DOLENJSKE NOVIC E Izhajajo 1. ill 15. vsacega meseca. Cena jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in druge evropske driave znaàa 2 K 50 h, za Ameriko pu 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. Vsem cenjenim naročnikom in bravcem: „Vesela aleluja!" GoHiKMiarnke stvari. Topinambura, Topioambiira, laška ali svinjaka repa, tudi divji krompir imenovana, je rastlina, ki je k nam iz Amerike zanesena že v 17, stoletji, ki pa je kljub temu 8e malo razširjena. Nasi gospodarji je malo gojé in je pogostoma niti ne poznajo. Največ pripomore k temu to, ker uživajo njen pridelek le presiëi, konji in ovce, V krajih, kakor pri nas, kjer se peřamo s presièjo rejo v obilni meri, ima saditev te rastline pomen in bi bilo želeti, da bi se razširila. Sad te rastline uporabljamo v največji meri takrat, ko nam navadno primanjkuje druge krme ali smo vsaj zarad nje v zadregi iû to je spomladi. Topinambura kot rastlina je podobna solnČnici, njen sad „gomolji" pa krompirju ; dozori navadno ne. gomolje pustimo cez zimo v zemlji, V zgodnji Spomladi, ko se rabijo, se akopljejo, skuhajo in ž njimi ft; klini prašiče. Surovi gomolji se pokladajo konjem 111 ovcam. Tupinambura je trpežna, večletna rastlina; treba jo je samo enkrat zasaditi, razmnožuje se pozneje Sama. Vspeva v vsaki zemlji. Pridelek ima obilen in pbatoji v gomoljih (na 1 a se računi 1—2 met. centa) v slami (na 1 a se račuiii do polovice met. centa). Slama se uporablja za naetil, sveže perje se rabi v krmljenje. Topinambura se zasadi prvo leto za brazdo kakor krompir, pozneje se sama razploduje, ker ostanejo v zemlji vedno gomoljčki, ki na novo poženejo. Za seme Sli vzame srednje debele gomolje. Ža 1 a se potrebuje približno 10 kg topinambure (1 kg velja navadno 10 h), ee dobi pri boljše oskrbovanih posestvih. Nadaljno oskrbo vanje je prav priprosto. Topinambura hitro zraste se zgosti. Vže drugo leto se razraste, da je dotični prostor zaraščen Čez in Čez. Vsako spomlad, ko Jt dobro ped visoka, se nekoliko zredči s tem, t\a Se vse šibke in pregosto rastoče rastline odstrani "1 potem okoplje. Prostor, kjer sadimo topinamburo, "»i bo izvzet iz kolobarjenja, gnoji se ji le vsako ^'■«tje leto. Kratek navod o pogozdovanju. Kt)ietij«tva ekrbi za spiifiiijoi^t, Gt>ziUri!tvu pa za priliudiijost. Dandanes obrača vsak razumen gospodar gozdu največjo pozornost. Posebno očitno to vidimo pri timno oskrbovanih veleposestvili. Kuako skrb naj ima slehern posestnik gozda, ker je gozd neka hranilnica, ki sicer donaša nizke obresti, zato pa gotove, ker blaži podnebje, podpira enakomernejo temperaturo in nam varuje, da naso itak plitvo zemeljsko plast ne odnea/i nalivi in ne izpere dež in sneg. Poleg umnega oskrbovanja je potrebno, da vé vsak gospodar, kako bode pomnoževal v gozdu drevje, kaj bode storil z izsekanimi gozdnimi parcelami in kako bode naju-ipešneje zopet pogozdil. Gozdna drevesa se pomnožujejo naravnim potem ali umetno. Naravni gozd nastane iz semena, katero odpada od starih dreves in iz mladik, ki zrastejo iz štorov iu korenin. Umetno pa gozd pomlajujemo po semenu, če seme gozdnih dreves posejenio v gozciu ali po sadikah, katere v gozdnih drevesnicah izgojene iz semena, v gozd presadimo. Najvažnejše za vsacega gospodarja je, da zna to slednje delo pravilno izvršiti, ker s tem more najhitreje svoje izsekane gozdne parcele pogozditi ter mu je najpopred pričakovat! novega naraščaja. Dve- in triletne sadike gozdu i li dreves dobimo za male novčiče v državnih gozdnili drevesnicah ali pri zasebnikih. Tudi si jiii moremo sami izgojiti. Gozdne parcele, katere nameravamo s sadikami zasaditi, morejo imeti različno lego in različno zemljo. V suhih zemljah, strminah in visokih gorah se gosto sadi po 0'6—1 in vsaksebi. V dobrih, globokih zemljah in ravninah se sadi po 1'2 —m vsaksebi. Majliue sadike se sadi gosteje kot večje, običajno 1—\'2 m narazen. Tam, kjer zemljišče dopušča, naj se sadi pravilno t. j. v vrstah. Taka pravilna saditev ne provzroči veliko več dela, ima pa mnogo prednosti pred nepravilno, najve(\jo že v tem, da so drevesa enakomerno razdeljena po prostoru in se tedaj tudi enakomerno razvijajo. V krajih, kjer je veliko kamenja ali ki so že deloma zaraščeni, se seveda ne more saditi v vrstah, drugod naj bi se pa to povsod storilo, lledni gozd se lažje nadzoruje in les lažje spravlja in izpeljuje. Za saditev v vrstah se potrebuje dolgo vrv, na katero se določeno raz-daljenost sadik zaznamuje in s katero se potem določuje mesto za saditev. Sadi se v jamice, katere z motiko ali z drugim primernim orodjem naredimo. Jamice naj bodo do 30 cm fjloboke in 30 cm Široke, skopljtjo naj se že v jeseni ali zgodnji spomladi, da zemlja premrziie in 86 zrahlja. Če je zemlja rallia in se sadi enoletne sadike, napravijo se le luknjice s kakim klinom. Posebno je važno pri saditvi, da se oliranijo sadike sveže ill da se jih sadi pravilno. V ta namen skrbi saditelj, da ima pripravljene sadike v posodi, v koji je ilovčasta voda, da ž njo se pred saditvijo osveži korenine in koreninice, da se preveč ne posuše, ter da sadi le zdrave sadike. Sadike se sadi ravno tako globoko, kakor so rasle popred, ne glohoceje, ne plitveje. Korenine se morajo tako »ravnati, kakor so popred rasle, zasujejo se z najboljšo zemljo in tako, da ne ostane ni kake praznine okoli njih. V strminah in suliih legah se napravijo jamice nižje od površja, da se v njih steka vlažnost. Zasajene parcele se potem zavaruje proti živini bodisi, da se jih zagradi ali na drug naČin. Pozneje se pazi, da razni gozdni pleveli, kakor praproti, borovnice, nialinjek itd. ne zad use mladih sadik. Oe je potreba, mora se ta plevel požeti in sploh nasad čist ohraniti. Sadike, ki so se posušile, se prihodnjo spomlad nadomesti t. j. podsadi z novimi. Na tak način se zadobi enakomeren in popoln naraščaj. Politični pregled. Omeniti nam je najprej nekaj, kar je slovensko javnost zares močno osupnilo. Znano je vsakemu, da obstoji — utajiti tega pač ni več mogoče — zveza med narodno-napredno in nemško stranko, zveza, ki je našim skupnim narodnim koristim že silno veliko škodila, četudi je naperjena proti katolísko-narodni stranki v prvi vrsti. Kdor tega ne sprevidi, je ali zaslepljen aH pa trdovraten. V Jesenicah in Tržiču vršile so se pred par tedni občinske volitve. Oba kraja sta znamenita po svoji industriji, posebno važne pa so Jesenice, katere postanejo kmalu križališČe dveh velikanskih že-lezničnih prog in kot take ključ do naše dežele. V obeh krajih pa živi nekaj Nemcev, ki nimajo srČnejših željá, kakor Slovence izpodriniti ali ponemčiti, ki pa na to tndi delajo z vsemi močmi in srciistvi, naj so poštena ali nepoštena. In pri volitvah na Jesenicah bi bili Slovenci skoro skoro podlegli, v Tržiču pa so iu v občinskem xborn nimajo veČine. Kdo je temu kriv? Ravno prej omenjena nenaravna zveza. Med Nemci in liberalci 60 SB vršila pogajanja, da bi Nemci in njih pristaši dobili večino, a vendar so se dobili možje, ki so imeli še toliko narodnega čuta, da so odvrnili to sramoto ; liberalci in klerikalci so skupno sli v boj zoper skupnega sovražnika Nemca. V Tržiču so pa Slovenci podlegli. Od liberalnega slovenskega vodstva se je baronn Scliweglu obljubilo, da se tržiški slovenski liberalci vzdržé glasovanja pri občinskih volitvah, pod pogojem, (ia Nemci volijo dr. Ferjančiča. Tako je ob zadnjih državnozborskih volitvah dr. Eerjančlč zmagal, sedaj pri občinskih pa so Slovenci podlegli. Cisto gotovo je, da so se trije slovenski volivci v prvem razredu vzdržali volitev. Hržčas so bili samo ti trije obveščeni o tem medsebojnem dogovoru, ker se je samim to zdelo vendarle preveč — recimo nečastno. To tudi potrjuje pismo ba- rona Schwegelna z dne 19. avg. 1901. In teli dejstev ne utaji in ne uniči nobeno še toliko zabavljanje in zavijanje. Ravno kdor skoči po koncu in razgraja, pokaže, da je zadet. Naš list ni bojevit list, ni bil in ne bo, a smatrali smo za svojo nalogo in dolžnost, to pribiti in povedati, kako varuje koristi slovenskega naroda narod no-nap redna stranka, Vse drugo : izvajanje posledic in sodbo prepustimo razumnosti bravcev. Slovanska zveza je imela 2G. marca sejo, v kateri je zopet sklepala o svojem staljšču napram spremembi poslovnika drž. zbora. Dr. Šustcrsič pravi, da vlade v tem ni treba podpirati. „Slovanska zveza'' je prvotno na predlog dr. ŠusterŠiča sklenila, da glasnje proti spremembi poslovnika, a ta predlog je bil pozneje na predlog dvornega svetnika Ploja spremenjen in se je sklenilo, da klub glasuje za spremembo posjovnika. V tej seji „Slovanske zveze" je nastopil dr. ŠusterŠič za to, naj ostane pri prvotnem sklepu, da khib glasuje proti spremembi poslovnika. _Ko se je večina izrekla proti temu predlogu, je dr. ŠusteršiČ odložil klubovo načelstvo. Vodstvo kluba je sedaj v rokah dr. Ivčeviča. Jugoslovanski kiub je sklenil, da bo glasoval proti dovolitvi državnega proračuna in sicer zato, kar se je posebno povdarjalo, ker lioče vlada Jugoslovane izročiti Nemcem v roke. Da je temu res tako, pričajo razni dogodki na Štajerskem, Koroškem in v Primorju. Kar se pa tiče zvišanja civilne liste, je sklenil klub, da bo glasoval za zvišanje. V državnem zboru pričelo se je prereietavanje nagodbenih zakonskih načrtov. Nekateri so zadovoljni, večina ne, in zato je vse polno govornikov oglašenih in 80 že govorili za ali proti. Pri tej priliki je prav izvrstno govoril nas vrli poslanec Povše. V daljšem govoru je mej živahnim odobravanjem našteval in dokazoval zlasti one napake in nedostatke v nagodbi, s katerimi zastopniki poljedelstva nikakor ne morejo biti zadovoljeni. Pač je zvišana carina za vnanje žito, a to ni zasluga avstrijske, marveč ogrske vlade. Na drugi strani pa za uvoz lantt, mleka, kož in lesa ni določena nobena carina, kar je le nam v škodo, ker sosedne države skrbno varujejo svoje poljedelstvo. Ob obletnici smrti puntarja Košuta je razgrajalo v Budimpešti nad tisoč vsenčiliščnikov. Raz vseučilišče so razvili Črno zastavo in prisilili profesorje, da so ustavili predavanja. Naposled je prišlo do spopada s policijo, katero so ometavali s kamenjem. Pridružilo se je mnogo drugih Ijndij. Stražniki so šli nad množico z golimi sabljami. Več policistov in 1 7 dijakov je težko ranjenih. Na Portugalskem se nahaja državna uprava v jako slabih rokah. Zato so pa državne blagajne prazne. Da bi se napolnile, začela je vlada strašno navijati davčni vijak. Zato je prišlo v mestu Coimbro do hudih izgredov, ki so podobni bolj revoluciji nego izgredom. Davčni nadzorniki morali so bežati iz mesta, drugače bi jili ^razburjeno ljudstvo ubilo. Mej nemiri, ki s» trajali Štiri dni, je bilo ubitih 8 oseb, in mnogo ranjenih je bilo tudi več vojakov, ki so prišli iz vseh krajev mirit nezadovoljueže. Francoska zbornica je s 300 proti 257 glasovom sprejela predlog komisije, da se odreče dovoljenje za delovanje v Franciji vsem kongregaci jam, ki se pečajo s poukom. Tako so iramazoni v ime svobode izvršili QajveÈje naailstvo. V noljeiii tleželi na svetu ne prepovedujejo katoličanom, da ne bi smeli pošiljati otrok v verske šole, niti na Anjileskem, in v svobodni napredni Ameriki. V katoliški Franciji pa katoliški atariài ne smejo svojih otrok pošiljati v katoliške šole. H-i- V RIM! Do Padove. To Vnii) je bilo,živ»lino že pred 11. «ro dne 26. februarja na kolodvoru v Šiški ! S cer uas ni bilo tako ailno veliko, krog 60, a vendar vsi tuko živi in veaeli. Nobenega kislega obraza in nikakili otožnih oćij ! Vse skrbi smo pustili doma in sedu gremo v Kim. Skoro skoro nastopimo daljno, a lepo pot. Nič nas ne skrbi in tudi iie vprašamo, kaj se utegne prifietiti : saj smo romarji v prvi vrsti in ne izletniki, romarji, ki smo se z vsem zaupanjem priporočili Bogu, predno smo šJi. Našli smo se stari znanci in prijatelji in sošolci, pa liitro smo se tudi seznanili med seboj m bili prijatelji tudi z drugimi, dasi se prej nismo videli nikdar. Razdelili so nam ra/jie nakaznice iu zapisnike in karte m romarska znamenja, katera smo si brž pripeli. Vlak pripilia in prisope: še en pozdrav, in kmalu smo v vozeli, vsi vkup, kar nam jako ugaja. En pisk — z Bogitm Ljubljana, z Bogom domovina! — oni, ki so nas prišli spremit, nas pozdravljajo se in Še, a kmalu smo na vižmarskem polju. Na vsaki postaji še kdo vstopi, prisrčno sprejet in bratsko pozdravljen. „Gospoda, jaz sem ta in ta, vzemite na znanje, da se mi ne bo treba vsakemu posebej kazati", se oglasi tam iz kota nekdo; splošno pritrjavanje in smeh. Za vse lepote gorenjske strani smo danes kar ueobčutni, k većjemii kak novinec na tej progi sili k oknu in gleda in se Čudi. Mi ostali pa poišžemo zapisn k potnikov, ki smo ga dobili v Ljubljani, in pričnemo razmotrivati sopotnike. 579 nas je iz cele Avstrije. Vsi narodi zastopani, vsi stanovi, vsi slojevi. Oni, kije lahko dal svoj denar za pot, kakor oni, ki ga je hranil za to leta in leta in tudi tisti, ki bo moral domu přišedši štediti: vsi taki in enaki smo tu. Naš romaiski vlak je res mala Avstrija, ninogolična in mnogojeziina. A eno nas diuži, četudi nas loČi 10 tliugih rečij; katoličani smo vsi, to kažemo celemu svetu, zvesti sinovi sv. rimske stolice, udaní otroci sv. Očeta, h katerega slavnostnemu dnevu gremo. In v tej mali Avstriji smo nii Slovenci častno zastopani : krog 90 nas je, torej približno šestina. Duhovnikov iz cele Avstrije je blizu 110 (našli smo namreč, da je zapisnik tu in tam pomanjkljiv, zato navajamo "kroglo število), Slovencev 2&. Veliko je plemstva, dosti tudi uradnikov in tovarnarjev, a ne zmanjka se rokodelcev, kmetov in obrtnikov. „Se vidi, da gremo k socijalnemu papežu", opomni eden, ko smo vse to prerešetali in spravili zapisnike ter segli P<» kovčkih, kajti Kranjske bo kmalu konec in potem nas ne mara več ta vlak. V Trbižu izstopimo. Ker nam je Čakati precej časa, ii-vimo se krasnemu razgledu s kolodvora, pišemo — seveda razglednice, iu tako mine čas, da stopinio v vlak, ki naj nas potegne do meje. Na levi pozdravimo Marijo na še visoko zametenih sv, Višarjili, na desni se spomnimo hrabrih junakov pri Malboi'getu, za naprej nas je pa skrb pred — financarji. Kar kdo vé, vsak pové, da nas pripravi v strah. A v zadoščenje tudi nekdo pové, da zato, ker ao taki, financarjev no-l»fden ne pride v nebesa in ne v pekel, — seveda laških —, ktr tem bomo padli v roke in zobe ! Vesten potopisec naj 8em, zato tudi zapišem, kar je oni povedal. Pripovedoval je tako le : „Financar je umrl. Kar naravnost proti nebesom jo ureie in samozavestno potrka na vrata nebeška, saj je vajen, da se "lU vsaka odpró na mah. A tu se je zmotil, četudi se v življenju ni nikoli. Sv. Peter sicer odpre, a financarja ne pusti notri. „Kdo pa si? „Ta in ta, financar." „Prijatelj, tacega človeka pa še nisem videl. Pol si vojak, pol tudi nisi. Ćiiduo. Sam sem bil vojak, a tacih nisem videl. Le počakaj, grem poklicat druge svetnike-vojake; če te kdo pozna, te pustim notri, če ne pa —kaj je govoril naprej, fiiisncir ni slišal, ker je že zaloputnil vrata. Ćhz nekaj časa se spet odpró, in cela truma jih pride I Longin in Florijan, Henrik in Vaclav, in kar je še vojakov-svetnikov, tudi oče Radecki med njimi. Ogledujejo financarja in vsi zatrjujejo: „Tacih vojakov )az nisem imel." „Vidiš, prijatelj", povzame sv. Peter, „nihče te ne pozna v nebesih. Vojak nisi; kaj si, ne vemo, neznanih ljudij pa tii gori ne vzamemo. Le hodi dalje." Financar je bil v zadregi, V svoji nevolji jo mahne v pekel. Čudom se čudi vrag, da jo ta kar sam primalia tja, da ni treba iti ponj. Kaj, ko bi bil to kak tak kt^vač, ki je kedaj vragom prikrivil kremplje, ki so pogledali skozi vrata; tako so jih bili namreč iz strahu pred njim tiščali. Ne, to ni kovač. Zato široko odpre vrata in vljudno pozdravi prišleca, A ta se ne zmeni za pozdrav, marveč viha nos in duha ž njim, „Kaj pa tu kuhate in žgete v teb kotlih? Kje pa imate „licenc?" In ie izvleče vrvico in pefalni vosek, da jim kotle zapečati. Toda, vrag brez ognja in peklenskih kotlov? To ne gre; zato ga prav z lepo postavijo pred prag." Ko je pripovedovalec ktmčal, vprašam ga, Če je bil to laški financar? „Seveda, seveda", hiti oni. Iii vsi so laškim Hoancarjem privoščili to smolo. Pa vlak je íe t POntablju, Zadnja avstrijska postaja. Kaj bo pa sedaj? Gremo tu ven, ali se peljemo na LaŠko? DomaČe vesti. (župnija Krško) ob Savi je podeljena č. g. Ivanu Eenier, tamošnjemu župnému upravitelju. (Umrl) je čast. g. Jernej Kosec, župnik v Skccijanu pri Turiaku N. v m. p. ! (Umrl je) dne 19. marca v Rudolfovem g. Fr. Papež, posestnik in čevljarski mojster. Odi. 1857, nadalje je bil pri meščanski godbi; bil je dober in priden gi'dec, večkrat je iia-doiiiestoval kapelnika; 26 let je bil tudi izvršujoč Član tukajšnjega gasilnega društva. — Lep pogreb ob veliki udeležbi sorodnikov, prijateljev, znancev in tukajšnjih društev je pričal o njegovi priljubljenosti, ki jo je užival med someščani. Naj v miru počiva ! (Mesečna konferenca) za du!iov.šČino novomeške dekanije bode dne 14. aprik (vtliki torek) v Stopičah ob 10. uri dopoldne (Dolenjsko pevsko društvo) namerava napraviti večji zabaven večer 18. aprila, spomladanski koncert pa 9. maj« t. 1. V»;č o tem prihodnjič. (Šola Glasbene Matice v Novem Mestu) priredi koncei't 2, maja t. 1. (Delniško društvo „Narodni dom" v liudol-fovem) je imelo 30, sušca t. 1. občen zbor, ki sicer ni bil sklepčen, pri katerem seje pa ugotovilo, da je društvo dolžno rezervnemu fondu več kakor je imelo prihcdkov, da torej zopet ne bo moč izpkčati nikake dividende. Za ureditev društvenih razmer se razpiše poseben obilen zbor. (Dol. Sokol v Novem mestu) vprizori v saboto dne 4. aprila 1903 ob polu 8. uri zvečer v prostorih „Nar. doma" narodno igro „Dfseti brat". Vstopnina r Sedeži od L do IV. vrste 2 K, ostali 1 K 40 h, stojišča Î K, dijaki 60 li Društveniki plačajo polovico vstopnine. — Vstopnice prodajajo se od 1, aprila 1903 naprej v trgovini gospoda Jos. Morauc in na večer predstave pri blagajni. Odbor. (Dijaška služba božja v Novem mestu). Pre-častito predstojništvo frančiškanske cerkve je v sporazumljenju s si. vodstvom c. kr. višje gimnazije določilo, da morajo obiskovalci iz meata in zlasti z dežele pri dijaški službi božji t. j. ob nedeljah in praznikih ob 8. uri, prepustiti klopi na listni (možki) sti'ani, in oni prostor med klopmi in zidom na isti strani, dijakom c. kr. višje gimnazije, (Poštni nabiralnik). Z 1, aprilom t. 1. ustanovi sa v LŠt. Lovrencu na Temenici poštni nabiralnik, katerega se je g, Francu Potokarju, učitelju in voditelju v Št, Lorenců izročilo. C. kr, okrajno glavarstvo Rudolfovo 25. marca 1903, (Naôelstvo dolenjskega kletarskega društva) v Novmi mealu vabi svoje ćlaiie, dit se poluostevilno vdeleie občnega zbora, ki se vrsi v ôetrtek, dne 23. aprila t. 1 ob 2, uri popoldne v dvorani re8ta^racije g. J, Wmdisclier-ja v Kandiji pri Nuveni mestu s siedeéim dnevnim redom: 1. poročilo načelstvii o delovanju zadruge, 2. poročilo nadzorstva o letnem računu in bilanci, 3. piedl>g načelstv« glede razdelitve obresti od dtrležev, 4. izvolitev iiovegn uda v uačelstvo ter 5. raznoteruosli. Ob enem se naznanja, du je po § 47. (Irnňtvenili pravil letni račun in bilanca od 15. marca t. 1. dalja v pissrni načelnika gg. Članom na vpogled izloiena. — Za načelstvo dolenjskega kleturskega društva v Novem mestu, dne 14. marca 1903. Bohuslav Skalický, t. č. načelnik. (Iz Š m i li e 1 a pri Novem mestu) se javi, da je bil ondi 1Í9. pretekleg« meseca sklep duhovnih vaj. Ob ugodnem vremenu se je zbrala od blizu m daleč velikanska uinožiea vM'nega ljudstvu. Slovesno procesijo je vodil mil. g. prost dr. S. Elbert ob obilni azistenci. Obhajanih je bilo do 2700, zares lepo število za Smihflsko faro! Iskrena hvala za tolik vspeh gospodom misijonarjem in drugim gospodom, ki so nam prihiteli na (lomoč. Bug jim povrni stotero ! (Obrtna zadruga) imela je svojo drugo letošnjo sejo dne 21. marca 1903 ob navzočnosti naslednjih odbornikov, in sici-r iz Novega mesta gg. ; Fraiičič, Malović, Goleâ, Horvat, ilikolič, G. Murn, Kastelic in Weis, in iz Kandije g. Val. Appe. Predseduje g, FrančiČ in otvori sejo, ko je nje sklepčnost konUatiral, ob 8. uri zvečer. Seja se vrši po dnevnem redu m sicer nastopno; 1. pretresuje se prošnja Florijana Viranta iz Toplic za pcdelitev samostojne krojaške obrti; tej prošnji se enoglasno s pridržkom ngudi, da se ima prositelj podvreči pri g. Mikoliču v Novem mestu poskušnji, ter da se mu bode, ako isto s povoljnioi uspeljom dovrši, naprošena obrt podelila. — 2. Pnišnja Josipa Kiilovica iz Uršnih sel za podelitev samostojne krojaške obrti se emiglasno zavrne, ker se prositelj ni dovolj izkazal glede zmoínosti, kakor tudi sploli ni nobenega učnega ali pomočniškega spričevala doprinese . — 3. Prošnja IvaiiH Poglajen iz Bele cerkve za podelitev mizarske obrti se iz ravno istih razlogov kakor prejšnja zavrne. — 4. Prošnjam Marko Rddeiia in Itan Jazbeca, oba iz Novega mesta, za po-deljenje pudpore iz vescliskega zaklada, naraslega ob prireditvi pi'edpustne veselice, se enoglasno ugodi ter ae vsakenm po 6 K podeli. — 5. Gospod Horvat izjavi sledeči predlog: obrtna zadruga tirja Ivan Šiileharja za zaostalo pristopnino kot učenec. Ker je pa isti, ko se je učil č.evljarski obrt pri g. Blažiéu v Novem mestu, le temu izročil d'iuar, da bi ga oddal obrtni zadrugi, slednji tega pa storil ni, v tem slu&uju tedaj ne zadene kiivda Saleharja, ampak dotičnega mojstra. Gospod porot'evalec tedaj predlaga, da bi se na podlagi tega ne tirjalo več Sileharja, ampak g. Blažiča, kar se enoglasno sprejme. — 6, Predlog g. MaloviČa, da bi se pri prijavljanju pomočnikov in učencev od strani tesarjev in zidarjev pri obrtni zadrugi napram dotičnim mojstrom ostreje postopalo kakor tudi, da bi se glede dehikroga istih natančna določila izdala, se enoglasno sprejmo z odredbo, da naj načelstvo posebno vse tesarje v novomeškem okrožju natanko obvesti, katera dela spadajo v njih delokrog, da ne bodo isti posebno mizarje s tem pri delu škodovali, da prevzmo v njih obrt spadajoča dela. — 7, Predlog g. načelnika, da naj hi se pri obrtni zadrugi določile vsak pondeljek od 2. do 3. ure popoldne v zadružnih prostorih gostilne „pri Slonu" v Novem mestu uradne ure, se enoglasno sprejme. — Slednjič predlaga gospod Horvat, da bi se odboru veseliSkega odseka za predpustno veselico izrekla najtoplejša zalivala za njegovo priznano iirtvovatnost, kar navzoči gospodje odborniki z navdušenjem sprejmejo. Nato se gosp. predsednik zahvaljuje gg. odbornikom za udeležitev seje in isto ob 11. uri ponoči zaključi. (Predstava), ki jo je priredilo kat, društvo rokodelskih pomočnikov sv. Joiiefa dan, obnesla se je prav izvrstno. Že dolgo društveni zbor ni tako izborno popeval, ko ravno ta večer. „Slovo" morali so nam na splomo zahteyanje še enkrat zapeti. Bilo je seveda treba prej dosti truda, a zato tndi ni manjkalo pohvale in priznanja. Brez nič pa ni nič. Torej le vstrajuo naprej v petju in veselili se bomo že naprej Vašega nastopa ! — Igrokaz „Sanje" je ie sam na sebi jako hvaležna igra. Prizori so nekateri zares ganljivi in podučni. — Nad vsa čndno je torej, da so si nekateri izmed občinstva dovolili spustiti se v glasen krohot ravno v najlepših prizorih in s tem uničili ntis gotovo do polovice. Spričevala razsodnosti m takta si s tem niso zaslužili. Kdor misli, da so predstave le zato, da nam vzbujajo smeh, in da se je torej treba pri vsaki predstavi smejati, se pač mc^čno moti. Kako neumesten je n. pr. smeh ob zadnjem prizoru, ko oče sinu da svoj blagosîov, pač vsakdo sprevidi; ravno tako je bilo zadnjič pri „Divjem lovcu" : ko mati po stari, pristno narodni in globoko krščanski navadi sina prekriža, preinu ga zvezanega odpeljejo, udari vsa dvorana v glasen smeh ! — Uluge so bile to pot res dobro razdeljene m kar je poglavitno, vsestransko dobro naučene: vsak je storil vse, kar je le mogel. Tako gladko in dovršeno že davno niso igrali vrli nasi rokodelci. ZaLo je bilo pač želeti več občinstva, kakor ga je bilo, in tudi več gmotnega uspeha. Pa kaj ćemo: slutili so kaj resnega pri igri, a to temu in onemu ni po volji, da bi ga splch kedaj smele obiti resne misli. (Oildaja cepljenih trt iz podružnične trt nice v Novem mestu.) Kdor je naroČil cepljene trte pri kmetijski podružnici v Novem mestu, ta naj pride pi) nje v pondeljek 6. aprila ob 2. popoludne na Hočevarjev marof, ki leži tib Lo čenski cesti. Kdor ne utegne tega dne sam priti ali po trte poslati, ta jih laliko dobi tudi še na Veliki Četrtek, dne 9. aprila ob 9, zjutraj. Tisti naročnik, ki se ne zglasi ob imenovanih dneh za trte, izgubi pravico do njih. Cepljene trte se oddajajo le proti takojšnemu plačilu. Pri tej priliki bo oddala podružnica tndi več tisoč sajenk (bili) riparije portalis, deloma po znižani ceni. (Ogenj). Dne 22. marca t. 1. ob 8. uri dopoludne začelo je goreti v vasi Maline in zgorelo 12 hiš, več gospodarskih poslopij in vse v njih nahajajoče se reči, enemu gospodarju tudi glav goveje živine in 4 prešiči. Ker je bila ta dan nedelja, odšli ao vsi odralčeni vaščanje v cerkev, doma so pa ostali l6 mali otroci in ti so zažgali. Gorela je hiša za liišo in pogorela bi bila vsa vas, ko bi ne bila prišla semiška požarna bramba na pomoč. Ta je s pomočjo doSlih ljudij iz semiške in tudi suhorske občine omejila ogenj in reïila polovico vasi. Pri tem požaru se je videlo, da je tu požarna bramba potrebna in nadjati se je, d>i ji bodo Semičanje v prihodnje bolj prijazni kot do sedaj. Skoda je 66,000 kron. Le dva gospodarja sta imela zavarovana svoja poslopja. (Acetylenovo razsvetljavo) namerava, kakor vidimo iz seje mestnega odbora 20. marca t. I, vpeljati Novo mesto. To vprašanje prevzel je poseben odsek štirih udov. Z veseljem sprejeli smo to novico, kajti starodobna pomanjkljiva razsvetljava našega mesta obstoji še vedno v petrolejkah, mej tem, ko imajo drugi manjši kraji vže davnej vpeljano plinov» ali pa električno razsvetljavo. Ker je pa vpeljava plina ali elektrike radi raznih težkoč skoraj nemogoča, je res najbolje, da se sprijaznimo z acetylenom, kateri je ža itak v nekaterih hišah Novega mesta v rabi in sicer v občo zadovoljnost dotičnih lastnikov. Acetylen daje jako svitlo, močno in zelo mirno luč, j)ri tem ni primeroma predrag ter pri količkaj pazljivosti tudi brez vsake nevarnosti. (Red za letne sejme) in tržne dni v Rudolfovem, ponatis iz „Dol. Novic", dobiva se pri J, Krajec nasi., komad po 5 vinarjev. • M'ii^Žibert, posestnik v Račji vasi pri Cerkljah. Dobil )e po pomoti, ker sta se dva bankovca skupaj držala, od nas 200 K preveč, pa jih je iz lastnega nagiba nam vrnil, za kar se mu lepo zahvaljujemo. Okrajna posojilnica v Krškem. (Današnji list) obsega deset strani. Naznanila mostnega magistrata, Oejft obĚitiskeíta odboru) v BatlolftTeiu * dne 20. mare» 130,3 Ndvaoči: ziijmn g. pl. Sladuvič; svetovalci: gp. Ristnau, Uiti^k, Pauaer iiiQ ■ «(Iboruiki: gg. Brimer, Ferlić Jaoez, Gaudinl, Gûlk, Qustin, Koievar Koi>iĚ MogoliĚ, Mramir,^. IVzaik, Skale, ViJic; viriliii glas: g. Ogoreùtï- za' iníiiikftr:^ tftjiiik StukelJ. Gospad župan kuiustiUuje akleiiíuodt odbora otvori sejo, ter imenuje kot uveravatelja eapijiiilta dunaime seie «osiioda Pauserja jun. in ffospoda dr. Poznika. - prednu se preide iia dne/iii re.l g. zupau izrazi tuplj zalivalo mestueaiu odborniku g. c, kr. giina prjf Igiiiiťu Fajdigi, knteri je zipust I Novo iiieato. Teti je velika ht JelovEil v iiieatneiii oillmrii, kakur tudi ]iri mestni liratiiliiiui v korist občine. — Gusp. Župfin [ireillaga, dn se tatsteimi v laiiisiiiku izreče toyla zalivala ea iijeg'iiv trmi, kateri iireiiloi; je mestni uibiir sogliwuo Bjirejel. — Nu to [loz'lravi g. řaiiiaii novo iinstoiiivSega oilljotuiiia g. Vajkarta Gmidinija. c, kr, dežel. Bod. svêtiiika ter ]i >1aKa ittecuu na sr(^e, da ileltije v korist in [trospeli iiieBtue obÈiue, — N*(Íalje uíiziimja «tmpijd žnpsn, da je umrli giisp. ďr. Audrej Vojska, c. kr. liežel. Bod. iiadsvétuik v imk-iju po rodl)iui za iiliužiů srtklRil puilard 200 K ter bb j« isti rodbini izrazila v imeau mestne občitie pianietia zalivala, — Na to yrei'îe gospod žii|iaii na dnevni red; 1. Čilajije zadnjeiia zapisnika fit. SJ33. Z4pi^llik se preiita ter od -bri, 2, Poročilo jioapodarskega odseka radi uakupa proatura la novo gimnazijo. — Prediio fie preida na vj>raianje radi proiitora sa gimnazijo, predlaga s^P^xl župan, da se sklep zadnje odborové seje mora razveljavlri in skier gledft tega, ker je dotiini jirostor premalo pristopen ïa poslo)pje giinnaiije. Pri glasovanji Bi* prejsni sklep seje i dué (>, febr. 1903 «oglasno razveljavi. Na to predlaga tioapodarski odsek, du se prof tor, kateri je svojecnsiio v priloženem iiai'rtu zaznamovan pod ítavbisěe št, III., ležeie poleg novega okrožnega nudiíéa — pínndi naněnemn ministerstvu brezplafiiio za stavbiĚíe nove viíje jfiniiiaiije. To stavliiSíe je jako pripravno in na leppin krajn ležeíe. Nadalje naanania, da sta g. župan iu g. Aiiolf Giiitiii sklenila z dotiínimi posestniki zemIjiSí zněagtio pogodbo na dve leti in sicer tako, da kakor bitM nanĚiio ministerstvo ta prost or od'ibri, bode to zeniljiáĚe niesrna obúitia od dotii^nib posestnikov prevzela ter plaêaia, — Po dii^jíi debati, katere bo se udeležili razni odborniki, se pri glasovanji! predlog gospodari^kei^a odseka soifla-ino sprejme, kakor tudi, da se kupljeno cemljišće po odobrenju iianćnega ministersivii, prevzame t-r iziiUěa. — 3. Poroíilo goaiiodarskega odseka o jiroinji jr, Franc Seidl-a gledé odpiiRta obresti. — Gospodarski «dsek predlaga, da se zaostale obresti po svojećatu) sklenjeni jiog-dbi imajo iztiijati, tfr se ob jsdnem kot neprsklicni zadnji rok do 1. maja 1903 doloúi. Po preteku te^ja časa se pa iiipanstvu naroii, da jiotrebno ukrene, da Ke ti itade/a koiiečua rrsi. — 4. Poroi^ilo giispodarđkega oileeka gledć posekanja smrek v mestni bosti. — Gospudar.ski «djek poroča, da bi moral g. Jimip Košićek do konca febrnaria vse smreke, katere je v p »^odbi lirei'zel v mestni bosti, posekati, knr pa do danes in ni storil in ima .še 130 smrek za jiosekati, ter prt'dlaga, da se mu za pisekanje teb smrek Kadnji rok d ivoli do 1Q. ajirila t 1. Ako do tijga iasa g. .loeip Kositek tel) 130 nmrek ne poseka in občini ne pkf^a, naj se za ostale smreke dražba razpiše, ter postupa v smislu s'iletijeiie pogodbe. — Predlog se soglasno sprejme. — 5. Porodilo polieijskega odseka gledé oprostitve plaiita pasjega prosili sledeči: Antonija Bevc, Frane Kaitelic, Franc Nagelj in Prane Mramor, Policijski -odwek predlaga, naj se irosiliij opro5tijo od plačevanja pasjega davka za leto PJ03 in sicer pod pogojem, da imajo pse kot Čuvaje vedno na verigi priklenjene. Predlog se »oglasno sprejme. — PjroSilo policijskega odseka o pritožbi stražnika Janeza Hrovata — Policijski odsek predlaga, da ne pritožila liivšega mestnega stražnika .Taneza Hrovata radi odpustitve ji mestne službe kot neutemeljena zavrne, ter niegciva odjiustitev od strani županstva potnli. Po dftljii debati se ta predlog sogla-tuo s.irejine — 7, Poročilo županstvo o z^rradbi kanala od nova Iniie okrajnega glavarstva. — Gosp. žiniaii railnga, da se bo kanal, kateri bijde izjieljan od novega lioslupja okrajnegfa glavarstva do Krke, predno bo zgradba dodelana, izdelal, ter da s« vse preddela dogotové in dognviri s posestniki dotiónili parcel, po katecib b ) ta kanal i/peljan. Posestniki teli parc.el so: veUčast, kolegijalni kapitelj, g. Anton Hočevar in g, Ntža ,Iele:ic. Kolegijatni ka-pitflj kakor tudi g. Anton Hočevar so prostor, koder bode kanal izpeljan, ]ire[inKtili občini brezplačno, g. Neža Jelenu po sovaruliu g. Frnnc Perkotu pa zabteva sledeče oilSkodnine; a pri napravi kanala od m 20 li, ')) vsakoletno priznanilno [iristojbino 10 kron, c) da ne iskupana zemljana odkázáni prostor rans-plje in poravna ter ves prostor z dobrim semenom zaseje, kateri se bo ]iri zgradbi kanala p ikvaril, d) ako se kanal pozuejša leta odkriva in )iopravlja, ima se od vsakega (_] m 10 li ]ilaěati, kakor tndi 8e ima pri vsakokratnfm popravilu g. Nežo Jelene obvestiti. Gospodarski odiek predlaga, da se tri člane mentnega odbora voli, kateri naj napravi pogodbo pod tigodiiej.îimi pogoji. Po daljši debati, v katero so poBSgli razni gg. odborniki, se je vsestransko povdirjalo, da je g. Noža Jelene evujei-asno obljnbiia, dovoliti izpeljavo kanala mestni obČiai po njenem travniku, brez' vsakili pogojev, in g, Franc Perko je takrat sam ji itrebo tega kanala jiovdarjal ter občino zagotovi!, da se bo isti brez vsakib de-«arnili jirispevkov izpeljal po posestvu g, Neže Jelene, Predlog goB;)udar-ekega odseka se sprejme sogla-sno in izvolijo v ta odsek gg, ; IJoiek, Brnner, Mogolis. — Ker je ta zadeva zelo nujna, se prosi dotični odsek, da isto v osmili dneb resi. — 8, PoroĚílo županstva gledé upeljave auetylen^ke razsvetljave luesta, ter volitev posebnega odseka 4 udov za pretresovaiije Tega vprašanja. — G. župan omenja sledeče: Razna tnesta v it-tSi državi kakor tudi v inozemstvu imajo že acetylenska luč upoljaiio v lastni režiji 111 tudi nekateri pudjetniki aaml izkn.saio dobiti koncesijo za upeijavo to lilČi, ker se ]io iikušnjali, kolikor je sedaj znano, dotičtii kajiital dobro obrestiýe. Za, rentabilit^to ene acetjdenske centrale zadostuje po poiïvedbab wW Inài, — Novo mesto bi potrebovalo eno acetylensko centralo z 1200 jio IňOOlnči, ker imamo pa veliko ravnili javnili poslopij, kakor tudi javnih lokalov, bi se Števil ) 1000 luči v kratkem času zamogla doBsèi. — Nadalje «menja gospod župan potrebu, da bi Novo mesto ijadobilo piimerno raz-fivetrjavo, katera bi bila za javno porabo občine, kakor tndi za [irivatnike, sia razne urade, oiiromii gostilničarje, prodajalce itd. Danes so največ razširjano tri vrste razsvetljave, nnmreč: plin, električna luS iu acetylin. Plinova luč je za Novo mesto predraga, ker je mesto premajhno, ravno tako je tiuli električna luč predraga, ker nima na razpolago stalno in močno vodnr> uioj^ tD^j^j preostaja le, da se pečamo z vprašanjem, ali ne bi kazalo za Noto mesto upeljati acetylensko luč, Zatoraj prtdlaga, da se izvoli odsek 4 ndov, kateri ima to vprašanje razmotrivati in svoj elaborat liredložiti inentnemti odboru, — Po daljši debati o tem vprašanji ter po-vdarjanju važnosti, ako bi se npeljala v Novem meatti moderna msvetljava, predlog soglasno sprejme, ter se izvolijo v dotični odsek: gosp. župan ]d. Sladović ter gg.: Karol Rosman, Adalť Gustin in .Togip Ogorentz. — D. Por.iêilo županstva gledč dražbe gramoza za ulice. G. župan poroSa, da je bila jav))a dražba za gramoz za posipavanje ulic razpisana in se je te dražbe satno g. Joeip Mogolii udeležil. Taisti je ponnilil gramoz po 5 K iiO b m^. Nabavilo se ga je 100 ni^. Oiibnr to pnroňilo odobri. — 10. Poročilo pregledovalcev meitnib računov Ra leto IH02. Ta ti čka se odloži od današnjega dnevnega reda do priliodnje seje. — 11. Volitev enega člana kot zastopnika mesta v Šolski odbor obrtne nadaljevalne šole. — Kot zastopnik mesta v Šolski odbor obrtne nadaljevalce šole v Rtidoifovetu izvoli se soglasno sedanji zastopnik e. kr. Ěolskl svĚtnik in gi)nimzijskî ravnatelj g. dr Franc Detela. — 12, Poročih žujmustva v stavbeni zadevi Janeza Puta, Prebere se pritužba Janeza 1'uua j r.iti odloku županstva gledé postavljanja ene lesene šupe na dvoriáču proti ulici, kakor tuJi gledé zidanja in poprave hiSe. — G. žu;ian poroča v tej zadevi sledeče; DuÉ 2G. julija 1902 vrSi! se je ogled pri Janezu Pueu gledé stavbe biSe; dnft 29. julija 1902 izdal ne je Janezu Pucu odluk, ter taisteaiu natanko naročilo, kake prenaredbe se mu dovoljujejo in se je v temu odloku opozoril, da se sploh držati mora točno stavbenega reda, v zadnji točki tega odloka se gaje pa ojnzorilo: „kake drnge prenaredbe ali razširjenja stavbe na dvorišču se imaj.» pravoíasno stavbeni oblasti naznaniti." — Pri ogleilu saoiem je stavbeni odsek opozoril Janeza 1'nca, da ledene šupo, kakor je v načrtu, ne sme postaviti, ker tega no dovoljuje stavbeni red in tudi its mostna oličina, da bi se lesene šupe med hišami kakor v tem eluiaju, x licetn na ulico, postavljale, Jauez Pnc se uploh pri zgradbi svoje hiie ni držal niti načrta niti predpisanih pogojev, kar tudi sam v svoji [.riložbi deloma prizna. Mestno županstvo ina je ukazalo, da mora leseno Supo podreti, ter predlaga, da se pritožba Janeza Puca kot neutemeljena, odkloni. — V debati, katera seje na to razvila, seje od raznih govornikov, posebno pa od g. načebiika stavbenega od,sektt povdarjalo, daje Janez Pne bil opetovano opozorjen, da svojo stavbo proti načrtu kakor tudi proti dovoljenju zida, ter da so ae vslcd tega sosedje pri mestni občini večkrat, pritoževali, ker mu pod istimi pogoji niso stavbo dovolili. G. načelnik stavbenega odseka naznanja, da mu lesena Supa na dvoriSču sploh ni bda dovoljena, kakor tudi. da se v oilloku, katerega je 29. julija 1902 jirpjel, v zadnji točki poviiarja, da ima vcake premembe na dvoriíůu stavbeni oblasti pravočasno naznaniti. — Po sklenjeni debati se sprejtne sledeči predlog: — Pritožbi se toliko ugodi, da se nalaga županstvu, da ima izvršiti novi ogled na lici mesta ter ua podlagi tega itt držeč t^e natanjko stavbenega reda za Kranjsko izda v tpj zadevi novi odlok, gledĚ vseh drugih točk se ]>» pritožba Janeza Pnca odkloni in istonu nalaga, da ima v tekli 14 dni svojo stavbo strogo po z dï)Ë julija 1^02 )nu izdanemu odloku izvršiti. — Ker je dnevni red končan, gospod župan sejo zaključi, (Razglasi. Podvisauo mestno županstvo nazumija v smislu postave, z dné 17. jun. 18T0, dež, zak. št. 21., da morajo vsi poíesttiiki, uživalci iu najemniki zendjišč, najpozneje do konca meseca aprila svoje sadno in olepšavnu drevje, grmovje, seči, vrtne plotove in liiSue stene, na vrtih iu vinogradih, na polju in na travnikih očistiti zapredenih gosenic, mrčesnih jajc in zapredkov, in sežgati ali kakor si bodi pokončati; nabrana gosenčja gnezda in jajea. Tndi gosenice, ako se spomladi pokažejo na drevji, grmovji in rastlinab, kakor tudi zapredki, se morajo pok.inČRti. Na polji ae morajo crvi pri oranji ali itopanji zejulje, precej za plugom z nnotiko rU lopato pokončati. Hrošči ali kebri ilokler letajo, se tnorsjo od sadnega in olepšavnega drevja, olepšanih grmov in drevorednih dreves vaaki dan, posebno v zaranih nrab otrísati in pokončati. Prestopki tt!>h predpisov se bodo kaitiovall z globo ed 2 do 40 krou ozirotna z zaporom od 12 ur do 4 dni. Mestno županstvo Rudolfovo, dne 23, marina 1903. tRazglas). Podpisano mestno županstvo naznanja v smislu postava z dné IV. jun, 1870, dež, zak. št. £0,, da je prepovedano jemati ali po-končavati jaji;a in gnezda vseh divje živečih ptičev, iivzemši onih škodljivih plemen iu vrst kakor: Orlova plamena, Sokol selec. Sokol inodronog, Sokol pritlikovec, So-količ, Škornjak, Črni jastreb, Skopec, Kregulj, Bačar, Velika nbarica, Sraka, Veliki iu mali srakopcr, Krokar, Črna iu sivu vrana. Ti Škodljivi ptiči «e smejo viaki čas loviti in moriti ter je dovoljeno tudi njih jajca iz gziezda jemati iu pokoDĚavati. Vsi drtigi ptiči ae ne smejo niti lovjti niti moriti od 1, februarja do konea niaaeca avgusta. Postovke, Sršenarje, Dreskače, Brinovke, Kope, liujave srakoperje. Šoje, Orebarj-», Dleske, Pinože, Morske konoplišice, Domače in poljske vrabce in Strnade se 'sme od 1. septenibia do .^1. januarja brez daljnega dovoljenja loviti ali moriti, ako lastnik zemljišča temu pritrdi in tj pritrditev poveri župan. Da se ptiči aniejo streljati s puškami, treba je tudi pritniitve onega, kateri ima pravico do lova, Prepovedano je ptiče loviti z oslepljenimi vabniki in zagrinjalnimi in zataknjenimi mrežami na nizkih živih plotib in grmih, kakor tndi z zanjkatni. Tržiti z živimi ali mrtvimi ptići od 1. feb. do 31. avg, je prepovedano. Ptiči, kateri se sploh ne aniejo loviti, se tudi jnrtvi ne stueja nikdar prodajati. Preatnpki teh določb ae h.ido kaznovali z glolio od 2 do 40 kron, oziroma z zaporom od 12 ur do 4 dni. M est n o žup ans t vo Rudolfovo, dne 23. marca 1903. Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu. G. iiTof. Evg. Jarc 10 K; g. župuik Anton Dolinar 2 K; g. žiipiiik V. Ber^Hut a K; k. župnib M. Poljak 4 K; g. dekau A, Žlo^M 4 K; g. žiiiiiiik M. Net-iaiijič H) K; g. Job. PstIíu 1 Kj g. oskrbnik VušůÍě 10 K; g. Siin, Bergant 7 kilogramov riža. Prošnja. Večkrat sem ge že obrnil na dotra srca, naj po svojili moÉeh vri 1X1 morejo, da se vzdrži dijaSka kiiliiiija v Novem inetitu. Vendar ioa'ej še nubenkrat ni bila potreba tako velika, kakor .ie ravno sedaj l\iliftjft krompir in tižol, zaostali dolg »naša »ail IBOK, kupiti moram krompirju iii fižola, — v kaai pa ni wkoraj nié. Zato lepo prosim, jioma-gajte mi zlajšati skrbi zlasti še tinti, ki «te mi poslali iainib ust; usmilite pa 8« ubogih dijaliov tnili dragi, l'ogebtio hvaležen bi bil, ako se mi piiSlJe krompirja in fižola. Ta ali oni mcirrta laliko še kaj utrpi sedaj ko bode vse posajeno, naj ue pozabi našib dijakov! Novo mesto, dne 2(3. marca 1903. Dr. Jos. Marinko, Umrli so: 19. niarua: Frančišek l'apež, čevljar, b. àt. 126, nadnlia, 63 let. Loterijske številke. GRADEC, 14. marcft 16 57 71 TRST, ai. „ 36 71 32 GRADEC, as. „ 70 43 86 76 28 10 4 60 39 Tržne cene dne 9.februvanja 1903 v Rudolfovem, Imenovanje Hektl. po Imenovanje Hektl. po K 11 K ffTh 13 _ Leča...... 10 40 m....... 12 36 Bob...... 10 40 10 40 Ajda...... 10 40 Oves...... OH BO l'roBo...... 11 71 Jeúmeii ..... 09 76 Soršca ...... 13 _ 05 Ë0 Lan...... — — Fižol ...... 11 04 Jajca po 5 la 20 vinar, Grali...... 11 04 Razglas. Ker ni bil „Slovenske posojilnice v Št Jerneji", dne 22, susca aklepčen, se isti s tem po g 35 zadiuiiiili pravil vnoviě razglasi in sicer dne 5. aprila tiikoj po poiioldanski službi boiji v starem šolskem poslopji. Dnevni ređ ostane nespremenjen. (81) Načelstvo. # Pr se: # Lep izbran krompir, seno in repa, nadalje gozd z mešanim lesom, 16 joliov v obsegu. Naliajii se v občini Št. Peter pri Hii-dolfovem. V[)ia9!i naj se pri oskrbništvu grajščine Otočce. Na Ratežu 'V^ «re od Novega mesta proda se lejm knie tija v (»bseçu 1,1 Im 63 «rov 4B m^. Travnikov, njiv in vrtov je okoli 6 ha, hoste 5 h;i, nad j)ol liektara zi'igoliiiiejïa vinograda, Poslopja so v prav dobrem stanu Hiša je z dana in z opeko kritii. Cena je i)000 gld. ali 18.000 K, Polovica kupnine se mora plaĚati v treh mesecih, za dru^o polovico ija se bode eventueliio čakalo po d()Kovoru, — Kdor želi kupiti, naj se oglasi pri pod [li sane tu v Novem mestu, Veliki trg št. 93. (88-1) Franc Perko, trgovec, • Scinciij v Št. Jerneju bode ^^ 14. aprila z ker je bil iiaviidno 12. aprila. županstvo Št. Jernej Samostansko predstojništvo v Pleterjah (Št. Jernej) vzame v mm proti dobri plaći, ©ïîâ Ponudniki mùrajo biti lepega zadržanja in sabo prmesti priporočilo (spriiievalo) svojega gospoda Župnika. (82-1) Samost. predstojništvo. Na Bregu št. 3. občine Zagradec se da v najem mlin 8 petimi tečaji in Yodna žaga. Tudi se vse jskupaj prostovoljno proda. Več se izve pri Županstvu v Žužemberku. (83> — ^ Slirilillf^ s kožo 1 gltl. kil«, brez kože 9,5 kr,, brez kosti K:juiiivu.Ij g j plečeta brez kostj 90 kr.^ subo meso in slanina So kr., prešićevi jeziki 1 gld , glavine 45 kr. «grške 1 gld. 80 kr., navadne 80 kr,, boljše Ocuailll^ I in sHiikna 1 gld. ao kr. kila. I^InVk'ieo velike 18 kr. enn. Proti po- Wrtjňiy ^jgtj,, 5 (jjj naprej pošilja Janko Ev. Sire v Kranju. (84-l> j^-É-QYi/wonîa ^^ glavnem trgu štev. 62. řMíinOVíinje v Novem mestu odda se takoj. Ono obstoji iz 4 sob, čuinniite, kuhinje in vas druge Bhvainbe. — Natančneje v hiši ravno tam. (4-G) spiejme, kateri ima veselje do pekovske ot-rti tei' naj bode 15—10 let star. — Kje, pove upravnistvo „Dol. Novic". (377-io> je na prodaj na Drski poleg ^^ Novega mesta. Hiia ima 6 Sob, klet in dve kuhinji. Poleg hiše je-pod, hlev, vvdnjak, gostilniški in sadni vrt, „Lawn tennis"! njive m hosta. - C^ia izve se v upravniitvu „Dol. Novic« Hiša na prodaj! Nova hiša, z krita, v Novem mestu na trgu sv. Katarine mej hisami g, StefnioviČa in Pintarja ležeia, I atera ob-iegà dve sobi, kuhinjo in dve kleti je takoj iz proste roke na proda,. - \eč pove lastnik Ljudevit Ferllč na Glavnem trgu _ (57-3) UČENEC, kRteii ima veselje do mizarske obrti, od 14 let atar naprej se takoj sprejme pri Jernej Sitarju, mizarju na Drskt pri Rudolfovem! okrajne bolniške blagajne v Novem mestu za čas od 1. januarja do 31. decembra 1902. ■ ■ — — - ■ ------- 3I./12. m-i D D h 0 dit i ti plačani Se ne Skupaj 1 Stroški izplačani Se ne Skupaj Vlařani plaćani Tekoii doneski ilelojeniakev .... 10 058 S8 Ď52 80 10 Gll !ie BoluiSke podpore........ 6.065 56 5,005 56 „ „ delodajalcev .... 6,029 U 270 39 5 305' 63 StroSki ssa pokritje zdravniških raňunov Eazooteri | a) Globe...... 283 _ 283 _ in bolniške kontrole...... 2,688 17 466 84 .5,05:1 01 dohodki f b) drugi laKui dohodki . — 40 — 40 Stroaki I» pokritje lekarniških račnmiv 1.0SÍ4 11 35 79 1.129 90 Obrefiti........... 601 95 601 Í)ĎÍ , „ „ bolnišnični h računov Rfiiervni zaklad koiioem preteklega leta 18.270 8(; in trauhimrtov........ 1.871 40 218 40 2.089 80 Stroški za pokritje pogrebniških računov 233 — 232 — Stfoški upravni........ 2.6tiO 15 2.060 16 Kazni drugi BtroĚki....... 822 38 158 30 »80 H8 Dauíšni rezervni «aklad..... 1 1 li).859 82 Skupaj . , 15.97a 87 82i) ; 19 36.072 92 Skupaj . . 14.3331 77 87y 33 36.072^ 92 Activa z dnem 31. decembra 1902. Pasiva Deanr r gotovini dne 31. ileceinbrn ]902 ....... H'auilne vloKje i ( a) v poštni liraiiilnici...... tekoiimi obiestmi / b) v iiiestoi hranilnici v Novem loegtii Tirjatvfl na bolniškib doneekiL po oJpisu neistirljivili. . . Skui)aj 2.862 230 16 733 1 912 a0.73'J 15 Neplačani \ fdwvnika . I b) na lekarne , I C, na bolui8oi(=e Drugi ilol({ovi..... DatiaSnji rezervni laklail aknppj Zft DaúeliiiStvo: Simon pL Slaciovjc. 20 739 15 j Pregledano, in sprejeto pri obĚnein zboru delegatov dne 29. nprila 1902. Pregledano in potrjeno; NadsorniStvo; Rajec Alojz, Medvedšček Ludvik, Matoh Alojz. posojilnice v Crnoinlji, registroviino zadruge z neomejeno zavezo, za lOO'i. št. Imetje K h . 578.367 03 i 12.3/4 14 1 406,822 i 16 12,831 24 60 500 — 4,600 — i 920 — 1 72 36 44.245 — 600 — 166 97 27.821 27 Št. Dolgovi K ; ii V.296 _ 2.698 96 1,066.200 16 44 664 65 20.686 36 4 631 12 3.153 93 6 6 . 7 8 9 10 11 la Posojila ........... ZaoBta]« obresti posojil...... Pri drugih denarnih zavodih je naloženega denarja........... Nevzdigneiie obresti od denarja naloženega pri drugih dt^narnih zavodih za 1. 1902 Vrednost hiše št. 62 v Crnoiulji , . . Vrednost posestva na Mavrlu, št, 7 , . Inventar hiše v Crnomlji...... Inventar posestva na Mavrlu . . . . Vrednostni papirji........ Nevzdignene obresti vrednostnih papiijev Prehodni zneski ........ Gotovina koncem 1902 ...... Sknpaj 1,1Í9.120 16 Deleži: 1824 á 4 K..... Nevzdignene obresti od deležev . Hranilne vloge. . . 1,027.417'37 Kapitalizovane obresti 38.782-79 Dolga na hiši je po odbitku 1901 ćanih 2088-26 K še .... Rezervni zaklad . . . 20,-J45 35 Vstopnina iz leta 1902 240 — Predplaóane obresti posojil za leto Cisti dolsiček........ K I « I pla- K 1 . I 1903 Skupaj . . . 1,149.120 16 Dohodki: 738.439-89 K, Izdatki: 710.618'62 K, Promet: 1,449.058-51 K. Zadružnikov je leta 1902 izstopilo 29, pristopilo pa 60, tedaj jih je 1280, ki imajo 1772 dfležev po 4 K v znesku 7088 K. Od čistega dobička pr. 3163-93 K izplača se deležem 6% dividenda pr. 348-20 K, za dobre namene 430 K, ostanek 2375'73 K se porabi v tlelao poplačilo bišuega dolga, vsled ćeaar se isti zniža na 42.178-92 K. Letni račun za 1902 in to bilanco je občni zbor 19. marca 1903 enoglasno odobril. Anton Jeršinovic 1. r., raviiatelj. Martin Malnerič 1, r., August Kunc L t., odbornik. odbornik. Janko Puhek 1. r., laiunskega pregledovalca naiaeituik. Karol Millier 1. r., odbgruik. Franjo Šestina 1, r., računski pregledoTalec, J- Mora (NOVO MESTO) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega manu-fakturnega blaga za spomladansko sezono kakor: batiste, kotone. lepo volneno btago za ženske obleke, krasne šale, dobro belo kotenino, šifon. gradelne, cvilhe itd. Opozarjam slavno občinstvo na krasne štofe za gospode, kakor: Kamgarni, Peruwieni, Tuskini, Cheviot!, nadalje novosti v kravatah, spomladanske površnike, vence s trakovi itd. itd. Kdor si misli karkoli nabaviti za spomladansko sezono, naj se prepriča točne in solidne postrežbe v moji prodajalni. Priporočujem se z vsem spoštovanjem Jos. Moraue. (80-1) Mestno županstvo ^ v Rudoifovem § É f ^ proda H f vodnjak, ^ kateri stoji na ^ I glavnem trgu, f Mestno županstvo Rudolfovo, dne m)riU 1903. Oznanilo. HINKO DOLENC, FOTOGKAF Y nnjulju(ineje iiitznanja, da pride v kratkem v Metliko, Črnomelj, Semič, Rilinico ill Mokronog slikttt. Prijio-ruříi Stí v obilea oViisk ter opozarja na Rgodni iiriliku, jjiistiti he slikfiti. Pustrnii Ii^ćh s popcino davršenim delom, kftkor najboljši foti graf v velikt-in mestu in s cer (>d iii;ijliuega funiiata do nnraviie velikosti, i n.H vsrtko vrsto papirja, kakor tudi v barvali uuietuo izvršeno. il z odličnim spoštovanjem (77-1) Hinko Dolenc. M P. Ladislav Hrovat-ove Smaz-ttia Premišljevanja o Sicii Jlarije dobivajo se se v knjigarni J, Krajec nasi, v Novem mestu, v Katol. Bukvami in pri ,Ničmanu-v Ljubljani, komad po 1 K 80 vinarjev, po posti 10 vinarjev već. (70—1) Pravo domače ilobro hrvatsko vino Viiziiaiiilo preselitve. Slavnemu obřinstvu in preč. duhnvňóini vljudno naznanjam, da sem se preseM s prvim «piilotn iz hiše g. Luzerja v liiso g. Fr. Pintarja, Ljubljanska cesta št, 36. Priporočam svojo veliko zalogo pravih čebulno - vošćenih sveí kakor tudi iiajtinejSega medn za pitanje čelielj in porabo v potice, vsakovrstnih lectarskili in sladkarskili izdelkov ter zagotavljam dobro in to6no postrežbo. 8e najvljudneje privoročam Gustav Murn, lectar in svefar Ljubljanska cesta štev. 36, (78-1) Rudolfovo. d') 300 bi, belo in írno, staro in novo dobiva se pri goapej Kamili udovi Marion, posestnici v Jaški na Hrvatskem. koncesyo-vano Pismene ponudbe ^ naj se pošljejo | podpisanemu žu-^ f panstvu do ^ ^ ^15. aprila 1903,^ fh ■'■p ftgli) frA?! (ïSii ass francosko prekmorsko družbo „Compagnie generale Transatliintique^ Edina direktna in najkrajša črta poštnih brzoparnikov, ki prevažajo zanesljivo, brez prelaganja, samo 6 dni Za vožnje tu- in inozemskih železnic, za navadna in okrožna potovanja in jiriređitev romarskih vlakov, daje pojasnila in veljavne vozne liste edina oblastveno potrjena potovalna pisarna Émaii^iaí v Ljubljani, Dunajska cesta št, 6 blizo znane gostilne „pri Figabirtii". (300-10) ima veselje do kleparskega obrta in je od 13 do 15 let star^ lahko takoj vstopi pri (00-1) Avgustu Kiissel v Rudoifovem. ua prodaj. v Kandiji poleg Novega mesta je na prodaj novo popi'avljbua pritlična hiša. Ista je za ti govino na najboljšem prostoru, ker je tik mosta, na razpotju treh cest. Proda seradi smrti g03])odai jeve, (8'J-i) Lucija Krajec Kandija št 31. ki imata veselje do pečarskega obrta ae takoj sprejmeta pri bratih ip % Appe v Kandiji štev. 51, tcc 2)