Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, torek SO. novembra 1957
Štev. 273. Leto XI. (XVIII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
1. XII. 1918 -1. XII. 1937
h takratnih dni...
Skoro, da smo že pozabili nanje, kot bi bila že popolnoma prerastla trava °no težko dobo dolgega in potajenega trpljenja- Saj je prav, da gorje pozabimo, ni Pa prav, da s tako lahkoto pokoplje-1110 v pozabljenje ono zgodovinsko dej-stV0, ki je'zarisalo naši bitnosti tako usodno krivuljo, čije posledice čutimo še danes. Ni prav, da ne izkoriščamo pouka lz te naše črne preteklosti v vzgojne nadene k višjim ciljem naše narodne zajed-nice.
Malo se omenja, premalo, in stvarno Primerja, kako je bilo nekdaj in kako danes, ne oziraje se na one činjenice, ki Mogoče na naš položaj trenutno negativno vplivajo, ne morejo pa spremeniti ‘Ja zgodovinski resnici, da pomeni dr-^avno-politična sprememba 1. 1918. za našo nacijo novo zgodovinsko razdobje, Prvo pot k vsestranskemu razvoju.
'Mi, ki smo preteklost doživljali in jo bridko občutili, bi morali ob vsaki priliki predočiti novi generaciji življenje iz °nih dni, da bi ta vsaj megleno doumela ‘n si predstavljala naše takratno usihanje kot narodna celina. Ni to naloga le šole, ampak prav toliko vsakega poedinca, vsake zavedne slovenske družine. Tod meji še celo, ker to nam narekujejo dedovi, ki jih srečamo vsepovsod in ob vsakem koraku.
Ni si lahko predočiti naše takratne Usode, ker danes imamo, česar takrat nismo imeli, ih mladina si more po izvest-^ih nizkih vplivih res napraviti napačen Zaključek in si v svoji vroči domišljiji slikati v naši narodni in državni zajedli le on-o zlo, ki nadkriljuje ono iz naše Crne povesti, a ni v resnici v nobeni 2vezj z voljo nacije.
. A naj o tem velikem, da celo največ-Jahi zgodovinskem dnevu naslovimo na našo mlado rast, ki bo prevzela vajeti "aše usode, le to — le prispodobo:
Na našo zemljo, resnično našo že štiri-Uajststo let, pride tujec in reče: »Tod Sospodujem jaz, in ti, narod, mi moraš služiti, delati in molčati ter mi izkazovati °no čast, ki mi gre kot tvojemu gospodarju. Hlapec pa nima svojega jezika, ni
za boljša in častna mesta. Zato si izruj svojo govorico in izbij si iz glave, da se moreš■'•povspeti nad robota!«
Kaj bi ti, mladina, storila, če bi prišel na našo zemljo-tak. oblastnež?
Pograbila bi ga, k-er bi ne nreiiesla take drznosti.
A takrat fe ta resnica le uklonila naše
glave in prisilila trpljenje k molku do prve ugodne prilike.
Takrat je globoko doumel našo usodo sin.naše krvi — heroj herojskega naroda, stokrat prekaljenega v junaških borbah, veri in ljubezni do zemlje. Po osvoboditvi te zemlje, nad petsto let teptane in onečaščene po polmesecu: po kuma-
novskem plamenu, ki je vžgal srca potomcev kosovskih Jugovičev, po Golgoti čez albanske gore in po onih zmagovitih borbah, ki so uklonile prav istega gospoda, ki se je toliko sto let kot črv zajedal v naše narodno telo, nam je kot samo po sebi umevno prožil pomoč, Ja smo se mogli otresti okov narodnega suženjstva.
Takrat — pred devetnajstimi leti — smo se v nekem opoju veselili sonca svobode.
Kako nas je ogrel oni veliki zgodovinski dan, ko je vredni sin velikega očeta
— pokojni viteški kralj in legendarni junak še neizvojevanih, a od vseh zaslu-tenih načrtov, izpričal vsemu svetu, da smo se strnili v eno mogočno telo. Kateri narodni praznik naj bi nadkriijeval tega — naš 1. december?!
Ali smo ga dovolj doumeli in ali ga doumemo danes? Dan velikih dejanj je vselej dan tudi velikih nalog. Brez te zavesti ni graditve boljše usode. Vsaj ene resnice da bi se zavedali — one, ki je že davno prodrla v zavest velikih narodov: čut in utrip zn nacijo je ono gonilo, ki si more podrediti vsa udejstvovanja naroda, izfuti iit odstraniti vse ovire in klesati bodočnost z onimi sredstvi in na oni način, ki jih nudi resnična demokracija.
Duh velikega kralja Ujedinitelfa ni podredil svetinje svo?£ga naroda tel veliki tein;' samo zato, oa ho to le na papirju
— njegov ideal je-bil naše duhovno zbližani in popolna zravnava onih 'razlik, ki so nam jih umetno vcepljali iti jih še vedno vcepljajo zli nameni naših vidnih in nevidnih sovražnikov.
Kdaj bomo to doumeli?
Mladina, s takimi čuvstvj in vzvišenimi nameni našega pokojnega Vodnika praznuj 1. december!
K vzvišenemu liku Ujediniteljevega prvorojenca kralja Petra II. se sklonimo ob prvodecemberskem prazniku. K njemu naj pohitijo naše misli v brezkončni !zvestobi ter neizčrpni udanosti. Naj živi mladi, ljubljeni kralj Peter II.!
heizfošm itajna, te..
,London, MO. novembra. Ilavas poroča: ■o I hncs‘; povdarjajo v okviru komentarja 0 'Mednarodnem položaju v zvezi z razgovori angleških državnikov s predsednikom
pariške vlade Chauteinp^m in zunanjim Cminislrom ©elbosom, da l)i neizbežno izbruhnila vojna, če bi katerakoli sila skušala nasilno menjati mirovne pogodbe.
saveiski ifMltmml
PRAGA, 30, novembra. Po poročilih iz I ralšlabni šef Sabošnikov, poveljnik letal
sovjetske pahsm etsftedieije
LONDON’ 30. novembra. Posebna sovjel-je v stalni zvezi
sku radijska postaja. l;i
5 ’’usko ekspedicijo na Sever tečaju, poro-,a> da se la ekspedicija nahaja v silno etičnem stanju. Ledena plošča, na kateri je ekspedicija utaborila, in kjer so raz-j stavljeni vsi znanstveni instrumenti, je adi silnega pritiska ledenih plošč počila.
Že 24 ur sc neprestano čuje pokanje/ ledenih mas. Nepredirna tema polarne noči onemogoča ugotovitev obsega katastrofe, vendar je verjetno, da je bila velika ledena plošča čisto zdrobljena.. Ekspediicja se nahaja točasno še vedno" v zvezi s svetom, vendar ni mogoče; ugotovili, na kakšnem delu plošče se nahaja
'iimmm §£ede	Mknižatske
m Mak aniasde
Moskve kandidira v novi sovjetski parla meni 70 visokih poveljnikov ruške vojske. Poleg maršala Vorošilova se navajajo še maršali Budcnij, Bliicher, Jegorov, gene-
Alskni.s, poveljnik formacij tankov poveljnik baltske, črnomorske mornarice.
/
fenetat fametik » Bettmi
PABIZ. 30. novembra. Ilavas poroča: | neralnega štaba general Gamelin pred bo-Journal;' doznava, da se v berlinsluh žičnimi prazniki poselit Berlin, da vrne krogih zatrjuje, da bo šef francoskega ge-1 obisk šefa nemškega generalnega štaba.
HH&jski 100 htiiifOMH/ zcsaUCa
novembra.
fcUDLMPKŠTA, ISO.
”.j’ da se bodo po vrnitvi predsednika ;>de l)aranyja iz Berlina pričeli razgovori -’pd madžarskimi državniki ter državniki antante. Tudi čakajo sedaj na izid
Male
Doznava \ romunskih volitev. Ker ni nikakšnih večjih nesoglasij niti s Češkoslovaško, niti v. Jugoslavijo. bo možno zaključiti razgovoru tudi med Romunijo in Madžarsko in je tozadevno razpoloženje optimistično.
novembra. Kakor se do-1 pri velikem posojilu Ki-
LONDON, 30. žnava, ne bodo tajski sodelovale samo Francija, Belgija in Rusija, ampak tudi Velika Britanija in Združene države ameriške, katerih predstavnik vodi sedaj o lem pogajanja v Londonu. Na ta način hoče pel velikih sil, ki niso mogle na bruseljski konferenci niti
politično niti diplomatsko pomagati Kitajski, nudili Nankingu potrebno pomoč za nadaljevanje vojne z Japonci. Iz Pariza poročajo o ugodno zaključenih pogajanjih za novo kitajsko posojilo v znesku 100 milijonov funtov ,ki jih je zaprosila kitajska vlada za nabavo vojnega materiala in nadaljevanje vojne.
Oltet&lu fttoMeuti
PobrešKe komunalne zadeve
V nedeljo, dne 28. novembra se je vršila v posebni sobi gostilne Pulko občinska seja. na kateri so se obravnavale važne komunalne zadeve. Iz poročila predsednika g. S t r ž i n e posnemamo, da je banska uprava odklonila prispevek za gradnjo shrambe za poljedelsko orodje v Zrkovcih, ki je že postavljena in nosi zato vse stroške občina. Zapuščina K. Brolija, ki se je obesil, bo prodana na dražbi, iz izkupička pa bodo poravnani dolgovi.
Zrkovska cesta, ki je za naraščajoči promet preozka, se bo primerno razširila in sicer bo občina odkupila od posestnikov Reibenschuha, Šlambergerja, Je-rauscha. Volavška, Riedla, Gabrona zadostno širino zemljišča po ceni din 15 za m2. Na predlog odbornika g. Antona Požarja se odobri za nakup in celotno izvedbo razširjenja znesek din 10.000. Križ na križišču Sokolske in Zrkovske ceste je ovira prometu in bo prestavljen na drugo^ stran, kjer je v ta namen posestnik Šlamberger odstopil primeren prostor; tudi križ pred posestnikom Rei-
benschuhom bo postavljen bolj v ozadje. Na predlog člana uprave g.-Kovačiča bo razširjena tudi Maistrova uljca na Teznu •n sicer pred postajališčem, kjer je splošna stavbena družba odstopila potrebno zemljišče. Občinski odbornik g. Fermi-š e k predlaga, da se sploh vsa Maistrova ulica razširi.
Okoli 100 voznikov prekomerno uporablja občinske ceste, ki bodo morali plačati za prekomerno uporabo primeren znesek. Z vsakim voznikom se bo naredil poseben zapisnik, ki ga mora še odobriti banska uprava. — Občinski ubožec Ivan Veit bo oddan v privatno oskrbo za znesek din 200 :.iesečno. Za božičnice se odobri Rdečemu križu na Pobrežju znesek din 200, na Teznu din 200 in v Dec. Mar. v Brezju din 100. Za občinske reveže se odobri primeren znesek za nakup kuriva.
V občinsko zvezo je bil sprejet Hriber-šek Avgust. Služitelj Ditner Franc je pogodbeno sprejet v službo. Mesto razna-šalca za Zrkovce, Dogoše in Tezno bo na novo razpisano.
Olimpijski.šport in Maribor
Po skoro dvoletnem »neprostovoljnem počivanju je s sklepom ministrstva za telesno vzgojo omogočeno ponovno delovanje enega najvažnejših športnih torov v državi »J ugoslovenskega olimpijskega odbora«. S tem je obenem pričel avtomatično delovati tudi mariborski krajevni odbor, ki je v letih od 1932 do olimpijade v Berlinu dosegel zavidne uspehe. Mariborsko občinstvo in posebno javne ustanove ter pridobitni krogi so bili po »olimpijskem odboru« zainteresirani za idejo olimpizma, ki je našla popolno razumevanje in tudi izdatno podporo. Olimpijski odbor je priredil lepo vrsto zanimivih predavanj, kinogledali-ških predstav in javnih nastopov ter isto časno zbral tudi precejšen denarni znesek kot prispevek za udelefžbo naših državnih reprezentantov na olimpijadi v Berlinu 1936.
Mariborski krajevni olimpijski odbor, na čelu katerega se nahajajo priznani športni delavci in organizatorji, je za svoje delovanje pripravil lep spored. Priredil bo vrsto velezanimivih strokovnih predavanj, od katerih bodo vzbudila največjo pozornost predavanja znanega »olimpijca-Mariborčana« gosp. Leona
Štuklja znanega Sokola, športnega delavca, in tajnika olimpijskega odbora v Zagrebu g. Miroslava Dobrina ter drugih odličnih predavateljev. Krajevni o. o. bo tudi poskrbel za predvajanje popolnega filma o berlinski olimp>adi, ki je po izjavi strokovnjakov remek-delo sodobne filmske tehnike. O. o. se bavi tudi z ustanovitvijo strokovne športne knjižnice, ki je naši športniki močno pogrešajo in ki bo prva tovrstna ustanova v državi. Poleg običajnega vsakoletnega olimpijskega dne priredi tudi vrsto izbranih nastopov ter po možnosti organiziral tudi nastope tujih športnikov v našem mestu. Poleg tega bo nadzoroval in podpiral delo športnih klubov in sličnih ustanov, v svojem območju.
Te dni bo tukajšnji olimpijski odbor poslal na pridobitne kroge prošnje za pod poro, da bo mogel svoj program v popolnosti izvesti. Sigurno bo našel pri merodajnih faktorjih, kakor dosedaj, popolno razumevanje ter moralno in materialno zaslombo.
Za svoje dosedanje delo je bil O. o. na zadnji glavni skupščini centrale v Zagrebu deležen izredne' pohvale kot naj-agilnejši odbor v državi. S splošno pod-
poro javnosti si bo odbor nedvomno tu* di v bodoče mogel z marljivim delom ponovno pridobiti to častno priznanje.
Za »Tek Osvohojenja« za Vahtarjev pokal so se prijavili najboljši atleti vseh mariborskih klubov. Glavni boj se bo naj brže tudi letos vršil med branilcem P°' kala Štefanom Grmovškom in Francem Podpečanom (SK Železničar), ki sta do-sedaj največkrat osvojila lepo trofejo. Proga tekmovanja je dolga 1.810 m in vodi po sledečih glavnih ulicah mesta: Koroščeva - Maistrova - Zrinjski trg * Kolodvorska - Aleksandrova na cilj. k: !e predviden na Trgu svobode. Pričetek teka je točno ob 10.30 uri.
Pred občnim zborom JLAS. Za pred' stoječi občni zbor JLAS, ki bo dne 5. decembra v Zagrebu, vlada v tuk. lahkoatletskih krogih izredno zanimanje. 2 zadnjim odlokom ministrstva za telesno vzgojo je bila vpostavljena stara uprava iz leta 1936, ki je svoječasno morala predati posle novi upravi. Ta ni ime# najsrečnejših rok, posebno v finančnem oziru je imela velike težave. Po novi upravi je bila Mariboru odvzeta dolgo* letna avtonomnost ter je bil proti svoj* volji podrejen novoustanovljeni slovenski podzvezi. Več prejšnjih agilnih delavcev je v danih razmerah izgubilo veselje do dela, kar se je močno opazilo tudi pri napredku lahko atletskega športa v Mariboru. Menda bo složnemu nastopu mariborskih klubov uspelo, pridobiti si svojo avtonomnost nazaj, ter bo tukajšnim klubom na ta način zopet omogočen neoviran razvoj. Treba bo tudi nuj.no rešiti, pereče vprašanje trenerja, ker način, kako so sedaj razpolagali s trenerjem dravske banovine je bil vse preje ko ugoden za Maribor. Na občnem zboru JLAS se bo tudi rešilo vprašanje, v katerem mestu bodo organizirane v !•-' tu 1938 balkanske igre. Treba je složno nastopiti, da dobi organizacijo Ljubljanski inia zato na razpolago krasen stadion.
h femje Modeme
Vlomilci. V Gornjem Kocijanu pri Ra' dencih je skupina rokomavhov vdrla v kletne prostore vpokojenega polkovnik1) Aleksandra Spaiča ter odnesla za okoli 1200 dinarjev žganja. Isle noči je bil izvršen tudi vlom v stanovanje posestnik11 Franca Roškarja, kjer je zlikovcem p;tdl° v roke obleke, perila in drugih predmeto' v vrednosti 2500 dinarjev. Orožnikom sC je posrečilo, da so že aretirali vlomite1’’ in sicer 43-letnega Antona Pukšiča, nekega Martina Kralja in Antona Goloba ** Gornjega Kocijana, pri katerih so naši1 skoro ves plen. Oddani so bili v sodno zapore.
Darujte za azižni sklad PTL J
PMedi
Geneza sporazum
>Misel in delo« prinaša pod tem naslovom v svojih »Drobtinah« novembrske štev<lke:
(Po zagrebških »Koprivah«, broj	42,
1937);« V začetku je bil srbskohrvatski spor ... In spor je rodil sporazum . . .
Srbi in Hrvati so se sporazumeli	po
dolgih, dolgih letih in ustanovili	so
srbsko-hrvatsko koalicijo. Toda sporazum je zopet rodil spor...
Srbski radikali pa so se s srbskimi sa-mostalci zaradi srbskohrvatske koalicije sprli s srbskimi »samostalci«. In spor je zopet rodil sporazum.
V letu 1918. pa so se srbski radikali in samostalci pomirili. Toda ta sporazum je bil vzrok spora med Srbi in Hrvati v koaliciji... Lorkovič in Hrvati so torej zapustili koalicijo in se sporazumeli z Radičem. In Pribičevič je zopet zapustil radikale in se sporazumel z Davidovi-čem...
Ta sporazum pa je zopet rodil spor med Pribičevičem in Davidovičem na eni strani ter Radičem in Lorkovičem na drugi strani.
Na to je sklenil sporazum Davidovičz Radičem. Toda ta sporazum je rodil spor med Davidovičem in Pribičevičem in Radičem in Lorkovičem. Zato se je Pribičevič sporazumel z radikali, to pa je rodilo zopet spor med radikali in Radičem... In spor je zopet rodil sporazum med radikali in Radičem.
Ko pa je ta sporazum zopet rodil spor med Radičem in Davidovičem, je spor zopet rodil sporazum med Radičem in Pribičevičem.
Ta sporazum pa je rodil spor med Da-vidovičem in Pribičevičem. In spor je rodil sporazum med radikali in Davidovičem.
A sporazum je zopet rodil spor med Srbijanci in Radičem in Pribičevičem. In spor je rodil sporazum med Hrvati in prečanskimi Srbi, ta pa je rodil spor med prečanskimi Srbi in Srbijanci.
Toda spor prečanskih Srbov in Srbi-jancev je zopet rodil sporazum med Mačkom in Združeno opozicijo, to pa je rodilo spor z jeftičevei in rodil se je sporazum med Davidovičem, Joco Pižonoin in [Mačkom.
To pa je — tako pgivijo — definitiven srbsko-hrvatski sporazum, ki vodi vse ffopet k začetku. Sporazum je v tem, da se skliče konstituanta, toda ta sporazum ne ve ničesar, kaj naj konstituanta dela... Vsi so se sporazumeli v tem, da si kupijo vozne listke, niso se pa sporazumeli, kam naj se peljejo...
In tako bo po starem običaja sporazum zopet rodil spor...«
Nekdaj — sedaj
^ Dosedanja skupščinska dvorana Društva narodov služi seda1]' — za boksarske prireditve.
Hic Rhodus...
»Nova doba« piše' v št. 47: »Škoda, ki jo povzroča alkohol v našem narodnem gospodarstva, gre v stotine milijonov letno! Pijančevanje je zapravljanje časa in premoženja. Koliko ponosnih in trdnih kmečkih 'gruntov je že splavalo po grlu! Mnogo te naše narodne posesti je prešlo v narodu sovražne roke. Zgodovina naših divnili Slovenskih goric in vseh obmejnih krajev je v tem pogledu silno žalostna! V Sloveniji, zemlji toliko slavljene kulture, je še dandanes mnogo krajev in predelov, kjer dobe otroci za zajtrk kruha in vina, ponekod celo žganja, tako da prihajajo od alkohola omamljeni, dostikrat pa tudi pijani v šolo. Zato kličemo vsem merodajnim činiteljem, ki so se postavili v pozo voditeljev našega naroda: »Hic Rhodus, hic salta!« Tu je vaše torišče, pokažite, da vam je res pri srcu narod, ki ga vodite in imate popolnoma v svoji oblasti! Speljite narod na prava pota, na pota treznega in človeka vrednega življenja! Na tem področju boste našli toliko hvaležnega gradiva, da ne boste imeli več časa za rušenje naprednih in kulturnih ustanov, kakor je n. pr. naš Sokol. Dvigajte z dobrini vzgledom narod k treznosti, moralnosti in s lem k blagostanju! Le tisti, ki bo doseže! orenorod našega naroda tudi v tem ov r'1. bo .imel pravico do naslova — »voditelji slovenskega naroda«!
Misel in delo. Te dni je izšla 11. številka te pomembne kulturne in socialne revije z aktualno, poučno vsebino. Uvodna razprava obravnava problem narodnega in državnega edinstva. V zaključnih mislih pravi člankar: »'Dvajset let našega državnega življenja nam je pokazalo, da niso odločali niti teksti političnih sporazumov, niti besedila ustav. Politični sporazumi so nastajali in izginjali, ker so bili zgolj interesna dejanja političnih strank in vodilnih politikov. Naše ustave pa' niso bile tako pomanjkljive, da bi bila to njihova slabost; slabost je bila izven njih: poklicani jih niso izvrševali. Drugačno besedilo zato še ni zagotovilo, da se bo v resnici izpremenilo, kar je slabega v državi. Poglavitni problem je v tem, da dobe krmilo države v roke tisti, ki bodo besedo ustave uresničili s pravim razumevanjem svojih dolžnosti nasproti narodu in državi ter z resnično zavestjo odgovornosti za to, da je temelj države pravica, ki jo mora dobiti vsakdo brez razlike.« — Sledi temeljita in na statističnem materialu sloneča razprava dr. L. Čermelja o goriški pokrajini. Gustav Šilih razpravlja o poenotenju našega šolstva, dr. Gorazd K u-š e j pa razčlenja novo ustavo Zveze sovjetskih socialističnih republik. Obzornik vsebuje številne tehtno prispevke o sodobnih problemih. »Poročila« pa o knjižnih novostih. «Drobtine« so tudi to pot ižlahtne in žmahtne.
Nova založba »Cesta«. V Ljubljani se je ustanovila nova založba »Cesta«, katere namen je, izdajati zanimive in kolikor mogoče cenene 'knjige. Te dni je izšla kot prva publikacija navedene založbe knjiga D. Ravljena pod naslovom »Zgodbe brez groze«. Vsebuje nad petnajst aktualnih črtic in satiričnih feljtonov, spisanih s spretnim peresom in v moj strskem stilu. Zbudila bo v krogih ljubiteljev lepe knjige veliko zanimanje. »Zgodbe brez groze« obsegajo 128 strani. Cena 10 din, vezana knjiga pa 15 din. Knjiga bo na razpolago tudi v Tiskovni zadrugi v Mariboru. Krasila bo naše javne in zasebne knjižnice. Hvalevredna iniciativa za ustanovitev nove založbe zasluži toplo priznanje našega kulturnega in lepo knjigo ljubečega občinstva.
Najpopularnejši ameriški roman. V Združenih državah ameriških je danes nedvomno najpopularnejša knjiga, o kateri vsi pišejo in govorijo. Je to roman Margarete Mitchella pod naslovom »Goue vitli the Wind« (V vetru žameten). Roman je po obsegu največji dosedanji ameriški roman, saj obsega nič manj kakor 1000 strani. V njem se opisuje vojna med severnimi in južnimi ameriškimi državami. V razdobju 18 mesecev je izšel ta roman v 1.500.000 izvodih.
Vsak dan 10 knjig! V prvih sedmih mescih tekočega leta je izšlo na praškem knjilžnem trgu 2324 novih knjig.
»Miklavžev pozdrav11 in ..Božič j(re.,.“ je naslov dveh ljubkih in izredno lahko uprizorijivih igric za Miklavževi' in božične prireditve. Naš znani, neumorno snujoči1
pisatelj prof. dr. Ivan Lah le pokloni* ti svoji najnovejši delci našim nacionalnim društvom iu šolskim vodstvom, ki že dolgo pogrešajo tako pomembnih in posrednih prizorčkov in se bodo gotovo zdaj h pridom okoristili z njima. Obe igrici sja pisani v zvonkih, lahkih, a globoko zajeli'1 verzih. Lepo je vanju vpletena nacionaim* in narodno-obrambna misel. Igrici sta p1]0' sti tantijem in staneta obe 10 din. Dobi*L' ju po vseli knjigarnah.
DOm in Svet pokopan! Radi znaneS;i spora v zvezi s Kocbekovim člankom 0 Španiji se je odločilo Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani, da preneha izdajat' revijo »Dom in Svet«.
V elr. I. Lahovem Miklavževem pozdravu" bo letos naša mladina takole prosil Sv. Miklavža za deeo onstran mej: Ti, •'J velik si svetnik in darov dovolj imaš, daj jim šol in daj jim knjig, čuvaj sveti jezi naši — V igrici „Božie gre‘ pa bodo “lr°.t0 molili: Naj zvonovi svetonočni pojejo^13, daljnih dalj, doni v njih odmev mogoči'1-,.Narod, domovina, Kralj!'1 Vzgojitelji, P1 o svetarji, društveniki, starši in domolju ’ • segajte po obeh igricah, ki s lantieinan vred staneta samo 10 din.
Kulturni paberki
Prvi fagot je izumil kanonik Albonesi iz Ferarre. Živel je v XVI. stoletju.
Prvi glasovir na svetu je izgradil *tl1 lijan Bartolomeo Crlstofori leta 1690.
Prva nizozemska tiskarna le bila usta uovljena 1. 1473 v Aelstu.	j
Največji pisec novejše flamske /.evtiostl ic bil Henrik Couscience. ki j živel 1812—1683.
mmmMm li
NAŠIM NAROČNIKOM!
Zunanjim naročnikom sme priložili včerajšnji številki »Vcčendka« položnice. Ker se bliža konec leta, prosimo najvljud ne-e vse naročnike, da nam poravnajo naročnino takoj no prejemu položnic. One naročnike, ki so v zaostanku, na prosimo, da dolžno naročnmo poravnajo najkasneje do 10. decembra, ker bi sicer bha pri-niorana uprava lista nadaljnje pošiljanje ukiniti.	Uprava	»Večernika«.
Possv mariborskemu Sokolstvu3
Na praznik ujedinjenja ie zvečer po mariborskih ulicah baklada vojaštva 'n nacionalnih društev. Te baklade se ude-I©ži tudi Sokolstvo korporativno v ci-v * 1 u z z n a k o m, ki se uvrsti v povorko takoj za vojaškimi edinkami. Pozivamo vse članstvo sokolskih društev Maribor matic©, Maribor I. in Maribor HI., da se obvezno udeleži te nacionalne manifestacije. Zbiranje ob !8. uri v Narodnem domu. Odtod Odidemo skupno na Slavno zbirališče. Zdravo! — Uprave Sokolskih društev Maribor Matka, Maribor I. in Maribor III.
Mmm
Jubilejna akademija Sokola Maribor -
matica, ki se vrši nocoj ob 20. v Narodnem gledališču, se ponovi jutri na državni praznik popoldne ob 15. uri s popolnim sporedom po znižanih cenah. Sodeluje vo jaška godba.
ObiSčite
li
A
0
v Narodnem domu
odprta od 28. XI. do 1 XII. 1937
: M
čisti vse
Radi državnega praznika izide prihodnja številka »Večernika« dne 2. decembra °b običajni uri.
Smrtna kosa. V Kejžarjevi ulici 16 je danes ponoči nenadoma umrl, zadet od 'kapi, 59 letni prokurist Aleksander Ro-senfeld. Pokojni, ki je bil v vseh krogih našega mesta radi SVoje konciljantnosti ze!o priljubljen, je še sinoči bil čil in zdrav. Ponoči mu‘je nenadoma postalo slabo in je nekaj časa zatem izdihnil. — Dlag mu spomin, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje. i— V Dajnkovi ulici 8 je umrla v starosti 88 let zasebni-ca Magdalena Neubauerjeva, v splošni bolnišnici pa je izdihnil viničar Ivan Da-'Jdš, star 83 let. Žalujočim preostalim nase to-pio sočutje.
dseemfera	4.
&€ikf!av2ev ve£er
HOFEL MARIBORSKI
Na dan ujedinjenja priredi Jadranska straža v sporazumu z narodnimi društvi v Mariboru svečan ples v veliki Unionski dvorani. Vstop prost. Obleka temna. Narodno zavedni Maribor naj ta dan pokaže, da zna ceniti svobodo v ujedinjeni Jugoslviji.
Slavnostni občni zbor Sokola Maribor matica, ki se ga udeleži tudi I. pod starosta Saveza SKJ br. Engelbert Gangl, bo 1. decembra ob 11. v veliki dvorani Narodnega doma. Pozivamo članstvo k polnoštevilni udeležbi v kroju.
Sokoli - jezdeci! 1. dec. zbor ob 10.30 v Narodnem domu. Pride prvi podsta-roste SKJ E. Gangl. Nadalje je za bak-Ijado zbor jezdecev v vojašnici ob 17. uri. V obeh slučajih udeležba obvezna in to v krojih.
N©Šk©
najfinejša izdelava	;sw
S. & M B 0 C, M srlfoor, Sarti
Predbožični 'zlet v G r a z z luksuz-1
nim kurjenim avtokarom prireja »Putnik« v torek, dne 7. decembra. Vožnja in vizum samo din 100.—. Takojšnje prijave Pri »Putniku« Maribor-Celje-Ptuj.
Tukajšnja Borza dela išče za takojšnji "ustop več tkalcev za tkanje volnenega °laga.
Izkoristite priložnost predbožičnega utnikovega izleta z luksuznim, kurjenim ^Vtokaroin v Graz v torek, dne 7. dec. *©žnja in vizum le Din 100.—. Zasigu-ra-'te si mesta! Prijavite se takoj pri Put-niku Maribor-Celje-Ptuj.
Orbtuo društvo priredi v svrho proslave »Obrtniškega tedna« v soboto, 4. decembra t. 1. »družabni večer« z Miklavžem v Gambrinovi dvorani v .Mariboru s zabavnim sporedom in ob prosti vstopnini ter vabi vse obrtništvo in prijatelje k obilni udeležbi.
Koncert slovenskega pianista Ivana Noča. Ivan Noč ni samo naš hajvečji ju-goslovenski piatsist, njega smatra ino-stranska kritika po svojih tehničnih in muzikaličnih sposobnostih za umetnika, katerega lahko uvrstimo meti evropske pianiste, lo bomo videli pri njegovemu tukajšnjemu koncertu v petek dne 10. decembra v kazinski dvorani in na ta večer posebej opozarjamo.
BZAN — Maribor. Na zadnji seji sc je sklenilo, da se tajniško delo-porazdeli tako, da bo tov. R. Lebanu kot tajniku pomagal tov. Janko Jenko.
Al ERfc	priznano	dobra	rezila	za
bil je se dobijo povsod
tudi
LES
pl?
Malo Vima na mokro krpo, dobro zmiti in vse v hiši se bo svetilo od čistote.
načelstvom. Ostalo članstvo se zbere za povorko ob 18.30 na hodniku na južni strani Razlagove ulice ob Unionu. Reditelja sta gg. Rojc Jože za pevce in Kralj Ivan za ostalo članstvo.
Klub koroških Slovencev poziva svoje člane, da se vsi udeležijo povorke ob obletnici ujedinjenja dne 1. XII. ob 18.30 uri. Predsednik.
Najiepše rniklsvževo darilo
za njega:	SRAjCE
KRAVATE - PIŽAME g. Ig&Mt
ZDRAVNIK MED. UNIV.
DS= DAVORIN CIJAN
OTVORIL ORDINACIJO ptu)ska 55 TEZNO Ord. 14-16
Za tečaj prostovoljnih bolničarjev in
bolničark sreskega odbora Rdečega križa se sprejemajo prijave do 20. decembra.
Sokol Maribor III. poziva svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži proslave ujedinjenja v telovadnici, Razlagova ul. št. 26, dne l. decembra ob X na 3. popoldan in tudi povorke dne 1. decembra: zbirališče ob 18. uri v Narodnem domu. Zdravo! .— Odbor.
Društvo »Jadran« poziva svoje članstvo, da čim slovesneje proslavi praznik narodnega državnega ujedinjenja na dan 1. decembra. Člani pevci se udeležijo ob 17.30 pevske vaje I. Ž. v lopi zadaj za unionsko dvorano. Zbirališče za povorko ob 1S.30 v drevoredu pred sreskim
Andrejev sejem na »Griču« Rošpoh
podaljšati do nedelje!
Nanos poziva vse svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži večerne manifestacije in povorke dne 1. decembra.
Žensko društvo poziva svoje članice, da se polnoštevilno udeležijo povorke ob obletnici ujedinjenja, dne. J. decembra ob 18.30.
Kaj najbolj škoduje loncem? Loncem, kakor tudi drugi posodi in jedilnemu priboru škodujejo najbolj razni raskavi pred meti, s katerimi jih čistite. Uporabljajte radi tega VIM, univerzalno čistilno sredstvo, pa se ne boste nikdar več pritoževali, da so se ti predmeti prehitro obrabili.
Union kin<>, Maribor. Danes zadnjič Shirley Temple film. Sredo prekrasni film »Ples v Metropola«.
%m3dm ifieMem
Torek, 30. novembra, ob 20. uri: Sokolska akademija.
Sredo, I. decembra, ob 15. uri: Sokolska akademija.
Četrtek, 2. decembra, ob 20. uri »Pri treh mladenkah«. Red B.
Petek, 3. decembra: Zaprto.
So-bbta, 4. decembra, ob 20. uri: »Lopovščine«. Red A.
uri. Po končanih bogoslužjih se bodo sprejemale čestitke v sejni dvorani sreskega načelstva v sobi št. 38/1, kjer se nahaja v ta namen vpisna knjiga. Sreski načelnik vabi vso gg. šefe in predstavnike državnih in samoupravnih uradov, ustanov, zavodov, društev in korporacij, da prisostvujejo bogoslužjem.
Avtobus Maribor - Slovenska Bistrica vozi od L decembra t. 1. dalje zvečer ob 19.30 iz Slov. Bistrice in ob 23.30 iz Ma-
1. DICEMBRA 1937
NARODNI DOM
Sokolski mu
S PLESOM
Na dian obletnice državnega ujedhije-
u{a v sredo dne L decembra 1937 bodo bo goslužja v tuk. stolni In mestni župnijski cerkvi ob 10. uri. v pravoslavni kapeli v kasarni vojvode Putnika ob 9.30 uri, v evangeljski cerkvi ob 10. uri in v staro-katoliski cerkvi v Narodnem domu ob 9.
Najceneje obiščete Dunaj s posebnim vlakom Putnika od 11. do 16. decembra.
Vožnja le Din 265.—. Prospekti,, informu-c‘-'e in prijave Putnik Maribor-Celje-Ptuj
Staro-katoliška cerkev. Na dan ujedin-Jšnja, l. dec. bo ob 9. uri sv. maša za-hvalnica s »Tebe Boga hvalimo«.
Društvo fug. akrdemikbv v Mariboru
F^rdin »nd Vitrih ?e priznal...
peškim načelstvom v drevoredu nri Jug.' trgu (Ciril-Metodava ulica) rib 18.30.
Opozarjamo cenjeno narodno čuteče bčiststvo na današnjo proslavo ujedinjc-nia v Grmekovi dvorani Studenci (na-soroti del, jrž. ž. Začetek ob 20. uri. Spo-[ed je pester. Ppleg »Drave« in »Nanosa«
,°do zapeli po daljšem.času dragi mejaši Iz Kaple.
f-ePi Dunaj vabM Izredno ugodna Priložnost poseta .v posebnim vlakom *Dutnika« od 11- do 16. decembra. Vož-jha ]e Djn 265.- za osebo. Prospekti,
'niorniacije in čimprejšnje prijave pri Gutnik u« Maribor-Celje-Ptuj.
G®sHlna Podgoršek, Novavas. vsako JpHj 1. decembra izborne klobase, lastne kolia«. Koncert.
Brezeuski umor je sedaj kolikor toliko pojasnjein Kakor poroča današnje »Jutro«, je namreč Ferdinand Vitrih. svak umorjenega Karola Rozmana, sedaj priznal, da je v pretepu prizadjal Karlu Rozmanu smitnonosne poškodbe. Ferdinanda Vitriha, Ano Rozmanovo, tretjo ženo pokojnega Karla Rozmana, Marijo Vitri-hoVo (njeno mater) in domačega tesarja Ivana Milka so sedaj po končanem zasliševanju pri ttiarenberškem sodišču odpre mili v mariborske sodne zapore in nadaljuje tuk. preiskovalni sodnik tozadevna zasliševanja. Ostali trije aretiranci zanikajo vsako krivdo, vendar pa so pridržani v zaporu radi suma dogovora s Ferdinandom Vitrihom.
Glede zločina so ugotovljene sledeče
stvari: Pokojni Karl Rozman, ki je prebival zadnje čase v Avstriji, se je v petek predpoldne vrnil na svoje posestvo na Kozji vrh, kjer se je nahajal tudi Ferdinand Vitrih. Med Rozmanom Iti Vitrihom je nastal prepir. V tem prepiru je Vitrih pograbil verigo in z njo udaril Rozmana preko glave, da je Rozman treščil na tla. Čutil je silne bolečine iti se je boril s smrtjo od petka do nedelje zjutraj. Na vprašanje, zakaj niso šli po zdravnika, da bi pomagal Rozmanu, so vsi obtoženci trdili,'da so mislili, da bo itak bolje, ker niso smatrali rane za smrtno. Obtoženi Marija Vitrih in Ana Rozman sta sc ves čas zelo čudno vedli in Rozmanova se je smejala kakor bi bila blazna.
ribora samo ob torkih, sobotah, nedelji in praznikih ter dnevi pred prazniki, V: ostale vožnje se vršijo dnevno, kaki smo to že pred nekaj časom objavili.
Konkurzne in poravnalne zadeve. P< ravnalno postopanje dolžnika Pavki Ki harja, trgovca v Mariboru, Aleksandri va cesta 9, je končano. — Konkurž, ra; glasen o imovlni tiskarne »Panonija« Murski Soboti se odpravlja, ker je bi razdeljena vsa masa.
S.desembfa! <s. decembri
MIkla«le« vele
VELIKA kavarna
Bčla kuga. Mali kazenski sertat mariborskega okrožnega sodišča jc obsodil 41 letno Ivano Toplerjevo iz okolice Prevalj na 3 meseče in 20 dni strogega zapora, ker je meseca decembra leta 1935 in meseca maja leta 1936 dvema služkinjama povzročili! umetni splav proti nagradi. Soobtoženi služkinji 35 letna Marija C. in 42 letna Karolina H. sta bili pogoju?) obsojeni, In sicer C. na 2 meseca, H. pa n d mesec dni zapora.
Nočno Lekarniško službo imata ta teden Minaflkova in Remsova lekarna.
§km m mm
Beli generali v kitajski voiski
V kitajskem generaEnem štabu — Milijonska armada proti Japoncem — Bivši ne-guševi svetovalci...
Maršal Feng,
Vsak bclbc vsake narodnosti ima v generalnem slaba v Nankingu vsaj enega svojega prijatelja ali rojaka. Zastopnik švedske železne industrije, prokurist kake belgijske banke, reprezentant velikega nemškega industrijskega podjetja, šef oddelka za prodajo kake čchoslovaške tvornice čevljev, vsi imajo svoje rojake v najvišji komandi nankinške armade. Na ta način si lahko mislimo, da upravlja vojaško silo le ogromne države mednarodni generalni Slab. Poglavar le mednarodne vojaške komande je 78-!e}ni častnik, z globoko urezanimi brazdami, ki le spominja na starega MolSkea, lo je general Falkenhuusen.
Ta, nekoč visok nemški častnik, je prišel na Kitajsko 1935. leta. Pred tem je bil komandant pehotne šole v Braždanih. Danes upravlja ta general na j večji ljudski arzenal na svelu. 75 generalštabnih častnikov vseh narodnosti mu pomaga pri njegovem velikem delu, da organizira kiiajski narod. Falkenhausen pozna svojega japonskega ne-prijalelja bolje kakor vsak kitajski vojak. Pred svetovno vojno je bil nemški vojaški ataše na mikadovein dvoru ter ima od takrat še mnogo prijateljev v svojem današnjem sovražnem taboru. Radi tega je razumljivo, da je prav Falkenbausen listi mož, . ki se bo trudil, da pomiri sosednja naroda. Neki uliranaeionalni elementi delujejo proti n jemu, obložujejo ga, da ni iskren in prorokujejo, da bo izdal- kitajsko vojsko. Falkenbausen se varuje teh ljudi. Dobro ve, da je bil njegov predhodnik general Bauer, ki ga je priporočil, sam Ludendorf, zastrupljen od svojega podrejenega, in on pozna spletke, ki so se posebno razmahnile leta 1931. pred odhodom nemškega generala Wetzia.
Falkeuhausenova desna roka je tudi nemški major Schmidi, ki se nahaja na Kitajskem že od leta 1927. kot vojaški svetovalec pri Cangkajšku in ki je sodeloval v antikomunistični borbi, ki jo je vodil ,,rumeni Napoleon". Major Schmidt v teh desetih letih ni prevzel samo jezika svojih prijateljev, temveč tudi kitajske običaje in posebnosti. Tako se n. pr. major Schmidi ravna kakor vsi kitajski generali po navodilih kitajskih čarodejev, astrologov, in ne podvzame niti ene važnejše vojaške akcije, ne da bi preje ne vprašal za svet zvezde.
Prav tako živi že' več Tet na Kitajskem nekdanji generalštabni oficir carske vojske Ivan Sokolovski. Ivo je prispel 1921. leta Sokolovski v Šanghaj, je še imel svoje milijonsko imetje, ki ga je trošil kar na debelo. Tako je nekoč najel pet najlepših stavb tega luškega mesta in v njih stanoval s svojimi prijatelji. Po dveh letih mu je pa zmanjkalo denarja, radi česar se je vrnil R svojemu vojaškemu poklicu. Po
svojih prijateljih se je spoznal s ,,katoliškim" generalom Fengom in poslat njegov svetovalec. Kmalu pa ga je poklical k sebi v Nanking general Cangkajšek.
Pri Fengu je srečal Sokolovski najčudo-vilejšega belega generala Amerikanca Boba Uallj-a.
Lepo razvili Amerikanec s črnimi lasmi je prišel na Kitajsko z lahkoatletskim moštvom Illinois Alhlelic Club. Ko je prišel na Kitajsko, mu je padla v glavo misel, da bi poslal misijonar. Njegovi športni prijatelji so sc vrnili v svojo domovino, Bob pa je prevzel službo in postal metodistični voj. duhovnik pri generalu. Ki ta j -lajski vodja se je kmalu prepričal, da pozna njegov misijonar poleg svetopisemskih zakonov prav dobro tudi zakone moderne telesne vzgoje. Kmalu so poverili Bobu vežbanje Fengovih čet. Bob je poslal general in la nekdanji duhovnik in športni učitelj ima danes na skrbi telesno zdravje kitajskih čet. Pouk v vojaških in gimnastičnih vajah kitajskih čet vrše po navodilih generala Iioba Gally-a.
Ne manj zanimiva je zgodovina o dvigu angleškega generala, ki se bori na Čang-kajškovi strani.
Enoroki general Frank Sutlon se je boril v mnogih vojskah in poveljeval bataljonom vsega sveta. Takoj po vojni, kjer se je izkazal v bitki pri Galipoliju, je odpotoval v Južno Ameriko in tam sodeloval pri številnih vstajah. Iz Južne Ame-
rike je odšel v Eglpet, nato v Sibirijo in končno v Šanghaj, kjer je najprej živel od zlata, ki ga je našel v Jeniseju. V tem času je živel zelo razkošno. Kitajski komandant je vzel Angleža v svojo službo in mu poveril nalogo, da razbije razbojniške tolpe. V krogih pomorskih in rečnih piratov in razbojniških tolp je poslalo ime Sutlon v kratkem času prav strašno. Pred nekaj leti se je vrnil na Angleško in blizu Brislola kupil hišico in majhno posestvo. V tem, ko so prispele prve vesti o novi vojni na Kitajskem, se je staremu generalu prebudila vojaška kri, ter se je javil svojemu staremu prijatelju in se stavil na razpoloženje generalu Cangkajšku.
To so samo nekatere od številnih osebnosti iz vsega sveta, ki sodelujejo v kitajski vojni. V kitajski vojski je tudi preko 20 inštruktorjev za zrakoplovno vzgojo izmed italijanskega plemstva, katere je priporočal Čangkajšeku nekdanji generalni konzul Italije v Šanghaju in sedanji zunanji minister Italije grof Ciano. V kitajski vojski je tudi mnogo švedskih in švicarskih oficirjev, ki so prišli v Nanking iz neguševega dvorca in delajo danes s svojimi nekdanjimi sovražniki Italije. Interesantno jc opazovati ta primer v kitajskem generalnem štabu. Tako željeno mednarodno medsebojno sodelovanje, za katero se že mnogo let bori Društvo narodov v Ženevi, se je ustvarilo v resnici v generalnem štabu v Nankingu.
U&me vedi
Marlena Dietrich se vrne v Evropo.
Po vesteh iz Londona je znana nemška filmska zvezdnica Marlena Dietrich izjavila. napram ameriškim novinarjem, da bo igrala v Ameriki samo še v enem filmu, nakar se vrne v Evropo.
Nizozemski princ Bernhard — žrtev avtomobilske nasreče, Ob priliki avtorno bilske nesreče v bližini Amsterdama je bil težkd ranjen tudi princ sogrog Bernhard. Njegov avtomobil je trčil s tako silo v drugo vozilo, da' ga je vrglo skozi zaščitno steklo avtomobila. Zadobil je pri tem težje poškodbe na glavi ter pretres možganov in so ga prepeljali v amsterdamsko bolnišnico.
Vsa rodbina zaklana! V vasi Laminci, v neposredni bližini Bosanske Gradiške, je udrl doslej še neizsledeni storilec v stanovanje posestnika Lukiča ter pobil do smrti posestnika Lukiča in njegovo ženo ter njegove sina z ženo in dvemi otroci. Sumijo, da je izvršil to dejanje neki pobegli kaznjenec. Vsa družina je bila zaklana.
wn*»-yrgr«~’
Iz trgovinskega regislra. Izbrisale so se naslednje tvrdke: A. Durjava, Ivornica pe-
rila v Mariboru, radi prestanka obrta; Ivan Forlič, trgovina s strojnimi in elektrotehniškimi proizvodi v Mariboru radi prenosa sedeža v Ljubljano; Radio Goleč, trgovina z radioaparati, kolesi in pripa-
dajočimi potrebščinami, lastnik Alojz Ko-pajčič v Mariboru radi prestanka obrti; 1-'. Schmid, pekarna, dediči Rundgaldier & Čomp. radi razdružitve družbe in prestanka. — V trgovinski register so se vpisale naslednje zadruge: .,Bajta1, r. z. z o. j.
v Mariboru. Namen zadruge je pospeševali gospodarstvo svojih članov s skupnim upravljanjem poslov po načelih vzajemne pomoči. Člani u. o .so: inž. Borut Maister, inž. Ivan Lah, in inž. Franc Skara-bot, vsi v Mariboru. Sokolska kreditna zadruga z o. j. Upravni odbor sestoji iz (i
zadružnikov, in sicer: prof. F. Degen, davčni insp. v pok. Ferdo Prelog, prof. Lojze Struna, žel. uradnik v pok. Jože Mohorko, pos. ravnatelj Josip Iiraloš in vrtnar ter trgovec Anion Požar, vsi v Mariboru. „Va-jeniški dom v Mariboru11, r. z .z o. j. — Upravni odbor sestoji iz 7 do 15 zadružnikov.
Pravilnik o izplačilu dolgov vlagateljem
in drugim upnikom zavodov in zadrug, ki so pod zaščito, je izdal finančni minister na osnovi uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. Pravilnik vsebuje naslednje glavne točke: a) Vlagatelji in drugi upniki zavodov in zadrug, ki uživajo zaščito po uredbi z dne 23. novembra 1934, lahko zahtevajo do 28. februarja 1938, da jim zavod ali zadruga izroči na račun izplačila njihovih terjatev 3 odst. obveznice, izdane po določilih uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov z dne 25. septembra 1936. b) Zavodi in zadruge so dolžne svoje obveznice, ki jih bodo imele ali ki jih bodo pozneje sprejele od PAB, dati v odplačilo dolga svojim upnikom, ki se jim prijavijo v navedenem roku. Upniki morajo sprejeli obvezni cev njihovem imenskem znesku, c) Če celotni znesek obveznic, listih, s katerimi zavod ali zadruga razpolaga, in listih, ki jih bo naknadno dobila od PAB, ne bo zadoščal za poravnanje vseh prijavljenih vlagateljev in drugih upnikov, bo zavod ali zadruga razdelila obveznice med vlaga-lelje in upnike sorazmerno z njihovimi prijavljenimi terjatvami.
Glavnica Prizada zvišana od 15 na 50 milijonov dinarjev. Na rednem občnem zboru Prizada, ki je bil v nedeljo v Beogradu, je bila zvišana glavnica na 50 milijonov dinarjev. Pri volitvah je bil izvoljen pretežno stari odbor s predsednikom tir. E. Markovičem na čelu.
DELBOS BO ZASTOPAL TUDI ANGLIJO! PARIZ, 30. novembra. Glede bližnjega potovanja francoskega zunanjega ministra v Prago, Varšavo, Bukarešto in Beograd poroča »Jour« in »Petit Journal« v tem smislu, da ne bo Delbos pri tem potovanju zastopal samo Francije, ampa^ tudi Anglijo. To potovanje bo imelo isti značaj kakor Haiijaxovo potovanje v Nemčijo.
Veličastna poslednja pol pok. Tušaka Josipa. Pri Sv. Antonu v Slov. goricah so položili nad vse svečano in veličastno znanega nacionalnega borca in Sokola Tušaka Josipa k večnemu počitku. K pogrebnim svečanostim so prihiteli njegovi znanci in prijatelji od blizu in daleč ter zlasti mnogo Sokolov, kar priča, kako zelo priljubljen’ je, bil pokojnik. Zemske ostanke pokojnega
5
Sokolska razstava ostane odprta d° četrtka! Da se omogoči obisk pomembne jubilejne sokolske razstave v Narodnem domu tudi okoliškim društvom ter ostalim društvom mariborske sokolske župe, se je vodstvo odločilo, da podaljša razstavo do četrtka. Doslej ie razstavo obiskalo rekordno število Sokolov in njim naklonjenega občinstva irt je razstava, lahko rečemo, že danes dosegla svoj namen. Obiskovalci kar ne morejo prehvaliti okusne in učinkovite ureditve razstavnih prostorov.
Tudi sokolska deca je prišla na svoj račun. V proslavo 30 letnice obstoja matičnega sokolskega društva je bila vključena tudi posebna lutkarska predstava za telovadečo sokolsko deco. V nedeljo popoldne je lutkarski odsek pod vodstvom br. Ipavca in njegovih sodelavcev priredil v spodnji dvorani Narodns-ga doma brezplačno predstavo »Martini Krpana« v priredbi br. Jake Špicarja.'K' vam je bil pravi živ-žav naših najmlajšili Sokoličev, ki so pazno in z velikim zanimanjem sledili poteku igre, ki jo je poživil šegavi Gašperček, ljubljenec našo dece. Hvalevredna gesta matičnega društva, ki ob teh pomembnih dneh ni pozabila naših najmlajših, iz katerih naj vzraste ponosen sokolski rod, ki bo veren naslednik današnje starejše sokolske generacije.
Tušaka so iz hiše žalosti prenesli v cerkev in na pokopališče Sokoli. Ob odprtem grobu se je od pokojnika poslovil šolski upra-, vitel j Klemenčič Josip v imenu domačih in domačega prebivalstva, br. dr. Gorišek Milan v imenu mariborske sokolske župe, Omulec Karl v imenu starih vojakov in vojnih invalidov ter Batej Leo v imenu trgovskega gremija. Domači pevci so zapeli žaloslinkc in nad grobom so se v poslednji pozdrav poklonili sokolski prapori. Ganljivo in solzno je bilo slovo od pokojnika, ki bo koL steber nacionalnega pokreta, veliki Sokol in dober prijalelj vsem Slovenskim goricam v nepozabnem spominu.
Ekshumacija. Pred štirimi leti je nenadoma umrl v Žitnicah posestnik Rižnar Martin. Sedaj pa je prišlo oblastim na uho, da je bil Rižnar zastrupljen in je radi lega odredilo državno tožilstvo ekshumacijo trupla pokojnika. Te dni so na pokopališču pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah izkopali zemske ostanke Rižnarja in jih deloma poslali kemično-fiziološkemu institutu v Ljubljano v preiskavo, dočim orožniki pridno vršijo poizvedbe.
V gledališču.
Gospod (dvema damama, ki se glasno razgo var jata); »Da bi že držala jezik za zobmi!«
Dami:	»Gospod! Katere mislite s
tem?«
Gospod: »Razume se, da one mi odru, ki tako kriče, da še vaju ne morem ra-zumti!«
Kako bo z vremenom. Dunajska vremenska napoved pravi: Po večini jasno v splošnem zjutraj mraz. Na obronkih Alp morda še padavine, v enem ali dveh dneh toplejše vreme.
Skrivnosti
81 »Seveda,« je odg®»«Rl ♦J.U’; gospod Benedikt.
»Ali ste postali
»Sedaj še ne.«	.	'
»Torej ste ostali Sfe ti&r f('i starem c^licu?«
»Zakaj bi ga sprflMlKsif.	**o še
ker mi dobro nese.«
»Ne vem čc vam	dobro,«
je odgovorila Volkul.	" . m temu je,
da sem Še vedno svobodna.«
»Torej ste me spoznali?«
»Ali mislite, da bi pozabila tiste, ki so me kdaj zgrabili? Dasi ste obrili brado in so vaši rdeči lasje postali črni, ste še vedno gospod Balkam in so ne morete posebno bahati s svojim izpreme-njenim obrazom.«
Balkam je ponudil Volkulji stol. »Hvala; ne bom sedela.«
»In vendar se moram pogovoriti z vami,« je silil gospod Balkam.
»Ali torej res nameravate kupiti diamante?« »Kaj bi z vašimi diamanti? Ohranite
si jih zase, jaz vam jih samo plačam.«
Volkulja se je nasmejala in sedla. »Pri moji veri,« je rekla, »to bi bilo prvič v mojem življenju, da bi napravila res dobro kupčijo ... poslušam vas že iz radovednosti.«
II. Nove spletke.
»Ako je torej res,« je dejal gospod Balkam, »da sem tudi jaz kriv, da so vas zaprli, sem vendar nalašč utajil sodišču vse dokaze za vašo krivdo, ki sem jih imel v rokah.«
»Katere dokaze?«
»Ako bi izgovoril le par besed, bi za-
dostovalo, da vas obsodijo!« »Res?« je pristavila posmehljivo Volkulja. »Dognal sem, na kak način ste speljal* gospo Kuran v zasedo, kako ste izvršili umor, vse okolnosti zločina in imena tistih, ki so vam pri tem pomagali.« »In zakaj niste tega povedali?« »•Ker mi je bilo veliko na tem, da vas rešim.« »Torej me potrebujete?« . »*Po pravici rečeno — to je edini vizrok, da sem vam takrat prizanesel.« * »In kaj hočete sedaj?«
(jDalje.)
!čm$m
v naši trgovini
StareJ-
6988
za zavese clobite
Limmu
5303
To kar iščete, prinaša
#U!R
damska modna manufaktura ULICft 10, OKT -. BS A 5
Novost v konfekciji:
Izgotovljene volnene bluze za šport Dobroznana solidna postrežba!
jamskih plaščev., oblek perila in ra«rnih dunaiskih no josti do zelo znižanih cenah.
iC0*iPit.C6J.JI
velikostih
tvrdki
M4MU
Zvočni kino Ptuj. V sredo 1. deccmbra tn v četrtek 2. decembra, obakrat ob 20.
se bo predvajal zanimiv iilm „Viva Villa‘\ V glavni vlogi igra Walace Beery. Kot dodatek se bo predvajal kulturni film »Alfa'1.
%n4kisškg trnke
Vsa studenška društva so, kakor znano. sklenila, da se udeleže po maši ob 8. Proslave v Sokolskem domu v Studencih. — Občina prosi hišne posestnike, da razobesijo za praznik ujedinjenia za slave.
Živahno delovanje Sokola. Za nastopajočimi zimskimi večeri je oživela tudi dvorana Sokolskega doma. Poleg številnih red-njh telovadnih večerov in ur vseh telovadcih vrst pripravlja naše društvo za bližnje dni več lepih prireditev. Dramatski odsek študira kar dve igri: v režiji Robin ščaka štiridejanko „Vzrok“, v Valandovi režiji pa tridejanko „Mrak“. V torek zvečer bo v Sokolskem domu v proslavo 1. decembra-slavnostna akademija.
Strelskih tekem celjske sokolske župe se •ic udeležil tudi tukajšnji Sokol. Kot ekipa Je dosegel drugo mtfsto, med posamezniki
pa Karba tretje in Slomšek peto mesto. Čestitamo!
Osebna vest. Nastavljen je kot učitelj v Škrilju pri Kočevju g. Joco Slomšek iz Šoštanja. Sokol je svojemu vaditelju in bivšemu načelniku priredil odhodnico. Želimo mu čim Veifi zadovoljstva na prv-em službenem mestu!
tUutUe e fkueskega
Umrl je ugleden in naroden posestnik.
V torek je preminil splošno znani posest. S. Berden Jožef iz Babinccv. Vest o njegovi nenadni smrti je prevzela vse njegove prijatelje in znance. Umaknil se le v večnost v 55. letu starosti, poln svežega naprednega duha, poln dela, v katerem smo ga videli v občinskem odboru in pri vodstvu krajevne organizacije INS. Pokojni Berden je bil dober in zgleden posestnik. Njegov pogreb je pokazal, da je imel številne prijatelje daleč naokoli. Bodi mu lahka zemljica, po kateri je hrepenel iz daljne Amerike. Žalujočim naše iskreno sožalje!
Proslava 1. dec. Kakor vse državne praznike, tako bodo tudi letošnji 1. dec. svečano proslavile sokolske edinice po vsem okrožju ter se za iste marljivo pripravljajo, nekatere celo s pestrimi akademijami. Sokolska četa pri 'Mali Nedelji bo proslavila ujedinjenje v nedeljo 5. dec. ob 15. uri v Sokolskem domu.
Mislila je, da je njena bluza bela.
Razno
NE BO VAM ŽAL
ako si zapomnite, da si lahko nabavite najceneje obleko samo pri krojaču Ivanu R o j-s u, na Zg. Tržaški 4.	5192
OTROŠKI VOZIČKI
novi modeli, najcenejše pri tvrdki »Obnova«. F. Novak, Jurčičeva ul. 6._______ 6469
GOSTILNA GLAVIC Košaki,' krasen sprehod! Priporoča domača vina. izvrstne klobase.	6956
IŠČEM VELIK VRT
s stanovanjem v mestu ali okolici. Ponudbe na upravo Pod »Točni plačnik«. 6959
To pli ilaneli
za perilo
in domače obleke
POTNIK
ki obiskuje stranke, zeli ne-Mveden predmet v prodajo za Maribor ali celo Gorenjsko. Ponudbe na upravo poti »Vpe lian«,	6967
RESTAVRACIJA a. SENICA
v sredo 1. XII. pečene goske, ocvrte piške", divji zajci. No-vokletena vina. Jeruzalemska specijaliteta.	6975
PRAV DOBRO VINCE
razna jedila dobite v »Prešer novi kleti« v Gosposki ulici. 6978
■iutri 1. deccmber KONCERT
v sostilni »Triglav« (Voller). 6984	1
Prodam
LEPA SPALNICA
'n tudi	6517
KMEČKA SOBA
ceneno na prodaj. Iz prijaznosti na vpogled v tovarni Pohištva POTOČNIK. Vinarska ulica.	_____
MOTORNO KOLO
znamke BSA. 500 ccm, 4 brzi lle- s kompletno elektr. razsvetljavo, in kilometerskim števcem, poceni prodam Mehanik Draksler. Vetrinjska «1. 11.	6965
Ze'o lepo ohranjena JEDILNICA c!rehova. obstoječa iz ene kre “ence ui okrogle mize, ki se a raztegniti, šestih stolov, 2®lo poceni na prodaj. Mizarstvo, f iregorčičeva S dvorišče.	6972
. SANKE IN SMUČI
•astnega izdelka po konkurenčni ceni naprodaj. Prepri-j^ite se dokler traja zaloga. £°<arstvo Slavko Krabonja, Maribor, Aleksandrova c. 19 >973
VINO
od 5 litrov naprej po Din 6.-toči Visočnik, Meliski hrib. 6958
Posest
HIŠA
s 3000 m5 njive se da v najem. Mesečno Din 200.—. Zg. Radvanje, Firmova 18.	6949
TRGOVINA IN GOSTILNA
naprodaj ali se da v najem. Naslov v upravi.	6951
LEPO POSESTVO
45 oralov, v bližini Maribora na okrajni cesti Sp. Kungota, Gradiška 33. takoj naprodaj. 0954
KUPIM NOVO HIŠO
ki se mesečno obrestuje Din 800.— do lOOO.—-. davka prosto, v bližini mesta. Naslov v upravi.	6955
Lokal
ODDAM LOKAL
za vinotoč, krčmo ali slično. Nizka najemnina. Vprašati hotel »Mariborski dvor«.
6940
Sobo odda
LEPO SOBO
v bližini parka oddam. Naslov v upravi.	6953
PRAZNO SOBO
zračno in sončno, takoj oddam mirni in snažni stranki brez otrok. Delavska 65. 6970
ZSmske
cfečue
v flctnih vzorcih
Razpošiljamo vzorce
Lepo opremljeno SOBO
oddam takoj. Vprašati v Mesarska ul. 5-1, Maribor. 6982
Lepo
DVOSOBNO STANOVANJE
z vsemi pritiklinami oddam s 1. januarjem. Aleksandrova cesta 26._____________ 6985
DVE SONČNI SOBI IN KUHINJO
oddam. Pobrežje. Zrkovska cesta 29.	6987
Službo dobi
VEČ MIZARSKIH POMOČNIKOV
sprejmem in vajenca. Unter-lechner. mizar. Kopitarjeva 6 ...	6960
PRODAJALKA
po možnosti izučena špecerijske stroke, sc sprejme takoj za točilnico, kakor tudi za do tajimo prodajo. Ponudbe pod »Poštena, ne nad 25 let« na upravo »Večernika« 6977
Pridna
FRIZERSKA VAJENKA
se sprejme Koroška c. 7. 6980
SOBO
s posebnim vhodom in vso j oskrbo oddam. Vrbanova ul. ; 28. pritličje, desno. 0991
OPREMLJENO SOBO oddam Aleksandrova 29-11. 6995
i Stanovanje
! GOSPODA ALI GOSPODIČNO
sprejmem na stanovanje in hrano. Smetanova 54-11. 6966
SOBO IN KUHINJO
oddam. Lorbekova ul. 16. Nova vas.	6971
STANOVANJE
2 sobi in kuhinja, takoj oddam. Studenci. Dr. Krekova ul. 24.	6974
•..dokler ni vzela brisače, ki je bila oprana z Radionom!
Zakaj je perilo oprano z Radionom mnogo bolj belo kakor perilo oprano z navadnimi pralnimi sredstvi? Zato, ker vsebuje kisik. Navadna pralna sredstva samo površno odpravijo nesnago - Radion pa tvori milijone kisikovih mehurčkov, ki skupaj s peno dobrega SchicMovega mila pronicajo skozi vsako tkanino, od pravijo vso nesnago in operejo perilo snežnobelo. Radion pere temeljito in ena Schichto^^ komerno ter je zato perilo, |Oč	f \	|
oprano z Radionom, popol	I	%bP	1^1
noma čisto in bleščeče belo. pere sam
RADIONi
pere sam!,,
IŠČE SE AKVIZITER
za prodajo knjig proti- položitvi kavcije. Ponudbe poslati na upravo lista pod »Kavcija« 6507
Službo išee
PLAČILNA NATAKARICA
išče službo. Cenjene ponudbe na upravo lista ša moč«.
HaEo! Malo!
Tovarniške ostanke!
vseh vrst, kakor tud. žamet, tisk, platno, flanele, bar-hante in mnogo drugih ostankov dobite po tovarniških cenah samo v trgovini
M. G & USER. preie Oniž
Maribor, Koroška cesta 10
Istotam dobite izgotovljene o! roške obleke, ženske predpasnike, moške siajce, hlače itd. V lačun vzamem tudi hranilne knjižice. Prepričajte se o dobrem blagu in niz-
OKV3R3I S
GOSPOSKA 37
v najmodernejših krojih in najfinejši izdelavi kupite najbolje pri
krojaštvo in konfekcija
Maribor
Gosposka ulica 32
tkikioumra d® A
v veliki izbiri, najboljše kvalitete dobite ceneno v slaščičarni
Največja izbira
Miklavževih dar
Prezentne košarice v vseli dobite zelo poceni pri t v r
L. Uhler. Aleksandrova cesta 13.
Darujte
dfitoGii JtitUi
Prinaša veselje in zabavo!
V največji izbiri z ročnim in motornim pogonom.	6184
@
Brezobvezna predvajanja!
od«. Foto-Kine, Ivan Pečar, Gosposka 11
Avtomobilisti	.
- mototlklltil POZOr !
DUNLOP skladišče
avto in moto pnevmatike vseh vrst in dimenzij. Speci-jalne plašče za sneg dobite pri Justinu Gustinčiču Zastopstvo OU771 e f« DUNLOP".
Made in England, Maribor, 7attenbachova ulica 14
Darujte za Pomožno akcijo)
pMSsMšikš
R. Z.* Z O. P.
MARIBOR, NARODNI &OM
USTANOVLJENA LETA 1882
Stanje hranilnih vlog nao 55 milijonov Din - Rezervni sklad nad 11 milijonov Din #
Sprejema hranilne vloge na žice in na tekoči račun te obrestuje 'od 3 do 5°/„
Najlepša in
najprimernejša
darila
dobite pri špecerija in delikatesa
Maribor
. Glavni trg4
IX I 3761/37 8
Družbeni oklic
Dne 24. januarja 1938 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin:
Zemljiška knjiga: Zg. Hlapje, vi. št. 100.
Cenilna vrednost: Din 45.949.70.
Najmanjši ponudek: Din 30.633.25.
Pravlcc, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodi-ajpoznejc pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jili ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine vv
šču najt
škodo zdražilelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem sc opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajne sodišče v Mariboru, odcMX.,
dne 20. novembra 1937.
JOSIP ROSENBERG izpolnjuje s tem žalostno dolžnost ko sporoča, da je njegov dolgoletni sodelavec gospod
ALEXIS ROSENFELD
PROKURIST
dne 30. nov. 1937 ob 7. uri zjutraj zadet od kapi umrl. Pogreb bo v četrtek dne 2. decembra ob 16. uri (4. uri popoldne) na mestnem pokopališču na Pobrežju. Pokojnika, ki je bil splošno cenjen, ohranimo v najlepšem spominu.
MARIBOR, dne 30. novembra 1937.
JOSIP ROSENBERG
\
^	d.	d. Krapinske Toplice	\
Podružnica v Zagrebu, Račkega ul. 8/1. nadstr. ++
/
janka in hranilnka
Sprejema vloge na obročne ledenske prihranke ob zelo ugodnih obrestih v zvezi z brezplačnim zavarovanjem
DAJE POSOJILA
državnim, samoupravnim uradnikom in usluž-bencem, častnikom, orožnikom, železničariem,
++ Fran/o Klemen Jr
Slovenska 36
ali direktno na
V
zasebnikom, upokojencem i. t. d.
Za vsa pojasnila se obračajte na
Oglašujte v „Ve£srniku,>
Šivana odele odeje iz puha blazine pernice esss
ALEKSANDROVA C. 15
ZIMA IN MRAZ Naj opozarjata Vas,
Da kupujte tudi pri nas. Ker mi imamo dosti lepega blaga za Vas.
Srečko Pihlar
Maribor, Gosposka ul. 5
IX I 1478/35 45
Dražbeni oklic
Dne 5. januarja 1938 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin:
Zemljiška knjiga: 1. Rače vi. št. 170,334, 367; 2. Ješenca vi. št. 208; 3. Sv. Marjeta vi. št.373; 4. Fram vi. št. 283.
Cenilna vrednost: ad 1) Din 32.277.40; Din 8944.80; Din 6145.— ad 2) Din 15.564.80; ad 3) Din 1275.80; ad 4) 1547.—.
Vrednost pritiklin: ad 1) 1800.— Din.
Najmanjši ponudek: Din 43.838.—.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrasno sodišče v Mariboru, odd.K..
dne 1. novembra 1937.
ZAHVALA
Ob smrti naše ljube žene, matere, tašče, stare matere in tete, gospe
ANE TKALEC
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za številne vence in šopke ter za mnogoštevilno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini, pevskemu društvu ,Frohsinn“ za v srce segajoče žalostinke in g. dr. Turšiču za ljubeznjivo nego drage pokojnice.
MARIBOR, dne 29. novembra 1937.
Globoko ialujoči ošteti.
Centrala: MARIBOR'
Gosposke - Slovanske uffce
RANILNICA
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
' \
>
Najbolj varna naložba denarja, kar lamil m vloga pri laf hranilnici Pnirslia banovina s celim svojim premoženjem m x »so svojo tlavino možjo — — Hranilnica I* v rini e vsa v denarno stroko spadajoža posle točno in kulantno
Sprejema	Podružnica:	CELJE
VOLNENO BLAGO TEKST|LANA m --efelpi i
£§ '®B SOBB H wS	—	—	Izborne	kakovosti	—	Velika	izbira	—	Solidna	postrežba	—	I
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za lnseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.