PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini o	in
Abb postale I gruppo	” L6D3 4U lir
Leto XXII. Št. 59. (6346)
TRST, petek, 11. marca 1966
RAZPRAVA O ZAUPNICI V POSLANSKI ZBORNICI
Ingrao je kritiziral novo vlado da se je premaknila na desno
Od 22. do 24. marca zasedanje CK PSI o socialistični združitvi Saragat poročal o pismu de Gaulla glede francoskega stališča do NATO - Confindustria o krizi gradbene industrije
RIM, 10. — V poslanski zbornici je bila danes razprava o vladnem programu in njeni sestavi živahnejša. Zlasti je vzbudilo zanimanje stališče KPI, ki ga je obrazložil Ingrao, ki je ugotovil, da s krizo niso dosegli zaželenih ciljev, saj je tretja Morova vlada še bolj usmerjena na desno, kot so bile prejšnje. Istočasno pa že prve polemike med vladnimi strankami kažejo na ostra notranja nasprotja. nja 7.draVniških skupin v Vietnam,
pri čemer ne gre za upiranje proti neki človečanski pobudi, tem več za nasprotovanje, da bi bila Italija na kakršen koli način vmešana v umazano vietnamsko vojno.
Ingrao je tudi govoril o perspektivi, ki je dolgotrajna in težavna, ki pa se nanaša na ustvaritev nove večine, ki naj zajame tudi najbolj napredne sile katoliškega sveta. Glede zunanje politike bi taka rešitev pomenila večjo italijansko neodvisnost do stališč Bele hiše.
Večina ni hotela priznati dejstva, da je KPI sila, o kateri je treba voditi računa, socialisti pa niso znali povezati svoje bitke proti vstopu Scelbe v vlado z zahtevami o točnih programskih obveznostih Zato sedanja vlada ponavlja dolgočasne formule, ki ne vsebujejo odgovorov na bistvena vprašanja naše družbe, ter na dramatična vprašanja vojne in miru. V tej zvezi tudi nočejo razumeti naših kritik glede pošilia-
..................................
Petar Stambolič v Indiji Pozdrav Indire Gandi
NOVI DELHI, 10. — Na potovanju po azijskih državah je jugoslovanska delegacija pod vodstvom predsednika zveznega izvršnega sveta Petra Stamboliča, prispela danes na uraden obisk v Indijo. Na letališču v Novem Delhiju je Stamboliča osebno pozdravila predsednica indijske vlade Indira Gandi kot prijatelja in velikega borca za svobodo ter ožjega sodelavca predsednika Tita in izrazila prepričanje, da bodo razgovori predsednika Stamboliča z njo in z ostalimi voditelji Indije prispevali k skupnim političnim stremljenjem obeh držav in k sodelovanju med Jugoslavijo in Indijo.
V odgovoru na pozdrave se je Stamboli/ toplo zahvalil za prisrčen sprejem, izrazil zadovoljstvo, da mu je bila dana priložnost, da obišče Indijo in se seznani z dosežki indijskega ljudstva. «Indija in Jugoslavija imata bogato tradicijo prijateljstva, medsebojnega razumevanja in iskrenega sodelovanja, kar pa je osnova za nadaljnji uspešen razvoj odnosov«, je poudaril Stambolič, ter izrazil prepričanje, da bodo razgovori nadaljnji prispevek k razvoju jugoslovansko - indijskih odnosov in uresničenje miru na
svetu.---------------
DANES V BEOGRADU
Nadaljevanje seje CK ZKJ
BEOGRAD, 10	- V Beogradu
se bo jutri nadaljevala tretja seja CK ZKJ. Pričakuje se, da bodo na seji člani CK nadaljevali razpravo o aktualnih vprašanjih borbe ZKJ za izvajanje gospodarske reforme in razpravljali tudi o predlogu sklepov, ki jih je pri-
bi prednost konkretnejšim ukrepom, ki so laže izvedljivi. Pri tem bi morali upoštevati povezavo med razorožitvijo ter socialnim napredkom narodov. Z delnimi razoro-žitvenimi ukrepi bi mogli mnogo prihraniti in del teh prihrankov bi določili za napredek človeštva.
Delegati Bolgarije, CSSR in Poljske pa so podprli predlog Carap-kina glede vzporednih razorožitve-nih ukrepov, t. j. zahtevo za ukinitev oporišč v tujini in za ukinitev poletov strateških letal nad področji, kjer ni atomskega orožja, ter predlog za nenapadalno pogodbo med državami NATO in varšavskega pakta.
O prekinitvi jedrskih poskusov je govorila tudi švedska predstavnica, ki je znova predložila načrt za ustanovitev «kluba o ugotavljanju jedrskih eksplozij, s čimer naj bi premagali sporno vprašanje inšpekcij z udeležbo nekaterih nejedrskih držav.
V razpravo so posegli tudi številni drugi poslanci in med njimi namestnik tajnika PLI Bozzi, ki je dejal, da predstavlja ta vlada popuščanje komunistom Predstavnik južnotirolske ljudske stranke Vaja pa se ni povsem strinjal z odgovorom Mora glede vprašanj njih manjš.ne v senatu. «Ce se hoče priti do konkretne rešitve, je treba spremeniti način in miselnost,. je ugotovil poslanec, ki je zaključil, da se je njih skupina vzdržala pri glasovanju za drugo Morovo vlado, ker pričakuje konkretna dejstva, ter da bo to storila tudi sedaj.
Izvršni odbor PSI Je ob 22.15 zaključil delo s sklepom, da se skliče centralni komite stranke od 22. do 24. marca, ki bo razpravljal na osnovi poročila tajnika De Martina. Po sestanku je De Martino izjavil novinarjem, da se je izvršni odbor načelno strinjal z osnovnimi smernicami njegovega poročila in da bo o njem ponovno razpravljal na seji, ki bo še pred zasedanjem CK PSI. Med današnjimi govorniki na sestanku izvršnega odbora so imele pomembno težo izjave Giolittija,_ ki se je načelno strinjal s stališčem De Martina, saj omogoča resno razpravo in odgovorne sklepe, vendar pa je izrekel tudi neke kritike, češ da De Martino ni zavzel povsem jasnih in dokončnih stališč glede bistvenih vprašanj. Prav teh vprašanj pa ni mogoče prepustiti v razpravo medstrankarski komisiji in mora PSI, ne na papirju, temveč v vsakodnevni politični akciji, zastopati svoja stališča.
Sestalo se je vodstvo KPI, kateremu je predsedoval generalni tajnik stranke Longo, ki je poročal o političnem položaju zlasti v zvezi z rešitvijo vladne krize in socialističnim združevanjem
Danes dopoldne je predsednik republike Saragat sprejel predsednika vlade Mora in zunanjega mi nistra Fanfanija, katerima je sporočil besedilo poslanice predsednika francoske republike De Gaulla o pobudah, ki jih namerava sprejeti francoska vlada glede odnosov med Francijo in NATO.
Nadaljeval se je občni zhpr • Confindustrie«, ki je spremenil statut, tako da je lahko predsednik izvoljen največ dvakrat po dve leti. V razpravo so posegli številni vidnejši italijanski indu-
strijci, obsežno poročilo pa je podal predsednik združenja italijanske gradbene industrije (ANCE) inž. Francesco Perri. Ugotovil je, da je gradbena industrija v krizi, za katero se za sedaj ne vidi rešitve. Kriza gradbeništva je imela resne posledice tudi na sorodne obrate, saj se je na primer proizvodnja opeke znižala od leta 1964 do 1965 za 50 odstotkov. Perri je nato izjavil, da se gradbeniki niso nikoli upirali novi ur banistični ureditvi, da pa so vedno nasprotovali generaliziranemu razlaščevanju zemljišč, ki bi lahko — če bi ga sprejeli v novi urbanistični zakon — povzročilo popolno paralizo gradenj in bi predstavljalo «smrten udarec zasebni lastnini«.
VČERAJ PROSLAVA V ZAGREBU
Stoletnica JAZU
ZAGREB, 10. — V Zagrebu se je danes pričelo redno zasedanje skupščine Jugoslovanske akademije znanosti in u-metnosti. Na zasedanju, ki je posvečeno stoletnici njenega obstoja, je bilo prebrano pozdravno pismo predsednika republike maršala Tita. Zasedanje je pozdravil tudi Josip Vidmar, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Seku Ture bo poslal vojsko v Gano
KONAKRI, 10. — Gvinejski predsednik Seku Ture je govoril danes ob navzočnosti Nkrumaha. Izjavil je, da misli poslati v Gano vojake, da zrušijo vojaško diktaturo. Dodal je, da bodo v vojaških konvojih, ki bodo odpotovali v Gano, da pomagajo tamkajšnjemu ljudstvu, ženske in moški. S tem da, se bo borilo v Gani, se bo gansko ljudstvo borilo na svoji lastni zemlji.
Zatem je Seku Ture napadel Slonokoščeno obalo, ker je poslala vojake na mejo, da prepreči prehod vojakov iz Gvineje. Opazovalci so mnenja, da bodo vojaki šli zaradi tega po malijskem ozemlju.
Vazna razsodba ustavnega sodišča glede poročanja o sodni preiskavi
Različno mnenje pravnikov - Komunistični poslanec Guidi poudarja potrebo pobude za spremembo zadevnega zakona
pobuda, ki naj zajamči potrebe publicitete, ki je skupna sodni funkciji in tisku.«
RIM, 10. — Ustavno sodišče je brezbrižnost glede preganjanja pre-objavilo danes razsodbo, s katero stopka, druga stvar pa je presto-poudarja ustavnost členov 164, štev.
1 kazenskega postopnika in 684 ka-
zenskega zakonika, ki kaznujeta objavo dokumentov ali spisov o formalni preiskavi, dokler se ti po
pek sam na sebi, ki ga predvideva še vedno veljavni zakon. Betiol je pripomnil, da je res, da člen 21 ustave jamči svobodo tiska, toda je tudi res, da ustava ščiti tudi
malin picisivavi, uun-ici oc ui	( jc tuui
končani preiskavi ne prečitajo na j druge dobrine ter druge indivi-javni razpravi. Agencija Ansa je po-j dualne in kolektivne interese, Ita-stavila s tem v zvezi raznim prav- kor na primer ugled in čast člove-nikom naslednje vprašanje: «Dolga' ka ter interese v zvezi s sodnim časnikarska praksa kaže, da so i postopkom, ki se ne sme spraviti
.----- -»- =—i«	—:i- j..^i .. v zadrego z objavo spisov, ki so
po zakonu še tajni, in ki lahko
uaoiiiivai ona jnauoa nuoo,
časopisi objavili — včasih tudi v celoti — vsebino razsodb preiskovalnih sodnikov, takoj ko so bile položene, ne da bi sodna oblast intervenirala. Kaj je torej po vašem mnenju moč storiti za zaščito tiska, ki strogo spoštuje zakon, v primerjavi s tistimi časopisi. ki v želji, da obveščajo javnost in verjetno ne zavedajoč se prestopka, izvršijo prestopek, ki bi moral biti — toda zelo pogostoma ni — uradno kaznovan?«
Advokat Betiol je med drugim izjavi da se mora po njegovem mnenju kvalificiran in odgovoren tisk strogo držati zakona ne glede na brezbrižnost, kar se tiče kaznovanja prestopkov, kajti ena stvar je
lmilllliilliiiiimiimiiimimillllllil(illlimiiiiiiiiiiniiiilllllllllltlllllllliillllillllllllltlllHlllluilluitifllll(mimitllllllilllllililiillimiiiiiililllllllliiituiiliilMliimil(l
PO DVEH DNEH SRDITIH BOJEV
Hud udarec za ameriško vojsko v južnovietaamski džungli
Od 400 braniteljev utrjenega taborišča se jih je rešilo samo 49 V januarju in februarju so Američani in južni Vietnamci zgubili 32.000 vojakov . V bojih pade sorazmerno več črncev kakor belcev
SAJGON, 10. — Močne enote južno vietnamske osvobodilne vojske so napadle oporišče posebnih čet v bližini laoške meje in so po bojih, ki so trajali vso noč, vdrle v taborišče. Gre za močno utrjeno taborišče Šau. Prvi napad so partizani izvedli včeraj zjutraj in so bili odbiti. Kmalu pa so napad ponovili in okoli četrte ure zjutraj so vdrli v taborišče. Zažgali so več poslopij in zadali hude izgube braniteljem.
Ves čas bojev se je moralo a------------------
meriško poveljstvo skoraj v ce-
Več bolnikov v bolnišnici San Camillo v Rimu je šlo na ulico v pižamah in haljah in so blokirali promet. To pa iz protesta proti nevzdržnemu stanju, ki je nastalo zaradi stavke zdravnikov in asistentov, ki traja že več dni. Ravnatelj bolnišnice je sprejel delegacijo bolnikov
pravila posebna komisija, ki p1’ la izvoljena na prvem delu seje.
Kot je znano, je bila seja CK ZKJ, ki je zasedala v Beogradu 25- *n 26. februarja, prekinjena, s tem da se nadaljuje 11. marca.
Delo v Ženevi
ŽENEVA, 10. — Na današnji seji razorožitvene konference je italijanski delegat Cavalletti zagovarjal razne zahodne predloge in načrte glede razorožitve ln je poudaril potrebo, da se pripravijo in izvedejo delni razorožitveni načrti, s čimer bi se povečalo zaupanje. Dali naj ..............m,...........................................
VDUKARTI SE NADALJUJEJO DEMONSTRACIJE
Demonstranti napadli in razdejali sedež kitajskega konzulata
Sukamo je začel posvetovanja s civilnimi in z vojaškimi voditelji
DŽAKARTA, 10. — V Džakarti so se danes nadaljevale protikomunistične demonstracije, ki jih vodijo desničarske organizacije. Istočasno pa so bile protlameriške demonstracije pred ameriškim poslaništvom.
Skupine študentov so danes napadle m oplenile kitajski konzulat
loti odreči pomoči letalstva zaradi slabega vremena. Le malo letal je poseglo v boje Štiri ameriška letala so bila sestreljena. Akcija z letali se je morala omejiti tudi zaradi premajhnega prostora, na katerem so se boji odvijali, tako da so si nasprotniki stali zelo blizu. Danes okoli poldne pa so Američani odredili umik. Američane in južnovietnamske vojake so odpeljali s helikopterji. Taborišče je branilo približno 4C0 vladnih in ameriških vojakov. Od 4Q0 vojakov so jih rešili 49, ki so vsi ranjeni. Taborišče je v dveh dneh srditih bojev bilo ves čas v stiku po radiu z zunanjostjo. Predstavnik ameriške vojske je izjavil, da so se odrekli pošiljanju oja-čenj zaradi tega, ker je taborišče sredi džungle in bi bile nove čete izpostavljene nevarnosti raznih zased.
Severnovietnamska tiskovna a-gencija je javila, da so osvobodilne čete v januarju in februarju ubile, ranile ali ujele 32.000 ameriških, južnovietnamskih in drugih vojakov^ Med temi je 16.000 ameriških in 3.500 južnokorejskih vojakov.
Ameriški državni departma je sporočil, da je odstotek padlih med črnskimi vojaki, ki se borijo v sklopu ameriške vojske v Vietnamu, sorazmerno višji kakor odstotek belih vojakov. Gibanje za državljanske pravice obtožuje a-meriško vlado diskriminacije tudi v vojski, tako da pošiljajo na bojišča sorazmerno večje število črncev kakor belcev. Jasno je, da je predstavnik Pentagona to zanikal.
Na zahtevo predsednika južnovietnamske vlade generala Ky je bil vplivni general Ngujen Canh Ti odstavljen. Prisiljen je bil zapustiti poveljstvo prvega armadnega zbora. Baje ga bodo poslali v tujino kot poslanika ali vojaškega atašeja. Bali so se, da bi general Ti organiziral državni u-dar proti sedanji vladi.
V New Yorku Je predstavnik tajništva OZN zanikal, da je U Tant dobil sporočilo hanojske vlade glede njegovih poizvedovanj o možnosti pogajanj za mir v Vietnamu.
v Džakarti. Študentje so razbili šipe na oknih, pohištvo v uradih ter vrgli skozi okna vse dokumente iz arhiva. Med demonstracijami Je bil ranjen en kitajski diplomat. Ranil ga je kamen, ki ga je vrgel demonstrant. Agencija Antara poroča, da so skupine študentov napadle tudi kitajski trgovski urad in urad za kulturne zadeve v bližini kitajskega poslaništva. Uničili so pohištvo, še preden Je policija nastopila. Na raznih krajih mesta so študentje ustsvljali avtomobile in Jim porezali gume. Študentje 30 vzklikali tudi proti zunanjemu in prosvetnemu ministru. Muslimanska stranka Nahdatul Ulama Je pozvala svoje študentovske organizacije, naj še zaostrijo svojo protikomunistično dejavnost, da dosežejo odstavitev prosvetnega ministra
Kamioni polni vojakov te stranke
so danes več ur krožili po ulicah prestolnice. Vojaki so bili oboroženi z noži. Baje so prišli iz zahodnih krajev in s srednje Jave, da demonstrirajo proti komunizmu: Vo'skn Je okrepila varnostna u-krepe okoli predsedniške palače in zunanlega ministrstva, ni pa nastopila proti demonstrantom
Kakor rečeno, so napredne organizacije organizirale demonstraelle pred ameriškim poslaništvom. Demonstranti so metali proti poslaništvu kamenje ter so vzklikali »roti vojni v Vietnamu.
Predsednik Sukamo je začel danes posvetovanja z glavnimi -ndonezij-skimi političnimi in vojaškimi voditelji. Zjutraj se Je sestal z voditelji devetih političnih strank, popoldne pa z nekaterimi ministri ln z vojaškimi voditelji. Jutri bo
sveta ministrov zahodnoevropske zveze, ki bo prihodnji teden v Londonu. Francija ni sporočila razloga za odsotnost zunanjega ministra, pač pa je samo sporočila, da se bo sestanka udeležil namestnik Jean de Broglie Član političnega urada KP Francije Jacques Duclos je izjavil, da je de Gaullov korak pri predse 1-ni>ku Johnsonu z zahtevo, naj a-meriška oporišča v Franciji ori-dejo pod izključno jurisdikcijo francoskih oblasti, popolnoma u-pravičen, toda nezadosten. Duclos je nadaljeval: «S tem, da se je naj ameriški
zahtevo:
omejil na vojaki v Franciji pridejo poč francosko poveljstvo, sprejema general de Gaulle njihovo bivanje na našem ozemlju. Politika narodne neodvisnostij odmika in miroljubnega sožitja pa zahteva, da ameriški vojaki zanustijo Francijo in da se ameriška oporišča v Franciji likvidirajo..
Zahodnonemšiki kancler Erhard je danes odgovoril na de Gaullovo sporočilo v zvezi NATO. Podtajnik za informacije von Hase je
na današnji tiskovni konferenci izjavil, da Erhard sporoča de Gaul-lu, da se Zahodna Nemčija ne more odpovedati načelu integracije v okviru atlantskega zavezništva. S tem v zvezi je de Gaulle v svojem pismu Erhardu izrekel mnenje, da načelo integracije ni v skladu s sedanjim stanjem. Dodal je, da kljub temu ostane Francija zvesta atlantske-
ziancriiu ou tujiu, ***	»»m«
škodujejo obrambi obtoženca, onemogočijo iskanje dokazov, itd.
član komisije za ustavne zadeve v poslanski zbornici Cocco-Ortu je poudaril, da ne more biti niti govora glede obveznosti vseh državljanov, da spoštujejo veljavne zakone. Zaradi tega ravnajo povsem pravilno in pošteno tisti časopisi, ki spoštujejo zakon. Pripomnil je, da bodo morale časnikarske organizacije sedaj skrbeti, da se prepreči kršitev tega zakona in s tem tudi škoduje, kar se tiče konkurence, tistim časopisom, ki zakon spo štujejo.
Pripomnil je, da se popolnoma strinja z razsodbo ustavnega sodišča.
Advokat Leone je tudi izjavil, da se strinja z razsodbo ustavnega sodišča in da bo treba izvajati potrebne posledice ter dokončno preprečiti razvado objavljanja spisov o preiskavi in razsodbe preiskovalnega sodnika še pred začetkom razprave.
Podpredsednik komisije poslanske zbornice za pooblaščanje sodnega postopka Mario Berlinguer je izjavil, da je samo površno pregledal pravni problem, da pa rajši izrazi svoj vtis kot demokrat in star časnikar: «Tako se zdi praktično absurdno, da na primer ni moč poročati o preiskavi, glede katere so advokati dobili prepise v sodni pisarni, in ni moč niti poročati o pozivu na sodišče, ki se dostavi obtožencem, ker bi bilo treba počakati, da se prečitajo na javni razpravi. Dejstvo, da sodstvo dolgo časa ni sodno postopalo v primerih prestopka glede pretirane zaščite uradne tajnosti, ima nedvomno pomen za vest številnih državljanov, časnikarjev in tudi sodnikov. Zdi se tudi, da bi paradoksno strogo tolmačenje škodovalo svobodi tiska in tudi pravici do informacij za javnost.«
Predstavnik KPI v pravosodni ko-
Volilna kampanja v Angliji
LONDON, 10. — Danes so v spod. nji zbornici prebrali govor kraljice Elizabete v zvezi z razpustitvijo parlamenta. V svojem govoru omenja akcijo vlade v zunanji politiki in svoje potovanje na karibske otoke. Poleg tega omenja tudi Wilso-nov obisk v Sovjetski zvezi in govori nato o Rodeziji ter poudarja, da je namen vlade eliminirati nezakoniti Smithov režim.
V drugem delu govora pojasnjuje politiko vlade glede obrambe, v tretjem delu pa govori o gospodarski politiki. Nato našteva razne ukrepe, ki jih predlaga vlada, zlasti ukrep o reorganizaciji industrije in o nakupu gradbenih zemljišč, da se prepreči prevelika špekulacija na tem sektorju. Nato omenja ukrepe v korist ljudskega gradbeništva in ukrepe za zaščito malih potrošnikov in številne druge u-krepe.
Medtem se je že začela volilna kampanja. Stranke so pričele s dnevnimi tiskovnimi konferencami, iz katerih že izhaja osnovna usmeritev volilne propagande vseh strank, ki se bo nanašala na notranja vprašanja, gospodarske in socialne težave. Ista tematika izhaja tudi iz volilnih proglasov.
Volilna kampanja bo težavna tako za laburiste kot konservativce, vendar pa kaže, da se nagiblje tehtnica zmage na laburistično stran. Po zadnji anketi »National opinion poli« ter lista «Daly mail« narašča laburistična večina.
V poslanski zbornici se je začela
mu zavezništvu. Eroard pa pravi, misjji v poslanski zbornici Guidi pa i živahnejša debata, ki jo je začel
da ie 7« 7«hnrinn Npmenn voia- i«	a- («	,	,v.(n,,l ’___mm. ___________
da je za Zahodno Nemčijo voja ška integracija v mirnem času absolutno potrebna, ker samo ta lahko zagotovi pomembno »zastraševanj. potenc.alnega napadalca.
Bonska vlada ie začela že posvetovanja s svojimi zavezniki v zvezi s francosko pobudo «v duhu, ki izhaja iz dejstva, da je Francija poudarila, da hoče ostati v atlantskem zavezništvu«.
General de Gaulle je danes sprejel bivšega kanclerja Adenauerja in se z njim pogovarjal o odnosih med Francijo in Zahodno Nemčijo ter o drugih mednarodnih vprašaniih. zlasti pa o sedanji krizi NATO. Številni opazovalci poudarjajo zlasti izredno prisrčnost zdravic, ki sta si ju izmenjala de Gaulle In Adenauer na kosilu.
KARAČI, 10. — Danes se je zvedelo, da bosta predsednik kitajske republike in zunanji minister 24. marca uradno obiskali Pakistan.
je izjavil, da je tudi po objavi razsodbe ustavnega sodišča prepričan, da določbe člena 164 štev. I kazenskega postopnika in kazen, ki jo določa člen 684 kazenskega zakonika niso upravičene in tudi ne v skladu z bistvenimi interesi pravice, ki temeljijo tudi na objavljanju spisov, ki se tičejo razsodbe o preiskavi. Pripomnil je: «Ne sme se pozabiti, da je publiciteta jamstvo in vir iskanja resnice v korist obtoženca in družbe in da se torej tako iskanje mora nadalie-vati ter postaja nujnejše v pavzi med zaključkom preiskave In začetkom razorave. Unoštevati je treba,
govornik KFI Ingrao. V dve uri trajajočem govoru je Ingrao ugotovil, da je sedanja Morova vlada še bolj usmerjena na desno, kot so bile prej nje, in da samo ponavlja stare ugotovitve ter ne odgovarja na bistvena vpra anja italijanske družbe in mednarodnih odnosov.
Zaključila se je seja izvršnega odbora PSI, kjer je prevladalo stali če tajnika stranke De Martina, da je treba socialistično zdru itev temeljiteje ideolo ko in politično pripraviti, da se za zdru itev ne morejo postavljati neki dokončno
da ljudski temeli uDravlisnja pra-	h?
vice, ki ga poudarja ustava, ima vPra a"Je dejanskega izvajanja bt-tudi v objavljanju spisov o kon- i
čani preiskavi nenadomestljiv ,zraz. Hotel sem se sklicevati na te plati, ki se seveda morajo dodati k pravici - dolžnosti časnikarja, da obvešča javnost. Menim, da takoj, ko bodo bolje znane utemeiiitve razsodbe, bo koristna zakonodajna
oiiuor PSI je skienu, ua se sestane UK PSI od 22. do 21. marca.
Ustavno souisce je včeraj potrdilo ustavnost kazenskui predpisov, ki prepovedujejo tisku objavljati spise o formami preiskavi, dokler se ne prečitajo na javni razpravi,
OB IZREDNIH VARNOSTNIH UKREPIH
Po sestanku z voditelji političnih strank, so voditelji teh strank objavili skupno izjavo, v kateri ob-razložujejo svoje mnenje o sedanjem političnem stanju v deželi Po njihovem mnenju Je nevarnost, da se demonstracije spremenijo v prevrat pod pritiskom »Necolima« (neokolonializem, kolonializem in imperializem). Razen tega študen tske demonstracije lahko škodujejo dejavnosti predsednika republike. Voditelji strank so sklenili, da bodo zahtevali Izvajanje ukaza, ki ga je objavil pred dvema dnevoma Sukamo in ki poziva vojsko, politične organizacije ln ljudstvo, naj bodo budni in pripravljeni, da «streJo vsakogar, ki skuša sabotirati vodstvo revolucije«. Sukamo je s em v zvezi izjavil, da je obveščen, da protirevolucionarni elementi ((Skušajo pripeljati revolucijo na desno ln Izdati velikega voditelja revolucije.«
Neka tajna radijska oddaja Je
javila, da Indonezijski komunistič
in z vo,lasnimi vuuiiriji. juhi ™	V,------...
predsedoval seji vlade, v lObotrt I ni vod't»lj N 'ono ni hotel :>r t
_ t..... .»..i _	aahoM »n nnmUniAonto ln 1P Vlila
Francoska spomenica kanadski vladi
PARIZ, 10, — Danes popoldne je glavni tajnik francoskega zunanje-ga ministrstva izročil kanadskemu poslaniku spomenico, ki podrobno obrazložuje francosko stališče glede NATO. Po razgovoru je kanadski delegat izjavil, da je Kanada bila prva država NATO, ki je dobila spomenico, ki jo je bil predstavnik francoske vlade napovedal včeraj. Dodal je, da je spomeni i razdeljena na dva dela. Prvi vsebuje obrazložitev generala de Gaulla, ki bo enaka za vse države NATO, drugi del '>a govori o posebnih dogovorih med Francijo in Kanado v okviru NA TO. Ti dogovori se tičejo dveh kanadskih letalskih oporišč, ki so jih zgradili leta 1952 v bližini Met-za in kjer je nameščenih 3.500 kanadskih vojakov.
V Londonu «o »poročili, da J* de Gaulle po»l»l tudi Wilsonu »poročilo glede NATO. Dokumente sedaj proučujejo. Predstavnik zunanjega m n strstva je danes lzja-
de
I kar bo vsekakor po.zrocilo mnogo
iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiHiiidiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii bolj pomanjkljivo poročanje kot
i doslej in potreben oo nov zakon,
1	I da se zajamči potreoa publicitete,
ki je v korist sodišču in tisku, kot je izjavil neki član poslanske sodne komisije.
V	Jušnem Vietnamu so partizani vdrli v neko ameriško oporišče, tako da se je od 460 vojakov rešilo samo 49 in še ti so vsi ranjeni. Odstotek ameriških črnskih padlih vojakov je sorazmerno višji od belih, kar pomeni, da je v Vietnamu tudi odstotek vseh ameriških črnskih vojakov višji od belih, kar sicer Pentagon zanika.
V	glavnem mestu Nizozemske je velika množica demonstrirala med poroko princese Beatrike z nekim bivšim nem klm diplomatom, ki sta se poročila v cerkvi, blizu katere je živela slavna Ana Frank. Več petardnih bomb je eksplodiralo blizu poročne kočije, ki je morala peljati skozi oblake dima, z oken pa so na sprevod trosili protestne letake. Proti demonstrantom so nastopili vojaki in policaji. Aretirali so šest oseb. Na poti, po kateri je šel sprevod, je bilo razmeščenih 10.000 vojakov.
Demonstracije so bile tudi v indijski Kalkuti, kjer je policija streljala na demonstrante in ubila 14 oseb.
Demonstracije so se nadaljevale
Velike demonstracije v Amsterdamu ob poroki princese Beatrike
Demonstranti so vzklikali proti monarhiji in za republiko
AMSTERDAM, 10. — Za današnjo poroko princese Beatrike z Nemcem von Amsbergom Je policija odredila izredne varnostne ukrepe. Na pet kilometrov dolgi poti, po kateri je šel poročni sprevod, Je bilo razmeščenih 10.000 policajev In vojakov. Policaji so bili oboroženi s samokresi, pripravljenimi za strel in so dobili ukaz, naj odločno nastopijo, da preprečijo vsak poskus protinemških demonstracij. Kakor je znano, velik del prebivalstva ni zadovolj- ---------------
no s to poroko prestolonasled-1 na poUci1ska ojačenja. Ko je spre-nice z Nemcem. Sinoči so se vod krenil iz občinske palače k cerkvi, pojavili letaki, ki so pozivali prebivalstvo, naj se danes ob
9.30 udeleži tihega protestnega pohoda do stebra blizu poti, po kateri je šel sprevod. Steber spominja na stavko, ki so jo leta 1941 organizirali pristanišč-niki iz protesta proti deportaciji 100.000 nizozemskih Židov, ki so umrli v nacističnih uničevalnih taboriščih.
Zjutraj Je policija Javila, da so neznanci ponoči prerezali televizijski kabel za današnje oddaje poročnih slovesnosti. Pozneje pa so sporočili, da so. med preiskavo ugotovili, da je kabel pretrgal konj s kopitom.
Civilna poroka je bila zjutraj v občinski palači, ki jo Je policija močno zastražila zaradi demonstracij, ki so malo prej bile v središču Amsterdama. Demonstranti so skušali priti pred občinsko palačo ter so se spopadli z oboroženimi policaji. Demonstranti so vzklikali policajem: »Fašisti« in »esesovci«. Manifestacija pred stebrom, ki spominja protinacistično stavko, pa je potekala mimo. Kakih sto metrov daleč od sprevoda so se policaji močno spopadli z demonstranti. Policija Je v naglici postavila barikade. Več tisoč mladih demonstrantov Je vzklikalo: «Fašisti» in «živela republika«. Demonstranti so metali petarde med kopita konj. V vsei naglici so poslali v bližino cerkve Westerkerk, kjer je

;ke palače k cerkvi, je kočija s poročnim parom morala peljati skozi oblake dima, ki so jih povzročile petarde, ki so jih metali demonstranti. Dim je bil ponekod tako gost, da ni bilo mogoče televizijsko snemanje. Dim, ki je zajel množico, ki je prisostvovala sprevodu, je povzročil močan kašelj. V nekem trenutku je kočija novoporočencev dobesedno izginila v oblaku dima. Demonstranti so metali petarde prav pred kopita konjev.
V protestantski cerkvi so se zbrali vsi povabljenci in sledila je cerkvena poroka. Cerkev, v kateri je pokopan Rembrandt, je nekaj korakov od hiše, kjer je tri leta živela skrita židovska deklica Ana Frank, ki jo je nato Gestapo aretirala s člani njene družine in jo odpeljala v uničevalno taborišče.
Med poročnim obredom je morala policija v velikem številu nastopiti proti demonstrantom, ki so se zbrali v bližini cerkve. Številni nasprotniki poroke pa so tiho demonstrirali med mimohodom poročnega sprevoda. V prvi vrsti med množico, ki je stala v špalirju, je bilo videti tudi ljudi, ki so si pripeli rumeno židovsko zvezdo, ki so jo morali nositi med nacistično okupacijo. Eden od demonstrantov Je držal tablo z napisom: «Sest milijonov mrtvih Židov«. Dva glavna židovska rabina sta odklonila udeležbo pri poročnem obredu.
je šel so se
kaj petard proti kočiji, sprevod mimo glavne pošte, policaji znova soopadli s številnimi demonstranti, ki so vzklikali proti novoporočencema. Demonstranti so tudi v bližini kraljeve palače vzklikali republiki. Z raznih oken so na poročni sprevod trosili protestne letake, ki so jih policaji v vsej naglici pobirali. V bližini glavne pošte so nekateri demonstranti sneli zastavo in jo raztrgali. Tedaj so policaji navalili nanje in enega aretirali.
V kraljevi palači je sledilo slavnostno kosilo, med katerim Da sol se ne daleč od palače nadaljevale demonstracije, na katerih so demonstranti znova vzklikali republiki in proti monarhiji. Policija je nastooJla proti demonstrantom na konjih in motornih kolesih. Policija nravi, da Je med mimohodom poročnega sprevoda eksplodiralo okoli 30 dimnatih bomb, od katerih jih je šest eksnlodiralo v bližini kočije, v kateri je bil poročni par.
Kakor poročajo, ni bila množica, ki je prisostvovala mimohodu sprevoda, preveč številna. V glavnem pa je poročnemu paru vzklikala šolska mladina. Lahko se reče, da kar se tiče množice, ni bila poroka miti triumf a tudi ne polom«. Načelnik policije v Amsterdamu je izjavil, da se je na ulicah zbralo od 80.000 do 100.000 oseb. Varnostno službo pa so organizirali v predvidevanju 250.000 oseb. Skupno so aretirali šest oseb. Izredni varnostni ukrepi so vsekakor preprečili hujše izgrede. Popoldne sta noza-poročenca odpotovala z letalom na poročno potovanje.
Nekaj pred polnočjo so nastali novi incidenti v središču mesta. Skupina demonstrantov je izstrelila rdečo raketo in je skušala vdreti
Po končani poroki se je sprevod v hotel, kjer je bilo središče za tisk odpravil proti kraljevi palači. Tu- ob poroki princese. Policija je dedi to pot so demonstranti vrgli ne-] monstrante razgnala.
tudi v Džakarti, kjer so študentje oplenili kitajski konzulat in zahtevali ostavko zunanjega in prosvetnega ministra. Nevarno je, da se demonstracije spremenijo v prevrat. Sukamo se je posvetoval v e-raj z voditelji devetih strank. Komunistični voditelj Njono pa je bil usmrčen, ker ni hotel prositi za pomilostitev
Na ženevski razorožitveni konferenci je švedska delegatka ponovno predlagala ustanovitev kluba za ugotavljanje jedrskih eksplozij, vzhodni delegati pa so podprli sovjetski predlog glede vzporednih razorož.itvenih ukrepov.
V Londonu so v parlamentu prebrali govor kraljice v zvezi z razpustitvijo parlamenta in novih volitev. Predsedniku Wilsonu je de Gaulle poslal že znano pismo o atlantskem paktu, za katerega je vodstvo KP Francije izjavilo, da je popolnoma upravičena de Gaullova zahteva, naj pridejo ameri ka oporišča v Franciji pod izključno fran. cosko poveljstvo. Hkrati pa zalita va KPF, da morajo ameriki vojaki sploh zapustiti Francijo. Erhard pa seveda v odgovoru de Gaullu poudarja, da se ne more odpovedati integraciji atlantskega zavezništva, pač pa izraža zadovoljstvo, da je de Gaulle poudaril, da hoče Francija ostati v atlantskem zavezništvu.
11. marca 1965
Vreme včeraj: najvišja temperatura 14 stopinj, najnižja 9,5, ob 19. uri 11.2 stopinje, vlaga 73 odst., zračni Mak 1016,5, stanoviten, veter 5 km vzhodnik, nebo 3 desetinke poobtlačeno, morje mimo, temperatura 'morja 9,5 stopinje
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 11. marca
Krištof
Sonce vzide ob 6.26 in zatone ob 18.04. Dolžina dneva 11.38. Luna vzide ob 23.49 in zatone ob 8.43 Jutri, SOBOTA, 12. marca
Gregor
ZANIMIVA RAZPRAVA V DVORANI TRGOVINSKE ZBORNICE
Prenehati z odlaganjem smeti na Krasu in zgraditi naprave za njih uničevanje!
Smeti in razni odpadki na Krasu predstavljajo veliko nevarnost za okuženje podtalnih voda in za lepoto kraške prirode
Na .pobudo Združenja tržaških inženirjev in arhitektov je bila sinoči v dvorani trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolo zanimiva razprava
0	potrebi po čimprejšnji izgradnji naprav za uničevanje smeti odnosno za njihovo predelavo v organsko gnojilo. V razpravo so posegli nekateri strokovnjaki in izvedenci, ki se ukvarjajo tako z vprašanjem odnašanja mestnih odpadkov, kakor tudi z drugimi vprašanji, ki so povezana predvsem z nevarnostjo, ki jo velike količine odpadkov na kraški planoti predstavljajo za zdravstvo in higieno prebivalstva, ter osebe, ki se ukvarjajo z zaščito naravnih lepot Krasa.
V začetku je profesor tehnične fizike tržaške univerze prof. Finci Contini prikazal veliko število diapozitivov o številnih napravah za uničevanje mestnih odpadkov, ki so jih zgradili v raznih italijanskih mestih ter poudaril njihove tehnične in gospodarske značilnosti.
Nato je ravnatelj občinskega podjetja za mestno čistočo inž. Vas-selli napravil kratek zgodovinski prerez pobiranja in uničevanja odnosno odlaganja odpadkov v Trstu. Potem ko je omenil da je tržaška občinska uprava že leta 1955 začela proučevati možnost gradnje naprav za uničevanje odpadkov, je dejal, da so bili leta 1964 izročeni občini izsledki temeljitih študijev, na osnovi katerih so strokovnjaki prišli do zaključka, da je za Trst najbolj primerna gradnja naprav, s katerimi naj bi organske odpadke predelali v gnojilo, ostale pa uničili. V istem letu je občina povabila 15 italijanskih in tujih podjetij, ki se ukvarjajo z gradnjo teh naprav, naj ji pošljejo svoje ponudbe.
Po proučitvi ponudb je bilo ugotovljeno, da bi te naprave stale od 800 do 900 milijonov lir in da bi njihovo nadaljnje vzdrževanje stalo letno od 50 do 80 milijonov lir. Naprave pa, ki bi proizvajale tudi električno energijo, bi stale 1 milijardo 500 milijonov lir. Občina je tudi že nakazala tri kraje, kjer naj bi postavili te naprave, in sicer: 1. v zgornji okolici med Trebčami in Padričami; 2. pri Dom ju — na področju, kjer je bila nekoč opekama; 3. na ravninskem področju pri Orehu.
Univerzitetni prof. D’Ambrosi pa ; je obravnaval vprašanje odnašanja odpadkov na Kras iz vidika geološke sestave zgornje" kraške okolice. V svojem izčrpnem poročilu je predvsem ugotovil, da<"«o kraška t’a zelo pronicna in da zaradi velike ' poroznosti ne omogočajo naravnega prečiščevanja voda, ki se iz gornjih plasti stekajo v kraške podtalne vode. Prof. D’Ambrosi je nato dejal, da je treba prav iz teh razlogov čimprej prenehati z odlaganjem odpadkov na Krasu, Itar predstavlja veliko nevarnost za o-kuženje podtalnih vodnih tokov iz | katerih dobiva mesto pitno vodo.
: Ugotovil je tudi, da je voda 11-/ mave v določeni meri že itak oku-. žena, kar dokazuje dejstvo, da jo j je treba v štivanskih vodovodnih j napravah stalno nadzorovati, jo pre-I čiščevati in ji dodajati sorazmerno i; precej klora, ter da obstaja ne-'/ varnost, da bo ta voda v bodoče še i; bolj nečista, če ne bodo storili kar ji je potrebno.
Botanik dr. Poldini je govoril o nevarnosti, ki jo predstavljajo veji; like količine odpadkov, ki gnijejo na Krasu na odprtem, za bodočnost /j značilnega kraškega rastlinstva.
Hkrati pa je omenil, da odlaganje I smeti zelo škoduje tudi kraškim
1	pašnikom in s tem vsemu okoliškemu kmetijstvu. Dr. Poldini se je
: odločno postavil proti gradnji naprav za predelavo smeti pri Pa-dričah, kar bi zelo kvarilo naravno : kraško okolico.
Prav tako je obsodil odlaganje : smeti na Krasu predstavnik «So-deth Alpina delle Giulie« inž. A-|j modeo, ker povzroča zaskrbljenost med vsemi ljubitelji lepot našega ■ ' Krasa. Hkrati je inž. Amodeo ostro ;> obsodil vse nedeljske izletnike, ki se nekulturno vedejo v naravi, uid-: čujejo rastline in puščajo po travnikih in dolinah najrazličnejše od-
padke. Zahteval je od pristojnih oblasti, da podvzamejo stroge u-krepe proti vsem, ki to povzročajo.
Po posegu dr. Nassiguerre, ki je obravnaval predvsem gospodarsko plat pobiranja, odnašanja in uničevanja odpadkov, so posegli v razpravo nekateri prisotni, ki so v glavnem vsi ugotovili, da je treba najprej napraviti konec odlaganju smeti na Krasu, zgraditi naprave za uničevanje smeti in poskrbeti, Oa bo kraška naravna lepota dokončno zaščitena.
Obvestilo konzorcija glede služnosti za naftovod
za kv. m za zemljišče v širini 10 metrov, poleg pa še odškodnino za škodo, ki bi jo povzročili na parceli med deli za položitev cevi. Zato naj bi jim lastniki podpisali pogodbo, katere pogoji so bili po mnenju konzorcija nesprejemljivi. Zato je konzorcij tudi svetoval vsem članom, naj take pogodbe ne podpišejo, preden je ne popravijo. Rezultat dolgih pogajanj med konzorcijem in družbo za naftovod je, da je bila pogodba bistveno popravljena in da bodo izplačali za služnost na 10 metrov širokem zemljišču po 250 lir za kv. m za taka zemljišča, ki ne bodo posredno po-
škodovana, posebej pa škodo, ki jo bodo povzročili. Med to škodo spa-
dajo drevesa, ki jih bodo podrli, pridelek, ki bo izgubljen, pa tudi škoda, ki jo utrpi na primer zemljišče ob cesti, ki ga s služnostjo tako presekajo, da na n,jem ne bo mogoče več zidati itd.
HITRA IZSLEDITEV ZLOČINCEV PO ZASLUGI TRŽAŠKE POLICIJE IN KARABINJERJEV
«Tržaške» roparje v Fossalti di Portogruaro i so včeraj aretirali na avstrijskem ozemlju 1
Od štirih mladih kriminalcev sta dva po rodu iz Barlette, eden iz Istre, eden pa iz Gorice - Pri njih so dobili skoraj ves naropani denar - Izročili jih bodo beneški policiji
Drzne roparje, ki so v torek po-
poldne oropali 5 milijonov lir v Kmečki hranilnici San Biagio v Fossalti di Portogruaro, so včeraj
vse mejne prehode, uspelo priti do ;
avstrijske meje in jo skrivoma prekoračiti pri Brenerju. Okrog ropar, jev pa se je postopoma stiskal
zjutraj aretirali žandarji na avstrij., obroč in nekaj minut pred peto
Glede služnosti je kot znano, družba za naftovod ponujala 30 lir
skem ozemlju blizu Bočna. Ti so 20-letni električar Roberto Gianel-la po rodu iz Barlette, ki je stanoval z 18-letno ženo Grazio Del Rio in dvema otrokoma, 2-letnim Michelom in 9-mesečnim Walter-jem, v Ul. San Vito 3/1; 19-letni prodajalec Francesco Balestrucci po rodu iz Barlette, iz Drev. XX. septembra 43; 23-letni električar Flavio Castagna po rodu iz Moto-vuna v Istri iz Ul. Muzio 3 ter 20-letni zastopnik Sergio Piccolo po rodu iz Gorice, ki je stanoval v Selva di Cadore s tam zaposleno materjo.
Četverici je kljub cestnim blokom in stalnemu nadzorstvu policije, ki se je iz našega mesta in Benetk raztegnilo po vsej Furlaniji n na
ŠTIRI MESECE PRED 18. TRADICIONALNO MANIFESTACIJO
Za tržaški mednarodni velesejem prijavljenih doslej že 11 držav
Novost:
Poudarek tudi letos na specializiranih razstavah prva razstava banan in prvo srečanje o trgovini z bananami
Čeprav nas od pričetka 18. mednarodnega velesejma ločijo še polni štirje meseci, se na sejmišču pri Montetoellu že zdaj vneto pripravljajo na letošnjo prireditev. Ta bo, kar se udeležbe tujih držav tiče, še uspešnejša kakor lanska, ko je bilo na njej uradno prisotnih devet držav. Do danes se jih je namreč priglasilo že 11, in sicer Avstrija, Brazilija, Cejlon, Češkoslovaška, Gabon, Jugoslavija, Kamerun, Madžarska, Poljska, Slonokoščena obala in Zahodna Nemčija. Sedaj se vodstvo velesejma pogaja še z nekaterimi drugimi državami, ki se še niso uradno priglasile k letošnji razstavi, a ki utegnejo če sprejeti ustrezno po-
budo. Glede prostora, ki so ga
domači in tuji razstavljavci že zasedli', kažb letošnja prireditev, ' di bo im.dia neobičajno velik uspeh, glede poslovanja nameravajo letos posvetiti še večji poudarek stikom, ki jih tržaški sejem utrjuje med Vzhodom in Zahodom ter med srednjo Evropo in čez-morjem
Kakor v vseh teh letih, odkar obstaja/ bo tržaški velesejem tudi to pot v glavnem ohranil svojo osnovno značilnost splošnega mednarodnega vzorčnega velesejma, vendar pa skrbijo njegovi prireditelji za to, da bi na njem v prihodnje prišle še bolj do izraza tiste specializirane prireditve, na katere se opira tržaška razstava. Ena taka prireditev ie mednarodni lesni sejem, ki bo letos doživel svojo 15. edicijo, in ki se ga bo uradno udeležilo kar sedem držav, in sicer kakor že običajno Avstrija in Jugoslavija, poleg njiju pa še Brazilija, Kamerun, Češkoslovaška, Slonokoščena obala in Gabon. Razstave lesa in lesnih izdelkov bodo obsegale od eksotičnih debel do polizdelkov in prefa-briciranih hišic, predvsem pa pohištvo. V tej zvezi je zanimivo dejstvo, da je letos priglasila svojo udeležbo tudi neka večja francoska tvrdka, ki uvaža in predeluje eksotičen les iz zah. Afrike. Skupina razstavljavcev iz Združenih ameriških držav bo pa organizirala v okviru lesnega sejma
našem sejmu navežejo nove stike z uvoznimi tržišči. V dneh tod 1. dc 5. julija si bodo v okviru lesnega sejma sledila poslovna srečanja med predstavniki lesnih podjetij in organizacij iz Italije in sosednih držav. Doslej je zagotovilo svojo udeležbo na teh srečanjih več predstavnikov dunajskega zveznega sveta za gozdno gospodarstvo, praškega podjetja Li-gna, jugoslovanskih izvoznih podjetij Slovenijales, Lesnina (Ljubljana), Eksportdrvo (Zagreb)^ in Jugodrvo (Beograd), dalje varšavskega podjetja Paged, francoskih žag Charles & Fils in Noel Schlosser & Comp., sovjetskega podjetja za izvoz lesa Exportles, romunskega Exportlemn, kamerunske zbornice za kmetijstvo, živinorejo 'in gozdatstvo, izvoznega sindikata za les na Slonokoščeni obali, 'urada za les pri trgovinski zbornici v Gabonu, ameriškega Pacific Lumber Exporters Ass. iz Seattla ter nekaterih drugih lesnih organizacij, ki se ukvarjajo s predelavo ali izvozom lesa v Ameriki, Braziliji in Paragvaju. Poleg vsega tega so na sporedu še šte Vilna predavanja o lesni problematiki, z nastopi domačih in tujih strokovnjakov.
V	okviru razstave pohištva bo tudi letos običajno tekmovanje med arhitekti in risarji, in sicer na temo «stol iz lesa za kolektivnost*. Skupna vrednost nagrad, ki jih bodo prejeli udeleženci natečaja, bo znašala 2.250.000 lir. Osnovna tema IX. mednarodnega srečanja o pohištvu pa bo «stol, industrijski problem*.
V	okviru 2 mednarodnega dneva o kavi, ki bo 28. junija, bodo strokovnjaki vzeli v razpravo predvsem vprašanje zakonodaje, ki se tiče izvoza m potrošnje kave v najvažnejših državah, poleg tega pa bodo na posebnem sestanku analizirali gibanje cen in razvoj potrošnje tega eksotičnega blaga
mednarodnem tržišču. Kot
posebno kolektivno razstavo nekaterih izmed značilnih esenc, ki
uspevajo ob Tihem oceanu. Sedaj se vodstvo velesejma pogaja še s predstavniki nekaterih držav iz vzhodne Evrope, ki spadajo med najvažnejše izvoznice rezanega lesa, in ki bi lahko izkoristile priložnost, da s svojo udeležbo na
liiiliiiitiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiimimiiiniiiiimiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiliiiiiiimiiiiiii
VČERAJ POPOLDNE V SKEOENJSKI UUCI


Avtomobilist povozil otroka ki se je materi iztrgal iz rok
Malček je obležal na cesti s hudimi poškod-
bami na glavi in z zlomljeno stegnenico
V Skedenjski ulici je včeraj popoldne ob 16. uri prišlo do hude prometne nesreče. Petletni fantek se je materi izvil iz rok in stekel čez cesto v trenutku, ko je pri-i! vozil mimo avtomobil. Trčenje je /bilo neizbežno in mali Aldo Volo jiz Ul. San Lorenzo in Selva 25/1, ; je hudo ranjen obležal sredi cestišča
'Ij Fantka je za roko vodila mati ki je bodila po pločniku, ko je
j Iv svoji živahnosti povsem nepri-Jljčakovano ušel njenemu nadzor-
, stvu. Na nesrečo je prav tedaj z 'i avtom fiat 600 TS 61758 privozil : mimo 33-le'ni Luciano Scherl iz j| Ul. Forti 52, ki spričo naglice o-.trokovega premika avtomobila ni 1 I mogel pravočasno ustaviti in je t j otroka podrl. Pri nesreči se je Al-do hudo pobil in ranil po glavi, J/čelu in zatilju ter si zlomil levo i 'stegnenico.
Sam Scherl je malemu ponesre-: čencu priskočil na pomoč in ga ; /odpeljal v bolnišnico, kamor ga j j je spremljala tudi mati. Fantka iso sprejeli na nevrokirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti 50
i
g Jutri zvečer, v soboto, 12. t.m
bb 19. uri bo v dvorani kulturnega krožka «Rodolfo Morandi« na ITrgu Stare mitnice (Lačgo Barrie-»a 11) dr. Licia Chersovani govo-lila q temi: ((Znanstveni razisko-
valec v moderni družbi — primer Oppenheimer«. Sledila bo diskusija.
V Sv. Marku volitve v notranjo komisijo
V ladjedelnici Sv) Marka v Trstu bodo danes in jutri volitve v novo notranjo komisijo sindikalnih predstavnikov delavcev in nameščencev, ki so zaposleni v lad-jedelniškem obratu. Volišča bodo delovala danes od 12.45 do 16.15, in jutri od 6. do ia.15 ure.
Vprašanje bencina v deželni komisiji
Pod vodstvom svetovalca Metusa se je včeraj dopoldne sestala stalna komisija za Industrijo, trgovino in obrtništvo, ki je vzela v pretres nekaj najnovejših zakonskih predlogov. Med temi sta na primer predlog o podelitvi posebnih kontingentov goriva lastnikom vozil na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini, ki so ga ločeno predložili svetovalci Morelli, Gefter-\Von-drich in Boschi (MSI) ter Morour-go in Trauner (PLI). O tem vprašanju bodo razpravljali še na naslednjih sestankih IV. komisije.
stranske prireditve so še najavljeni številni sestanki med strokovnjaki s področja kave. Tukajšnji pražilci bodo dali poudarek svojemu poslovanju s tem, da bodo pripravili na sejmu razstavo
tehničnih naprav, ki jih uporab-pripravljanju običajnega
ljajo pri
•italijanskega ekspressa*, skodelice črne kave, ki se je uveljavila v vsej Evropi.
Medtem ko bo sestanek o kavi letos ie drugič na sporedu, bodo organizatorji 18. velesejma tudi to pot poskrbeli za svojevrstno novost, in sicer bodo letos prvič organizirali razstavo banan. Tržaško pristanišče, v katerem bodo prej ali slej pognali novo napravo za izkrcavanje banan neposredno z ladij v za to pripravljeno skladišče, se utegne uspešno udeležiti konkurence v trgovini z bananami, ki se vrši preko Jadrana iz držav dobaviteljic v razna tržišča srednje Evrope. Kakor znano, do naša ta trgovina precej zaslužka, -ker gre za visokov-redno blago, seveda pa se mora izvažati s primemo hitrostjo in ob podpori primerno opremljenih trgovinskih podjetij, bank in plovnih družb ter zavarovalnic mednarodnega pomena. Glede na razvoj, ki ga trgovina z bananami lahko zavza-
me na našem področju, in na pri-ikajšnjega
činstvo. Dokončen program predstav še ni izdelan, vendar pa na sejmu zagotavljajo, da bo tudi letos pester in vestransko zanimiv
Deželni predstavniki pri ministru Guiju
Včeraj je minister za javno vzgojo Gui sprejel predstavnike dežele Furlanije - Julijske krajine predsednika dr. Berzantija, odbornika za šolstvo in prosveto Vicaria, rektorja tržaške univerze dr. Or i gona in druge, ki so mu predočili položaj kar zadeva napovedano ustanovitev novih fakultet tržaškega vseučilišča (predvsem višje pedagoške šole) v Vidmu. Minister Gui je deželnim predstavnikom zagotovil, da se bo zavzel za vsestransko rešitev vprašanj višješolske izobrazbe na področju Furlanije-Julij-ske krajine.
uro, so jih aretirali žandarji. Avstrijske policijske oblasti so aretirance pospremile v Innsbruck, od koder jih bodo po opravljenih formalnostih pod nadzorstvom odpravili na kvesturo v Benetke.
Glavni delež pri preiskavi o roparskem dejanju imajo brez dvoma tržaški policisti letečega oddelka in karabinjerji, katerim je uspelo, da so na podlagi malenkostnih znakov prišli na sled zlikovcem in jih identificirali. Agenti v Trstu so upali, da bodo roparje aretirali že minulo noč na našem področju, ko pa so izvedeli, da je Gianella v neki garaži v Ul. Rapicio vzel v najem avto in lastnika naprosil tudi
za snežne verige, so bili prepričani, da se je četverica umaknila v
Selvo di Cadore, ali šla celo dalje. Dejstva so pokazala, da so imeli tržaški policisti prav in prav njim
gre zasluga, da se je iskanje osum. ljencev zaključilo v tako kratkem
času
Kot smo poročali včeraj, so se zlikovci za svoj podvig poslužili dveh vozil. V Fossalto so se odpeljali v avtofurgonu fiat 600 T TS 66020, na katerega so natovorili vespo belo-rdeče barve z evidenčno tablico TS 29994. Avtofurgon so pustili nekaj kilometrov pred Fossalto in dva, Gianella in Balestrucci, sta se na vespi odpeljala pred hranilnico.
Očividci so opazili mladeniče in vozila ter si zapomnili evidenčne tablice, toda izkazalo se je, da je bila pravilna samo številka tablice avtomobila, tablica vespe pa se je za malenkost razlikovala od prave. Policija je v Trstu začela iskati ve. spo z evidenčno tablico TS 20994, niso pa našli belo-rdeče vespe, temveč motor črne barve, katerega lastnik ni imel nobenega opravka z
ropom.
Medtem so karabinjerji v Ul. Ba-iamonti našli avtofurgon. Pri pregledu avta so v notranjosti našli vetrobran za skuter in prav to je pomagalo agentom letečega oddelka, da so našli vespo TS 29994 v neki garaži v Ul. sv. Frančiška. Vespa je bila brez vetrobrana, najdeni v avtofurgonu, pa se je točno prilegal vozilu. Ni bilo nobenega dvoma. Od najdbe yozil pa do izsleditve lastnikov ,in seveda osumljencev, je pot bila zelo kratka.
Avtofurgon je bil last 31-letnega Gioacchina TJiannelle iz Ul. Negrel-
Roberto Giannella
I
Dne 27. t. m. v Kulturnem domu
policije in priti do avstrijske meje.
Roparji niso bili več varni, tega so se dobro zavedali, zato so poskusili beg, ker imajo baje na vesti več roparskih dejanj. Policisti morajo še preveriti, kaj je resnice na tem, toda vse kaže, da sta G.a-nella in Balestrucci sodelovala tudi pri ropih v Aiellu, Moglianu Venetu in drugod. Zvedelo se je celo, da so se zlikovci šaljivo na-zivali ((torkova tolpa«, ker so vse rope izvršili v torkih. Kaj je resnice na tem, bo moral ugotoviti leteči oddelek policije iz Benetke, katerega vodja dr. Lupoli se je predvčerajšnjim mudil v Trstu zaradi koordinacije preiskave.
OPERNE
ARIJE
i::::::
I
prvaki ljubljanske Opere
sle, ker je pomagal očetu pri trgovanju. Vespa pa je pripadala Ba-lestruccijevi sorodnici, ki je mladeniču večkrat posojala vozilo. A-genti so bili torej na dobri poti, še posebno ko so izvedeli, da sta bodisi Gianella, bodisi Balestrucci že od torka izginila z doma.
Prišlo je torej na dan, da se je Gianella v torek dopoldne z omenjenim avtofurgonom odpeljal v Tržič zaradi poslov. Vrnil se je v Trst okrog 13. ure in takoj spet odšel redoč, da mora k mehaniku, ob 18. uri presenetili karabinjerji in jo vprašali, ali se je njen mož ponesrečil pri prometni nesreči. Uro kasneje je Gianella telefoniral in žena mu je povedala o obisku. Gianella se je nekaj minut kasneje vrnil domov, toda takoj je spet odšel rekoč, da mora h mehaniku. Telefoniral je dve uri kasneje in pomiril ženo s tem, da ji je obljubil, da se kmalu vrne. Toda Gianella se ni vrnil domov in ni ga bilo več na spregled. Zdi se, da je šel v Ul. G. Reni, kjer stanuje njegova mati, ki je tedaj že spala, nekaj vzel v stanovanju in se oddaljil. Z ukradenim avtom se je odpeljal v Miramarski drevored in vozilo zapustil pred stavbo štev. 4, kjer se je baje srečal z Bale-struccijem. Skupno sta šla v Ul. Rapiccio in vzela v najem fiat 600. Gianelliju in Balestrucciju se je potem verjetno pridružil tudi Piccolo in odločili so se, da se odpeljejo v Selvo di Cadore k Piccolovi materi, kjer naj bi premislili, kaj se da napraviti. Ni še točno ugotovljeno, kje žb'se'roparji srečali s pajdašem Castagno, morda je že v Trstu stopil v avto, mogoče pa
Gioacchina uiannelie iz ui. ivegrei- v usvu stupii v	““s"- *r
li 24/1, toda lastnik je zelo malo . je, da so ga pobrali kje po po.i. rabil avto, uporabljal pa ga nje- Štirim ((tržaškim« roparjem je u-gov brat Roberto za trgovske po-i spelo, izogniti se cestnim blokom
IZPRED TRŽAŠKEGA POROTNEGA SODIŠČA
Različna mnenja glede ure smrti umorjenega Giuseppa Pietrobona
Roparska tolpa Je pri svojem begu vzela s seboj oropani denar. Ko so avstrijski žandarji aretirali Gianello, Balestruccija, Castagno in Piccola, ki sta brez dvoma sodelovala pri ropu, so jim zaplenili 4 milijone in 461 tisoč lir, torej skoraj celotni znesek ropa. Včeraj okrog poldne pa so ob meji pri Brenerju na italijanski strani, našli zapuščeni fiat 600, ki ga je Gia-nella v Trstu vzel v najem.
Prosvetno društvo Ivan Cankar priredi danes, 11. t. m. ob 20.45 PROSLAVO 8. MARCA, PRAZNIKA ŽENA.
Vljudno vabljeni člani in prijatelji društva!
Slikanice «Zagreb filma» v Novinarskem krožku
V Novinarskem krožku so včeraj predvajali nekaj filmov proizvodnje «Zagreb film». Pred pričetkom je predsednik Univerzitetnega Ulmskega krožka, ki je organiziral celotno gostovanje z zagrebškimi filmi, pozdravil navzoče ter še zlasti predstavnike «Zagreb filma». Potem ko so pokazali filme Bumerang. Pri fotografu, Igra ter Mala kronika sta dr. Kolman in režiser Vatroslav Mimica odgovorila na nekatera vprašanja. Tako smo n .pr. izvedeli, da gredo te filmske slikanice v okrog 40 držav, največ pa v Nemčijo in nekatere nordijske države, pa tudi v Ameriko. Seveda pa se ti Hlmi vrte predvsem v klubih in združenjih, ki se ukvarjajo s filmom. Pozneje so prišli na vrsto še filmi: Krava na meji, Sagrenova koža, Piccolo in Inšpektor se je vrnil domov. Na gledalce so napravili filmi zelo povoljen vtis.
VERDI
Nadaljuje se pri Blagajni gledališča prodaja vstopnic za prvo predstavo Straussove opere «Arabella». ki bo v soboto, 12. tm. ob 20.30 z* red A v parterju in ložah ter za reo C na galerijah in balkonih. Opero, ki je bila v Trstu uprizorjena samo enkrat leta 1937, bo dirigiral Mein-hard von Z ali in g er, izvedena pa bo v nemškem izvirniku. Nastopili bodo nemški pevci: Melitta Mussely, Rajmond Wolansky, Hanna Ludvvig itd.
Zasliševanje 54 prič, ki se je začelo včeraj, bo trajalo precej časa
pravljenost tukajšnjega poslovnega sveta, da uskoči v mednarodno trgovino z žlašitnim sadežem je vodstvo velesejma vključilo v program letoinjih prireditev I. srečanje o proizvodnji in trgovini z bananami, ki bo 29. junija in katerega se bodo udeležili predstavniki najvažnejših držav dobaviteljic, domačih in tujih družb za uvoz in izvoz banan ter predstavniki tvrdk, ki skrbijo za skladiščenje, dozorevanje, prevažanje, zavarovanje trgovine in distribucijo banan. Na tem srečanju bodo vzeli v pretres najvažnejša vprašanja, ki zadevajo trgovino in tehnično opravljanje z žlahtnim sadežem, s posebnim poudarkom na proučitev italijanskega tržišča leto in pol po tem, ko je prenehal držav ni monopol in ko se je zač sil tudi skozi Trst razvijati trgovina z bananami proti notranjosti države in v srednjo Evropo. V okviru teh prizadevanj bodo letos organizirali tudi manjšo razstavo oa-nan in prodajni kiosk.
V okviru splošnega sejma, at bo kakor vsako leto od 21 junna do 5. julija, bodo končno organizatorji poškrbeli tudi za primerno število predstav za široko ob-
Včeraj zjutraj se Je pred tržaškim porotnim sodiščem (predsednik Rossi, prisedni sodnik Lugabue, tožilec Ballarini, zapisnikar Strip-poli, obramba Ghezzi) nadaljevala obravnava proti Giovanniju Pietro-bonu iz Ul. Molino a vento 70, ki je obtožen, da je v noči med 18. In 19. decembrom 1963 umoril svojega brata Giuseppa «Pina».
Na včerajšnji obravnavi se je začelo zasliševanje prič. Sodniki, novinarji in občinstvo so seveda z največjim zanimanjem pričakovali pričevanje profesorja Niccolinija, ki je policijski zdravniški izvedenec in ki je svoj čas, se pravi en dan po umoru in pozneje, pregledal truplo umorjenega. Pred profesorjem Nlccolinijem pa so pričevale včeraj razne druge osebe, in sicer Giorgio De Radio in njegova mati Carolina, ki je baje svoj čas živela nekaj časa skupaj s pokojnim Giuseppom. Zvedelo se je ob tej priliki, da je baje hotel Giuseppe Pietrobon posinoviti Giorgia. Pričevanje matere in sina pa ni prineslo kakih posebnih novosti. Njima je sledil gostilničar Livio Colle, ki Je izjavil, da ni opazil, če je kateri izmed bratov nosil volneno ovratno ruto. Gostilničar Quiri-no Dovir, lastnik gostilne «Risor-ta» v Istrski ulici (blizu kina Moderno) Je dejal, da je videl Giuseppa okoli 19.30. Pokojnik Je tedaj večerjal v gostilni in pojedel poln krožnik fižola in testenin. Sledilo je pričevanje Armanda Giglia, ki pa ni bil prisoten. Sodniki so prečitali zapisnik njegovih izjav policijskim oblastem in drugim preiskovalnim organom. Njegovo pričevanje ni bistveno važno.
Sledilo Je nato pričevanje prof. Niccolinija in zdravnika Serre, ki nastopa kot izvedenec obtožene stranke, se pravi Giovannija Pietrobona. Dr. Nioolini je povedal, da Je opravil pregled trupla pokojnega Giuseppa med 15 in 16. uro 19. decembra 1963, Tedaj Je menil ,da je morala smrt nastopiti med 6. in 7 uro zjutraj. Pri tem pregledu je ugotovil, da je Giuseppe umrl zaradi globokega uboda noža v srce, ki mu Je istočasno prerezal tudi glavno odvodno žilo. Pozneje je isti policijski zdravnik izvršil na zahtevo preiskovalnega sodnika tudi obdukcijo trupla. Pri obdukciji je ugotovil v želodcu ostanke hrane (testenine in fižol), ki jih je po njegovem mnenju pokojnik zaužil štiri ali pet ur pred smrtjo.
Pričevanje dr. Niccolinija lahko posnamemo z naslednjimi ugotovitvami. Na podlagi prvega bežnega pregleda trupla je policijski zdravnik menil, da je smrt nastopila okoli 6. ali 7. ure zjutraj. Po obdukciji telesa pa je spremenil to mnenje ter izjavil, da je morda nastopila okoli ene ure po polnoči, Na podlagi pregleda krvnih hipo-
statskih madežev pa Je menil, da je smrt mogoče nastopila okoli polnoči.
Kar se tiče krvnih madežev, ki so Jih našli na obtoženčevi obleki, pa je zdravnik menil, da so zanesljivo človeškega izvora samo tisti, ki so jih našli v hlačnem žepu. Dr. Niccolini je še pripomnil, da sta utegnili mali rani na obtoženčevi dlani krvaveti. Tako se zdi, da ne obstajajo absolutno zanesljivi dokazi, da si je Giovanni omadeževal obleko s krvjo svojega brata.
Takoj nato Je spregovoril dr. Serra, ki je trdil, da je smrt nastopila pred polnočjo 18. decembra. Izvedenec je poudaril, da potrebuje želodec od 4 do 5 ur da prebavi sočivje. Ker pa Je policijski zdravnik ugotovil v želodcu še dobro ohranjene ostanke fižola, pomeni, da je morala smrt nastopiti precej časa prej. Zdravnik Serra je nadalje trdil, da je zadal smrtni udarec moški, ki Je bil zelo spreten, odločen in popolnoma priseben. Dr. Niccolini je zavrnil te izjave ter trdil, da lahko tudi pijanec in šibak človek ubije nekoga z enim samim zamahom.
Na popoldanskem zasedanju je pričevala Giustlna Tedesco vd. Pra-sel, ki stanuje pod sobo, kjer je živel Giuseppe. Ženska je izjavila že prej, da je v določenem trenutku slišala korake moškega, ki je verjetno šepal. Slišala je tudi padec na tla. Toda te njene izjave se nanašajo verjetno na uro, ki je bila še precej oddaljena od trenutka smrti.
Sledila so pričevanja Giovannija Montatoreja, ki ni mogel povedati nič kaj koristnega. Sodniki so nato prečitali izjave Vittoria Di Lernie, ki ni prišel pričevat. Pričevat ni prišel tudi Francesco B:az-zati. Ker pa je zagovornik Ghezzi menil, da je njegovo pričevanje bistvenega pomena, so sklenili, da ga bodo ponovno pozvali. Prav tako ni prišel pričevat Angelo Sirorti (znani soobtoženec na procesu proti Indelicatu), ki je sedaj v kaznilnici San Gemignano v Toskani.
Sledila so še pričevanja Flavia Tomasinija, lastnika gostilne v Ul. Giuliani in Flavia Segnanija, ki sta potrdila, da je bil Giuseppe v gostilni od 23. do 24. ure.
dikalni organizaciji obvestili tudi krajevne oblasti in zahtevali takojšnje sklicanje sestanka pri deželnem uradu za delo. Za enotno nadaljevanje sindikalne akcije sklicujeta sindikata za danes ob 12.30 skupščino vseh nameščencev podjetja v Ul. Pondares 8.
Skupščina nameščencev podjetja Mitri-Parrucchc
Sindikalni organizaciji CGIL, FILA-FIOT in Delavska zbornica, sindikati oblačilne stroke, sta imeli po svojih predstavnikih v sredo razgovor z lastniki lasuljarskega podjetja MITRI - Parrucche, s katerimi sta razpravljali o nevarnosti izgube zaposlitve, ki grozi nameščencem, O tej nevarnosti sta sin-
2 V ponedeljek, 14. t.m. ob 19. uri
bo I. vsedržavni kongres združenja higiensko-prehrambenih in sanitarnih tehnikov (ATIS) v salonu hotela Jolly, Corso Cavour 9.
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 10. marca 1966 se Je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 12 oseb.
UMRLI SO: 74-letna Margherlta Ul-mano por. Svochel, 7 0-1 c t n a Mana Pilipovic, 64-Ietna Alba Romanin por. Andrigo, 68-letni Luigl Sosič, 71-letm Mario Škerl, 65-letna Maria Rossetti por. Costa, 7(Wetnl Alberto Bercetti, 78-letni Carlo Degrassi, 84-letna Paola DelFOste vd. Blanchi, 78-letna Ca-terina lelasic vd. Lucano. 81-letna Anna Laubettch por. Bonifacio. Maria Cristina Grafitu, stara dva me-
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do IS. ure)
Biasoletto, Ul. Roma 16, Ceritauro, Ul. Rossetti 33, Alta Madonna del Mare. Largo Piave 2, Sant’Anna, Erta di S Anna 10.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 1.30)
Davanzo, Ul. Berninl 4, Godina, Al-1’IGEA, Ul. Ginnastica 6. Al Lloyd, Ul. Orologio 6. Ul. Dlaz 2. Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan).
LADJE V PRISTANIŠČU Brennero. Bernina, L. Lauro, U. Vivaldi. Cellina, Tideo Salaria. Sai-pa II. Spuma (It.); Velaluka, Zlarln (Jug.); Meena (ZAR); Blllle, Tavros, S. Maris II (Gr.); Tigrito (Hound.); Ferax (Pa.): Z. Szczecinska (Po.); D. Eagle (Lt.); Marlene (Liban ); Tennyson (VB); F. Angleterre (Fr,).
Slovensko gledališče v Trstu
V KULTURNEM DOMU
Danes, 11. marca ob 21. uri (sindikalni abonma) v soboto, 12. marca ob 21. uri (abonma za okolico) v nedeljo, 13. marca ob 16. uri (abonma nedeljski popoldanski)
JOSIP TAVČAR
Mrtvi kanarček
Tragična fantazija v dveh delih Režija in scena: JOŽE BABIC Glasba: PAVLE MERKU’ Leopold: S. Starešinič, Rafael; A. Milič, Simeon:	J. Lukeš,
Valerija: L. Kozlovičeva, Mira: M. Sardočeva, Ida: M. Caha-rija, Liza: Z. Rodoškova. Krstna predstava
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265.
Odhodi avtobusov za okoliški abonma 12.3.1966
Avtobus štev. 1: Praprot 20.00, Mavhinje 20.05, Sesljan 20.10, Nabrežina 20.20, Sv. Križ 20.25. Avtobus štev. 2: Tabor 20.05, Col 20.10, Repen 20.15, Prosek 20.30, Kontovel 20.30.
Prednost na sedeže na avtobusih imajo abonenti.
V nedeljo, 13. t. m. ob 16. url v prosvetni dvorani na Opčinah
Samuel Beckett
ČAKAJOČ NA GODOTA
Dramska skupina PD «Ivan Cankar«
priredi
v soboto, 12. t. m. ob 21. uri v ljudskem domu v Trebčah
komedijo v treh dejanjih
NI RES... PA LE VERJAMEM
PROSVETNO DRUŠTVO ((IGO GRUDEN« NABREŽINA
Občni zbor Prosvetnega društva «Igo Gruden« iz Nabrežine bo v nedeljo, dne 13. t.m. ob 10. uri v društvenih prostorih.
Vabljeni k številni udeležbi.
Nazionale 16.0 ((Missione Caracas«. Eastmancolor. Rod Carter, Saro Urzi, Mirelle Manni.
Arcobaleno 16.00 «AO 77 sfida ai ki -lers«. Tecnnicolor. Richard Harrl-son.
Excelsior 15.00 «Io, io, io .. . e gH a-ltri«. VValter Cbiari, Silvana Man-gano, Nino Manfredi, Gina Lollo-brigida.
Fenice 15.30 «Jaguar . . . professione spia«. Ray Danton, Pascale Petit.
Eden 16.00 (dl volo della Fenice« Barve De Luxe. James Stewart m Ernest Borgnine.
Grattacielo 16.00 «La spia che vetrne dalI’Owest». Sean F!ynn. Prepovedano mladini.
Alabarda 16.30 «L'ultima caccia«. Co-lorscope. Stevvart Granger, Debra Paget.
Filodrammatico 16.00 «A 009 missione Hong Kong«. Colorscope. Stevvart, Granger, Rosanna Schiaffino.
Aurora 16.00 «Adios Gringo«.
Cristallo 15.30 «Signore e signori« Virna Lisi, Franco Fabrizi. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Garibaldi 16.30 «RWa la figlia ameri-cana«. Rita Pavone, Toto, FabriziO Capucci.
Capitol 15.00 S tehniko Todd AO 70 mm «Quei temerari sulle macchine vbianti«. Barve De Luxe, Alberto Sordi, Sarah M-iles.
Impero 16.00 «Vaghe stelle delFOrsa Maggiore«. — Prepovedano mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 15.30 «Le avventure e gtli amorl di Moll Flanders«. Te-chnicolor. Kim Novak. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «M;irage». Gregory Pečk, Diane Baker. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Astra 16.00 «Attacco in Normandia«.
Astoria 16.30 «Mondo balordo«. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «Agente 077 dalFOrien-te con furore«. Ken Clark.
Abbazia 16.00, 18.45. 21.30 «11 grande paese« Technlcolor. Gregory Pečk. Jean Simmons, Charlton Heston.
Razna obvestila
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU vabi vse svoje člane na
REDNI OBČNI ZBOR ki bo v petek, 25. t. m. v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9, ob 20.30 s sledečim dnevnim redom:
1.	poročila,
2.	sprememba pravilnika,
3.	razno,
4.	volitve
Odbor
• • •
RAZNA OBVESTILA Pogrebno društvo v Rojanu vabi člane na svoj 75. redni občni zbor, ki bo v nedeljo, dne 13. marca 1966 ob 9. uri v društvenih prostorih.
• • •
PRAZNIK 8. MARCA
V soboto, 12. t.m. ob 20. uri bo pri Sv. Barbari proslava praznika žena. Govorila bo tov. Jole Burlo.
Ob priliki mednarodnih skokov >■ proslave 30-letnice skakalnice v Planici priredi SPDT 27. marca Izlet v PlaDtco. Vpisovanje v Ul. Geppa 9 vključno do 19. marca t.l.
Na Jožetovo, v soboto 19. tm. priredi mladina PD «1. Cankar« enodnevni Izlet k Bohinjskemu jezeru, ter na željo, smučarski Izlet na Vogel. Izleta se bodo udeležiti tudi člani orkestra «Mods». Vpisovanje vsak dan od 18,30 do 20. ure v društvenih prostorih. Ul, Montecchl 6 vključno do 13. tm.
Mali oglasi
47-LETNI SLOVENEC, kanadski državljan, po poklicu avtomehanik, finančno dobro stoječ, želi spoznati 30- do 42-)etno dekle ali vdovo » svojo hišo ali s koščkom zemljišč3 v okolici Trsta ali Gorice, ker bi se rad preselil. Naslov dobile na upravi lista v Ulici S. Francesco 20.
"leden.
knjige,
IZREDNI POPUSTI
OD 10 DO 50 ODSTOTKOV PRI CENI VSEH SLOVENSKIH KNJIG RAZEN ŠOLSKIH
OD 7. DO 12. MARCA 1966
TRŽAŠKA KNJIGARNA - UL. SV. FRANČIŠKA, 20 - TELEFON 61-792
VABIMO VAS NA NEOBVEZEN OGLED KNJIG, KI JIH IMAMO V ZALOGI


POZITIVNI ODMEVI NEDAVNEGA VATIKANSKEGA KONCILA
Trenja med cerkvenimi krogi v ZDA: «novi vab proti vojni v Vietnamu
Protesti profesorjev na katoliški univerzi - Demonstracije bogoslovcev - Primer patra Berrigana - Spellman «zavira» - Primer mladega duhovnika DuBaya
Kardinal Spellman, newyorški nadškof, ki slovi tudi kot primas katoliške cerkve v ZDA, je znan po svojem odporu proti «novemu valu«, proti idejam pokojnega papeža Janeza XXIII. in proti sedanji politiki Pavla VI. Čeprav na koncilu v Rimu ni prevzemal besede, je vplival in «zaviral» iz ozadja, stoječ ob kardinalu Otta-vianiju, starem članu kurije, ki vodi konservativno strujo.
Toda ob njem ni ves ameriški episkopat, posebno pa ni z njim nižje ameriško duhovništvo. Ne da se to šele čuti, pač pa je trenje med duhovščino ZDA tudi očitno. Priča smo tudi pojavom, ki bi si jih pred letom ali dvema ne mogli niti zamisliti. Ne gre le za sprejemanje ali odklanjanje novih dojemanj, ne gre le za spor dveh struj, dveh tokov, pač pa gre za določen liberalizem, odnosno za bolj svobodno obnašanje duhovnikov.
Prejšnje toge discipline tako rekoč ni več. Ameriški duhovniki v praksi izvajajo določeno demokratizacijo v sami Cerkvi, o čemer se je toliko govorilo tudi na rimskem Vesoljnem cerkvenem zboru.
Kardinala Spellmana pa posebno moti vpliv papeževih pobud za mir v Vietnamu, vpliv, ki se odraža nad duhovščino in verniki v ZDA. Spellman temu vplivu ne nasprotuje samo kot vojaški vikar ameriške armade, pač pa tudi zato, ker je po svojem osebnem prepričanju na strani politike predsednika Johnsona.
Da bi to potrdil, je pred nedavnim odšel tudi v Južni Vietnam, da bi tam «hrabril» ameriško vojsko. Na kakšnem stališču je, se vidi tudi po njegovem obnašanju nasproti nekaterim duhovnikom, ki so se potegnili za dosego vietnamskega miru v smislu papeževih teženj. Kako je glede tega in kdo je na tej ali oni strani, se vidi iz vrste pomembnih dogodkov.
V začetku januarja je stopilo v akcijo okoli 200 profesorjev najbolj uglednega ameriškega katoliškega vseučilišča «St. John Uni-versity» v New Yorku. To pa zaradi tega, ker je bilo 30 profesorjev primoranih podati ostavko. Nekateri med njimi, kot n.pr. msgr. John Clancy, bivši član vatikanskega državnega tajništva, so javno nastopali proti vojni v Vietnamu.
Prišlo je tudi do stavke profesorjev tega vseučilišča. Stopili so na Ulico s protestnimi transparenti. Zahtevali so vrnitev v službo vseh profesorjev in pogodbeno zaposlitev in spoštovanje pogodb. Zahtevali so spoštovanje načela o akademski svobodi. Posebno poslednja zahteva je bila najbolj važna: odpor proti tradicionalnim patema-lističnim odnosom cerkvene hierarhije do nižjega duhovništva in proti togi disciplini brez možnosti ugovora. Bila je to akcija tudi za svobodno izražanje o vietnamski vojni, naperjena pa je bila neposredno na naslov kardinala Spellmana.
Poseben vihar je Spellman dvignil s svojim ravnanjem z jezuitom patrom Danielom J. Berriganom, ki je imel predavanje o ameriški politiki v Vietnamu in pri tem poudarjal odgovornost Johnsonove administracije. Pater Berrigan je bil profesor Davida Millerja, študenta, ki je javno v znak protesta raztrgal pozivnico za vojno v Vietnamu. To dejanje visokošolca Millerja so tolmačili kot plod Berri-ganovega vpliva. Pater Berrigan pa je ciljal tudi na samega Spellmana zaradi njegovega pritiska na nižjo duhovščino, še posebej na profesorje že omenjenega vseučilišča St. John University.
Ugledni jezuit, pisatelj, pesnik, Urednik revije «Jesuit Mission« pater Berrigan pa je bil tudi eden od dveh predsednikov «Medkonfe-sionalnega odbora duhovnikov za Vietnam«. Kardinalu Spellmanu verjetno ni ugajalo niti to, da se v akciji za mir v Vietnamu katoliški duhovniki povezujejo v isti odbor s protestantskimi duhovniki To bi sicer bilo v duhu vatikanskega koncila in novega ekumenizma, ni pa pogodu konservativcem Vse to je bil razlog, da je kardinal Spellman v vsej naglici poslal patra Berrigana v Južno Ameriko in to še za daljšo dobo.
O primeru patra Berrigana se v ZDA veliko razpravlja. Katoliški listi «The National Catholic Reporter«, «Ave Maria« in «Com-monwealth» pišejo na način, ki vsekakor ne koristi prestižu kardinala Spellmana. 1700 katoliških osebnosti je podpisalo tudi «odprto pismo«, naslovljeno na «Inštitut za svobodo Cerkve«, Spellmana in na ameriški jezuitski red. Protestiralo je tudi 50 bogoslovcev katoliškega vseučilišča Fordham v New Yorku. Bogoslovci so demonstrirali pred nadškofovo rezidenco s transparenti «Poštenost v Cerkvi«, «Izgnanstvo in nasilje sta sredstvi totalitarizma« in «Tudi sv. Pavel je bil upornik«.
Spellmanov pritisk je prizadel še nekaj drugih duhovnikov. Dva jezuita, pater Kasting in pater Kilfoyle, sta bila prisiljena k molku in vsak iz drugačnih razlogov.
Toda v zadnjih mesecih je bilo več posegov in disciplinskih nastopov cerkvene hierarhije (Spellmana in nekaterih drugih škofov) tudi zaradi protirasistlčnih nastopov duhovnikov. Morali so se u-makniti iz tovrstne Javne dejav-
nosti pater Biren, pater Groppi, pater Philip Berrigan (brat že omenjenega Daniela Berrigana) itd. Ker pa so se začeli oglašati tudi glede določenih socialnih problemov, so bili kaznovani tudi patri Kemuy, Mullaney, Lucas, Meagher in še mnogi drugi.
V zadnjih dneh je v središču pozornosti tudi mladi kalifornijski duhovnik William DuBay, star 31 let. O njem se je začelo v javnosti govoriti v času, ko je nastopil proti nadškofu v Los Angelesu, kardinalu Mclntyreu in pismeno zahteval od papeža Pavla VI., naj tega nadškofa odstrani s sedanjega položaja, ker je rasist.
DuBay je bil doslej kaplan v bolnišnici «Santa Monica«. Imel je precej težav in nevšečnosti, ker so ga pogosto premeščali. Sedaj je povzročil težave in zgražanje na eni strani, na drugi pa tudi zadovoljstvo mnogih, ker je ustanovil sindikat duhovnikov, odnosno «American Federation of Priests«.
Zamisel je zanimiva. DuBay se bori za osnovne interese svojega stanu, da bi namreč vsem 58.000 ameriškim duhovnikom zagotovili pogodbeno varnost in osnovne socialne pravice, da bi duhovniki ne bili več odvisni od samovolje cerkvene hierarhije, da bi ne bilo ogroženo njihovo človeško dostojanstvo, to se pravi, da bi jih nihče ne mogel prisiliti k molku z grožnjo odpovedi zaposlitve. Za kardinala v Los Angelesu, verjetno pa tudi za nekatere druge, je to že pravi upor.
Kardinal Mclntyre je DuBaya najprej premestil in ga postaji pod kontrolo msgr. Flahertyja, župnika v Santa Monici, vendar se DuBay ni hotel pokoriti. Zato je bil suspendiran «a divinis«, kar pomeni, da ne more več vršiti svojih duhovniških funkcij. Do tega je prišlo, ko je DuBay odklonil tri pogoje, ki mu jih je bil postavil kardinal. Ti trije pogoji so bili naslednji: da preneha z nasprotovanjem politiki nadškofije;
l da ne drži več javnih govorov; da vsak svoj pisani tekst predhodno predloži v cenzuro nadškofijski kuriji. Mladi DuBay je odgovoril, da je to nasilje nad njegovo zavestjo in da pogojev ne sprejme.
DuBay se je obrnil celo na samega papeža Pavla VI., od katerega zahteva, naj bi ga postavili pred cerkveno sodišče. V kolikor bi se njegova zahteva proti samovolji kardinala Mclntyrea odbila, se bo branil pred ameriškim sodiščem.
Komentarji o DuBayu so različni. Mnogi omenjajo njegovo ek-saltiranost, njegovo bučnost. Vendar mnogi najdejo v njegovem primeru tudi vpliv «novega vala«. Nižje duhovništvo vedno bolj izraža težnjo, da bi se osvobodilo discipline brez slepe pokornosti. Samo ob sebi se razume, da do tega ne more priti brez trenja, brez pogostih sporov med starim in novim.
I. MIHOVILOVIC

~ -*s
Motiv iz Fesa, maroškega mesta, ki ga imajo tudi za zibelko islamske kulture	(Foto M. Magajna)
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiu
ŠTUDIJA PROFESORJEV MEZZENE IN POLDINIJA O NAŠEM KRASU
Naj bi se v prid skupnosti obvarovalo
BLIŽNJI AMERIŠKI VESOLJSKI NAČRTI
Prihodnji poskus s kabino «Gemini»: štiri priključitve
V načrtu «Apolon» ne bo prišlo do sprememb
WASHINGTON, 10. — Ce bo šlo vse po programu, bosta v torek 15. t. m. ob 17.30 po srednjeevropskem času z oporišča Cape Kennedy s kabino «Gemini 8» poletela na krožno pot okoli Zemlje ameriška kozmonavta Neil Armstrong in Dave Scott. Njuno kroženje okoli Zemlje bo trajalo tri dni. Osnovna naloga tega poleta bodo štirje poskusi priključitve kabine «Gemini 8» in rakete «Agena», ki jo bodo istega dne poldrugo uro prej izstrelili z istega oporišča.
Prvi poskus priključitve bo že istega dne ob 23.15 na razdalji kakih 300 kilometrov od Zemlje. Naslednjega dne ob 14.21 bo, če bo šlo vse v redu, Dave Scott stopil iz kapsule in bo ostal v brezzračnem prostoru 2 uri 40 minut. Medtem pa bo njegov kolega Armstrong osvobodil svojo kapsulo od rakete «Agena», ki bo medtem speta z njo s kavlji. Nato bo Armstrong svojo kapsulo oddaljil od «Agene» za kakih 20 metrov in tako bosta oba vesoljska predmeta nekaj časa letela v bližini drug poleg drugega. Sledilo bo nato približanje Scottu, ki se bo vrnil k svojemu kolegu Armstrongu in poskusil nadaljnje tri pripojitve kabine «Gemi-ni 8» z «Ageno». Doslej niso niti Američani niti Sovjeti napravili tega poskusa.
Nadaljnja novost tega poskusa, ki ga imajo v programu Američani, je ta, da bo «Agena» po uspelem podvigu ostala na krožni poti «v rezervi« in bo morda služila pri nadaljnjem poskusu z «Gemini 9», ki jo bodo poslali na krožno pot — po sedanjem načrtu — v maju.
Ameriška vesoljska ustanova NASA je najavila, da bodo svojo prvo krožno pot okoli Zemlje s kabino s posadko treh mož napravili že med letošnjim letom in sicer s kabino vrste «Apollon», katere končni cilj je, da pripelje ameriškega kozmonavta na Luno. To je povedal dr. Joseph Shea na razgovoru z novinarji, ko Jim je pojasnjeval uspehe prvega poskusa z vesoljsko ladjo «Apolon» od 26. februarja letos.
Prvi poskus treh astronavtov, ki jih še niso določili, bi se mogel izvesti v jeseni s četrtim poskusom rakete ((Saturn 1 B». Vse pa bo odvisno od uspeha ali neuspeha prejšnjih poskusov s ((Saturnom 1 B», katerega prvi je predviden od začetka julija do konca
septembra. Eno izmed vesoljskih ladij «Apolon», vendar brez posadke, bodo z oporišča Cape Ken-nedy izstrelili V suorbitalno pot, ki se bo končala nekje na Tihem oceanu, ko bo vesoljska ladja opravila malone celotno krožno pot okoli Zemlje. Naslednji poskus s ((Saturnom 1 B» bodo napravili brez kabine, da bi poskusili »obnašanje« rakete s tekočim gorivom v višjih Stadijih, torej v pogojih breztežnosti. Načelnik NASA je poudaril, da so vsi dosedanji poskusi z raketo ((Saturn 1 B» dali dobre rezultate in da zato lahko brez obotavljanja preidejo na nadaljnje izvajanje programa ((Apolon«. Dodal pa je, da se je pojavilo nekaj problemov v zvezi s pritiskom v komorah za gorivo vendar pa da ni šlo pri tem za večje težave.
Z vesoljskimi ladjami vrste «A-polon« nameravajo Američani preizkusiti vse, kar je potrebno, da bi mogli poslati človeka na Luno. Ce se bo vse razvijalo po določenem načrtu, Američani upajo, da bo prvi ameriški astronavt prispel na Luno leta 1968, vendar pa tedaj ne bodo uporabljali več raketo «Satum 1 B», pač pa raketo velikanko ((Saturn 5».
naše naravno bogastvo
Naravni pojavi, ki predstavljajo izključno posebnost jugovzhodne Evrope in Balkana - Prilagajanje človeka svojemu okolju je razvidno tudi iz tipa naselij - Proučevanje raznih kraških «ekosistemov» in razdelitev ozemlja na sedem področij
Miii tofekl Spet kratka krila
• i	•	*	••	•	__
in kar je z njimi v zvezi
Paziti moramo, da nas izbira in mera ne osmešita
(Nadaljevanje in konec)
Kozmonavt V. Komarov našel sina Line Komarove
WEISSENBURG (Bavarska), 10. — Sovjetski kozmonavt Vladimir Komarov, pilot vesoljske kabine «Voshod», je v pismu Lini Ko-marovi, vdovi nekega ruskega častnika, ki nosi njegovo ime, živi pa v Weissenburgu na Bavarskem, sporočil, da je pogrešila, ko je v njegovih fotografijah, ki so bile objavljene oktobra 11164, videla svojega sina, o katerem že dolgo let ni imela nobene vesti. Vladimir Komarov je vdovi ruskega častnika v Weissenburgu tudi sporočil, da je o tej pomoti zvedel iz nekega časopisa, da pa ji je hkrati resnično našel sina, ki živi nekje v Sovjetski zvezi. Od tedaj Lina Komarova, ki je po rodu Nemka, dobiva več pisem od svojega sina, ki jo je tudi povabil, naj pride v Sovjetsko zvezo.
Tržaški Kras, a še posebno tisti njegov del, ki leži neposredno nad Tržaškim zalivom, združuje v svojih geomorfoloških pojavih površine in podzemlja V6e najbolj značilne aspekte Krasa, a ti so v okviru geologije celo omogočili rojstvo neke nove, samostojne panoge, «karsologije», ki je po njih povzela tudi svoje ime. Geografski stvarnosti — nadaljuje študija Mezzena-Poldini — pa stoji nasproti biološka stvarnost, ki je tudi nadvse zanimiva. Kraško rastlinstvo in živalstvo predstavljata eno najvišjih stopenj «ende-mizma« (t.j. ekskluzivnih oblik, ki so vezane na določeno področje in se ne pojavljajo drugje) med vsemi deželami Italije.
Ni smeti tudi pozabiti izredno važnega dejstva, da je Italija, prav zaradi obstoja tega kra-škega koščka ozemlja v notranjosti svojih meja, obogatena s celo vrsto naravnih pojavov, ki sicer predstavljajo izključna posebnost jugovzhodne Evrope v splošnem in Balkana še posebej. Vtem ko se kraški pojavi (doline, podzemeljska hidrografija itd.) v drugih pokrajinah pojavljajo samo občasno, pa prihaja tu v nepretrgani obliki do vseh tistih geografskih in bioloških značilnosti, spričo katerih je tržaški Kras edinstven na celotnem državnem ozemlju. Poleg tega se na tržaškem Krasu, zahvaljujoč klimatskim razmeram, srečujejo in uskla-jajo mediteranska, zahodna, srednjeevropska in vzhodna flora.
Vse to ustvarja izredno nenavadno pokrajinsko okolje, k lepoti katerega prispevajo tudi zanimive človeške naselbine, takisto na osnovi odločujočega vpliva naravnega okolja usklajene z njim, ki hkrati predstavljajo tudi tipičen in očiten primer človekovega prilagajanja krajevnim naravnim pogojem.
Z izrecno znanstvenega stališča študija nadalje proučuje še razne kraške ((ekosisteme«, ki bi predstavljali nekakšno osnovo za obvarovanje tega okolja. Pod «e-kosistemom« je mišljena določena neločljiva enota, v kateri so zajete rastline, živali, bakterije in gobe, fizično - kemično - klimatski pogoji.
Samo obramba vsega tega v celoti lahko zagotovi uspeh, vtem ko je povsem iluzorna zaščita navedenih instrumentov posamezno. V glavnem se na Krasu «e-kosistemi«, ki jih označuje rastlinsko življenje, delijo na štiri
.................................................................................iilHlililiniminiiiiiiiimiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirmiimiiiiiiiiiiiiiiii
vami in nekim prijateljem.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Dan bo razgiban in uspešen v vsa-
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Storite vse potrebne korake pri oblastvenih organih, da bi se rešili iz neke zagate. Ne dramatizirajte nekega manjšega spopada z drago osebo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Sklenili boste koristno zavezništvo z nekim bivšim tekmecem. Ne razkrivajte svojih načrtov komur si hodi.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Izkoristite neko nadvse ugodno finančno ponudbo. Pomagajte dragi osebi z dobrim nasvetom.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Skušajte se na svojem poklicnem področju čimbolj izpopolniti. Ne pozabite r.a nekega starega prijatelja, ki potrebuje vašo pomoč.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Izboljšalo se bo vaše poslovanje v celoti. Na prijetnem potovanju utegnete po-
HOROSKOP
ravnati spor med vami in ljubljeno osebo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Skušajte vnesti v svoje delo nekatere nove ideje. Ne pogrevajte nekega starega sovraštva.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) V razgovorih z vam neznanimi poslovnimi osebami, ne razkrivajte svojih kart. Privoščite si nekaj zdrave in koristne zabave.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ne stremite za tem, da bi svoj delovni program izpolnili čimprej, pač pa uspešno. Ne bo lahko poravnati spora, do katerega je prišlo med
kem pogledu. Ne mešajte se v spore med sorodniki.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Težko boste uskladili svoja čustva z nekaterimi poslovnimi obveznostmi. Danes zvečer se ognite slehernega veseljačenja.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Prejeli boste visoko priznanje in nagrado za delo, ki ste ga odlično opravili. Skušajte izpolniti svoja čustva z neko pristnejšo vsebino.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Storite
vse, da si zagotovite neko finančno podporo, od katere Je odvisno mar
sikaj. Nenadoma se boste znašli med dvema ognjema, namreč med sorodniki na eni in prijatelji na drugi strani.
velike skupine: v skupino skalnega, travniškega, gozdnega m močvirnega rastlinstva.
Pristopivši k proučitvi izbire površin, ki so jo bili opravili znanstveniki, se pri tem poudarja, da je «osnovni informativni kriterij bil v tem, da se zajema v okviru določene kar najbolj skrčene površine vse najpomembnejše kraške ((ekosisteme«, tako, da bi pa obenem vendarle ostala izdatna razpoložljivost za morebitni urbanistični razvoj na kraški planoti.
V okviru 7. področij, kolikor jih je bilo določenih, se bo lahko začelo z diferenciacijo raznih površin:	v	naravne rezer-
vate z absolutnim varstvom ter v izključno znanstvene namene, z možnostjo pristopa edinole za znanstvenike; v neposredne naravne rezervate, prav tako samo za znanstvene namene, vendar z določenim orientacijskim človekovim posegom kar zadeva naravni razvoj; v zaščitena področja, kjer bo absolutno prepovedano graditi, kot tudi zbirati, oziroma trgati rastline, bo pa občinstvu dovoljen pristop.
Področij, ki jih omenjata profesorja Mezzena in Poldini, je, sedem, obsegajo pa:
1.	Gornji in srednji tek Glinščice, vključno Kraški vrh in Steno, kakor tudi severni rob nad Jezerom. To področje je najlažje varovati, ker nima zazidalnih površin. Posebnosti njegovega o-kolja so geološkega in geomor-fološkega značaja, bogat pa je tudi v pogledu nekaterih izključnih zvrsti.
2.	Obalni rob, razdeljen na dva dela: prvi gre od devinskega gradu do Sesljanskega zaliva, ki pa sam ni vključen vanje, pač pa je semkaj vključena razgledna pot, ki teče po njem; drugi gre od 139 km državne ceste št. 14 do železniške postaje v Grljanu, vključno vrh sv. Primoža, ne pa tudi Sv. Križ. Področje je glede na nekatere zvrsti edinstveno v Italiji, kar zadeva nekatere druge pa celo na svetu.
3.	Področje, ki se razteza vzdolž obmejnega pasu, od Grmade do Kokoši, pa nam nudi, razen botaničnih redkosti, tudi najbolj tipične značilnosti kraškega sveta.
4.	Razklani hrib in Goli vrh, kjer je moč najti še prav posebne značilnosti tudi v primerjavi s prej omenjenim področjem.
5.	Najmanjše med vsemi sedmimi področji, ki se nahaja nad Bovedom v Barkovljah in pa na severozahodnih obronkih Trste-nika.
6.	Področje okrog Briščkov. Tu se nahajajo nekatere od najbolj zanimivih kraških dolin, z rastlinstvom in vsemi tistimi pojavi, ki so povezani s to posebno formacijo. Skupaj z Jamo pri Brišč-kih in poizkusno jamo «Constan-tino Doria« bi lahko predstavljalo predmet dokajšnje turistične privlačnosti.
7.	Doberdobsko jezero, močvirje Sabljiči in, proti morju, pas ob Moščenici. Obe jezeri predstavljata (skupaj z Jezerom Can-terna v Laziu In Pergussa na Siciliji) edinstvena primerka kraških jezer (z znatnimi razlikami glede višine vodne gladine) v Italiji.
Ni težko danes predvideti, da bo ta študija predstavljala ogrodje, na osnovi katerega bodo drugi poglobljeno proučili še ostale plati tega vprašanja, da bi se tako mogla doseči določena rešitev, ki bi upoštevala «našo nedeljivo odgovornost, da se v prid državne skupnosti kar najbolj nedotaknjeno, ohrani to ogromno naravno bogastvo«.
Ker je še toliko govora o kratkih krilih ter prav nič ne kače, da bi se polemika o pravilni dolžini kril zaključila, naj povemo nekaj pravil, ki bi morala pravzaprav veljati za vse, ki dajo na svojo zunanjost, ki torej želijo biti oblečene po modi, a nočejo biti smešne in neokusne na račun modnih muhavosti.
Poznamo tri vrste dolžin, ki so se v ženski modi sistematično ponavljale — krila do gležnjev, krila, dolga do polovice meč in pa kratka krila do kolen in pod koleni. O prvih in drugih bi bilo tokrat odveč govoriti, ker takšne revolucije, ki bi predvidevala povratek dolgih kril, za sedaj ni pričakovati. Ustavimo se torej pri krilih do kolen, ali še celo nad koleni.
Po anketi, ki je bila izvedena med italijanskimi, pa tudi pariškimi ženskami, je večina teh še kar zadovoljna z modo kratkih kril, ker meni, da so kratka krila bolj mladostna, predvsem pa tudi boli praktična. Odločno pa so proti krilom nad koleni, ker smatrajo, da so za takšna krila potrebne predvsem zelo lepe noge, brezhibna kolena in pa primerna mladost. Anketiranke menijo, da preveč kratka krila kvarijo harmonijo pro-porcij ženskega telesa, ker podaljšajo spodnji, skrajšajo pa zgornji del telesa. Po njihovem mnenju torej tudi visoke in vitke ženske z lepimi nogami izgubijo na pojavi, če pretiravajo s kratkim krilom. Zato mislijo, da se zelo kratka kril/i ne bodo uveljavila, da pa se bo moda kril, ki pokrivajo polovico kolen, razširila med ženskim svetom, posebno pri poletnih oblekah, ki bodo lahko krojene tudi nekoliko zvončasto.
Tudi glede oblek z rokavi ali brez njih se je vnela med modnimi eksperti ter med ženskami ostra debata. Prvi so mnenja, da so rokavi skoraj odveč ter da so mnogo bolj praktične obleke brez rokavov. Večina žensk pa meni, da so obleke brez rokavov primerne le za vitke postave, medtem ko bi si jih ženske z močnimi boki ne smele privoščiti, ker bi v takšni obleki brez rokavov njih boki bili še močnejši. Takšne ženske naj bi raje nosile obleke s kratkimi rokavi, za bolj svečane priložnosti pa celo obleke s tričetrtinskimi rokavi.
Polemika je nastala tudi glede izrezov na oblekah, ki v letošnji modi sicer ne bodo tako drzni, bodo pa zato najbolj neobičajnih oblik (na primer izrezi na bokih, v pasu, na polovici hrbta itd.). Modni esteti so mnenja (in vse kaže, da se večina žensk z njimi strinja) da so najlepši ovalni izrezi, toda taki, da odkrivajo tudi del ramen. Takšen izrez omehča poteze obraza ter polepša vrat in oprsje.
Moda predvideva sicer obleke in
plašči brez ovratnikov. Vendar se ogreva tudi za obleke z zelo velikimi in poudarjenimi ovratniki. Tudi tu so si deljena mnenja — nekateri so za to, da se nosijo obleke s čimbolj poudarjenimi o-vratniki, drugi so pa proti tem, ker menijo, da se veliki ovratniki podajo le vitkim postavam z dolgim vratom, medtem ko bi druge ženske morale nositi obleke brez ovratnikov.
Ker so letos v modi izredno drzne in poudarjene barvne kombinacije, ki bodo same po sebi ia dovolj poudarile kroj obleke, menimo, da bi bilo dobro upoštevati gornje nasvete, ki želijo povedati le to, da je treba tudi pri osvajanju nove mode paziti vedno na zmernost in na enostavnost.
«Monda» ni več
Turinsko podjetje je za sedanji avtomobilski salon v Ženevi pripravilo svojo novost «fiat 850 — hidromatik«, ki je polavtomatična in nima pedala za sklopko, pač pa le pedal za plin in pedal za
zavoro
Dejstvo, da je vtem, ko se po vsej Italiji proslavlja 100-letnica Crocejevega rojstva, prenehala obstajati edina resnično «croce-jevska« kulturna skupina, se zdi kot nekakšna zgodovinska ironija. Revije «Mondo,> namreč ni več, prenehala je izhajati. Prej-kone tudi zaradi tega, ker so ji nekateri njeni podporniki odrekli finančno pomoč. Je pa za gotovo posledica še nečesa drugega, bržkone tudi težnje, da se v režimu obstoječega političnega sistema utiša sleherni kritični glas. In, končno, je to posledica brezbrižnosti ter letargije, ki zbujata skrb in katerih žrtev je postal tudi določen del izobraženstva. Vse to pa spodbuja tisti levi center, ki se je zanj «Mondo» spočetka z največjo gorečnostjo boril, proti kateremu pa je zadnje mesece Pannunzijev tednik, spričo njegovih napak in pomanjkljivosti, čedalje močneje godrnjal.
Skupina okrog «Monda» pa ni nikoli kazala podobe kake homogene intelektualne skupine. In pečat mu je pravzaprav dajala u-redniška skupina intelektualcev-časnikarjev, ki so se bili izgradili v obdobju fašizma ter v ostri polemiki z njim. Zadostuje, če v tem primeru navedemo samo ime njenega direktorja, Maria Pan-nunzia.
V	prvem desetletju svojega obstoja je «Mondo» predvsem preizkušal svoje sposobnosti analize ter odkrivanja obstoječe italijanske stvarnosti, družbenega razvoja, političnega, socialnega in kulturnega življenja. Tednik se je spremenil v pravcato šolo mladih časnikarjev, pisateljev in kritikov. Njegova politična»usmeritev je bila laično protikomunistična, v*idar z različnimi odtenki vsebine in oblike, v kolikor so v njej sodelovali ljudje različnih osebnih nagnjenj in pogledov, kot n.pr. — da imenujemo samo nekatere — Panfilo Gentile, Mario Ferrara, Niccolo Carandini in Er-nesto Rossi, Mario Vinciguerra in Ugo La Malfa, Leone Cattani in Leopoldo Piccardi.
V	svoji protikomunistični funkciji se je «Mondo» posebno odlikoval 1. 1953, ko je bil nastopil kot nekakšen zastavonoša zloglasnega ((goljufivega zakona« (legge truffa). Toda hkrati se je tudi proslavil, posebno v času, ko ga je vodil Emesto Rossi, s svojo kampanjo proti raznim vladnim nečednostim, sleparijam in goljufijam velikega stila, proti tako imenovanim «padroni del vapore« ipd. Zadnja leta je «Mondo» močno občutil odsotnost Ernesta Rossija, ki je vtem bil tednik zapustil. In, če bi ne bilo sijajne bitke, ki jo je list sprožil ter jo vodil Antonio Cederna proti raznim špekulacijam ter umazanijam na področju gradbeništva, bi prejkone ne bilo več najmanjšega razloga, ki je potreben za obstoj podobnega neodvisnega časopisa. A tudi kar zadeva kulturna vprašanja in delo, se je «Mon-do» zadnji čas preveč prepuščal nekaterim «crocejevskim» že nekoliko zastarelim vplivom, ki so njegovo vlogo, dinamiko in akcijo na tem področju vse preveč omejevali ter utesnjevali.
Na vsak način je «Mondo», kot rečeno, šel, ker pač mnogim ni bil več po volji, najbolj verjetno onim, ki trenutno imajo oblast in sredstva v svojih rokah.
xE7
'/t'//////.

!WPH
PETEK. 11. MARCA 1966
Radio Trst A
Mozart in Verdi; 10.30 šola; 11.15 Ital. popotovanja; 11.30 Melodije;
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Variacije na slov. moti- _____________________________
ve; 11.35 Radio za šole; 11.55 Pev- dališke novosti; 15.45 Gospodar-
ročajo vam...; 14.05 Kadar zmanjka elektrike; 14.35 Slovenski ok-
11.45 Godala; 13.30 Dva glasova — tet; 15.20 Napotki za turiste; 15.30 en mikrofon; 15.15 Filmske in gle- Od vasi do vasi; 15.45 Novo v zna-
ci in ansambli; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 12.25 Za vsakogar nekaj; 17.00 Duo Russo-Safred; 17.25 Radio za šole; 17.45 Pesem in ples; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost; 18.30 Nove plošče;
19.00	Ing. Piščanc: ((Novejše tehnike številčnih strojev«; 19.15 Zbor ((Giuseppe Tartini«; 19.30 Postni govori; 19.45 Glasbeni kontrasti;
20.00	Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Pesmi brez besed; 21.00 Koncert operne glasbe; 22.00 Iz zgodovine sodobnih političnih strank; 22.15 Pianola; 22.30 Variacije v jazzu; 23.00 Pesmi za dva.
Trst
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Tržaške rapsodije; 13.30 Zborovsko petje; 13.15 Knjižne novosti; 14.00 Simf. koncert; 14.45 Ansambel «Teen Agers«.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 11.00 Popevke; 11.30 Orkester Denny; 11.40 Iz turistove beležnice; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Melodije; 14.00 Popularne skladbe; 15.00 Primorski mladinski zbori; 15.45 Kvintet Avsenik; 16.00 Kulturni zapiski; 16.20 Operni koncert; 17.00 Današnje teme; 17.10 Prijetna glasba; 17.45 Danes pojmo tako; 18.00 Prenos
stvo; 16.00 Spored za najmlajše;
16.30	Simf. glasba; 17.45 P. Hir-che: «La piti strana storia d’amo-re»; 18.30 Ital. skladatelji; 19.10 Oddaja za delavce; 20.25 Režiserjev poklic; 21.00 Simf. koncert;
22.35	Plesna glasba.
II.	program
7.30	Jutranja glasba; 9.35 Nasveti za week-end; 10.35 Nove pesmi; 11.05 Prijetna glasba; 11.40 Orkester; 12.00 Zvočni trak; 14.00 Pevci; 14.45 Za prijatelje plošč;
15.35	Album za mladino; 16.00 Rapsodija; 17.35 Poljudna enciklopedija; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Večerne fantazije; 21.00 Zgodovina športa; 21.40 Glasba v večeru; 22.00 Jazz.
III.	program
18.30	Jug. kultura; 18.55 Prejeli smo; lg.15 Ital. periodični tisk;
19.30	Koncert; 20.40 Na sporedu C. Saint-Saens; 21.20 Z glasbenih festivalov; 21.40 Anketa o Poljski: Višinski in Gomulka; 22.20 Smith in Ives; 22.45 M. Walser: «Un pomerigglo senza fine«.
Slovenua
8.05 Operna matineja; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Domače viže;
9.35	M. Vodopivec: Dva majcena šopka; 10.15 Starejša slov. violin-
nosti; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Simf. koncert; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.20 Zabavni orkester RTVL; 18.45 Kulturne diagonale; 19.10 S hokejske tekme CSSR-švedska; 20.00 Operetne melodije in hokejska tekma Jugosla-vija-Romunija; 20.20 Zunanjepolitični pregled; 20.30 Tekme Jugoslavije; 20.32 Naši zborovski skladatelji; 21.13 Prenos s tekme Ju-gosl. in SZ-Kanada; 22.10 Za ljubitelje jazza; 22.30 Hokejska tekma SZ-Kanada; 23.05 Leo: Pastorale.
Ital. televizija
8.30	šola; 16.15 Konjske dirke v Rimu; 16.45 Nova srednja šola;
17.30	Spored za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.15 Pianist F. Mannino;
19.35	Na pragu znanosti; 19.55 športne vesti in ital. kronike;
20.30	Dnevnik; 21.00 G. D. Glagni: «Charlov e le figlie«; 22.30 Prireditve med tednom; 23.10 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 Gledališki poklic; 22.15 TV zgodba «Assedio a Picco Thayer».
Jug. televizija
RL; 19.00 šport; 19.30 Prenos RL; *ska glasba; 10.35 Novost na knjiž-22.15 Jazz; 22.35 Večerni koncert, ni polici; 11.00 Turistični napot-
Nacicnalni program
8.30	Jutranji pozdrav; 9.35 Zdrav
12.05
ki; 11,15 Nimaš prednosti!; D’Albert: Mrtve oči in Nižava;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Iz
nikovo mnenje; 9.45 Popevke; 10.05 narodne zakladnice; 13.30 Pripo-
10.00	TV v šoli; 16.00 Poročila; 16.05 S plenuma CK ZKJ; 16.35 Mali svet — oddaja za otroke;
17.00	Hokej 66 — CSSR-švedska; 19.10 Narodna glasba; 19.40 TV akcija; 20.00 Dnevnik; 20.20 Obzornik; 20.30 Hokej 66 — SZ-Kanada; 22.40 TV prospekt; 22.45 Hokej 66 — Jugoslavija-Romunija; 23.45 Poročila.

SEJA ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE
«Terminal» plinovoda v Tržiču bi koristil goriškemu gospodarstvu
Doberdobska planota je najresnejši kandidat za postavitev znanstvene naprave - ciklo-sinhrotrona ■ mednarodne ustanove CERN - 23. marca v Gorici «stik mladine s svetom dela»
Izgradnja plinovoda na relaciji Tržaški zaliv — srednja Evropa, gradnja ciklosinhrotrona na Dober-dobski planoti in pa priprava sestanka mladine so bile tri pomembne teme, o katerih je razpravljal odbor trgovinske zbornice na svoji seji 9. marca, ki ji je predsedoval ing. Rigonat.
Predsednik je poročal o pogovorih s kvalificirani predstavniki o gradnji plinovoda, ki naj bi imel svoj •terminal« v Tržaškem zalivu. Služil naj bi za pretakanje metana iz Srednjega vzhoda in Alžirije proti Avstriji in Češkoslovaški, z možnostjo odcepov proti ostalim srednjeevropskim državam. Ce bi se strokovnjaki opredelili za »terminal« v Tržaškem zalivu, bi bil Tržič eden izmed najresnejših kandidatov. Takšna rešitev bi bila za nas zelo važna, ker bi se naprave za naftovod zgradile na področju go-riške, pokrajine in ker bi se ustvaril nov vir energije, tako važne za industrijske objekte in za zasebno potrošnjo v vsej naši deželi. Zavoljo tega trgovinska zbornica vzdržuje tesne zveze s prizadetimi operaterji in tehniki.
Predsednik je odbornike seznanil tudi z bližnjim obiskom komisije CERN na območju Doberdoba, da bi si ogledali prostor, kjer nameravajo zgraditi veliko znanstveno napravo ciklosinhrotrona. Vse doslej CERN še ni sprejel nobene Odločitve, se pravi, da se ni opredelil niti za Italijo niti za katero koli drugo državo. Ce bi se ustanova odločila za Italijo, bi predstavljala Doberdobska planota zelo resnega kandidata ravno zaradi sestave tal in drugih razlogov, s katerimi se ne more pohvaliti kakšna druga italijanska cona.
Odborniki so odobrili dva milijona lir za finansiranje običajnega zootehničnega programa na Goriškem v preteklem letu ter so proučili program «stika mladine s sve-
do z govori strokovnjakov, filmi in obiski industrijskih obratov navajali dijake zadnjih razredov višjih srednjih šol, naj se odločijo za zaposlitev v industrijskih obratih.
Seja izvršnega odbora goriške federacije PSI
Na zadnji seji izvršnega odbora goriške federacije PSI in sekcijskih tajnikov so proučili programsko izjavo predsednika Mora, v katerih se obravnavajo naslednje točke: ustanovitev dežel, urbanizacija, šolstvo, zdravstvo, državna reforma, zunanjepolitične smernice ter prizadevanja za pomiritev in mir na svetu. Vsi so ocenili program za dober, obenem pa izrazili zaskrb-
ljenost zaradi njegove uresničitve, ker v KD nasprotja še niso premagana.
Ugotovili so, da bo možna obnova v levem centru samo s pomočjo močne delavske stranke, ki bo vnesla večje ravnotežje med katoliške in socialistične sile z uresničitvijo laične demokracije. S takšnega zornega kota gledana socialistična združitev predstavlja najvaž. nejše vprašanje. Izrazili so željo, da bi se odnosi med obema socialističnima strankama na Goriškem okrepili na vseh nivojih, v upravi in politiki s proučevanjem oblik skupne dejavnosti.
Ob koncu so sprejeli resolucijo, ki so jo poslali vodilnim ljudem v vladi in stranki. Ob koncu so izpopolnili razsodišče, v katerega so imenovali tudi Iva Marinčiča.
SEJA OBČINSKEGA ODBORA V GORICI
Sklenili so začasno popraviti poškodovano testo na Vinčitih
V predoru pod Gradom bodo namestili odtočne kanale in uredili pločnike
Na zadnji seji občinskega odbo-, točnih kanalov in pločnikov v i je župan Martina poročal o predoru pod Gradom. Odborniki ustanovitvi odbora za proslavo go- j so nadalje naročili nekemu stro-
riškega slikarja Tominca, odbornik Lupieri pa je poročal o sestavi regulacijskega načrta. Odobrili so predlog, da se načrt predloži občinskemu svetu v prvi polovici meseca avgusta. Pripravili so nadalje obris proračuna za leto 1966, ki ga bodo kmalu predložili svetovalcem. O zdravstvenih vprašanjih je poročal odbornik Tomas-sich.
Odbornik Lupieri je nadalje predlagal nakup zemlje zaradi ratifikacije nekaterih cest. Odobrili so kolavdacijo javnih del, zlasti tistih, ki zadevajo izgradnjo kanalizacijske mreže v ulicah Car-so, Consortiva in Orti. Odobrili so izvršitev del s pomočjo katerih bodo začasno odprli za promet sedaj pokvarjeno cesto na Vinčičih, ki pelje v Sentmaver. 1,8 milijona lir bodo potrošili za gradnjo od-
kovnjaku, naj napravi načrt za 16 ljudskih hiš, vrednih 80 milijonov lir, ki jih bodo zgradili z deželnim prispevkom. Odborniki se bodo znova sestali v ponedeljek.
......................mn.....................
IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA V GORICI
Uvoženo madžarsko maslo je bilo v redu pakirano
Zarubljeno omaro je vrnila kupcu - Ribiča sta s prepovedano vabo ribarila pri Rupi . Prepir med sosedoma se je zaključil s poravnavo
Goriški okrajni sodnik dr. Bassi je včeraj oprostil s polno formulo enega izmed gospodarjev predelovalnice masla v Ul. Giustiniani št. 52, 54-letnega Ferrija Crasani-cha, ki je iz Krmina ter stanuje sedaj v Gorici, Ul. Brigata Pavia 21, ker ni zakrivil kaznivega dejanja. V obtožnici, je rečeno, da je v Trstu dal v prodajo 30 zavojčkov madžarskega masla, ki ni bilo
.	---- ------ -------- . ... tako zapečateno, da bi se ne dalo
tom dela«, ki bo v Gorici 23. mar-1 odpreti brez zloma pečatov. GrassnI-
ca. Pripravila ga bosta ustanova za civilizacijo dela v Rimu in pa trgovinska zbornica in zveza industrij-cev iz Gorice. Na tem sestanku bo-
cha so kontrolni organi ustavili lani dne 12-10 okrog 10. ure v Ul. Genova v Trstu in pri pregledu njegovega avtomobila našli v njem
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiuiiiiiiiiiumaiiiMiHiiiiiNMMiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimii
VESTI IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE
Umrl je kmetovalec iz Koprive ki je pred dnevi padel z voza
Vrsta nesreč na delu, med katerimi se je najresneje poškodoval delavec podjetja Medeot v Standrežu
Včeraj je podlegel poškodbam, ki jih je dobil pri delu na njivi 55-letni FrancescO Cantarutti, iz Ka-prive. Padel je z voza, s katerega je razkladal gnoj, in si nalomil tilnik. Odpeljali so ga v goriško bolnišnico, kjer se mu je včeraj bolezen poslabšala.
Na zdravljenju so v goriški bolnišnici pridržali 83-letno Giuseppino Pavisich, vd. Mandechich iz Ul. Mazzini 15 v Gorici. Pred petimi dnevi ji je spodrsnilo na cesti blizu pokritega trga. šele včeraj pa se je odločila za zdravniški pregled. Ugotovili so ji razne udarce; zdravila se bo 15 dni.
Za deset dni so pridržali na zdravljenju 30-letnega Luigia Seivo iz Podgore, Ul. 4. novembra 26 Na de'u v domačem kumisu je stopil na grablje; dvignile so akacijevo vejo katere trni ko se mu zapičili v desno koleno. Povzročili so mu zastrupitev, -.avoijo katere so ga pridržali na zdravljenju.
Ob 12.40 so pridržali za 30 dni na zdravljenju 54-letnega Leopolda Miklavsiga Iz Farre. Ponesrečil se je pri zidarskem delu pri podjetju Medeot iz Moše, ki gradi v Standrežu. Zlomil si je desno zapestje in se udaril v desno nogo.
Objavljeni so seznami obrtnikov
Urad pokrajinske vzajemne bolniške blagajne obrtnikov goriške pokrajine sporoča, da so od 10 marca dalje na oglasnih deskah bolniške blagajne in občin na vpogled volilni seznami lastnikov obrtniških podjetij, ki imajo glasovalno pravico na bližnjih volitvah za obnovitev skupščine delegatov vzajemne blagajne. Proti izpustitvi iz seznama lahko prizadete osebe vložijo priziv na osrednji odbor obrt niške bolniške blagajne,
navedeno blago.
Pri včerajšnji razpravi je obtoženec izjavil, da so bili zavojčk? masla zaviti v stanjolski papir in zaprti z lepilnim trakom, s katerim je bila zalepljena tudi značka. Spričo te izjave je državni pravdnik, odv. Giannattasio, predlagal oprostilno obsodbo. Obtoženca je branil odv. Cossa.
Pri drugi razpravi so v odsotnosti obtoženke obravnavali zadevo 24-letne Marije Della Libera iz Gorice, Ul. del Guado 2. V obtožnici 'e navedeno, da je odpeljala omaro, ki je bila zarubljena in ji potem zaupana v varstvo Iz izjave, ki jo je obtoženka dala na zapisnik pri karabinjerjih, je razvidno, da je kupila več kosov pohištva pri Robertu Noacco v Manzanu za 380 tisoč lir. Med njimi je bila tudi omara, ki so jo pozneje zarubili. Ker je plačala na račun trgovcu samo 70 tisoč lir, je ta vzel nazaj vse pohištvo in tudi zarubljeno o-maro, ker ni vedel za rubež. To se je zgodilo v začetku julija lani. Sodnik je obtoženko obsodil na dva meseca zapora, 20 tisoč lir globe in plačilo sodnih stroškov. Kazen Je pogojna in brez vpisa v kazenski list. Branil je odv. Giannattasio.
Zaradi ribolova z nedovoljeno vabo v Vipavi pri Rupi sta se morala zagovarjati dva ribiča, ki sta prišla v ta namen iz pokrajine Bologne. Prvi 31-letni Vittorio Man-des iz Casalecchio di Reno je bil 17. decembra lani obsojen pred o-krajnim sodiščem v Gorici na plačilo globe 8000 lir ter se je proti tej obsodbi pritožil. Ribiški čuvaj ga je dobil 20. oktobra 1965 pri lovu z ličinko mesarske muhe, ki ni dovoljena kot vaba. Ribič Je izjavil, da ni vedel za ta predpis. Sodnik ga je včeraj oprostil, ker zakon ne predvideva obsodbe za ta prestopek.
Enako obsodbo Je izrekel glede 32-letnega Luigija Giulianija iz Bologne, ki je bil pravtako 13. decembra lani obsojen na enako kazen in za enak prestopek pri ribolovu blizu Rupe, le da so ga zasačili štiri dni prej ob 8.30 zjutraj.
Ustavili pa so sodni postopek proti 67-letni Zori Zei iz Ul. Baiamon-ti, 1, ki je bila obtožena, da je v prepiru prizadejala telesne Poškodbe 60-letni Giustini Grcssini, ki sta nuje v isti hiši. Prepir med obema je nastal dne 29. avgusta lani o-krog 1. ure po polnoči. Gressinije-va je po izjavi obtoženke prišla v njeno stanovanje, ali ni morda tam Daniele Steni, s katerim je Gressinijeva živela skupaj. Gb tej priliki da je začela Zeijevo zmerjati in ta je šla po metlo, ter začela z njo obdelovati Gressi-nijevo, ki je morala potem z Zelenim križem v bolnico ter se zdraviti 15 dni. Kot rečeno, je včeraj sodnik ustavil sodni postopek, ker v zadevi ni bila vložena tožba. Branil je odv. Giannattasio.
Gorica
VERDI. 16.30: «Gli uomini dal pas-so pesante«, J. Cotten in G. Scott. Ameriški kinemaskope v barvah.
CORSO. 17.15:	«11 tormento e
1’estasi«, C. Heston, R. Harrison, D. Cilento. Ameriški kinemaskop v barvah.
MODERNISSIMO. 16.00: «A caccia di spie«, D. Niven in F. Dorleac. Ameriški kinemaskope v barvah Zadnja ob 22.30.
VITTORIA. 17.00: «Le avventure e gli amori di Moll Flanders«, Kirn Novak in R. Johnson. Ameriški kinemaskope v barvah. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan.
CENTRALE. 17.15: »Amanti d’oltre tomba«, Barbara Steel in Lawren. ce Clift, ameriški čmobeli film; mladini pod 18. letom vstop prepovedan.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je od
prta v Gorici lekarna SORANZO na Verdijevem korzu 57, tel. 28-79
Zanimivo predavanje o slovenski vasi
Preteklo sredo zvečer je v okviru večerov ob sredah predaval v klubu «S. Gregorčič» v Gorici dr. Boris Kuhar iz Ljubljane o «Slovenski vasi včeraj in danes«. Predavatelj, ki ga je občinstvu predstavil Marko Waltritsch, je na osnovi podatkov, ki jih je zbral etnografski zavod v Ljubljani, prikazal v besedi in sliki zanimive značilnosti slovenske vasi kot je bila v preteklosti in kot je danes. Pri tem je opisal predvsem take kraje na Štajerskem in Dolenjskem, ki so bolj odročni in jih je napredek le delno zajel. Predavanje je ponazoril s številnimi barvnimi diapozitivi, ter je predavatelj že od začetka navezal na temo pozornost poslušalcev.
Ker je bilo istega dne tudi pre-davanje dr. Tavčarja v Krožku za svobodo kulture, ki je govoril o slovenskem slovstvu, se je predavanja udeležilo manj poslušalcev kot ponavadi; pač pa smo med njimi opazili take, ki se izrecno zanimajo za etnologijo. Za prihodnjo sredo je napovedano predavanje go-riškega pesnika Filiberta Benediti-ča, ki bo govoril o svoji pred Kratkim objavljeni zbirki pesmi «Razpoke».
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj je bila v Gorici najvišja dnevna temperatura 16,4 stopinje ob 13.20 in najnižja 4,9 stopinje nad ničlo ob 6.55; povprečna vlaga 70 od sto; dežja je padlo 3 mm.
Slovenske žene se pripravljajo na proslavo 8. marca v Gorici
Slovenske žene v Gorici se pripravljajo na proslavo mednarodnega praznika žena 8. marca, ki bo v nedeljo popoldne v Prosvetni dvorani v Gorici. Na njej bo govorila Jožica Tomšič, ki bo opisala pomen tega praznika tako za delovne žene kakor tudi za slovenske matere, ki imajo zaradi pripadnosti narodni skupnosti v zamejstvu še posebne naloge pri vzgoji otrok ter ohranjanju jezika in tradicij; Juana Bonnes pa bo prebrala poziv za borbo proti gladu na svetu in vojni v Vietnamu.
Proslave 8. marca bodo v soboto tudi v Ronkah, Beglianu in v Kr-minu. Na njih bosta govorili Marija Selič in pa Maria Tomadin.
A skupina
ČSSR - Kanada	2:1 (1:0, 0:0, 1:1)
SZ . Švedska	3:3 (0:0, 2:2, 1:1)
CSSR ZSSR Kanada švedska Vzh. Nemčija Finska ZDA Poljska
LESTVICA
5 5 0
29:7
45:6
29:5
23:11
8:23
9:36
8:35
5:32
B skupina
Norveška - Švica 4:1 (3:1, 1:1, 0:1) Zah. Nemčija - Madžarska 1:0 (0:0, 1:0, 0:0)
LESTVICA
Zah. Nemčija 6 6 0 0 31:10 12
Romunija
Norveška
Jugoslavija
Avstrija
Madžarska
Vel. Britanija
20:10 8 26:14	8
16:16	7
21:25	4
18:24	2
13:39	1
C skupina
Jugoslavija B - Južna Afrika 4:1 (1:0, 2:1, 1:0) neuradna tekma LESTVICA
Italija	4	4	0	0	54:8	«
Jugoslavija	B	2	1	1	0	9:6	«
Danska	4	1	1	2	20:24	3
Južna Afrika	4	0	0	4	3:48	8
* * *
Finska - Poljska, Vzh. Nemčija • ZDA, CSSR - Švedska, SZ-Kanada!
v Zagrebu V. Britanija - Avstrija, Jugoslavija . Romunija; na Jesenicah Danska - J. Afrika.
Presenetljiva igra Švedov proti svetovnim prvakom
Čehi zapeli himno po zmagi nad Kanado
(Od našega posebnega dopisnika)
LJUBLJANA, 10. — Pričakovanja, da bodo šele igre velike četverice med seboj prikazale pravi hokej, so se danes v polni meri uresničile. Strokovnjaki so napovedali, da bo najbolj razburljiva tekma prvenstva med Cehi in Kanadčani v borbi za drugo mesto ker naj
bi Sovjetska zveza po prikazani---------------------
igri brez večjih težav osvojila že
četrti najvišji naslov. Uresničila pa se je povsem le prva napoved. Tako napete in do konca negotove tekme ni pričakoval nihče CSSR — KANADA 2:1 Strelci — 1:0 Holik, l:i Bourbon-nais, 2:1 Pryl.
Izključeni za 2 minuti Begg, Kuck dvaarat, 0’Malley štirikrat,
nasprotnikom. Tekma sicer ni bila lepa, zato pa tembolj razburljiva. Presenečeni Cehi so zapeli na koncu na vsa grla svojo himno.
Hrupno vzdušje se ni poleglo vse do začetka druge tekme med Sovjetsko zvezo in Švedsko. Sovjetski turisti, ki so prišli včeraj v večjem številu v Ljubljano ,so prepevali v dvorani ruske pesmi, vmes
Conlin, Martin, Johnston (vsi Ka-	<Th nrek i n iali Švedski' vo laki
Nesreča v CROA
V desno nogo je žerjavov kavelj udaril 27-letnega Sandra Persija iz Ul. Volta 12 v Tržiču. Zaradi nesreče, ki se mu je pripetila v CRDA, se bo v bolnišnici zdravil deset dni.
1	V PLANICO na medna
rodne smučarske skoke priredi SPD iz Gorice v nedeljo, 27. marca. Vpisuje A. Košuta v Mamelijevi ulici 12 do 21. marca.
« • *
IZLET V VERONO z ogledom velesejma kmetijskih strojev organizira Kmečka zveza za Goriško v soboto, 19. marca. Vpisovanje na sedežu zveze v Ascolijevi ulici 1/1 Voznina 1.500 lir.
Prispevajte isa DIJAŠKO MATiiCO 1
Streli na gol: CSSR 50, Kanada 36.
Med 8.000 gledalci na tej prvi tekmi med hokejskimi velikani je bilo tudi nad 400 Cehov, ki so prispeli v Ljubljano prav danes zjutraj. Opremljeni so bili z zastavami in so že pred tekmo burno pozdravljali vsakega igralca posebej. Največ aplavza je požel Golonka, ki ima od tekme s Poljaki pod levim očesom nekaj šivov, okoli očesa pa velik črn kolobar. V pravem peklenskem hrupu so najprej ostro, celo preostro, napadli Kanadčani. Češki vratar Dzurila je večkrat lepo posredoval, izkazal pa se je tudi kanadski skrajni branilec Martin, ko je s požrtvovalnim padcem izbil pack izpred Pryla, ko je ta po lepem solo prodoru pri-drsal pred njegova vrata. Kanadčani so vedeli, da bodo ohromili spretne Cehe le z ostro borbeno igro. Vendar so v tem pretiravali in ker sodnika tega nista dovolila, se je to kmalu maščevalo. Zaradi nešportnega izpada sta kaznovala 0’Ma!leya kar z dvojno kaznijo in ker je sedel na kazenski klopi že temperamentni mladi Huck, so i-meli Cehi na ledu številčno premoč s 5:3. Pri tako izenačenih nasprotnikih je to takšna prednost, da je ni bilo težko izrabiti in Cehi so z golom Holika povedli z 1:0. V drugi tretjini so zaigrali Kanadčani izredno hitro Napadali so tako ostro, da so v enem izmed številnih prodorov na češka vrata dobesedno odrinili češke obrambne i-gralce, vratarja in še sama vrata do ograje igrišča. Mladi Huck, ki je eden najboljših kanadskih napadalcev, je nešportno zrušil že poškodovanega Golonko in češko občinstvo je začelo skandirati »Cirkus Kanada!«. Takoj na začetku tretjega dela igre se je pri nedovoljenem posredovanju laže poškodoval Martin. Kaznovali so ga z dvema kazenskima minutama, ki jih namesto vratarja odsedi po navadi rezervni igralec. Igra je bila prekinjena za deset minut. Ko je bil na kazenski klopi češki igralec Holik sta Faulkner in Bourbonnais dosegla z domiselno kombinacijo izenačujoči zadetek. Kanadski vojaki, ki so že ves čas prvenstva najglasnejši gledalci, so počastili ta uspeh s pravim koncertom kravjih zvoncev Tekma se je bližala koncu, a odločitve še ni bilo. Cehi tri minute pred koncem v živčnem ozračju niso izrabili ponovne prednosti dveh igralcev. Vse je kazalo, da ne bo zmagovalca, kar niti ne bi bilo nepravično. 30 se. kund pred koncem pa se je odločil Pryl za drzen prodor in uspel je. Cehi so si tako priborili nadvse pomembno zmago nad svojim večnim
iz sil OZN na Cipru z znanim Šved. sirim športnim «Hoa hoa«.
ZSSR — ŠVEDSKA 3:3
Strelci 0:1 Nilsson, 0:2 Nilsson II, 1:2 Aleksandrov, 2:2 Staršinov, 2:3 Sterner, 3:3 Firsov. Izključeni za dve minuti Aleksandrov in Staršinov (oba SZ). Streli na gol: SZ 39, švedska 36.
Začetek je obetal dober moški hokej, ker so nepričakovano Švedi zaigrali kot v svojih najboljših časih Niti največji optimisti, ki vedo, da so tekme med Švedi in Sovjetsko zvezo vedno lepe, se niso nadejali kaj takega. Vrstili so se hitri protinapadi, duhovita preigravanja m močni streli na oboje vrat. Brizorom na ledu so gledalci oloskali na odprti sceni. Oba vratarja sta nokazala svoje visoko znanje in njuna je zasluga, da je bila prva tretjina brez golov. Švedi so zaigrali v drugi tretjini še boljše. Sovjetske dobro zamišljene kombinacije so požrtvovalno razbijali v srednjem delu igrišča. Ko so bili z igralcem več, so silovito napadli in Nilsson je na veliko presenečenje prvič na tem prvenstvu spravil Ruse v podrejen položaj. Kmalu je Nilsson z drugim zadetkom še povečal veselje v švedskem taboru. Sovjetski igralci so videli, da bodo uspeli le s solo prodori. Spret-ni Aleksandrov se je prebil skozi gozd švedskih branilcev in zmanjšal razliko na 1:2 To je vzelo Švedom malo poguma in Staršinov je na podajo Jakuševa kmalu izenačil. V zadnjem delu igre je Sterner zvišal na 3:2 in Rusi so se morali zelo zelo potruditi, da so dosegli izenačenje in končni rezultat 3:3.
Ta izid daje Cehom določene upe, da bi v primeru neodločene igre s Sovjetsko zvezo in seveda, če bi oboje premagali še ostale nasprotnike, lahko zasedli prvo mesto. To daje prihodnjim tekmam še poseben čar.
V Ljubljani bodo reševali danes protest Jugoslavije, ker so jim na tekmi proti Veliki Britaniji razveljavili regularen gol, s katerim bi zmagali. Televizija je na posnetku pokazala soorni gol, kjer se jasno vidi, da je protest Jugoslovanov upravičen. Ker pa ni navada, da bi hokejske tekme razveljavili, bo ves izkupiček tega verjetno le kazen za nepazljivega sodnika.
Najboljša strelca v A skupini sta Rusa Aleksandrov in Staršinov z 8 goli. Največ točk v uradni listi strelcev in najboljših podajalcev imata ravno tako sovjetska napadalca Aleksandrov s 14 in Almetov z 10 točkami. Vrstni red držav za «Fair play cup» pa
je: Švedska 10 kaznovanih igral-cev, Finska 26, SZ 37, CSSR 40, ZDA 44, Vzhodna Nemčija 46, K s-nada 49 in Poljska 66. V C skupi' ni so najboljši strelci Italijani Ra banser 11 golov, Larin 10, Holzne/ 7 golov itd. Najbolj grob igralec je Maltesen z 18 kazenskimi n»»-nutami.
Inž. B. LASIČ
KOŠARKA
MADRID, 10. — V prvi tekmi A skupine turnirja za pokal evropskih košarkarskih prvakov je Re' al Madrid premagal milanski Sim-menthal 71:66 (33:40).
* * *
SOFIJA, 10. — V prvi tekmi tretjega kola B skupine turnirja za pokal evropskih prvakov je do-mača Rdeča zvezda premagala tenski AEK 94:69 (39.30).
ATLETIKA
Danes popoldne tekmovanje za dijake
športno združenje BOR priredi danes, 11. marca na stadionu .Prvi maj« tekmovanje v atletiki za dijake slovenskih šol v Trstu in okolici.
Tekmovalci bodo razdeljeni v dve skupini: I. dijaki 3. razreda nižjih srednjih šol in L razreda višjih šol; II. dijaki 2. in 3. razreda višjih šol. Tehnični program:
I.	skupina: teka na 50 in 500 m, višina, daljina, krogla (4 kg).
II.	skupina: teka na 80 in 800 m, višina, daljina, krogla 5 kg).
Urnik tekmovanja:
15.45 — zbirališče in vpisovanje
16.00	— tek na 50 m 16.10 — tek na 80 m
1620 — višina (I. in II. skup.)
17.00	— krogla (1. in II. skup.) 17.20 — daljina (I. in II. skup.) 17.40 — tek na 500 m
17.50 — tek na 800 m
DANES V BOUUNCU
Povratna tekma UGI-Jadran
Danes ob 14.30 bo v Boljuncu povratna nogometna tekma UGI ■ SAK Jadran. Za sestavo ekipe slovenskih visokošolcev so vabljeni v Boljunec Cej, Gergolet, Grdovič, Klabjan, Kozlovič, Kokošar, Vlasič, Lukša, Milič, Morpurgo, Spacam. Starec, Svetina in" Vremec. Sodil bo Tabacco. Vsi vljudno vabljeni na tekmo.
KOLESARSTVO
ST. ETIENNE, 10. — Nemec R dy Altig je danes zmagal v tre etapi dirke Pariz • Nica na 1 km dolei prog! Mac in ■ St Etie ne. Francoz Pingean ie ohrat vodstvo v splošni lestvici.

(>CKKHKKK>00a>CKKK)00(KK>^
CECILIJ ZGODBA i
0
e*
v
4»
URBAN; Q VIKU
0
*
V
o
&CNKKMKMKH 40. ><>(KHH)«KKh)
«Vidite, pripravljamo številko borznega časnika. Gospod glavni urednik bo zelo nezadovoljen, če bo številka zakasnila in po njej ne bomo tiskali nobene več...» In potem so na-značili prav prepovedano številko, ki je bila že natisnjena.
«Ta številka ni dovoljena,« je strogo rekel komisar. »Izvolite mi pokazati stavek «
Ljubeznivo so mu pokazali že nepotrebne svežnje kolon, ki so jih ob njegovi prisotnosti poslušno tudi razmetavali.
Po odhodu pomirjenega «branilca nravstvenosti« so del naklade stlačili med številke «lojalnega» časnika, katerih pakete so takoj pograbili mobilizirani otroci-raznašalci časnikov. S predirljivimi kriki so se kot vihra podili po mestu. Temu je običajno sledila kazen, včasih pa se Je tudi urednik moral seznaniti s «celico jezuitov« v njihovem bivšem samostanu, ki Je služil za kaznilnico.
Najbolj žalostno pa je bilo to, da so po nekaj uspešno izvedenih trikih otrok-raznašalcev začeli zadrževati in preverjati njihov tovor. Morali so si izmisliti nekaj drugega, Cankarjev govor pa je bilo treba natisniti, pa naj bi jih stalo karkoli.
»Našel sem!« je veselo izjavil Marko. «To pot bo številko odnesla Ofelija!«
«Kaj pa ima Ofelija pri tem?« sta se začudila meter in Viko.
»Preoblekel se boš v spletično in odnesel naklado,« je pojasnil Marko. «Zdaj pa bom poslal Francisca, najbližje živi od vseh in potrebujemo ga.»
Pomirjeni Viko se ni upiral, celo prijetna mu je Dila misel, da bo prav on rešil številko s Cankarjevim govorom.
Ko se je v tiskarni pojavil policijski komisar, je na pragu srečal očarljivo spletično, oboroženo z metlo in tako bujnih oblik ter neizrekljivo zvitih blestečih sinjih oči, da se je roka čuvarja reda kar sama stegnila k brkom. Ko je lepotico ošinil z vražjim pogledom, jo Je z vzdihom pustil sam naprej.
Tudi po tem dogodku Je komisar nemalokrat prišel v tiskarno, toda, joj, sinjeoke lepotice izredno razkošnih oblik se mu ni več posrečilo srečati.
Težakov sin
Ko se je na kraških pobočjih razcvetel mandelj se je Mariji zdravje poslabšalo.
Viko je nejasno slutil, da materi ni dobro, toda dejansko ni mogel oceniti nevarnosti. «Slabost» si je govoril in v prostem času si je na vsak način prizadeval dobro hraniti mater. «Pomlad,» je razmišljal, »slabokrvnost,« in prinašal ji je železova zdravila ter zelo pazil da jih je Marija skrbno jemala.
Marija pa je ponavljala za njim:
»Saj bo minilo. To je pomlad, spomladi pa so vsi ljudje bolj slabotni Saj bo kmalu prišlo poletje...»
Toda mandelj je odcvetel, sonce je žgalo pločnike in strehe mansard tako kot poleti in Marija je doumela, da ne more več vstati, še huje je kašljala; res je, da je kašelj zdaj spremljala tudi kri, toda to je ni prepričalo o bližnjem koncu; čez dan jo Je mučila neskončna utrujenost, takšna utrujenost, da
so koraki v sobo presegali njene moči. Ponoči se je kopala v obilnem znoju, čeprav ji je bilo neprestano hladno. Celo misli so jo utrujale in tudi čustva.
Viko je bil zadnje čase zelo zaposlen tako v tiskarni kot tudi v sekciji, kjer so ustanovili mladinski krožek «svobodne univerze«. Dogajalo se je, da je ostajal čez noč v tiskarni, ki se je šibila od dela zaradi bližnjih volitev. Takrat je zgodaj zjutraj do začetka dnevnega dela naglo šel domov, da bt nahranil mater in pospravil sobo.
Nekoč zjutraj, ko je po nebu, ki sta ga zajela zarja in blesteče se morje, zagledal pod njim mater v globini široke postelje vso belo sredi belih rjuh pod črnim razpelom, ga je zgrazil strah.	»Zares	je hudo bolna,«	je pomislil,	toda tudi
zdaj ni misel	o smrti	prišla	v njegovo	zavest, kajti	za otroke,
ki so celo dosegli mladeniška leta, je materina smrt tako nedoumljiva kot	konec	sveta,	ki se za	nje začenja z materjo.
Vseeno je	sklenil,	da jo	bo poslal	v bolnišnico,	pri čemer
so že zdavnaj vztrajali sosedje in še posebej mežnar. Prav zaradi mežnar j a pa Viko ni hotel odpeljati matere v bolnišnico. Tudi Marija se je prej upirala: bala se je bolnišnice kot se je prej bala smrti, kajti bolnišnica se ji je zdela veža smrti. Zdaj pa je bolnišnica ni več plašila zato, ker je tudi smrt ni več vznemirjala. In strinjala se je.
Treba je biti pravičen do mežnarja: dejansko se je potrudil za Marijino namestitev v bolnišnici. Ni minil niti teden dni, ko je že ležala na ozki, železni postelji v veliki sobi mestne bolnišnice, ki je bila podobna hodniku. Gole stene, prebeljene z apnom, ozka okna z rešetkami, tišina in medla svetloba — vse to sicer ni ustvarjalo videza vojašnice, temveč pravkar obnovljene jetnišnice. Nune v sivih oblekah in belih krilatih pokrivalih so neslišno drsele med posteljami ter nenehno prebirale rožni venec in mrmrale molitve. Dan je bil po samostansko razdeljen na jutranje in pozne maše, litanije in druge molitve, ki so se vrstile za zdravniškimi pregledi, kosili
m delitvijo zdravil — utrujajoči bolniški dan, ki se je zač ob petih zjutraj s pospravljanjem soban in se končal pozi zvečer z branjem litanij nad bolnikom, ki je bil takrat v ag niji
Obiskovalce so puščali samo v nedeljah in še takrat : pol ure. Ob določenem času se je poleg vrat v visokem, kar nitem zidu, ki je obkrožal bolnišnico, zbirala množica moški žensk in otrok s svežnji v rokah, ki so bili prepolni najrazli nejših jedi, steklenic z mlekom in vinom. Tudi Viko Je im v rokah culico s koščkom potice, ki jo je Lila pripravila Ma kova mati in loncem masti, pomešane z medom po recepl strica Janeza, zdravilo, v katerega zdravilne lastnosti je fc Viko trdo prepričan.
Materine postelje ni našel takoj v kotu sobane št. 9 ln s težavo je razločil njen beli obraz na beli blazini.
Ko je Marija zagledala sina, ki se je bil sklonil nadnj-se je slabotno nasmehnila in njene oči, ogromne sinje oi podobne gorskim jezerom, so postale toplejše
«Sin,» je zašelestel njen glas, «nikar se ne vznemirjaj, m ni Je bolje. Doktor pravi, da bom kmalu čisto dobra.«
In Viko, ki je hotei verjeti, je temu verjel.

Trst Je šumel. Tekli so zadnji tedni pred volitvami. Til boiba, ki še ni bila stopila na plan, ker so novi zakon še v dno dogotavljali, je bila zato ostrejša in Je dejansko že naprej razdelila bodoče bloke in skupine. Tisk, klubi, resta racije in gostilne, kavarne in pivnice, celo obala m cerkver prižnice — vse je postalo arena predvolilne agitacije. Bu žoazija in uradniki so se razdelili po narodnostih; prlstanišl in mestni delavci so v veliki večini šli za socialisti; najmai zavedni del prebivalstva ter drobni trgovci so se skupaj z * grizenimi klerikalci združili okrog cerkve.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTE(X:Hl «, II, TELEFON 93-808 ln 94 638 - PoStro predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pelllco l II.. Telefon 33-K - UPRAVA: TRST - UL SV FRanctar * m on	~~~~~---------------------------
nn'“' "f. polletna 4 4UO Ur, celoletna 7 700 Ur - SFRJ posamezna številka v teclnu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev!, mesečno 10 din (1.000 atarlb dinarjev), letno 100 din (10 000 starih dlnarlev) Pnstni tek ^ ° r « v7 it. 'NN7; mest‘l'na m,u Ur ~ Vnaprej
Muhljana, S,.r,	«*. ««««»«. »M. M. . W - m*m - .»UM: O-	.n«’. tJS .“S, '!T«XL'S25‘ itStEVT*.	•
_________________goriške pokrajine se naročajo pri upravi, - to vaeh drugih pokrajin Italije pri »Socletk Pubblicltš ItaUana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska Trst
SFRJ: ADIT.