjetjiih. Zal zaposl«niim ženam doslej ni bilo olajšano njihovo življenje z nslužno«tnimi in varstve- nimi deijavnostmi. Večinoma vse so obremenjene tudi z gospodinjstvom, vzgojo itd. Za zaključek je tovarišica Gril- čeva povedala tudi svoje mnenje o -bodočem razvoju gospodarstva. Prvo bo treba rekonstruirati in- dustrijo, ki zaposluje tretjino lju- di. Obrt naj bi še naprej bila de- ležna podpore, da bi izrabila vse možnosti do kraja, medtem ko bi z arondacijo površin kmetijskih zadrug in z nadaljnjim podružb- Ijanjem zemlje na velikih površi- nah lahko intenzivneje proizvajali in gospodarili. -ek. MALA KRONIKA BREŽIC V času od i. do 10. maja 19i3 je bilo na področju matičnega urada Brežice rojenih 7 dečkov in 5 deklic. Porok ni bilo. Umrla sta: Kavečič Frančiška, gospo- dinja iz Nove vasi 6, stara 52 let. Po- žar Ivan, kmetovalec iz Podvinja 5, star 82 let. ŠOLSTVO V KRŠKI OBČINI v preteklih letih Kot ostala področja družbenega lazvoja, tako je tudi šolstvo v ob- èini Videm-Krško močno napre- dovalo. Leta 1957 v občini ni bilo drugega kot šole na stopnji seda- nje osemletke in vrsta šol v manj- ših krajih z manj kot osem razre- di. Medtem je v gospodarsko raz- vitejših krajih naraščalo število šoloobveznih otrok. V letu 1957 je bila ustanovljena srednja tehni- ška šola z dvema elektro in enim strojnim oddelkom. Kvaliteta šol- skega pouka je seveda hitreje rastla kot pa šolski prostori. S temi problemi se bodo v občini morali spoprijeti v prihodnjem obdobju. V izdelavi so načrti za šolo v Brestanici in Vidmu. Poleg drugega so v o^bčini po- svečali skrb za učiteljski kader. V nekaterih krajih so se učitelji hitro menjavali, ker zanje ni bilo stanovanj. Tako stanovanjsko stavbo za učitelje so zgradili v Kostanjevici in na Raki (na sliki), stanovanja pa gradijo tudi za uči- telje na Velikem Trnu. V drugih krajih so prosvetni delavci dobili stanovanje v stanovanjsikih blokih skupaj z ostalimi občani. -ek Stanovanjska stavba za prosvetne delavce v Raki. V ozadju stav- ____________________________._______________W MfinMlHLi«*»^__________________ .....______ Seja občine Videm-Krško v četrtek je bila v Krškem 40. seja občinega zbora in 52. seja zbora proizvajalcev bržčas zadnja seja skupščine četrtega sklica. Na seji, ki jo je vodil predsednik Stane NUNCiC, sta oba zbora naj- prej skupno razipravljala o reor- ganizaciji šolskega omrežja v ob- čini. Namen te reorganizacije je rast kvalitete obveznega šolstva in smotrnejše trošenje sredstev. Tako so na seji združili pod skup- no vodstvo vrsto šol. Hkrati so na seji razpravljali o nujnosti grad- nje novih šol v Brestanici in v Vidmu. Sprejet je bil sklep, da se za obe novi šoli naročijo potrebni načrti. Na skupni seji so rešiU dolžno- sti upravnika veterinarske posta- je v Brestanici tovariša Karla Vre- čarja, ki odhaja iz tega položaja na lastno željo. Na ločenih sejah so razpravljali o naknadni vključitvi predpisa o plačevanju prispevkov za social- no zavarovanje in stanovanjski siklad od izplačil občinskim pod- pirancem in od priznavalnin bor- cem NOV. Prešnji odlok so v tem smislu na seji spremenili. Dolo- čili so tudi regres za proizvajalce mleka, razpravljali o obrtnem kreditu za podjetje »Remont« in kreditu sklada za šolsitvo, ki je potreben za vzdrževanje in popra- vilo šolskih stavb. ZGODBA O „ZRAČNIH MOSTOVIH" v BOŠTANJÜ Pri23iamo, zavleklo se je. Toda čakah smo, da bo kaj več dopi- sov na naš »razpis« o prispevkih v zvezi z »zračnima mostovoma« pod Boštjanom. Toda žal — ni bilo prida odziva. Kolikor vemo, so ljudje s Posavja duhoviti. Ra- čunali smo na to, toda končno smo se le morali odločiti za pri- spevek, ki resno opisuje nastanek »zračnih mostov«. To je prispevek tovariša Franca DOBOViSKA, ki je tudi nagrajen. Mnogokrat, pravi prisée Dobovi- šek, pade opazka, da so Boštajn- čani forsirali gradnjo, zasavske ceste skozi njihovo vas. Toda to ni res. Sam pisec je bil v tistem času (1935-1938) zastopnik občine Boštanj v številnih ko^misijah. Gradnja ceste v Posavju je bila na vrsti po izgradnji ceste Ljub- ljana—Bled. Glede križanja želez- nice proti Novemu mestu in ceste pri Boštanju, je bila železniška direkcija tista, ki je zahtevala nadvoz ali podvoz. Po dolgem proučevanju so se obe strani odlo- čile za varianto, katere nesrečna spomina sta oba mostova, tisti čez Mirno (na sliki) in nad želez- niško progo pod »Boštanj sko te- raso«. Oba mosta so zgradili leta 1940. Tudi zemljišča predvidene terase in za nasip so bila odkup- ljena. Delo je prekinila bližajoča se vojna. Pokličimo si v spomin še bivše državne meje Jugoslavi- je. Železnica preko Sevnice, Kr- melja in Novega mesta je bila bližnjica Maribor—Sušak. Danes to ni več, ko imamo progo od Ma- ribora, Ljubljane do Pivke in Re- ke. Za Boštanj sam bi cesta ime- la samo to prednost, da bi bila za 300 metrov prej na glavni cesti, medtem ko bi strm klanec v bi- stvu še vseeno ostal. Po vsem tem, tako zaključuje tovariš Dobovišek, »zračna mosto- va« pri Boštanju nista boštajnska »kaprica«. Vzemimo, da je res tako. Drži pa tudi, da je dvoje mostov pod Boštajnom eden redkih, vrh tega še nedokončanih »spominkov« sta- rojugoslovanske gospodarske vne- me. Do leta 1941 je v Sloveniji bila ena edina asfaltna cesta in to od Ljubljane do Bleda in še ta zaradi dvora, ki je na Bledu imel svojo letno rezidenco. ... IN NAJBOLJŠI PREDLOG Pripomb je bilo več. Da pa bi bilo treba mostova »zlepiti« in nategniti ter ju tako razpeti čez Savo, ker leseni most jemlje vrag. Toda to je neizvedljivo. Precej sarkastičen je predlog tovariša Smerdelja iz Sevnice, ki predlaga: — Oba mostova bi bilo treba opremiti kot elegantne železobe- tonske vislice v spomin in opomin vsem, ki neko delo začnejo in g3 ne dokončajo. — Ker gre bolj za simbolični pred- log na račun pogostih pojavov, je predlog vreden drugega deda raz- pisane nagrade. ^ Enotnost občanov na zborih v sevniški občini v sevniški občini so bili kandi- dacijski zbori volivcev končani zadnjo nedeljo v aprilu, in to na terenu kot v delovnih skupnostih. Na ta dan je bilo v občini tudi največ kandidacijskih zborov, in sicer v vseh krajih razen v Sev- nici in Kremlju, kjer so zborovali že prej. Najboljša udeležba je bila na zborih v Kremlju, v Telčah, Pri- možu, Razborju in Tržišču. Slabše so biil obiskani zbori v Podvrhu^ Drožanju, Lončarjevem dolu in Ledini. Vsi zbori so bili v delov- nem vzdušju in prežeti z enot- nostjo, da bi izbrali iz svoje sre- dine res najboljše, take, ki bodo sposobni zastopati interese obča- nov in širše družbene skupnosti. Na nekaterih zborih so se od- ločili le za enega kandidata, in sicer v Sevnici, Kremlju, Kompo- Iju, Loki, Logu in Ledini. Na dru- gih zborih so za občinski zbor predlagali po dva kandidata. Medtem pa so se občani povsod odločili za kandidate za republiš- ke in zvezne poslance po predlo- gih, ki so se izkristalizirali v naj- množičnejši politični organizaciji SZDL. V vsej občini je bila udeležba na zborih nad pričakovanji, pred- vsem pa so se izkazali občani v Kremlju, saj jih je v tem malem kraju prišlo na zbor kar 115. In prav je tako. S tako podporo in zaupanjem so delovni ljudje dadi kandidatom spodbudo, da bodo po izvolitvi čutili tem večje odgovor- nosti do občanov pri izpolnjeva- nju njihove težke in odgovorne naloge. V. J. CELJSKI TEDNIK STEV. 19 — 17. maja 1963 9 KOMENTAR Praznih rok v dosedanjem poteku prvenstve- ве(са tekmovanja v slovenski no- rometni Upi se je le enkrat pri- ^tilo, da so vsa tri moštva iz eeljskopa okraja ostala praznih rok. Zgodilo se je т petem kolu jesenskega dela prvenstva, ko je Sobota premagala Celje, Liiiblja- aa velenjskega Rudarja, TrigíaT pa Kladivarja. Podobna katastro- fa celjskih enajstoric se je ponovi- la v nedeljo, v enaindvajsetem zavrtljaju. , . To pot so doma igrali celjski že- lezničarji. Po zelo slabi igri so dovolili igralcem Odreda-K rima, da so po najtesnejši zmagi 1:0 od- eesli s seboj obe toiki. Ta poraz je prišel več kot nepričakovano, zlasti še, ker so tudi Celjani ime- li reč priložnosti za zadetek. Kladivar se je trboveljskemu Rudarju uspešno upiral samo v prvem polčasu igre, pa čeprav so domačini prav v tem delu igre po- vedli z 2:0. v drugem polčasu so aneli Trboveljčani več pobude, ki je ga niso znali izkoristiti; prav tako, kot gostje nekaj priložnosti ва začetku tekme. Dvoboj se je končal z zmago Rudarja '5:0. Po i^orazu v Mariboru proti ta- mošnjemu Železničarju z rezulta- tom 4:0. moštvo velenjskih rudar- jev nima niti teoretične možnosti več, da se reši nevarnega repa ■a lestvici, odkoder vodi pot na- вај v okrajno ligo. Zmaga doma- činov je bila zaslužena; gostje so igrali sUbo, na koncu pa še su- rovo, zaradi česar je sodnik iz- ključil iz igre velenjskega branil- ca. Po nedeljskih dogodkih na nogo- metnih igriščih je Kladivar na šestem mestu z 22 točkami ter raz- liko v golih 36:57, Cel.je osmem i točko mani ter izenačenim raz- merjem med danimi in prejetimi goli 35:33, velenjski Rudar pa na 14. oziroma zadnjem mestu s pe- timi pikami ter negativno bilanco t golih 23:63. v naslednjem kolu bo Kladivar ва Glaziji igral z ljubljansko Svo- bodo, s katero se je lani razšel z neodločnm izidom 1:1. Celjski železničarji bodo odpotovali v go- ste ljubljanskemu Slovanu, s ka- terim lani niso imeli sreče, saj so da igrišču pod Skalno kletjo zma- gali gostje s 3:2. Velenjčani pa se bodo sq¿triieli s Soboto. Lan- ska tekma mea obenia moštvoma se je končala z zmago igralcev iz Mesta ob Muri 2:1. Prvo mesto za BRANIKA prosto nedeljo so rokometaši celjske- ga partizana izkoristili za izvedbo za- ■imivega turnirja, na katerega niso po- vabili samo domačo ekipo zrk celje, marveč tudi rokometaše mariborskega branika ter tržiča. na turnirju so močno prevladovali mariborčani, ki so premagali vse svoje nasprotnike z raz- meroma visokimi rezultati. bolj izena- čena je bila le borba med njimi in celjskimi železničarji. v tem ko je pr- to mesto slej ko prej pripadlo igral- cem branika, pa se je razvila ogorčena fcorba za naslednja. dogodki na igri- šču so se razvijali tako, da je vsako •d ostalih treh moštev dobilo le po emo tekmo. tako je o končni razvrstitvi od- ločala razlika v golih. rezultati« branik-partizan celje 14:4, tržič-žrk celje 11:6, partizan celje- tržič 11:6, branik-2rk celje 14:12, bra- ■ik-tržič 13:6 ter zrk celje-partizan celje 17:10. končni vrstni red: 1. branik, 2. 2rk celje, 3. tržič in 4. partizan celje. spet hokej na travi po enotedenskem premoru se bo v ■edeljo, 19. t. m. nadaljevalo prvenst- veno tekmovanje celjsko-zasavske lige v kokeju na travi. Medtem ko bo že do- poldne na pomožnem igrišču za Glazijo » Celju tekma med HDK Celje ter eki- Pp iz Krškega, bo popoldne v Trt>ov- ijah dvoboj med tamošnjim Rudarjem rav med aktivnimi tekmovalci ni več nelkaj znanih imen. medtem ko se je v soboto najbolj odlikoval roman lešek, ki je pri skoku ob palici dose- gel nov državni rekord z rezultatom 460 cm, pa se je na nedeljski preizkuš- nji posebej uveljavil branko vivod pri skoku v višino. nov najboljši sloven- ski reœnltat za člane in mladince v tej disciplini se od nedelje dalje glasi po zaslugi branka vivoda — 197 cm. lešek je rekordno višino 460 cm pre- magal v tretjem poskusu. po tem uspe- hu so dvignili za deset centimetrov; vendar poskus, da bi izboljšal ko- maj nekaj minut stari državni rekord ni uspel. med ostalimi tekmovalci se je močno odlikoval tudi deseteroboje bilo pobudnik teiga tekmovanja, pripravlja v počastitev dneva mladosti atletsko prireditev. tretji poraz elektre v petem kolu republiške lige v ko- šarki je šoštanjska Elektra utrpela že tretji poraz in to v dvoboju z najres- nejšim kandidatom za prvo mesto, Ti- voljjem. Igra je imela izredno dramati- čen razplet, saj so bili v vodstvu zdaj eni, zdaj drugi. Medtem ko se je prvi del igre končal z zmago domačinov 30:28, se je tekma v rednem času kon- čala z neodločnim izi-dom 59:54. v po- daljšku so se najprej znašli domačini, ki so povišali svojo prednost za šest točk, pozneje pa popustili in dovolili, da so zmagali gostje 66:65. Po tej tekmi je Elektra med desetimi moštvi na petem mestu s štirimi točka- mi ter razLiko v koših 320:315. v četrtem kolu, ki je bilo med ted- nom, je Elektra v Mariboru premagale tamošnjo ekipo z rezultatom 75:65. POZNIC - NAJBOLJŠI PIONIR V NAMIZNEM TENISU Po turnirju članov, mladincev in žensk 60 se v nedeljo zbrali v Slovenskih Ko- njicah še najboljši pionirji-igralci na- miznega tenisa v okraju. Kot smo pri- čakovali je prvo mesto zasedel član celjskega Partizana Poznič, na drugo in tretje mesto pa sta se uveljavila do- mačina. Golob ter Vončiaa. Roman Lešek enkrat drugače; tokrat skupaj z družinico. Posnetek je bil napravljen lani septembra v Velenju, na zadnjem mitin-u pred odhodom na evropsko prvenstvo v Beograd, kjer se je Roman držal več kot odlično Planinski dom v Logarski dolini je prevzaprav edina svetla točka v gospodarski dejavnosti ceijskega planinskega društva. O priljub- ljenosti te postojanke govorijo najrazličnejše številke, tako o obisku, ki presega 34.000 gostov, pa tudi o prometu in podbno. Ljudje radi prihajajo sem, saj naletijo v domu zmeraj na topel in prisrčen spre- jem, pa tudi na solidno postrežbo. (Posnetek: Zdravko Vidmar) 32 let povprečna starost kandidatov za konjiško občinsko skupščino ^ tudi v konjiški občini so bili kandi- dacijski zbori volivcev pravočasno opravljeni. v zvezi z njihovo pripravo zlasti pa še izvedbo je predsednik ob- činskega odbora szdl, tov. franjo marošek dejal: res je, da smo vse zbore pravočasno izvedli, toda podatki o udeležbi in raz- pravi so pokazali, kaj se da doseči s te- meljitimi pripravami. zlasti moram po- hvaliti organizacije szdl v zrečah, na zbelovem in sojeku, ki so napravile vse, da bi zbori čim bolje uspeli. na zbe- lovem in sojeku že dolgo nilo imeli tak- šne udeležbe, kot to pot. isto velja za zreče ter nekatere zbnre v konjiški in vitanjski okolici. medtem ko je zna- šala povprečna udeležba na zborih na terenu 15%, so na sojeku zabeležili 37'/i udeležbo. tu se je videlo, da je samostojna organizacija szdl močno zaživela in dosegla pomembne iispehe. kar se tiče razprav moram povedati, da so bile večinoma usmerjene v kra- jevno problematiko; precej smo obrav> navali nov volilni sistem, značilnosti nove ustave, občinski statut, vlogo bo- dočih predstavniških organov itd. pri tem seveda niso izostale kritične pri- pombe na račun dosedanjih odbornikov, krajevnih odborov in drugih organov. za oba zbora občinske skupščjjtie, ki bosta imela 59 odbornikov, so volivel predlagali skupaj 73 kandidatov. po dva kandidata v eni volilni enoti sta v glavnem v kmetijskih naseljih, mnogo manj pa v gospodarskih organizacijak. med kandidati je le 11 takih, ki so že doslej bili člani enega od obeh zborov. povprečna starost kandidatov je 31 let. štirje so mlajši od 25 let, zelo ma- lo pa je takih, ki jih imajo nad 50. močno so izboljšali socialni sestav, saj je med kandidati lepo število delavcev, ki tvorijo s svojimi družinskimi člani že okoli 60% vsega prebivalstva v ob- čini. med kandidati je nadalje 15 žena. naj omenim, da se je v vitanje dan pred zborom sostai aktiv žena in zak- teval, da v tem kraju kandidira za ob- činskega odbornika ženska. s tem pred- logom so na zboru volivcev uspele. o poteku zborov v delovnih organi- zacijah pa je predsednik občinskega sindikalnega sveta. tov. vlado prat- nemer povedal, da so zbori dobro po- tekli, da pa so najboljše imeli v ko- nusu, nadalje v zreški tovarni kovanega orodja, kostroju in še v nekiterih dru- gih kolektivih. nekoliko slabše je bil« v kmetijskih organizacijah in pri za- sebnih obrtnikih in gostiničarjih. ko pa je padlo vprašanj« o bodočib nalogah, sta omenila zbore občanov ia zbere v delovnih organizacijah, ki so se tudi v konjiški občini že začeli. ra- zen tega so izdali gradivo, ki ponazornje razvoj komune v zadnjih petih letih. ta material so natisnili v nakladi 1.5n izvodov in tako zagotovili, da ga bo dubilo čim več občanov. razen teh delovnih sestankov bodo ▼ začetku junija sklicali še nekaj zboro- vanj. z vsem tem želimo doseči večje politično razgibanost in dobro udeležbo na volitvah, sta zaključila razgovor tov. marošek in pratnemer. T. L. Dobri gospodarji Eno zadnjih sej je izvršni od- bor sindikalne podružnice žele- zarne v Storah posvetil analiri priprav na volitve, letovanju čla- nov kolektiva pa tudi finančnemu poslovanju podjetja. Ko so ocenili dosedanje zelo do- bre priprave na volitve, so skle- nili, da bodo v prihodnjih dneh sklicali sestanke v ekonomskih enotah in na njih razpravljali o poslovanju podjetja v preteklih letih in na začetku letošnjega, o rekonstrukciji tovarne itd. Na teh sestankih bodo članom predstavili tudi kandidate za bližnje volitve v predstavniška telesa. V analizi prijav za letovanje so ugotovili, da bo tudi letos večina prijavljenih članov letovala ob morju, na Rabu. Nekaj pa jih bo preživelo doipus-t tudi v domu na Svetini. Tudi analiza poslovanja podjet- ja v prvih treh mesecih letošnjega leta je pokazala, da gre v tem pri- meru za dobre gospodarje. S po- močjo ustvarjenih skladov in se- veda kreditov bodo že v kratkem kupili opremo za valjamo, pričeli z gradnjo dinigega elektro plavža, nove peči v jeldami ter s pripra- vami jeklenih konstrukcij za hal* nove tovarne. J. M. Perspektivni program več kot nujen zapis z občnega zbora občinske zveze za telesno kulturo celje Kljub vsem kritikam, ki so bile značilne za obdobje dveh let in več nazaj, je treba zdaj ugotoviti, da se je občinska zveza za telesno kulturo v Celju zlasti v zadnjem letu močno uveljavila in da je po- kazala dovolj življenjske sile za reševanje številnih problemov in za vodenje tekmovalnega načrta. To smo lahko razbrali tudi iz po- ročila predsednika zveze, tovariša EDA JURHARJA na nedavnem rednem občnem zboru. V celjski občini dela 20 telesno- vzgojnih oziroma športnih društev in klubov, 4 sindikalna in 14 šol- skih športnih društev oziroma ak- tivov. Razveseljiva je zlasti števil- ka o nenehnem porastu organizi- ranega dela športnih društev na šolah. V vseh teh organizacijah je 8500 članov, kar je vse premalo, četudi včasih radi pravimo in pi- šemo, da je Celje me'^to ^T>ot-trt. Eden od vzrokov, da telesna kul- tura v občini ni tako тлог.1спа, je kronično pomanjkanje finančnih sredstev. Samo za redno delo te- , lesnovzgojnih organizacij, za skromno vzdrževanje objektov bi potrebovali po zelo realnih ocenah okoli 55 milijonov dinarjev. Pri vsem tem pa ostane odprto vpra- šanje gradnje novih objektov. Medtem ko se bo umetno drsališče letos le začelo graditi, pa je še zmeraj nerešeno vprašanje ostalih objektov, kot pokritega prostora na stadionu Borisa Kidriča, telo- vadnega doma, kegljišča v Gaber- jih, raznih šolskih športnih igrišč itd. Vse to govori, da bo moral zlasti novoustanovljeni svet za te- lesno kulturo pri ljudskem odbo- ru opozoriti merodajne činitelje, da bo treba tudi za to dejavnost osvojiti perspektivni program ter zagotoviti sredstva za njegovo iz- vajanje. Pomembno vlogo pri zbi- ranju sredstev za tekoče delo or- ganizacij bo moral imeti tudi sklad, ki je svoje delo zastavil ze- lo solidno in z veliko prizadev- nostjo. Hvaležna je ugotovitev, da bo letos pri občinski zvezi za telesno kulturo Celje začel tako imeno- vani finančni servis, ki bo vodil vse finančne posle za telesnovzgoj- ne organizacije v komuni. Pomem- ben korak v popularizaciji teles- ne vzgoje, njenih uspehov in pro- blemov pa pomeni tudi sklep o izdajanju mesečnega glasila. Prva številka bo kmalu izšla. -m SVOBODNI GOZDOVI PO IVU ZORMANU Mrcina je tiščala za njim, dokler ji je to popuščala veriga, utihnila pa tudi potlej ni. jurček je sprevidel, da je sedaj vsa previd- nost odveč. Z dolgimi koraki se je pognal pro- •> mlinu, še preden pa je dosegel vrh, je na nekaj počilo in v zrak je švignila raketa. * Vragi!« je siknil Jurček in se vrgel na tla. Г" Iščejo, ga je zoprno obšlo. Na srečo je le- za drevesom, tako, da je padala po njem senca in ga niso mogli opaziti. Ko je raketa ^a^nila, se je pognal naprej in zadnji trenu- skočil v senco mlinskih koles, ko je že ■*>va svetloba trepetala nad hišamL Oddahnil se je in se vzpel v vas. Spodaj v vasi so počile puške. — Gotovo je vsa vas pokonci, je pomislil Jurček. Prisluškujejo pri oknih in ugibajo, kaj se je zgodilo. In mami- ca je v skrbeh. Zagnal se je v hrib, kolikor so mu dale moči. Pot, ki jo je že tolikokrat prehodil je dobro poznal. Cez pol ure se je že znašel pred bajto. Skozi režo na vratih je uha- jal pramen svetlobe in se izgubljal na drev- ju. Jurček je potrkal, kakor so bili domenjeni. Svetloba je ugasnila in vrata so se škripaje odprla. Ko so bila zapahnjena in je nekdo spet privil svetilko se je Jurček razgledal po prostoru. Očka in Grega nista bila sama, še Ostoj in neznan moški je sedel na pogradu. »Stane,« mu ga je Ostoj predstavil, »komandant par- tizanske edinice, ki se trenutno zadržuje v teh gozdovih. Na Stanetovo vprašanje, kakšen položaj je v vasi, je natanko povedal o vsem, kar se je v tem kratkem času dogodilo. »Nemce bo treba iz Studencev pregnati, tako ali druga- če,« je rekel Stane, ko je bil Jurček s pripo- vedovanjem pri kraju. V vasi je nekdo, ki jih o vsem natanko obvešča. V tem je njihova moč in ta nam je nevarnejši kakor peščica vojakov v cerkvL CELJSKI TEDNIK STEV. 19 — 17. maja 1963 Strokovni zbori bodo učvrstili vez z neposredno proizvodnjo Obiskali smo kandidata za re- puibliški zbor iz Mozirja tovariša Daneta Melavca, ki je kot eko- nomist prava redkost v gozdnih gospodarstvih, saj je trenutno edini v vsej Sloveniji. Pred ne- davnim so mu poverili izredno pomeniibno vloigo; je direktor Gozdnega gospodarstva v Nazar- ju, čeprav s svoj-imi "K), leti sodi v nila.do generacijo. In prav o problemih v goizdar- ■stvu nam je nanizal nekaj misli. # Osnovni problcMU gozdarstva je doslej prešibka investicijska izgradnja cest. saj trenutno v mozirski oljčini pride 0.4 km cest na 10 hektarjev gozdne površine, medtem ko je evropsko povpreč- je kar 2 km. Gozdarstvo ima prav z gradnjo cest največ stro- škov. In smelo lahko trdimo, da giozdarstvo še nikakor ne zmore v korak z ositalo industrijo; vzrok pa bržčas lahko poiščemo le v tem, da doslej gozdarstvo ni imelo možnosti do večjih kredi- tov za široko izgradnjo potreb- nih cest, čeprav je, relativno vzeto, kreditno spo'soono. ф Gozdarstvo je tesno poveza- no z ostalimi panogami gospa- darstva in ima velik pomen pred- vsem pri UVOZU. Vsekakor pa bo treba glede na vključitev v med- narodno delitev dela nujno zni- žati proizvodne stroške, to se pravi, morali bomo čimveč inve- stirati v izgradnjo gozdne služ- be. Cešce se prav na gozdna go- spodarstva gleda zelo laično, če- prav je jasno, da je les le faza proizvodnje. # Gozdno gospodarstvo Nazar- je ima dobro strokovno zasedbo, pogrešamo pa močno pravno službo in podobno. # Velik uspeh Gozdnega go- spodarstva v Nazarju pa je vse- kakor to. da so v razmeroma kratkem času uspeli skleniti z več kot 80 odstotki zasebnih last- nikov kooperaci jske pogodbe. Dobra nega gozdov in gradnja cest sta ulila zasebnikom za- upanje, prav tako pa tudi ureje- ni odnosi v zadnji fazi — to je pri sečnji lesa. Ф In kakšna je po vašem mne- nju vloga bodočih predstavni- ških teles? — Zdi se mi, da bo najvažnejše, da se močno učvrsti vez med praktičnim delom v ne- posrediUi proizvodnji in med na- čelnim odločanjem. Nikakor ni dovolj, da izdamo nek predpis, kajti bÌLstveno je, ka:ko se le-ta odrazi znotraj kolektiva in kakš- ne jîosledice ima. Strokovni zbo- ri bodo pomenili pomembno vez med praktičnim delom in načel- nim odločanjem, kajti ljudje iz neposredne proizvodnje bodo go- tovo najbolje odločali. NOVA BENCINSKA ČRPALKA V kratkem bodo v Slovenskih Konjicah pričeli z gradnjo nove bencinske črpalke, ki bo stala pred križiščem ceste Konjice— —Maribor, Konjice—Oplotnica. O gradnji bencinske črpalke so do- slej razpravljali že na neštetih se- stankih, predvsem zato, ker je sedanja v mestu postala premajh- na za vse večje potrebe po ben- cinu in drugih gorivih. Del sred- stev bo prispevala občina, ostalo pa podjetje »Petrol« iz Ljublja- ne. 4000 volivcev je predlagalo 78 kandidatov Na zadnji seji občinskega akti- va za izvedbo volitev v Mozirju, katere so se udeležili tudi pred- sedniki krajevnih aktivov ter kra- jevnih odborov Socialistične zve- ze in vsi kandidati za republiško skupščino, so obravnavali zbore volivcev. Analiza je pokazala, da so tokrat volivci v vse večji meri kot doslej kandidirali tudi žene in mladino. Tako je izmed 78 kan- didatov za novo občinsko skup- ščino 15 žena in 8 mladincev, medtem ko ostanejo od starih od- bornikov le štirje. Šolska izobrazba kandidatov je zelo zadovoljiva, saj ima dobra tretjina srednjo, višjo ali visoko šolo. Največje število kandidatov je iz vrst delavcev in uslužbencev in to 51, medtem ko je kmetov 22. Na vseh zborih je sodelovalo nekaj nad 4000 volivcev. Največ jih nedvomno odpade na gospo- darske organizacije, kajti obisk na terenu je zaradi nujnih del v kme- tijstvu v tem času pač bil malo slabši, z izjemo Solčave, kjer je bil obisk naravnost presenetljiv. Na seji so se dogovorili o pred- volilnih sestankih Socialistične zveze. Medtem ko bodo imeli na terenu sestanke v slehernem kra- jevnem odboru, bodo le-te samo v nekaterih večjih gospodarskih organizacijah. Na teh delovnih sestankih se bodo pogovorili predvsem o delu občinskega ljudskega odbora, kjer bo prvo mesto vsekakor zavzelo vprašanje komunalnih zadev. -ik Skladišče hlodovine v Velenju Prvi maturantje v Velenju Letos bodo v Velenju imeli pr~ Vič maturo in maturante. To pa v okviru večerne ekonomske šole za odrasle, ki jo je organizirala delavska univerza kot oddelelc celjske ekonomske šole. V tretjem letniku je nad dvajset slušateljev, ki so vsi zaposleni v velenjskih gosipodarskih organizacijah ter jim je tovrstna izobrazba potreb- na v ipoklicu. Prav te dni priprav- ljajo svoje diplomske naloge, ma- turo pa bodo opravljali sredi ju- nija. Prav tako pa se na zaključeik drugega letnika pripravlja okrog deset slušateljev. Žal v letošnjem šolskem letu niso vpisali prvega letnika, ker ni bilo dovolj prijav- Ijencev. 2e tako je zaradi malega števila v drugem letniku in prav tako v tretjem šolnina dokaj vi- soka, -ik „Pokaži kaj znaš" v KONJICAH Za praznik mladosti pripravlja občinski komite ZMS v Slov. Ko- njicah proslavo, v okviru katere bo tudi zanimiva oddaja »Pokaži kaj znaš«. Doslej se je prijavilo že 25 posameznikov in skupin za pevske, glasbene in šaljive nasto- pe. Za vse nastopajoče so gospo- darske organizacije že pripravile privlačne nagrade. Predvidevajo, da bodo izven konkurence nasto- pali tudi študentje iz konjiške ob- čine ter gostje iz drugih krajev. Prireditev bo spremljal domači plesni ansambel DIX-08. V. L. Iz Kozjega Preteklo nedeljo so v Kozjem pri- redili uspel piknik. Organiziralo ga je pred nedavnim ustanovljejno turi- stično društvo. Piknik je bil na razva- linah gradu v Kozjem. 1;.е-1е so s pro- stovoljnim delom odkopali in kot kaže so zelo zainterúisirani za nadaljnjo re- stavriranje. Nikakor pa ni več novost, da bo lov- ska družina v Kozjem gradila lovsko kočo na temeljih nekdanjega pilštajn- skega gradu in tako bo ta predel znova obogaten za novo postojanko, ki bo turizmu bržčas v prid. M. S. Z dobro voljo so rešljivi nešteti komunalni problemi Vsepovsod v velenjski občini se že prav ijMidno pripravljajo na prostovoljne delovne akcije. Po podatkih, ki jih je zbral občinski odbor Socialistične zveze, ki je bil glavni organizator, je lani v vseh akcijah sodelovalo okrog 2700 čla- nov Socialistične zveze. V skupni vrednosti so s prostovoljnim de- lom in denarnimi prispevki rešili nešteto komunalnih problemov, ki so ocenjeni za več kot 9 milijonov dinarjev, medtem ko so delovni kolektivi prispevali okrog 13 mili- jonov dinarjev. Seveda niso bili vsi krajevni odibori enako priza- devni. JNajveč občanov je sodelovalo pri tem skupnem reševanju pred- vsem v Šoštanju, Velenju, Topol- šici in Lokovici, Zal pa prizade- vanja krajevnega odbora Sociali- stične zveze v Lokovici in Skor- nem, da bi si uredili postajališče v Penku, niso mogla biti realizira- na, ker železnica ne kaže dovolj razumevanja za težnjo prebival- cev teh dveh od Šoštanja in Paške vasi dokaj oddaljenih naselij. Letošnje delovne akcije bodo največje v Šoštanju, kjer bo sled- njič uresničena dolgoletna želja Soštanjčanov. Zgradili si bodo pla- valni bazen. Kaže, da bo v tej ak- ciji sodelovalo nad 1500 občanov, ki bodo opravili 8500 delovnih ur. Gospodarske organizacije so .po- kazale izredno razumevanje, kajti delavski sveti so že odobrili okrog 60 milijonov dinarjev za gradnjo bazena. Toda ne le v Šoštanju, tudi v vaseh bodo začeli s popravljanjem krajevnih cest in mostov. Izredno zahtevno nalogo so sprejeli občani Pake pri Velenju, ki bodo ipoma- gali pri gradnji ceste na Paški Kozjak in prav tako pri gradnji žičnice na ta zimsko športni cen- ter za Šaleško dolino. VAŠE VRSTICE Razumevanje do mladih Tovariš urednik! Iz Rečice pri Laškem obiskuje 35 otrck osnovno šolo v Laškem v oddaljenosti sedmih do devetih kilometrov. Pot v Laško je kar ugodna, nazaj pa težavna, saj mo- rajo dijaki riniti kolo navkreber. Po mnenju zdravnika bo večina teh otrok dobila srčno napako. V večini občin so ta problem rešili z avtobusnim brezplačnim prevozom otrok v šolo in nazaj in najbrž bi to tudi laška občina la- hko uredila. Avtobusa bi se po- Preprečimo pot nesreči! Tovariš urednik! Dne 12. aprila je bila vzpostav- ljena redna avtoubsa vožnja na relaciji Brežice—Loka—Celje. Av- tobus vozi po levi strani Save, kjer pa je cestišče pri »Cmem potoku« v tako slabem stanju, da je le srečnemu naključju pripisati, da še ni prišlo do težjih promet- nih nesreč. Nujno je, da Avtobusni promet Celje stopi v stik s Cestno upra- vo v Celju, ki naj bi ta del cesti- šča in most temeljito popravila ter s tem zagotovila varen prevoz potnikov hkrati pa tudi ostalim koristnikom tega cestišča. Stanko Skočir, Loka pri Zidanem mostu MALA KRONIKA Laško Na območju občinskega ljudskega od- bora La.ško so se v preteklem tednu poročili: Glavač Rafael, gozdni délaver iz Jag- njenice št. 42 in Pižmoht Frančiška, go- spodinjska pomočnica iz Pofaknvega št. »З. Perišić Branko, ing. z Splita in мтфат roj. Debelak Jožica, šivilja iz Kadeč. Trček Viktor, kmetovalec ,iz Mrije in Samec Matilda, gospodinjska pomočnica !z Zagrada št. >. Brlogar Ja- nez, rudar z Rečice št. 139 in Hrovat KrajSek Vida, gospodinjska pomočnica iz Svibnega št. 2. Lamovšek Anton, de- lavec iz Jelovega št. » in Pohar Ana, delavka iz Jalovega št. 20. Ferme Ja- nez, rudar z Rečce št. 139 in Hrovat Alojzija, poljedelka iz Tovstega št. 10 Ferme Ferdinand, rudar iz Rečice št. 139 in Grešak Jožefa. Marija, poljedel- ka iz Breznega št. 11. fimid Gabrijel, iz Osredka št. 10 in Hochkraut Ana, poljedelka iz Malih Grahovi št. 1. Rojstev in smrti v preteklem tednu na našem območju ni bilo. služevali tudi uslužbenci rudnika, kmetijske zadruge in trgovskih podjetij. Izgovori, da prevoz ni mogoč zaradi železniškega via- dukta in preozke ceste, ne držijo. Do Hude jame je cesta dovolj ši- roka. Na raznih sestankih in prav tako na zadnjih zborih volivcev je to vprašanje bilo med najvaž- nejšimi, a kaže, da ni dovolj ra- zumevanja za to, čeravno prav skrb za mladino spada med naj- osnovnejše dolžnosti občinskega Ijtidskega odbora. Pa ne le to, Re- čičani so pripravljeni tudi sami prispevati del stroškov. Stanko Skočir Do polletja bodo presegli plan Prizadevanja delovnega kolekti- va lesno industrijskega kombinata, v Šoštanju niso v prvih štirih me- secih zaradi objektivnih razlogov izipolnila predvidevanj. Pomladni dež vpliva delno na slabo sušenje rezanega lesa, prav tako pa je vreme krivo, da proizvodi stavbe- nega mizarstva še niso v tolikšni meri iskani. Ni pa samo to. Direk- tor Martin Primožič nam je na- kazal nekaj težav, ki so krive, da je finančna realizacija za 3 od- stotke pod predvideno. # Dokaj šen izpad smo imeli predvsem zaradi okvare na stroju in stiskalnici v obratu lesne vol- ne, kajti drugi obrati, na primer žaga je dosegla 106 odstotkov. Ф Pred nekaj dnevi smo na ko- legiju sklenili, da bomo do poletja dosegli in presegli finančni in ko- ličinski plan. Nedvomno pa bomo to dosegli z iskanjem vseh neizko- riščenih rezerv. Res je, da je le- tošnji količinski plan nekaj manj- ši od lanskega leta, kajti letos je odpadel dodatni sečni plan. Tako bomo letos skupno predelali ne- kaj nad 8000 kubičnih metrov hlo- davne odpovedi odjemalca spreme- nih metrov tanjših iglavcev in li- stavcev v lesno volno. ф Od 5330 m^ rezanega lesa bo- mo izvozili slabo polovico, okrog 1350 m^ pa bomo predelali, in si- cer bo od tega največ izdelkov stavbenega pohištva. Plan izdela- ve lesne volne pa je zaradi ne- kih odipovedi odjemalca spreme- njen. Tako bomo ipo korekciji pro- izvedli 2.150 ton lesne volne in 100 ton lesne vrvi. Lesna volna je namreč zelo iskana za pakiranje izdelkov steklarske in prehranbe- ne industrije, delno pa tudi za po- hištveno in gradbeno industrijo. V zadnjem času pa iz odpadkov rezanega lesa izdelujemo tudi okrog 500 kubičnih metrov letev za embalažo, ki jo nujno potre- buje tovarna gospodinjske opreme >-Gorenje« v Velenju za pakiranje štedilnikov. -ik Laško - Rimske Toplice v turističnem prospektu Končno smo le pričakali turistični prospekt o Laškem in Rimskih To- plicah. Takoj uvodoma pa ugotavlja- mo, da je prospekt v tehničnem po- gledu zelo dober, v vsebinskem po- gledu pa zelo slab. Ce se je založnik (Celjska turistična zveza!) odločil, da natisne na prvi strani detajl iz Laškega, bi moral biti ta detalj turistično reprezentativen za Laško. Objavljeni barvni posnetek — pogled na župnijske hleve z desnega brega Savinje pa dokazuje, da tisti, ki je odločil, da se ta posnetek objavi na naslovni strani. Laškega sploh ne pozna, ali pa ne ve, zakaj turistične prospekte tiskamo ... Druga stran v črno beli tehniki vse- buje tri fotografije iz laškega pod- ročja: planinski dom na Smohorju, spomenik NOB v Laškem in pano- ramski posnetek Laškega. Medtem ko sta prvi in tretji posnetek fotograf- sko dobra, je fotografija, ki prikazuje spomenik NOB v Laškem, fotografsko diletantska in v tej obliki prav go- tovo ne spada v turistični prospekt. Sploh je vprašanje, kdaj je objavlja- nje kakršnegakoli spomenika v turi- stičnem prospektu dovolj funkcio- nalno. Tretja stran vsebuje panoramski po- snetek Rimskih Toplic, vojaško zdra- vilišče v Rimskih Toplicah in rojstno hišo A. Aškerca. — Za prvi posnetek — panorama Rimskih Toplic — bi bilo popolnoma vseeno, če bi bil ali pa ne in to iz preprostega razloga, ker ta posnetek ničesar ne pove. To ni pa- norama Rimskih Toplic! Drugi posne- tek — vojaško zdravilišče, je sicer zelo dober, ne spada pa v turistični prospekt, ker je to zdravilišče zaprte- ga tipa. Tudi za Aškerčevo domačijo menim, da bi jo mogli tujcu boljše predstaviti. Zadnja stran je še najboljša — po- gled na odprto termalno kooališče v Rimskih Toplicah in na zdraviliško poslopje v Laškem. Poleg slovenskega teksta je v pro- «oektn tndi nemško besedilo. Ob tem dve vprašanji: — zakaj so potrebne — pri teh ne- kaj besedah — napake v nemščini n. pr. »Kriegsöferdenkmal«? — ali je prospekt res namenjen sa- mo domačemu turistu in še Nemcem? Razumem geografsko ekonomske vi- dike — ne razumem pa, da imamo za te na videz »male stvari« tako malo posluha. Angleški in event, francoski ali italijanski tekst ne bi stroškov omembe vredno povečal. In nauk: kadar hočemo predstaviti naše kraje, njihove naravne lepote in druge zanimivosti domačemu ali tu- jemu turistu, bi morali najprej ve- deti, da je to odgovorno delo, ki ga naj opravi več ljudi — takih, ki se na te stvari razumejo .. . LašCan Polne roke dela... v KONJIŠKI OBČINI BODO VOLILI OBCINSKE ODBORNI- KE NA 104 VOLIŠČIH Priprave na volitve so v konjiš- ki občini v polnem teku. Razen političnih priprav, ima polne roke dela tudi občinska volilna komi- sija. V razgovoru s tov. Ivanom Margučom, njenim članom smo zvedeli, da pripravlja komisija zdaj razpored volišč. Kot je zna- no bodo volivci konjiške občine volili v vsak zbor občinske skup- ščine рк> 29 odbornikov. Da bi vo- livcem omogočili čim bližji dostop do volišč, bodo le-te uredili v 67 krajih občine. Odbornike v občin- ski zbor pa ibodo volili na 104 voliščih. Da bi omogočili voliv- cem kmetijske skupine voliti tri odbornike v zbor delovnih skup- nosti, bodo na vsakem volišču za občinski zbor uredili tudi volišče 'za kmetijsko skupino zbora delov- nih skupnosti. Tolikšno število volišč pa zah- teva tudi precejšnje število ljudi ki bodo delali na njih. Tako bo v vseh volilnih odborih skupaj sodelovalo nad tisoč volivcev, ali okoli 10 % volilnih upravičencev. Tako ima volilna komisija dovolj dela, zlasti še, ker je čas do voli- tev kratek. V. L. KUHARSKI TEČAJ V LOKI PRI 2USMU Krajevni cdbor Socialistične zveze v Loki pri 2usmu je letos organiziral kuharski tečaj za mlada dekleta in mlade gospodinja. Tečaj je vodila tov. Fan'ka Moser. Čeprav niso imeli naj- bolj odgovarjajočih prostorih, je zaradi vcljc in vnemo mladih kuharic tečaj dobro UNDcl. Za tovrstne tečaje je vedno veliko zanimanje med članicami Socalistične zveze in ne bi bilo napak, če bi to tradicijo nadaljevali. Bržčas je tndi kuha dokaj važna kot drobna ekonomika družine., ki pa se ne neha le pri ßtedljivosti, telmveč tudi pri okusu. A. R. V počitniškem domu na Velem Lošinju imamo v prvi polovici junija in drugi polovici septembra še nekaj prostih kapacitet Dom je solidno opi-emljen, ima prijetno jedilnico, senčen vrt in urejene sanitarije. Cena popolne penzionske usluge je v predsezoni in posezoni 1.200 din. Reflektatnte vabimo, da se oglase v kadrovskeni sektorju Časopisnega podjetja »Celjski tisk« Celje, Trg V. kongresa št. 5. Komunalna banka v Celju Več prihrankov ugodnejši dom — večje zadovoljstvo! Komu- nalna banka Celje in Celjska mestna hranilnica Vam vloge najugodnejše obrestujeta. Č I T A J T e CELJSKI TEDNIK CELJSKI TEDNIK STEV. 19 — 17. maja 1963 ф ZAHVALA Ob bridki izgubi naše dobre mame, stare mame, tete, sva- kinje in tašče MARIJE KOVAČ, roj. Samec se najtoipleje zahvaljujemo vsem, ki ste z nami v teh težkih dneh sočustvovali in nam pomagali. prav posebej pa se zahvaljujemo vsem č. duhovnikom in bo- goslovcem za poslednje spremstvo in čast, ki ste jo izkazali naši mami. prisrčna zahvala tudi pevcem in govornikom, vsem daroval- cem cvetja, sosedom za pomoč in vsem, ki ste našo mamo spremili v tako velikem številu in z nami sočustvovali. Žalujoči otroci z družinami indružina Samec, Jakop, Radej Krašovec liCŠje — Vojnik Komisija za delovna razmerja pri Servisih Stanovanjsike skupnosti »Center-« Celje razpisuje naslednja delovna mesta: 2 ZIDARJA KV 2 KLEPARJA KV 5 DELAVCEV Plača po pravilmku. — Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prošnje vložiti do 25. 5. 1963. Založniško podjetje »Mohorjeva družba« v Celju sprejme sodelavca trgovskega pomočnika (po možnosti knjigotržca) za svojo trgovino v Celju. Pogoj: strokovna izobrazba in več let prakse. Sprejeti bo imel v novembru možnost napredova- ti za poslovodjo. Prosimo, da pismene ponudbe pošljete ali prinesete osebno v upravo podjetja v Zidanškovi ulici št. 7 Upravni odbor tovarne obutve razpisuje delovno mesto POSLOVODJE PRODAJALNE »PEKO« V SOSTANJU Pogoj: visokokvalificiran delavec v trgovini. Prednost imajo kandidati iz stroke. Nastop službe je mogoč takoj,ali po dogovoru. Prijave spre- jema kadrovski oddelek podjetja, do ipapolnitve delovnega mesta Gradbeno industrijsko podjetje »Ingrad« Celje razpisuje prosto delovno mesto skladiščnika kovinske stroke Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru. Pogoji za sprejem: trgovska izobrazba železninarske stroke. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK« CELJE. Trg V, kongresa št. 5 razpisuje v šolskem letu 1963-64 naslednja prosta učna mesta: ^i mesta stavcev grafične stroke 2 mesti knjigotiskarjev grafične stroke 1 mesto jedkarja grafične stroke Pogoje za sklenitev učne pogodbe imajo kandidata, ki so x ^Jspehom končali popolno osemletko, so zdravstveno primerni in stanujejo v ožjem mestnem območju. Prednost imajo po- nudniki, ki bodo končali osnovno šolo z odličnim ali prav dobrim uspehom, in ki bodo uspešno ocenjeni na praktič- nem preizkusu znanja, potrebnega za navedene poklice. Prijave sprejemamo posredno preko 2:;avoda za zaposlovanje delavcev v Ceyu. Za dekleta poklioi niso primerni. objave in oglasi TRST - BENETKE - stalni dvodnev- ni izleti z avtobusi. Sprejemamo kolek- tivne in individualne prijave. TRST ALI v GORICO — stalni eno- dnevni izleti z avtobusi. Sprejemamo kolektivne jn individualne prijave. LASTNIKI OSEBNIH AVTOMOBILOV! Za vas smo pripravili 4 dnevno potova- nje po Dolomitih, 5-dnevno potovanje na Grossglockner, 4-dnevno v Budim- pešto. Prijave lastnikov osebnih avto- mobilov sprejemamo do dokončnega Šte- vila prijavljencev. KOLEKTIVI! Prirejamo eno in več- dnevne izlete preko Plitvičkih jezer v Opatijo, nadalje preko Vršiča — Man- garta ter ostale po Vaši želji izbrane turistične kraje naše domovine. Prija- ve sprejema Kompas — Celje — teJ. 25-50. Za vse objavljene izlete vam po želji brezplačno dostavimo programe. Pred vsakim izletom obiščite turistič- no podjetje Kompas — Celje. Organi- zir£imo kolektivna potovanja in izlete po Jugoslaviji in v inozemstvo z mo- dernimi turističnimi avtobusi, z red- nimi in posebnimi vlaki, ladjami obalne in rečne plovbe in posebnimi letali. Kompas — Celje posreduje prodajo vseh vrst vozovnic za železniški, pomorski in letalski promet. Kompas posreduje v najkrajšem času nabavo potnih listor, vizumov ter menja tuja plačilna sred- stva in sprejema depozite. Kompas — Celje daje brezplačno vse prometne in turistične informacije, pro- daja razglednice, zemljevide, spominke, filatelistične znamke itd. Pred vsakim potovanjem se posvetujte v poslovalnici Kompas — Celje Telefon 23-50 GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 17. maja 1963 ob 20. uri: Max Frisch: ANDORRA, g'^stovanje y Šent- jurju. Dvojica Andni-Barbliiin: Stanko Potisk in Marjana Kro.šlova, zdravnik Sandi Krošl. Sobota, 18. maju 1%3 ob 19.30. uri: Janez Zmuvc: JLB4LEJ. Gostovanje v Brestanici. Nedelja. 19. maja 1%3 ob 10. uri: Pero Budak: METÈZ. II. nod. dop. abon- ma. Nekaj vstopnic jc še na razpolago. Nedelja, 19. maja 1963 ob 15.30. uri: Pero Budak: METEŽ, izven. Vstopnice so v prodaji. Torek. 21. maja 1963 ob 19.30. uri: Pero Budak: METEŽ. Gostovanje v Slov. Konjicah. Sreda, 22. maja 1965 ob 20. uri: Pero Budak: METE2. Gostovanje v Vojniku. Petek. 24. maja 1965 ob 15.50. uri: Pe- ro Budak: METEŽ. I. šolski abonma. Nekaj vstoipnic је_ še^^ razpolago. KINO KINO SVOBODA - ŠEMPETER V SAV. DOLINI 18. in 19. 5. 1965: ameriški barvni film TRAPER KELLY 22. 5. 1965: ameriški vistavison film: NAJLJUBŠI UČENEC. 23. 5. 19I&5: italijanski film: STRAN- POT A. KINO PARTIZAN SEVNICA 18. in 19. 5. 1963: RDEČI KROG, nem- 22. 5. 1963: ČUDNA DEKLICA, jugosl. firn. KINO BREŽICE 19. do 20. 5. 1963: ameriški film: TRA- PER KELLY. 22. do 25. 5. 1963: zah. nemški film: TUJA ŽENA . 24. do 25. 5. 1965: angleški film: NI DREVES NA ULICI SLUŽBE Ljudska restavracija Celje išče pisarni- ško moč za vodenje materialnega knjigovodstva in blagajne. Pogoj: več- letna praksa. Nastop službe s 1. 6. 1965. Gospodinjsko pomočnico sprejmem ta- koj k tričlanski družini. L. Smidovnik Melngeš-Kidričeva c. 30. Dva stavbna ključavničarja sprejmem. Nstop službe možen takoj, ostalo po dogovoru. Ključavničarstvo Globočnik, Ziidanškova uL 7. * STAN OVA N J A Mlada zdravnica išče sobo za dobo 10 mesecev. Naslov v upravi lista. Sončno sobo oddam za noraoč po dogo- voru. Naslov na upravi lista. Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam za pomoč v gospodlinjstvu v doii>»ldanskih urah. Naslov v upravi lista. 5 in pol sobno stanovanje III. nadstrop- je v centru mesta zamenjam za ena- kega v pritličju ali večjega prav tako v centru, ali pa za dva manjša za iste- ga. Naslov v upravi lista. PRODAM Prodam motorno kolo »HOREX-REGI- NO«. Pušnik Franc, Zagrad 79, Ceilje. Prodam dobro ohranjen emajliran šte- dilnik in mizo. Naslov v upravi lista. Prodam vseljivo novo dograjeno enosta- novanjsko hišo v Šentjurju, Nova vas 32, 20 minut od žel. postaje 10 do trg. Cater Amalija. Po ugodni ceni prodam stavbno parcelo ca 1 ha. Kovač Kari, Store-Pečovje 29. Jaibolčnik (mošanjokov) prodam. Fijavž, Frankolovo. Plinski štedilnik »Gorenjec s priključ- kom, po zelo ugodni ceni prodam za- radi selitve. Zaje Cilka, Žalec 248. Prodam posestvo 78 a v Zibiki pri Pri- stavi, Vršnja vas 14. Marija Planinšek po domače pri Centrihovi Mici. Prodam posestvo s hišo, gospodarskim poslopjem 1 ha 13 arov zemlje 3/4 ure od žel. postaje Laško. (Električna napeljava). Zorko Ivan, Reka 16 pri Laškem. Prodam vseljivo hišo z gospodarskim posloipjem in 1 ha zemlje v Šentjurju (elektrika-vodovod). Vprašati Fendre Zg. Hudinja 48. Električni bojler BREGENZ, fantovsko kolo, kombinirani štedilnik na elek- triko, drva-premog prodam. Strupeh, Ceilje, Kersnikova 1. Skoraj novo kuhinjsiko opremo z nltra- pasom ugodno prodam. Ogled vsaik dan od 15. do 18. ure. Šaleška c. 22/II-a Velenje. Cena 52.000 din. Hišo — 3 sobe, s trgovskim lokalom dvema magazinoma, garažo tik ob av- tobusni postaji, ugodno prodam. Sta- novanje vseljivo. Poleg je vrt in sa- dovnjak. Lebar Franc, Zlče 12 p. Lo- če pri Poljčanah. Prodam NSU — super FOX/57 ali zame- niam oziroma vzamem na račun do- bro ohranjen mopejila za večjo po- pravla stanovanjskih hiš in enot: a) z natečajem se razpisuje posojilo 500.000 dinarjev. b) na natečaju imajo pravico sodelo- vati hišni sveti, c) pogoji za pridobitev posojila: 1.. najdaljši odplačilni rok 15 let, 2. najnižja obrestna mera 2*/«, 3. gradbena dokumentacija. Splošno za I. in II. točko: Interesenti morajo vložiti svoje po. nudbel do vključno 5. junija 1963 na na- slov: Stanovanjski sklad ObLO Šentjnr in jih vročiti pri oddelku za gospodar- stvo ObLO .Šentjur v zaprtem ovitka, na katerem mora biti oznaka IV. nate- čaj. Kolikor bo ponudnikov več, kot je višina razpisanih kreditov bo prioriteta upoštevana pri ugodnejšh pobojih in vrstnem redu prijav. Posebno prednost bodo uživali tudi člani ZB. O izidu na- tečaja bo^o ponudniki obveščenj pisme- no v roku 15 diij po zaključku natečaja. Interesenti dobijo vsa pojasnila na od- delku za gospodarstvo ObLO Šentjnr pri Celju. stanovanjskega sklada občine Upravni odbor Šentjur pri Celju Celjska turistična zveza sporoča, da bo tudi letos na Ljubnem tra'dicionalni FLOSARSKI BAL in siioer v nedeljo, dne 4. avgusta 1965. Naprošamo društva iu organizacije, da ta datum upoštevajo. Olepševalno in turistično društvo Ce- lje razpisuje tudi letos nagradno tek- movanje za najlepše cvetje na oknih in vrtovih. Skupna vrednost nagrad znaša 50.000 dinarjev. (Društvene komi- sije l>odo ocenjevale meseca junija, ju- lija in avgusta, septembra pa bodo тах- deljcne nagrade in priznanja. RAZNO 42-Jetna lastnica hiše s premoženjem želi spoznati upokojenca do 60 let za- radi možitve. Ponudbe na upravo li- sta pod »SREČA«. Sprejmem strojepisna dela. Naslov na upravi lista. Dne 13. maja popoldne sera izgubil na cesti od Šentruperta do Celja dva pa- ra hlač-kavbojk. Poštenega najditelja prosim, da jih odda proti nagrada na postajo Ljudske milice Žalec. V čakalnici železniške postaje v Celju bo v sr(4lü, dne 22. 5. 1963 JAVNA DRAŽBA najdenih predmetov, ki jim jc potekel čas ležanja. Žel. postaja Celje Mlad inženir išče opremljeno sobo v Celju z garažo ali brez. Naslov na upravi lista. IZLETNIK ZAHTEVAJTE PROGRAME V NASI POSLOVALNICI! Za vse INOZEMSKE IZLETE, ki jik organizira Putnik Beograd, sprejema- mo prijave v naši (poslovalnici: 14-đnevno potovanje z avionom, vla- kom in v spalnem vagonu v ZSSR z ogledom BUDIMPEŠTE, KIJEVA, LE- NINGRADA lin MOSKVE, 'v mesecu juliju. Prijave sprejemamo do 23. ju- nija 1965. 8-dnevno potovanje z vlakoiit na DAN- SKO in ŠVEDSKO z ogledom MÜNCHE- NÀ. KÖBENHAVNA in MALMOJA, т dneh od 12. do 19. junija 1965. Prijave spr^iemamo do zasedbe. 3-dnevni izlet z avtobusom v AV- STRIJO in ITALIJO. — GROSS- GLOCKNER — CORTINA D'AMPEZ- ZO — BENETKE — TRST, v mesecn juniju. Prijave do 30. ajprila. 2-dnevni izlet z avtobusom v TRST in BiENETKE meJseca julija. Prijave do 15. junija. 9-dnevni izlet z vlakom v Pariz, Nioo, Monte Carlo, Benetke. Prija^fe spreje- mamo do zasedbe. TIZLET1NT.K, t^uг^sHčna agencija* (po- slovalnica CELJE, Titov trg 5, tele- fon 29-4(1. živinozdravniSka dežurna služba Dežurni vete rimar od 18. do 25. 5. 1963: UMEK CIRIL, veteiÄnaU, Celje, Kersni- kova ul. 37 (vogal Kersni- kove-Dečkove). Hotel EVROPA GASTRONOMSKI KOLEDAR št. 20 od sobotei 18. 5. do petka 24. 5. 1963 Sobota, dne 18. 5. 1963 Piščancev paprikaš z žličniki 170/270 Telečji pcrkelt z ustroz'no prilogo 170/270 Srbski burek s prilogo 170/270 Nedelja,,,dne 19. 5. 1963 Kurja obara z ajdovimi žganci 170/270 Ribji brodet s polento 220/320 ja.bolčni zavitek 80 Ponedeljek, dne 20. 5. 1963 Polnjena telečja prsa s prilogo 180/280 Telečja obara z žličniki 120/200 Corbust fižol z robercami 180/280 Torek, dne 21. 5. 1963 Ocvrti skampi s tatar omako 220/320 Goveji filij z gobami in prilogo 240/340 Štajerska kisla juha s prilogo 120/200 Sreda, dne 22. 5. 1965 Tržaški vampi s parmezanom in slanim krompirjem 120/200 celje Kuhani sirovi štruklji 120/200 Piščancev drob v obari s prilogo 170/270 Četrtek, dne 23. 5. 1963 Štefani rezine s prilogo 180/280 Pekjjan goveji jeziik s prilogo 180/280 SaloVska pl.učka s tirolskim cmokom 130/200 Petek, dne 24. 5. 1963 Tržaška rižota 140/240 Sirove palačinke 140 Idrijski žlikrofi 140 Cenjene goste obveščamo, da imamo vsak dan na zalogi žive postrvi in kra- pe iz akvarija po želji. Prepričajte se o naši kvalitetni kuhi- nji in brezhibni postrežbi ter o naših nizkih cenah in zadovoljni boste. Cenjene goste obveščamo, da poslu- jemo v vseh obratih normalno, kljub ob- novitvenim delom. Kolektiv hotela Evrope Celje '__, /ClilSKI j > Uredništvo in uprava Celjskega tednika Celje, Trg V. kongresa 5, poštni predal 152. Telefon 25-75 in 24-23. Tekoči račun pri Narodni banki Celje: 607-11-1-656. Izhaja ob pet- kih — letna naročnina 800, pollet- na 400, četrtldtna 200 din - ino- zemstvo 24*NAJDIHOJCA« • BREZPLAČNI PRAVNI NASVETI # OB TORKIH DRU- ŽINSKA STRAN • DELO V VSAKO HiSO Pri nas in po svetu MED HITREJŠIMI OD ZVOKA Sobota. Nebo nad ravnino ob Savi je mirno. Nobenega oglušu- jočega bobnenja. Ta dan, čeprav lep in sončen, fantje hitrejši od zvoka ne letijo. Zakaj? Vsak za- kaj ima svoj zato. Toda o tem spotoma pozneje. Razgovor z letalci vojaške eno- te v Cerkljah je potekal v sobi komandanta v mehkih foteljih pri skodelici kave. Moral sem se spri- jazniti z nepremostljivim dej- stvom, da z njimi ni mogoče govo- riti v -elementu«, kot na primer z rudarjem v oknu, s traktoristom v brazdah, z zdravnikom ob paci- entu. Kadar so piloti v zraku, s<) tam sami v letalu, ki leti io hitre- je od zvoka, sami s kompliciranim in zahtevnim strojem ter prek ra- dia povezani s komandirjem in možmi v stolpu kontrole letenja. Pogosto se trdovratni zemljani z zavistjo ozremo v nebo in sledi- mo letalom hitrim kot izstrelek, ki požirajo daljave in preskaku- jejo višine. Blagor jim, si misli- mo, njihovo je prostranstvo" — uživajo. Pa ni tako, vsaj ne čisto tako. Res imajo veselje do letenja, ljubijo svoj poklic, toda trd je, poln nevarnosti, terja obilo odre- kanja in veliko vaje, znanja ter discipline. Major Orlic, ki v dvajsetih le- tih življenja v letalstvu ni nehal biti ljubitelj morja, kjer se je ro- dil, je pravil: — Se lastna žena meni, da nam je letenje zabava. Prijatelji vča- sih ne razumejo, zakaj se držimo pravil kot asketi in zapustimo ve- selo družbo, ko napoči čas. Radi letimo in zavedamo se dolžnosti. Toda kdor je bedel v pozno noč, kdor je ix>pil kozarec čez mejo, ta ne sme leteti. Reaktivec ni «-fi- čo«, pa je tudi ta nevaren. V zra- ku pozabiš samo malenkost, samo za trenutek izgubiš refleks in pre- sojo, pa se ti dragocen stroj spre- meni v rakev ... Res je, da je pilot individualen borec, toda še kako je odvisen od tovarišev v eskadrili, od moštva na zemlji. Zato je tovarištvo med pripadniki letalskih enot tako pristno. Videl sem kabino reaktivnega letala. Človeku se zazdi, da jo je opremil sadist, da bi lahko mučil pilota s stoterimi vzvodi, številč- nicami, lučkami, pretikali itd. Vi- del sem pilotsko čelado. Vse so prepojene z znojem. Videl sem razpored dela in se prepričal, da jim je delovni čas zbit do zadnje minute z delom, vajami, učenjem. Imajo letalo, ki premore dva se- deža. Ni samo za uk novih letal- cev. Ce pilot mesec dni ni letel, če je bil na dopustu, mora leteti najprej v dvoje, čeprav je njegov staž že čez deset let. Pilot mora biti vsklajena osebnost najbolj razvitih intelektualnih, fizičnih in karakternih sposobnosti. Spoznajmo se z možmi, ki se vsak dan pripravljajo in ki bi jut- ri bili zagrizeni branilci naše do- movine. Galerija osebnosti različ- nih let, toda s tako malo časovne- ga odtisa na obrazih. Kakor da bi letalstvo bilo nekak eleksir mla- dosti. Major Slavko Urlié je bil določen ra pilotsko šolo na akojevskem sestanka v eni izmed partizanskih brigad » Hrvaš- kem Primorju. Njegove pot je peljala prek Italije, Afrike v Sovjetsko zvezo in v domovino. Letalstvo je vzljubil ва ta način. Prej nikoli ni.videl letala kol na nebu. Najprej je bil т avionski teh- nični službi, toda želel si je v letalo in uspel. Prekvalifikacija v armadi. S kapetanom prve klase Ludvikom Baj- tom, sva se po 19 letih spet našla. Iz koroškega odreda je potoval prek Do- lenjske. Žužemberka. Pisarovine, Mosla- vine in Slavonije proti svojemn cilju. Jaz sem šel v Titovo gardo, on т Sovjet- sko zvezo t letalsko šolo. Je Celjan in je poročen s Celjanko Matjaževo. Kapetani Slavko PetaveT je Celjan, pravzaprav Teharčan. Njegova pot т reaktivno letalo vodi prek šolanja v Celju in Mariboru, prek letalskega klu- ba in atletskega stadiona, skozi letalsko civilno šolo v Rumi in vojaško akademi- jo- In tu je bil še najmlajši pilot te enote petindvajsetletni podporočnik Dragan Stojadinov. Doma je iz okolice Dimit- rov gruda. Najprej je bil letalec podofi- cir, pozneje je dokončal letalsko akade- mijo. (Na sliki je nad naslovom, ko je sedel v kabino reaktivnega letala). Podobno pot so šli vsi njihovi tovariši. Ali so postali letalci na tak ali drugačen način, druži jih ljubezen do letalstva, tovarištvo, skupen cilj: biti vsak trenutek pripravljen braniti nebo, zemljo in družbo socialistične domovine. Bila je sobota. Popoldan in v nedeljo je čas, ko se bodo posve- tili svojim družinam, lovili ribe ob Krki, se peljali na izlet. Po na- pornem tednu se misli nemirno sprostijo na skopo odmerjeni jaz. Zato v soboto ne letijo, kajti le trohica nepazljivosti, drobcena pozaba sta lahko usodni. Ko bodo leteli nad nami, jim poželimo srečen polet in uspeh pri izpolnitvi nalog. Zavidati pa jim ni treba. So zračni junaki, pa tudi garači. Srečen praznik! J. Kr. Pilota kapetan I. klase Ludvik Pajt in kapetan Slavko Petaver sta mi naročila pozdrave za svoje celjske znance in sorodnike Ta slika sicer ni iz Cerkelj, toda takole bo v soboto in nedeljo iz- gledalo tam, ko bodo letalci spre- jeli na letališču svoje goste 21. maj dan vojnega lelalslva AVDICIJA ZA NOGOMETNI NARAŠČAJ V vasi Skele blizu Obrenovca v Srbiji imajo močan nogometni klub. Sprejem mladih nogometa- šev v vrste bodočih tekmovalcev izvajajo tu na poseben način. Vsak, ki hoče postati aktiven nogometaš in ga spustijo k tre- ningom, mora najprej brcniti žo- go čez vaško cerkev, Iti ni ravno majhna stavba. Kratke MILIJARDER IZ SUBOTICE V Subotici živi milijarder. To je - Zlatko Grčevič. Milijarder je se- veda le numizmatični bogataš, j Inia milijardo v. enem kosu, v ■ enem denarnem čeku in sicer mi- ' lijardo pengov. Ta denar je bil tiskan leta 1946 na Madžarskem. NAGNJEN DIMNIK V SOMBORU V Somboru je dimnik opekar- ne. Gradili so ga leta 1894. Visok je 53 metrov. Zidarji, ki so ga po- stavili, niso bili dovolj natančni, zato je dimnik nagnjen na stran, tako da na vrhu -visi« za eel me- ter. Torej ►►bratranec-« nagnjene- ga stolpa v Pizi. LADJE STOJIJO ZA TRI UČENCE Na otočku Jadria blizu Šibeni- ka je svetilnik. Družine svetilni- čarjev imajo tri šoloobvezne otro- ke. Jadranska plovidba je nare- dila izredno uslugo in izjemo. La- dja, ki vozi zjutraj v Šibenik, pri otočku obstane, ona, ki se vrača popoldne, pa Prav tako. Otroke pripeljejo starši ж otok« т öolnu do ladje. CIVILNA ZAŠČITA DVE VPRAŠANJI IN ODGOVORA Odgovori na vprašanja, ki jih posreduje znan strokovnjak za ci- vilno zaščito Polde Stukelj so pri kraju. Preostali sta nam samo še dve vprašanji: Deseto: kako bi se izseljeno pre- bivalstvo v novih krajih vključilo v redno življenje v novih bivališ- čih? Prebivalstvo bi se moralo po iz- selitvi iz mest v nove kraje takoj vključiti v redno življenje. Pred- vsem bi moralo pomagati pri o- pravljanju opravil v pogledu pre- skrbe, ki bi bila v teh krajih čez noč mnogo bolj zahtevna in tež- ka. Število prebivalcev v vaseh bi se močno zvišalo. Priseljeni ljudje bi se morali vključiti tudi v kulturno in pro- svetno delo, pomagati pri orga- nizaciji pouka otrok. Vsi za fizič- no delo sposobni ljudje pa bi se morali vključiti v proizvodnjo, predvsem pa v obdelavo polj. Ta- ko bi pod strokovnim vodstvom kmečkih ljudi sami reševali eno najtežjih vprašanj — to je pre- hrano. Enajsto: Kaj bi morali ljudje že sedaj vedeti, v mirnem času? Načrt za izselitev iz gosto na- seljenih področij pa ne pomeni, da bi se prebivalci ne seznanili z najosnovnejšimi principi civilne zaščite, zaščite pred zračnimi na- padi in atomskim orožjem. Nujno je potrebno, da se ljudje seznanijo z vsemi temi izsledki, ki lahko v primeru potrebe pripomorejo k zmanjševanju žrtev na minimum. Ljudje morajo vedeti kako zašči- titi sebe, pa tudi to, kako nuditi pomoč prizadetim, ranjenim in drugače poškodovanim osebam. Imejmo vedno pred očmi konec zadnje vojne. Bomba, ki je padla na Nagasaki na Japonskem, je kljub enaki moči povzročila nrmo- go manj smrtnih žrtev in posle- dic atomskega sevanja, kot ona, ki je eksplodirala nad Hirošimo. Za- kaj? Odgovor je zelo preprost. Bošnba nad Nagasakijem jo eks- plodirala nekaj dni pozneje. Lju- dje so že vedeli za kako strašno orožje gre in so bili seznanjeni s prvimi izsledki obrambe in zašči- te. Atomsko orožje je strašno, to- da tudi pred njim se je v danih okoliščinah mogoče zaščititi — po- gosto celo tako učinkovito, da je mogoče izbirati med zanesljivo smrtjo in ohranitvijo življenja brez večjih ah celo brez vsakih posledic. Za tako nasprotje v možnostih pa se brez dvoma iz- plača nekaj storiti. Ko zaključujemo objavljanje serije vprašanj in odgovorov, bi bilo potrebno pristaviti še tole. Nerazumljiv je odnos nekaterih ljudi, ki se ne poslužujejo tistega, kar z velikimi materialnimi sred- stvi nudijo organi varnosti in ci- vilne zaščite. V nekaterih kolekti- vih, kjer so bila v bližnji pretek- losti predavanja, je bila udeležba članov kolektivov tako mala, da se človeku zazdi, kakor da bi bili tam ljudje, ki komaj čakajo, da bi jih kaj p>okončalo. Pri vsem tem se vidi, da so politične organiza- cije in organi upravljanja še ved- no premalo zavzeti, da bi številna vprašanja, ki bi se v vojni lahko hudo maščevala, uspešno razčistili sedaj v miru, čeprav zatrdno upa- mo, da bo mir človeštvu ohrauijen. Konec MITOLOŠKE RAZGLEDNICE IZ ŠEMPETRA Artemida sprejema in blagoslavlja daritev, irtvena Uval i namesto Ifigenije že pripravljena... Pravljica olfigeniji- žrtvovanje v Avlidi Kdo se ne spominja Iliade, ene največjih stvaritev člo vekovega genija: junaška pesnitev o vojni med Grki ir, Trojanci, ki ji ob začetku botruje nečimrnost treh boginj.. Med pripravami za vojno nastopi tudi Ifigenija, hčerki Agamemnonova, ki je bil vrhovni povelnik združenih Grkov Trojanski kraljevič Paris je v sporu med boginjami pri sodil zlato jabolko najlepši — Afroditi. V zahvalo mu je ti pomagala ugrabiti lepo Heleno, ženo španskega kralja Me nelaja. Njen svak, mikenski kralj Agamemnon je v beocij skem pristanišču Avlidi zbiral brodovje in vojsko, da bi st maščeval nad Trojanci. Zaradi brezvetrja pa ladjevje n\ moglo odpluti. Amemnom je namreč na lovu ubil Artemi dino košuto in užaljena boginja ni hotela nakloniti Grkom ugodenga vetra. Da bi jo potolažili, je svečenik in vida Kalhas svetoval naj ji darujejo Ifigenijo. Vse je bilo u daritev že pripravljeno. V odločilnem trenutku pa je Arte mida, ki ni hotela sprejeti Ifigenijine žrtve, poslala namestc nje košuto, ki jo je svečenik daroval. Na reliefu Ifigenije ni prikazana, kajti Artemida jo je že vzela k sebi na Kol hido (današnji polotok Krim), kjer je postala njena sve čenica. Po krutem običaju dežele je morala boginja darò vati tudi njenega brata Oresta... O tem pa prihodnjič. 1.855 STANOVANJ V petih letih v Celju Ob srečanju mi je znanec, ki polnih šest let ni bil v Celju, de- jal: — Neverjetno, kako se je Celje »■razlezlo-«! — To trditev slišimo pogosto, le sami morda, ki vedno živimo tu, te nagle rasti mesta ne znamo prav ceniti. Stavbe, bloki, cela na- selja, ki se dvigajo iz polj in trav- nikov, rastejo z nami vred (oziro- ma mi ob njih starimo), mi pa vse to opazujemo in se nam zdi vse vsakdanje. Poglejmo pet let nazaj. V Celju je bilo v stanovanjsko izgradnjo v petih letih vloženo 4 milijarde in 800 milijonov dinarjev. Od tega je bilo na stanovanjskem skladu zbrano 51 % vloženih sredstev. Po letih je stanovanjska izgrad- nja potekala takole: Leta 1958 334, leta 1959 248, leta 1960 497, leta 1961 422, lani pa 354 stanovanj. V vseh petih letih je bilo zgrajenih 1855 stanovanj. Ce bi vsa ta stanovanja bila v blokih po 30 stanovanj, potem to pomeni malo mestece z 93 velikimi stano- vanjskimi bloki. Prostornina, ki je s temi novimi stanovanji pridob- ljena, znaša 94.536 kvadratnih me- trov stanovanjske površine. V zgornjih številkah so vklju- čena vsa že vseljena stanovanja do konca leta. Letos je bilo dogo- tovljenih veliko novih stanovanj in do konca leta bodo vsa vseljiva stanovanja dala novo visoko šte- vilko — 445 stanovanj. In kako bo v naslednjih letih potekala izgradnja stanovanj. Po načrtu najmanj letno 400 do 459 stanovanj. Stanovanja sama pa niso edino, kar sodi v sodobno bivanje delov- nih ljudi. Ta hitra izgradnja ter- ja komunalno izgradnjo, nove ce- ste, nove trgovine, otroške vrtce, družbene prostore itd. Da ne po- zabimo, poleg družinskih stano- vanj smo v Celju pridobili še dva samska domova in precejšnje šte- vilo samskih sob. Zal je pri vsem tem zaostala zelo važna stvar. Celje je ob tako povečani izgradnji ostalo na ena- kih kapacitetah pitne vode. To j* problem, ki od dneva do dneve bolj pestri meščane in vse odloČ* neje terja rešitev. -ec Večji del novega naselja 'K>tok« je zrastel v zadnjih petih le**** predvsem pa naselja na Dolgem Polja, т Liscah. Gaberju itd.