Stev. 174. ¥ UnUIM V peiBK one I. fl gusia 1924. Posamezna številka stane 1 '50 Din. LelO Lil. Naročnina za državo SHS: na mesec......Din 20 za pol leta ..... ,120 sa celo leto .... .240 za inozemstvo: mesečno...... Din 50 Sobotna Izdaja: celoletno 1 Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstva.... . 60 /1 I i A ''i Cene Inserafom: Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 in Din 2'—. večji oglasi nad 45 mm višine po Din 250, veliki po Din 3-— ln 4-—, oglasi v uredniSkem dela vrstica po Din 6-—. Pri večjem naročilu popust. Izhaja vsak dan izvzemšl ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. PoSiaioa Mm v gotovini. Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/II1. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne spre* jemajo Uredništva telefon 50. upravništva 523. Političen list n slovenski narod. Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 In 10.349 (za tnserate) Sarajevo 7.563. Zagreb 39.011. Praga in Dunaj 24,797. V Iz vseh krajev Slovenije prihajajo Slovenski ljudski stranki neštevilne čestitke k sestavi nove vlade. V njih se kaže zdravi politični čut našega ljudstva, ki je novi vladi čisto samo iz sebe, se preden je le-ta podala kakšno izjavo o svojem delovnem programu, naznačilo kot glavno nalogo vzpostavitev pravičnosti v našem javnem življenju. Kajti naše ljudstvo je vedno smatralo, da ima politika biti tesno združena z moralo, da mora imeti poštene namene in se posluževati poštenih sredstev. Splošna radost nad obrazovanjem nove vlade izvira iz globokega moralnega čustvovanja slovenskega ljudstva, ki je bilo zaradi terorizma [prejšnjega režima do dna svoje duše užaljeno v svojih pojmih o pravičnosti, objektivnosti in zakonitosti. Zadoščenje nad padcem Pašičca in Pribičeviča, pričakovanje nove dobe mirnega dela v duhu resnične demokracije in vera v trajno ozdravljenje našega političnega življenja po zlomu nasilja, si dajejo po vsej naši domovini duška v tako živih čustvih in bodrem razpoloženju, kakor smo je doživeli samo v prvih dneh osvobojenja in zedinjenja. Peščica tiste inteligence seveda, ki se Je udinjala kliki dr. Žerjava, je drugačnega razpoloženja. Ti ljudje si ne morejo več predstavljati vlade, ki bi ne delala krivic in ne izvajala nasilja v strankarske svrhe. Pod Pribičevičem se je ta inteligenca navadila misliti, da politika nima z moralo nič skupnega. Vlada jim je istovetna s surovo močjo, ki sme vse, da uresniči osebne ali strankarske namene slučajnih vlasto-držcev. Če taka vlada naleti na pisani zakon, ga obide ali naravnost prekrši, češ da je »blagor nacije« nad zakonom, kakor se je pred nekako dvemi meseci izrazil »Slovenski narod«, in da »sletpo patriotično čustvo pogodi boljše nego formalna postava«. Na ta način je prejšnji režim opravičeval zločine Orjune, ki jo je sam proti zakonu osnoval in podpiral. Državljane je Pašič-Pribičevičeva vlada razdelila v prave državljane in veleizdajnike, kamor je uvrstila vse nasprotnike Pašiceve in Pribiče-vičeve politike. Prvi so uživali vse dobrote zakona, za druge pa se je zakon sploh ukinil. Te se je smelo ubijati, poškodovati in preganjati. Za uradnike pa je Pašičev režim skoval zakon, Id v paragrafu 234 pravi, da so vsi uradniki do leta 1926. na razpoloženju, kar je vlada sama v dejanju tolmačila tako, da sme brez vsake navedbe vzroka in predhodnega postopanja čisto samovoljno vsakega uradnika premestiti ali vpokojiti. Na ta način je fašistovska vlada, ki je računala na to, da ostane nedogle-den čas na vladi, hotela vso upravo spraviti v roke svojih političnih pristašev. Žerjavovi učenci, ki so se v ta pojem o vladi vživeli, si danes, ko se je teror stri, ne morejo misliti nove vlade drugače nego je bila prejšnja, in pričakujejo zato maščevanja krivic z novimi krivicami in izvajanja novega nasilja, bi ker jim je tudi morala le sredstvo v politični borbi enako kakor vsa druga sredstva — dobra ne sama na sebi, ampak le vkolikor prinaša korist — zato se sedaj sklicujejo na moralo, zakonitost in pravičnost, potem ko so za časa svoje vlade zakon in pravičnost neprestano kršili. Ta apel na moralo v politiki od te strani izvira iz prepričanja, da bo nova vlada hodila ista pota kakor Pa-šičeva, kar je po pojmih naših nasprotnikov čisto prav in logično, ni pa zanje ugodno in koristno, vsled česar skušajo novo vlado izpodkoipati z moralnimi argumenti, ki so jim sicer v politični praksi popolnoma tuji. Toda pričakovanja pristašev prejšnjega nasilnega režima so popolnoma napačna. Nova vlada se je rodila v borbi poštenja proti politični nepoštenosti, čistih rok proti korupciji, moralnega in pravnega čuta ljudstva proti politični brezmoralnosti in nasil-ništvu ene klike, in zato se ta vlada ne bo sama podala na jx>ta, ki sta jih hodila Pašič in Pribičevič. Ta vlada je dosegla zmago nad prejšnjim režimom s pomočjo tihega, toda vztrajnega in popolnoma zakonitega moralnega odpora ljudskih mas v celi državi, in zato svoje zmage m ' o zapravila na ta nnčin, da bi posnemala tvojo prednico. Ker je ta vlada za svojo zmago obvezana ljudstvu, bo smatrala za svojo prvo in edino nalogo, dazadostiprav-nemu čutu ljudstva, da popravi vse storjene krivice in kaznuje krivce, da enkrat za vselej napravi konec nemoralnim metodam v politiki, in začne novo dobo državnega življenja na podlagi demokratičnih svoboščin vsakega posameznika, socialnih pravic vsakega stanu in naravnih pravic vsakega poedinca in udruženja v tej državi. Šele s to vlado je Jugoslavija stopila na pot moderne demokracije in v krog Ir-Hurnih držav sveta kot enakovredna dr^ica. Zaraditega je poraz reakcije, poosebljene v Pašiču in Pribičeviču, definitiven. Kajti to ni bil samo poraz dveh oseb, ampak cele predvojne dobe, miselnosti cele prošlosti, stoletij nasilja, samovolje in brezpravnosti. V tem porazu reakcije se izraža preobrat mišljenja in čustvovanja celokupnega našega doraščajočega poko-ljenja v soglasju z duhovnim in moralnim preobratom celega izobraženega človeštva. Izprememba, ki je nastopila v naši državni politiki z nastopom nove vlade, ni produkt kakšne slučajne srečne konstelacije, ampak nujna posledica tistega procesa obnove vsega našega kulturnega življenja, ki se je vršil zadnja leta tiho in neopazno, zato pa tem temeljitejše in učinkovitejše. Zato se naša liberalna inteligenca zastonj tolaži s tem, da je sedanje stanje pro-vizorično in da bi se mogli stari časi vrniti. S Pašičem in Pribičevičem je pokopana cela doba, ki se nikoli več ne vrne. Nova vlada pa pomeni začetek političnega, kulturnega in moralnega preporoda, ki so ga pripravljali naši najboljši duševni delavci, za katerim hreoeni naš mladi rod in ki se bo dovršil v bližnji bodočnosti. Demokra-tarstvo pa, kakor ga pri nas predstavlja Žerjavova klika, je samo še anahronizem in izraz kulturne zaostalosti našega liberalnega meščanstva, ki ne bo moglo zadržati zmagoslavnega pohoda nove demokracije. TUDI SLOVENSKI REPTILI SO DOBIVALI STALNE VEČJE PODPORE. PLENJENJE »SLOVENCA« UKAZANO. - ZA- Belgrad, 31. julija. (Izv.) Mi smo ponovno trdili, da je bila večina režimskih listov za svoje napade na opozicijo plačana in se je to sedaj tudi ugotovilo. Pri pregledavanju posameznih resorov se je ugotovilo, da so se vršile s kontrolnim in carinskim fondom velike zlorabe. Tega londa, v katerega so se stekale vse carinske kazni, ni prejšnja vlada stavila v proračun. Ugotovljeno je, da so iz tega in drugih fondov dobivali stalne mesečne podpore režimski listi in agenti. Stalne večje podpore so dobivali tudi nekateri slovenski listi, ki so se borili za režim korupcije in sile. O tem bomo podrobno poročali, ko bodo pregledani vsi akti. Vsa izplačila iz teh fondov so se izstavljala na izmišljena imena po vzorcu »Peter Smola«. Na čelu podpiranih listov je bila seveda Pribičevičeva »Reč«, ki jo »Jutro« kaj rado citira. Dalje »Balkan< in »Samouprava«, ki sta uživala največji ugled pri »Slovenskem narodu«, ki je zlasti iz »Balkana« ponatiskoval vse plačane napade in obrekovanja. Finančni minister je izdajal nek list, za katerega pa nihče ne ve, a je vendar izdajal za vsako številko ogromno številko 180.000 Din. — Z ozirom na ta dejstva je vlada sklenila, da se morajo pregledati vsi akti in bo storila proti temu odločne korake. Razentega je prejšnji režim preganjal vse liste, ki niso klonili in so pošteno kritizirali njeno škodljivo delo. Pri tem je šla vlada preko zakona. Minister Nastas P e t r o v ič je vse to ugotovil in tudi poročal na današnji vladni seji, da je prejšnji režim dal vsem oblastvom navodila, da se morajo neki listi sistematično zaplenjevati, da bi se jim na ta način tudi materialno škodovalo ter ljudstvu predstavilo njih ideje kot protidržavne in škodljive. Med časopise na tej listi je na predlog dr. G. Žerjava dr. Wilder postavil tudi »Slovenca«. Pravosodni minister je izdal sodiščem posebna navodila, ki so mu žali-bog ponekod sledila. Vse to je sedaj prenehalo in nova vlada nima nobenega strahu pred pošteno kritiko svojega delovanja in je zato vse reakcionarne predpise razveljavila. ZA SVOBODO TISKA, GOVORA IN ZBOROVANJA. D0KLADE ZA VPOKOJENCE. Belgrad, 31. jidija. (Izv.) Danes od 4. do 8. ure se je vršila seja ministrskega sveta, kjer je vojni minister poročal o vojnih odredbah pri železniških direkcijah. Notranji minister je poročal o razpoloženju ljudstva in povedal, da prihajajo iz posameznih pokrajin poročila, s kakšnim navdušenjem da je ljudstvo sprejelo novo vlado. Dalje je poročal notranji minister o umoru srezkega poglavarja v Met-kovieu, ki ga je ustrelil neki gostilničar, ko je poglavar zahteval, naj se predpisi izvršujejo. Za državnega podtajnika v notranjem ministrstvu je imenovan Marko Č e m o v i č , za pomočnika notranjega ministra pa Svetislav P o p o v i č , bivši načelnik v istem ministrstvu. Razpravljalo se je tudi o nekih osebnih izpremembah. Dalje je poročal notranji minister o ča- sopisju in je dejal, da je prejšnja vlada sklenila, da je treba neke neljube ji liste preganjati in sistematično zaplenjati, o čemer poročamo na drugem mestu. Minister Petrovič je ta ukaz razveljavil in razposlal naredbo, da se naj ščiti svoboda časopisja in postopa proti njim le na podlagi pozitivnih zakonov. Izdal je tudi naredbo glede svobode govora in zborovanj. Sklenilo se je tudi, naj se skliče finančni odbor, da sklepa o dokladah za vpoko-jence. Finančni minister je poročal o kontrolnem fondu. Končno je bil izvoljen finančni ekonomski odbor, v katerem so sledeči ministri: Dr. Spaho, Sušnik, dr. Fr. Kulovec, dr. Šumenkovie, Pečic in dr, Hrasnica. Z OGORČEN JEN ODBIT PREDLOG PRIBIČEVIČA ZA RAZGRAJANJE. - J0VA-NOVICEVA SKUPINA PROTI TAKTIKI RAZGRAJANJA V PARLA3IENTU. Belgrad, 31. julija. (Izv.) Predsednik radikalnega kluba je danes brzojavno poklical v Belgrad vse poslance. Vršila se bo klubova seja, na kateri so bo razpravljalo o taktiki na prvi seji narodne skupščine. Pribičevič in njegovi ljudje so radikalom predlagali, da bi se na seji kričalo in razbijalo ln bi se tako seja ne mogla vršiti. Tn predlog je vzbudil pri Jovano-vičevili pristaših veliko ogorčenje. Pred- log kaže, kaka sredstva so še ostala Pribičeviču na razpolago. Z ozirom na ta Pri-bičevičev predlog se je vršila pri Jovano-vicu konferenca, ki so se je udeležili Miša Trifunovič, Velja Vukičevič, Mibajlo Ran-kovic in Vujičič. Sklenilo se je, da se Pri-bičevičev predlog odbije in se mož prepusti svoji usodi, naj potem dela, kar hoče. DIREKTNE ZVEZE Z BRATISLAVO IN PRAGO. Belgrad, 31. julija. (Izv.J Poštni minister Pera Markovič je danes podpisal odredbo, s katero sc vzpostavlja direktna zveza med Reliiradom in Rratislavn. Ta o - - ........... - zveza, ki bo velike gospodarske koristi, bo vzpostavljena 5. avgusta, direktna zveza med Prago in Belčradom pa sredi avgusta, MINISTER SUŠNIK V ZAGREBU. Zagreb, 31. julija. (Izv.) Danes dopoldne se je pripeljal v Zagreb novi minister za promet Anton Sušnik. Mudil se je dalje časa v železniškem ravnateljstvu. Iz Zagreba je odpotoval minister A, Sušnik v Ljubljano, odkoder se vrne v nedeljo v Belgrad. Po njegovem povratku se bo takoj začelo z reforinatoričnim delom. MINISTER VESENJAK PREVZEL SVOJ RESOR. Belgrad, 31. julija. (Izv.) Danes ob" 4. uri popoldne pred sejo ministrskega sveta je prisegel minister za agrarno rei formo prof. V e s e n j a k. Dopoldne je že prevzel svoj resor. Že danes dopoldne je bil v ministrstvu velik naval strank iz vse države. Med njimi so bile tudi take stran-ke, ki so že mesece in mescce čakale, na avdijenco. Za jutri dopoldne je minister Vesenjak sklical vse višje uradnike, da jim razloži svoj program. VPRAŠANJE SKUPŠČINSKEGA PRED-SEDNIKA. Belgrad, 31. julija. (Izv.) Povodom sklicanja narodne skupščine se mnogo govori o vprašanju novega skupščinskega predsedstva. Kolikor izvemo, vlada o tem še ni nič razpravljala. Smatra se pa, da bo g. Jovanovič še dalje ostal predsednik' narodne skupščine. Istega mišljenja je bil tudi Pašič, dokler ni izvedel za to vladno stališče. Potem pa je poklical Jovanoviča k sebi in mu sporočil, da smatra za po^ trebno, da poda Jovanovič ostavko in vstopi v najostrejšo opozicijo proti novi vladi. Borzna poročila. ZAGREBŠKA BORZA. 31. julija 1924. Na deviznem trgu so danes tuje deviz« in valute večinoma nazadovale, tendenca slaba, promet minimalen. Na efektnem trgu nobene kupčije. Devize in valute. (V oklepaju tečaji z dne 30. julija.) Dunaj 0.11725—0.11925 (0.1179—0.1199% Italija 3.623—3.653 (3.635—3.665), London 368.30—371.30 (372—373.50), Newyork 83.50 do 84.50 (83.50—84.50), Pariz 4.20—4.25 (4.32 do 4.39), Praga 2.473—2.533 (2.485—2.515), Curih 15.60—15.64 (15-528-15.578), efekt dolarji 82.50—83.50 (82.60—83.60). Vrednostni papirji. Hrvatska Eskomptna banka. Zagreb 12T do 125, Jugoslavenska banka, Zagreb 110 do 113, Prva hrvatska stedionica, Zagreb 915, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 220 do 250, Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 112 do 119, Hrv. slav. d. d. za ind, šečera, Zagreb 990, Narodna šumska industrija, Zagreb 75 do 82, Guttrnann 772, Slavonija 91 do 93, Združene papirnice, Vevče 140, Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 150, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 490, 7 odst drž. inv. posojilo 65.50, Vojna odškodnina 122. CURIŠKA BORZA. (V oklepaju tečaji z dne 30. julija.) Belgrad 6.45 (6.45). Berlin 1.29 (1.30)', Budimpešta 0.0069 (0.0069), Dunaj 0.0076 (0.007625), Italija 23.85 (23.35), London 23.73 (23.77), Newyork 539.50 (540.75), Pariz 26.85 (27.20), Praga 16 (16). DUNAJSKA BORZA. Dunaj, 31. julija. (Izv.) Efekti: Živno* stenska 819.500, Alpine 370.000, Greinitz 129.000, Kranjska industrijska družba 700.000 Trboveljska družba 419.900, Hrv. eskomptna banka 150.000, Leykam 100.000, Jugoslovanska banka 90.000, Hrv.-slav. dež. hip. banka •50.200, Avstrijske ivornice za dušik 183.000, Mundus 738.000, Slave* 213.000, Slavonija 78.000. Devize: Belgrad 848, Kodauj 11.330, London 312.300, Milan 3059, Newyork 70.935, Pariz 3542, Varšava 13.550. Valute: dolarji 70.460, angleški funt 310.500, francoski frank 3505, lira 3070, dinar 841, češkoslovaška krona 2077. PRASKA BORZA. Praga, 31. julija. (Izv.) Devize: Lira 1471/š, Zagreb 40.625, Parit 169V-. Uudon 119.30. Ne\vvork 33.95. SEJA ADMINISTRATIVNEGA ODBORA. Belgrad, 31. julija. (Izv.) Sklicana jc Seja administrativnega odbora, ki se bo .vršila 6. avgusta ob 4. popoldne. REMEDURA NA HRVATSKEM. Zagreb, 31. julija. ?tfzv.) Danes sta se ■vrnila v Zagreb dr. Maček in poslanec P r e d a v e c. Takoj po njihovem prihodu se je vršila seja predsedstva HRSS, kjer je poročal dr. Maček o novem političnem položaju. Sklepalo ni predsedstvo o ničemer, pač pa bo sklepala o raznih tekočih zadevah plenarna seja HRSS, ki se bo vršila v nedeljo. - Po seji predsedstva HRSS je odšel dr. Maček v klub Hrvatske za-jednice, kjer je poročal istotako o položaju. Dogovorili so se, da bodo zahtevali, da za pusto svoja mesta vsi veliki župani na Hrvatskem, ker so eksponenti Pribičevičeve stranke, od višjih uradnikov pa le oni, ki se niso držali korektno. ZEMLJORADNIKI IN NOVA VLADA. Belgrad, 31. julija. (Izv.) V ponedeljek se vrši plenarna seja zemljoradniške-ga kluba glede stališča nasproti novi vladi. tV torek je sklican glavni odbor stranke. Iz Slovenije so zastopani v glavnem odbora izmed načelstva SKS 4 člani. PATRIARH DIMITRIJ PRI DR. KOROŠCU. Belgrad, 31. julija. (Izv.) Danes ob Ul. uri je sprejel minister ver dr. Korošec v svojem kabinetu pravoslavnega patriarha Dimitrija. PRIBIČEVIČ MOLEDUJE. Belgrad, 31. julija. (Izv.) Med Pribi-Jevičem in Pašičem so se poslednja dva dni vršila pogajanja za vstop samostojnih 'demokratov v radikalno stranko. Dasi-ravno Pašič ni bil protiven vstopu, vendar je bila ta Pribičevičeva prošnja defi-nitivno odbita, ker so vsi radikali odločno proti njemu in njegovim metodam ter se Pašič boji, da ne bi z njim stranka še bolj izgubila na ugledu kot dosedaj. London, 31. julija. (Izv.) Položaj sc polagoma jasni in delo napreduje. O vprašanju vojaške izpraznitve Po-rurja se bosta Francija in Belgija pogajali neposredno z Nemčijo. Kot kompenzacijo za ta novi popust Francija ne zahteva drugega nego podaljšanje roka za končno-veljavno odpoklicanje vseh francosko-belgijskih železničarjev iz Porenja. Tej zahtevi jc Anglija pritrdila in jo bo podpirala. Pogajanja z Nemčijo se bodo razvijala v sledečem pravcu: Vojaška izpraznitev se bo izvajala postopno, vzporedno B točnim izpolnjevanjem nemških plačil in posebno dajatev v naravi (koksa, ki ga rabijo francoske fužine). Razen tega morajo Nemci takoj, t. j. še pred odpoklicem [vojaških čet podpisati za pet milijard železniških in za enako vsoto industrijskih obligacij. Včeraj so se zopet sešli na pogovor načelniki delegacij, ki jih je sedaj šest, ker ise jim je pridružil tudi japonski poslanik. JAMSTVA ZA NEMŠKO POSOJILO. London, 31. julija. (Izv.) Na seji ameriških, britanskih in zavezniških bankirjev dne 29. t. m. so razpravljali o jamstvih za nemško posojilo. Gre za trovrstno jamstvo: 1. splošno jamstvo vseh vdele-ženih držav; 2. individualno jamstvo vsa- ke države, ki ukrene separatno akcijo; 3. jamstvo bankirjev države pod točko 2. HERRIOTOV REPARACUSKI PREDLOG. London, 31. julija. (Izv.) šefi delegacij posameznih držav so sklenili sprejeti posredovalni predlog Herriotov glede kompetence reparacijske komisije in posebnega razsodišča, kakor ga določa Da-vvesov načrt. Herriot je predlagal, naj ne bo razsodišče koinpetontno le za presojo onih prestopkov s strani Nemčije, ki bi jih ugotovila reparacijska komisija, ampak tudi glede sporov zaradi dajatev v naravi. London, 31. julija. (Izv.) Reut. urad poroča o konferencah odborov, da se na njih posvetovanja ugodno razvijajo. Herriot se trudi, da pride do soglasja. Vse vesti o nesporazumih in o tem, da so posvetovanja zasfala, so popolnoma neutemeljene. Di-plomatični krogi presojajo položaj zelo ugodno. Pariz, 31. julija. (Izv.) Vsi listi poročajo, da se kaže v Londonu na vseh straneh skrajno dobra volja ter da je Francija pripravljena tudi na večje koncesije, samo da se sporazum popolnoma doseže. litlčni položaj v StaiiJL Rim, 31. julija. (Izv.) Opozicionalno časopisje ostro nadaljuje boj proti fašizmu in posebej p>roti tiskovnim odredbam. Eksiremni fašistovski elementi čutijo, da jim teče voda v grlo in besne. Farinacci se je v polemiki izpozabil tako daleč, da kliče fašiste k reakciji pod geslom: Živel Dumini! — Ker so se doslej ponesrečili vsi poizkusi, da se fašizem v Matteottije-vem slučaju razbremeni in se je obtožencem samim posrečilo iz ječe uvesti akcijo, da obremene samega Mussolinija — so se fašisti sedaj lotili osebnosti umorjenega Matteottija. Vsi fašistovski listi pišejo, da je bil Matteotti zagrizen antinaciona-list ter iznašajo njegove govore, ki naj bi to dokazali. Potek assiškcga kongresa in sklenjeni dnevni red je napravil na vso javnost globok vtis. Iz odgovora, ki ga jc Mussolini priobčil v »Popolo d'Italia«, se vidi, kako zelo se čuti zadetega. Mussolini pravi, da sprejema apel kombatentov, da pa naj si ga vzame k srcu tudi opozicija, na katero pade odgovornost, če v deželi nc pride do normalizacije. Položaj je na splošno zelo napet. Fašizem le še s težavo drži svoje postojanke. Za jutri je sklican ministrski svet. ASSIŠKI KONGRES. Assisi, 31. julija. (Izv.) Včeraj pozno zvečer je kongres kombatentov izglasoval dnevni red, ki so ga tako v vladnih krogih kakor v opoziciji pričakovali z največjo napetostjo. Dočim je bil prva dva dneva fašizem neizprosno potisnjen na zatožno klop in je bilo pričakovati, da bo Bergmanov dnevni red, ki odreka vladi vsako podporo in jo tako implicite obsoja, z ogromno večino sprejet, so vladni krogi zadnji dan napeli vse sile, da preprečijo vsaj nezaupnico vladi. Dosegli so, da sc je sestavil nov dnevni red, ki se sicer z enako odločnostjo izreka za popolno avtonomijo bojevniške organizacije, za brezpogojno vpostavo zakonitosii in državne avtoritete in za ostro ločitev vlade od fašistovske stranke, ki pa dodaja, da se ne smejo vrniti razmere, ki so vladale neposredno po vojni in da bodo j kombatenti delo svojega tovariša, ki vodi j usodo naroda, podpirali, v kolikor bo to delo dejansko stremilo za tem, da zagotovi v Italiji državljansko slogo temeljem popolne discipline brez vseh nezakonitosti v zmisltt risorgimenta. Ta dnevni red, ki ga je podal Viola, je bil sprejet s 311.240 glasovi proti 3520. Fašistovske nade, da bo došlo na kongresu zaradi fašizma do razcepa in da se bo znaten del kombatentov brezpogojno postavil ob stran fašizma, se niso uresničile. Kongres kot tak tudi ni poslal pozdravne brzojavke Mussoliniju, pač pa kralju, ki so mu priredili demonstrativno viharne manifestacije. MUSSOLINI PROTI PARLAMENTARIZMU Rim, 31. julija. (Izv.) Povodom jutrišnjega velikega zborovanja fašistov v Bo-logni je poslal Mussolini načelniku fašistovske organizacije v Bologni pismo, v katerem slavi fašizem in ugovarja, da bi se smel fašizem zopet nadomestiti s parlamentarizmom, kakor to želi opozicija. BREZPOSELNOST V ANGLIJI. London, 31. julija. (Izv.) Finančni minister Snovvden je v svojem govoru o problemu brezposelnosti omenil, da bo vlada začela graditi več novih železnic in velikih električnih naprav. Tudi izpolnitev Dawesovega načrta bo brezposelnost omilila, ker bodo narodi začeli lahko zopet delati. GRŠKO - BOLGARSKI SPOPAD. Sofija, 31. julija. (Izv.) Na obmejnem ozemlju v okolici Petriča je prišlo do hudih spopadov med Grki in Bolgari. Grki so ubili v neki vasi 19 bolgarskih kmetov, Bolgari pa so ubili nekega grškega župana. EN ŽELEZNIČAR UBIT. Ljubljana, 81. julija. Danes okrog 5. uri popoldne se je na progi Kočevje—Grosuplje med postajama Čušperk in Predole zgodila velika nesreča. Tovorni vlak, težko natovorjen z lesom, apnom in drugimi tovori, je na silno strmem ovinku nad Račno skočil s tira in je 6 vagonov padlo kakih 8 m globoko po škarpi v jarek. Nevarni in strmi ovinek je pasirala lokomotiva brez nesreče, takisto službeni voz, na katerem se je vozil vlakovodja G o r š e. Ko pa so prišli težki vagoni, se je pod silno težo ali udala slabo pritrjena tračnica ali pa se je snelo kako kolo, vsled česar je 6 prvih vagonov zgrmelo v prepad, dočim so zadnji vagoni ostali k sreči še na progi. Na 4. vagonu se je nahajal zavirač Repenšek, ki so ga njegovi rešeni tovariši s težavo potegnili mrtvega iz razvalin. Mrtvo truplo so prenesli v mrtvašnico na Kopanj. Repenšek je stanoval v Šiški, bil je okrog 40 let star ter je bil vesten in pošten mož. Rešene železničarje je potem lokomotiva s službenim vozom prepeljala na Grosuplje. V tej težki nesreči je sreča le to, da ni cel vlak padel pod škarpo. V tem slučaju bi bilo najmanj kakih 6—8 mrtvih. Iz Ljubljane je bil na mesto nesreče i,akoj poslan pomožni vlak s potrebnim osobjem in materijalom. Kočevski vlak, ld bi bil moral prispeti na Grosuplje ob 7. uri 10 minut zvečer, je čakal na postaji Čušperk na dohod potnikov ljubljanskega vlaka do mesta nesreče. Tu so potniki obeh vlakov prestopili, tako da je novomeški vlak nocoj privozil v Ljubljano brez Hermaim Wendel: Die HaSsstager und die Sikt- 1024. Geza Kohn, Belgrad — Leipzig. Kakor se nam napoveduje, bo izšlo V teku letošnjega leta v Berlinu v 10—12 zvezkih delo: Schuld und Recht im Welt-krieg. Gradivo je pripravila parlamentarna komisija za preiskovanje vzrokov svetovne vojne v nemškem državnem zboru. Ta komisija je seveda zaslišala poleg osebnosti, ki so se nahajale pred desetimi leti na odločilnih mestih, tudi strokovnjake za posamezna vprašanja. Hermann ;Wendel je podal 11. in 12. maja 1923 pred to komisijo kot izvedenec svoje mnenje predvsem o vprašanju: ali zadene belgrajsko vlado kaka krivda na umoru v Sarajevu? Ali je Srbija leta 1914. nameravala povzročiti svetovno vojno ali ne? Kakor se vsi spominjamo, je ob izbruhu svetovne vojne povsod odmeval klic, da se je vojna pričela radi tega, ker je srbska vlada zakrivila umor v Sarajevu. Izobraženi krogi si seveda po veliki večini izbruha svetovne vojne niso predstavljali tako preprosto; za široke mase je pa bila to prav učinkovita udrihalica. Nebroj psovk je deževalo na državo, ki podpira politični umor. Toda dasi je vse časopisje pisalo v tem pravcu, vendar avstrijska vlada tega ni trdila niti v ultimatu nili v oklicu na narode do vojni na- povedi. Med vojno ?o se pojavile vesti, da so so našli v Srbiji tajni dokumenti, ki pričajo o krivdi srbske vlade na atentatu — a vesti so utihnile same po sebi; etaj-nih dokumentov« ni hotelo biti od nikoder. Obratno: vsi dogodki ob izbruhu svetovne vojne (n. pr. do skrajnosti pomirljivi odgovor Srbijo na ultimatum, vojaška nepripravljenost Srbije, odsotnost vojvodo Putnika, ki se je nahajal v Av-stro-ogrski itd.) so dokazali, da Srbija nikakor ni mogla želeti vojne in da je torej skrajno neverjetno, da bi bila kaj storila, kar bi bilo moglo kaliti itak napeto razmerje med obema državama. Proti koncu svetovne vojne je pa izdal dunajski žurnalist Leopold M a n d 1 knjigo: »Die Habeburger und die serbisehe Frage«, kjer je navedel navidezno prav prepričevalen dokaz za trditev, da je Srbija želela vojno. Mandl citira namreč tele besede, ki jih je baje govoril v avgustu 1915 Pašič na seji narodne skupščine: »Udarili smo v najbolj ugodnem momentu, ki si gn je bilo sploh mogoče misliti za uresničenje naših idealov.« In kot svoj vir navaja pod črto: >,Tribuna', Brlgrad, br. 1771. 13. Vili. 1915. Govor min. preds. Pašiča, skupščinska seja z dne 12. Vili. 1015.« Na lak način bi se bil torej Pašič sam izdal, da je Srbija želela vojno. Ta Pašiceva izjava je bila seveda nadvse dobrodošlo orožje vsem, ki so dokazovali, da jo pri umoru v Sarajevu imela srbska vlada svojo prste vmes. Nanjo se jo skliceval sam Bethmann Hollwcg, zgo- kočevskega. Ta je kot drugi del tega vlaka prispel mnogo pozneje. Vzrok nesreče bo ugotovila preiskava. Toda eno jo že danes gotovo, da je nesreče kriva železniška uprava. Kakor nam zagotavljajo, se morajo železniški pragi prenavljati vsaj vsakih 10 let. Dogaja pa se, da so železniški pragi stari že po 20 let, vsled česar tračnice na gnilih pragovih niso več zadosti trdno pritrjene. Kakor slišimo, 'o tudi na tej progi pragi že stari in slabi, vsled česar so tračnice pod pritiskom teže najbrž© odnehale. Mogoč pa je še drug vzrok. dr. se je pri slabem vozu potrlo kolo, vsled česar bi bil voz padel čez strmino in potegnil za seboj še druge. Vozovi se namreč nahajajo v skrajno slabem stanju, ker se ne popravljajo. Delavnica v Mariboru mora n. pr. popravljati vozove tudi za zagrebško in subotiško direkcijo. Za ta popravila ne dobi nobenega plačila, vsled česar ne more sedaj popravljati niti lastnih voz. Tako je zanikrn ost v železniški upravi, v katero smo zabredli zadnja leta, vzrok tudi sedanje težke nesreče, pri kateri je izgubil življenje zvest in vesten železničar. Važen ukaz za delniške družbe pripravlja finančni minister. Delniške družbe — seveda aamo gotove tiskarniške — bodo moralo predložiti finančnemu ministrstvu natančne izkaze svoje premične in nepremične imovine in natanko povedati, kako in kdaj in na kakšen način so prišle do posesti svojih nepremičnin. Tudi »Del-niška tiskarna« v Ljubljani bo morala predložiti tak izkaz s podpisom gospoda Bamberga. Prisega. >Jutro« očita dr. Korošcu, da ne bo mogel kot minister prosvete neprestano gledati, da se vsa vzgoja vrši »v duhu narodnega edinstva«, kakor to veleva ustava. — »Jutro« naj bo pomirjeno. Dr. Korošec ima prav dobra očala in bo tudi na to gledal. Gledal bo pa tudi nekoliko na to, da izgine iz šol v Sloveniji žerjavščina, o kateri v ustavi ne stoji niti besedica, pa je je vsa šola polna. »Nasedli smo »Jutrovim« poročilom.« Pod tem naslovom nam pišejo; Lagati pa znajo tako mojstersko, da jim človek mora verjeti. Namreč »Jutrovci«! Res smo jim verjeli zadnje dneve bolj kot »Slovencu«, na čegar poročevalca smo se jezili, češ, da nas samo farba, ko se vendar res-nica ne da dolgo prikrivati. Zato pa dajemo danes vašemu poročevalcu javno zadoščenje in priznavamo, da siflo mu delali krivico ter se mu očitno zahvaljujemo za njegova resnična, objektivna'in razveseljiva poročila. — Čitatelji »Slovenca«. Taki so. Načelniku Šentandražkega Orla (pri Velenju) Ožirju so »Jutro« pošiljali — seveda brez naročbe — tri mesece. Poslal ga je nazaj — ni nič pomagalo. Poslal ga je drugič nazaj — in protestiral v priporočenem pismu zoper pošiljanje — nič ni pomagalo. Čez tri mesece pa dobi od celjskega advokata terjatev za »Jutrovo« naročnino. Šele ko je poštarica uradno potrdila, kako je Ožir protestiraj, so mu dali mir. Pa naj kdo reče, da ne znajo v »Jutrovi« deželi! Odesa araBasHaGaffMraaBKflKjgif dovinar prof. Delbriick i. dr. Citat je bil naveden tako natančno, da pač ni bilo lahko sumiti o njegovi pristnosti. Pašič je sicer odločno zanikal, da bi bil kdaj rekel te besede; toda pisana črka je govorila proti njemu. Izven mej Srbije je bil brž-lza galerijo«. Zgodovinska zasluga WendeIovega referata je ta, da je to stvar na tako odličnem mestu objektivno ugotovil na podlagi obširnih študij; rezultate njegovih -f Želja — mati izmišljenih poročil. Ljudje, ki ne iščejo v časopisju varljive samotolažbe, marveč resnice, sploh ne jemljejo več v roke časopisja, ki ga je plačeval režim Pašiča - Pribičeviča. To časopisje si izmišljuje vse mogoče vesti, da bi držalo skupaj moralno silno potlačene pristaše samostojne demokratske stranke. Od vsega tega kupljenega časopisja sta najbolj iznajdljiva »Jutro« in »Slov. narod«. Iz-prva sta tolažila svoje bravce, da bo sedanja vlada samo kratkotrajna, češ ker da je odvisna zgolj od HRSS. Vsak pameten človek ve, da je odvisna od vseh strank, Id so v vladi zastopane in tistih, ki jo kot zaveznice podpirajo in ne samo od ene. Ta poceni «šlager« se glasi ravno-tako, kakor če bi kdo dejal, da je sedanja vlada odvisna od SLS ali pa od Davido-vičeve demokratske stranke. Seveda je odvisna, kakor vsaka vlada, od vseh strank, ki so jo dogovorjeno ustvarile. Ta izvirna modrost slovenskega demokratskega časopisja pa ne vleče. Zato krmi nasprotno časopisje svoje bravce zdaj z izmišljotinami, ki jih je rodila sama želja, ki pa so brez vsake podlage. Strašno je zabolelo samostojno demokratsko stranko, da je zasedel prosvetni resor eden izmed najsposobnejših in delavnih politikov v naši državi, dr. Korošec. Neznaski strah se je polotil samostojnih demokratov. Mi pravimo, da opravičeno, in sicer zato, ker bo dr. Korošec napravil v tem resoru red in pokazal, kakšno da mora biti resnično prosvetno delo na šolskem polju in se bo videla razlika med prosvetno frazo njegovega prednika in pravim prosvetnim delom. Zato si tako silno želijo, da bi dr. A. Korošec prosvetni resor zamenjal s katerim drugim. Tostvarna poročila nasprotnega časopisja so seveda ravnotako brez vsake podlage kakor poročila o neskladnostih v vladi. »Slov. narod« je objavil danes tudi poročilo iz Belgrada, da vladni komisar na ljubljanskem magistratu ni odstavljen. Kaj neki bodo rekli »Narodovi« bravci, ko se bodo skoro prepričali na lastne oči, kako jih je njihov ldjukec neprostovoljno potegnil? + »Slov. narod« zagovarja fašiste. V Bredo je prinesel »Slov. narod« dopis iz Sv. Križa na Vipavskem, v katerem zagovarja proslulega tamošnjega komisarja — fašista Lulika, češ da je ta nastopal samo proti komunistom in klerikalcem pod vodstvom župnika Rejca. »Slov. narod« dostavlja, da je tozadevno pripravljen sprejeti tudi protidopise. To ga pa nikakor ne opravičuje. Poudarjamo, da je njegov informator nadučitelj Peter Medvešček, bivši deželni poslanec goriške liberalne stranke, nekdaj slovenski nacionalist, danes pa italijanski konfident, prijatelj fašista Lulika in dopisnik proslnle fašistovske »Nove dobe«. + Da ne Bo obrekovanja in ostudnih laži, pribijemo danes sledeče: Prof. dr. Vinko Šarabon in sedanji minister prof. Anton Sušnik sta med balkansko vojsko, oziroma neposredno po njej res spisala knjigo »Vojska na Balkanu«. Pribijemo, da knjiga ni bila kako avstrofilsko blebetanje, kakor so bili Dimnikovi uvodniki o Habsburžanih v še avstrijskih šolskih iz-vestjih, kajti 1. Je bila ta knjiga med vojsko dijaštvu strogo prepovedana in so jo morali vreči iz vseh šolskih knjižnic. 2. Je bila proti prof. Sušniku, ko je bil v vojni, vpeljana preiskava ravno radi »Vojske na Balkanu«. 3 Je g. nadzornik Wester, ki mu študij je takorekoč neposredno pred referatom sijajno potrdila — nesmrtna Mandlova blamaža. Knjiga bo natisnjena tudi v celotnem delu »Schuld und Recht im Weltkrieg«. z dokazom, da je bila ob izbruhu svetovne vojne krivica na strani osrednjih velesil, je storil Wendel Srbiji veliko uslugo. Delo bodo proučevali zgodovinarji in politiki; vsi se bodo uverili, kako nevarno je za znanstvenika in za politika, če govori o vprašanjih, ki jih ne pozna iz prvega vira. Bivši podaniki avstro - ogrske monarhije bodo pa iz knjige črpali to-le spoznanje: Avstrija je propadla radi tega, ker ni razumela potreb svojih narodov. Dunaj je bil znanstveno, politično in moralno preplitev, da bi mogel biti duša narodom bivše monarhije. Avstrija je umrla naravne smrti; piščanci so odrastli in so zapustili kokljo. Wendel nikakor ni brezpogojen hva-livec Srbov. V njegovih spisih zlasti iz zadnjih let je dosti mest, kjer se brez ovinkov izraža o stvareh, ki mu na naši vladi niso všeč. Ko je bil v juniju 1924 v Belgradu, se je vrnil bridko ozlovoljen radi nedržavniškega in krivičnega postopanja vlade proti Nemcem v Vojvodini. Signaliziral jo že v Belgradu, da bo o tem poročal v nemških listih, sohne ein Blatt vor den Mund zu nehmen.c Zato ima pa naša knjiga v okviru Celotnega pisateljevega delovanja tem Večjo vrednost. I. D, menda niti ongft, tisti-Ie žlobudravi Maca-fizelj, ne more očitati, da ni dovolj državotvoren, prevzel v berila za nižje srednje šole sledeče odstavke: L zvezek: Hrabri srbski topničar, str. 108, — I. zvezek: Junaška mati, str. 118, — III. zvezek: Srbski vojak, str. 109. — Ali mislite, žlobudravi Terzit, ki se podpisujete z Macafizeljnom, da bi bil gospod nadzornik Wester sprejel v šolsko čitanko kaj takega, kar ne bi bilo prežeto s pravim siovanskim duhom?! Mislimo, da ne. In ali ste vi, neslani Macafi-zelj, že napisali kaj takega, da bi se lahko dalo tiskati kje drugje kakor v prvi koloni Jutrovih dnevnih vesti? Mislimo tudi, da ne. Toliko v pojasnilo Macafizeljnu in ljudem, ki verujejo neslanemu Jutrovemu go-bezdanju izpod Macafizeljnovega peresa. _ + Turško nasilje. — Prejeli smo vprašanje z ozirom na vest med »Dnevnimi« v včerajšnjem »Slovencu« o teroriziranju nekega učitelja, če ni tisti, ondi mišljeni veliki mož po telesu, pa majhen po duhu, tačasni okrajni šolski nadzornik radoljiški g. Josip Turk. Mislimo sicer, da je to itak vsakdo uganil že sam, zato menda ni treba še posebe tega povdarjati. Dostavljamo le še, da je hotel na dva podrejena učitelja vplivati, da bi se ne vdeležiia občinskih volitev, in ne samo na enega. To je gospod, ki v zasebnih pismih sveto prisega na svojo strogo objektivnost, v resnici pa strastno preganja vse, kar ni liberalno-orjunskega mišljenja, sam pa hodi- za so-kolsko-orjunskimi procesijami z največjo »andohtjo«. Škofja Loka. Kmalu po občinskih volitvah je dražba pivovarne »Union« po izvršeni preiskavi odstranila svojega zastopnika gosp. Fleša. — Kar se od izvestnik strani namiguje, da je to gonja od strani naših ljudi, izjavljamo, da nam ni g. Fleš storil nič zalega in da nam je bila cela zadeva do izvršitve docela neznana. — Krivce iščite med lastnimi pristaši, in sicer med gostilničarji v Zireh, Železnikih in Škof ji Loki, na kratko v obeh dolinah. — Kar se tiče gostilničarske zadruge, je podala samo izjavo, radi prispevkov, katerih g. Fleš ni hotel pobirati zanjo. O resničnosti naših navedb se prepričajte pri predsedniku »Zveze gostilničarskih zadrug« gosp. Kavčiču v Ljubljani, kateri je zvest pristaš JDS, in Vas bo o vsem gotovo točno informiral. — Da bo slika popolnoma jasna, naj končno povemo še tole-. Tisti, ki je proti g. Flešu najbolj zabavljal, je, ko so se od strani JDS pobirali zanj podpisi, polo skoro prvi podpisal. Gospodje malo več možatosti in doslednosti, sicer bo joj! Vojnik. »Kaj takega pa še ni bilo v Voj-niku«, je splošno mnenje med ljudmi po lepo in izvrstno uspelem orlovskem taboru v Voj-niku. Velikanska množica ljudi, dovršena telovadba in disciplinirane čete Orlov in Orlic so očarale tržane in okoličane. — Seveda kakor povsod, tudi tu ne morejo nasprotniki molčati. Orlovski tabor je obležal v želodcu Sokolom in Or-juncem in, ker si drugače ne morejo pomagati, lažejo o slabi udeležbi itd. — Kar se pa tiče udeležbe, mislimo, da bi Sokoli in Orjunci^ par let govoriti o sijajni udeležbi, ako bi imeli na svojih »telovadnih akademijah« z neizvežbanim naraščajem le eno dvajsetino ljudi kot jih je bilo na taboru in to vzlic slabim potom, ki jih je dež prej cel teden razmeličal. Tako pa pretrese sokolske prvake o kresu mraz, ako se spomnijo na »nabito polno dvorano« in zijajočo praznoto v dvorani o priliki njihovih ponesrečenih akademij. — K širjenju in uspehu nasprotnikov pa tudi bomtte ne bodo pomagale, kot jih obljubujete Vojničanom. Vam, Sokoli in Orjunci, je v Vojniku odklenkalo, in to se je videlo zadnjič, ko ni bilo, kljubtemu, da pravite, da imate »40 naeijonalistov«, razven dveh, nobenega videti. Ali ste tako hitro zatajili prepričanje ali pa morda ste tako pogumni? Tudi vkljub temu, da se nekaterim ni ljubilo plačati borih 5 dinarjev za vstopnino, ampak so raje >od zadej gledali« preko ograje, k čimur je nekaterim postava pripomogla, drugim pa voda in čoln? Radeče pri Zid. mostu. Neki Žerjavovec, bivši trgovec z usnjem, je pred par tedni grozil nam Radečanom, da bode ustanovil podružnico Orjune, ter da nam bode s pomočjo te družbe že pomagal, češ da bojkotiramo gostilničarje in obrtnike Žerjavovega kova. Neki Š. je hodil okrog s polo in nabiral podpise, mogoče za pristop k Orjuni. Isti gospod vedno govori, da bi bil rad od tukaj premeščen kam drugam. Ako gre že danes, je že vseeno deset let prepozno odšel. Ko se je raznesla vest, da je sestavljena nova vlada, je vse, kar pošteno misli in čuti, od veselja poskakovalo, samo Žerjavovci katerih jc komaj ena peščica, so kar ostrmeli; pri Ž, so sedeli kakor okameneli. Brežice. Dne 29. julija 1924 so brežiški orožniki aretirali radi hudodelstva tatvine 25 letnega Alojzija Gradiška iz Stahovice pri Kamniku, kateri je dne 26. junija 1924 ukradel lesnemu trgovcu Francu Trobevšku iz Vrhpolja pri Kamniku 34.500 dinarjev. Ko je uvidel Gradišek, da ne more več orožniku zbežati, si je pred aretacijo 7. nožem na obeh rokah prerekal žile. Gradišek se je več časa potepal po brežiški okolici, izdajal sc ie d od tujim imenom in da je lesni trgovec. — V teku deset dni so brežiški orožniki izsledili in aretirali tri nevarne zločince; iz tega je razvidno, da orožniki dobro izsledujejo. Dol pri Hrastniku. Podpisano vodstvo petrazredne osnovne šole se tem potom naj-iskrenejše zahvaljuje vsem p. t. dobrotnikom mladine, ki so ji s svojimi darovi pripomogli k prelepemu izletu Bled, Dobrava-Vintgar. Hvala Vam! Jurko, šol. vodja. Dobrna pri Celju. Dne 10. avgusta 1.1. obhajamo slovesnosti 80 letnico posvečen ja cerkve in 25 letnico župnikovanja č. gosp. M. Kukoviča. Ob tej priliki blagoslovimo veliki zvon in odkrijemo spominske ploščo padlim in pogrešanim vojakom. Okoličani iskreno vabljeni! Loški potok. Vedno bolj se odkriva, kako se vsi elementi, ki danes nastopajo v Sloveniji pri obč. volitvah pod najrazličnejšimi imeni in plašči, vežejo, kjerkoii se morejo, proti SLS. Kako n. pr. »Avtonomist« propagira svojo >edinorešilne ideje« osamosvojitve slovenskega naroda v neodvisni republiki, kako baš ta natolcuje, da SLS ni še nič ustvarila, da je premalo radikalna etc. A praksa? Pri nas se je zbralo nekaj delavcev in kmetov, ki so se na Hrvaškem kot tesači nasrkali radičevske-ga duha in poskušajo se opredeliti za Slov. repub. stranko. Jih je komaj za podpis ene liste, katere si pa niso upali vložiti pod republikanskim imenom. Kakor hitro pa so začeli upati na par mandatov, so se že znašli v objemu z JDS, ki je pri nas tako opešala, da niti pod lastno firmo več ne upajo nastopiti! Liberalci agitirajo pri svojih, republikanci pri delavcih, a oboji s pijačo. Plačujejo cele cehe in pa z enimi in istimi puhlicami proti SLS. Da ta zakon ljudstvu odpira oči in odkriva republikansko stranko kot šop detelj ce za liberalne kopitarje, se vsak dan vedno bolj kaže na razpoloženju našega ljudstva. Tako »nesebično in idealno zamišljena slov. republika« bo zginila v nenasitni JDS! Teharje. V pondeljek, dne 28. t. m. smo imeli prav žalosten dan. Bela žena nam je iztrgala iz sredine vrta mlado življenje, mladeniča, na katerega je bila vsa vas ponosna. — Pokojni bogoslovec Josip Ban, je bil rojen leta 1897. v Artičah, je študiral na celjski gimnaziji in se podal 1.1918. v mariborsko bogo-slovnico. Tik pred sprejemom višjih redov je moral zapustiti rajni bogoslovnico ter se podati domov. Ali kruta usoda je hotela, da se ni mogel več povrniti nazaj, da bi sprejel sv. zakrament mašniškega posvečenja. Ko so drugi tovariši darovali prvo sv. daritev, jq on jemal slovo od svojih dragih. — Bil je žrtev svetovne vojne. Bolezen, ki je bila za čas gimnazijskega študija še v kali, se je razvila iiied vojno v akutno bolezen. Rajni je trpel silno na živcih. — Po končani vojni se je podal ves težko bolau v mariborsko bogoslovje. Tu ie moral večkrat prekiniti svoj študij in slednjič je zbral vse svoje moči, da dokonča ter doseže svoj cilj. Ali sedaj ga zadene katastrofa; živčni bolezni se pridruži še draga bolezen, hujša od prve, ter zahtevala njegovo življenje. Posušila ga je do kosti. — Kako nam je bil drag, nam je v dokaz, da je prišlo ljudstvo od daleč in blizu, da ga spremi na zadnji poti. Dika vsega sprevoda je bilo nad štirideset belo oblečenih deklic, spremljalo ga je obilno število duhovščine, vse celjsko katoliško misleče dijaštvo in nebrojna množica ljudi. — Slednjemu je prišla solza v oko, ko je pred pokojnikovo hišo zapel teharski pevski zbor pod vodstvom g. kaplana Medveda premogočno žalostiuko »Z bogom brat«. Na grobu pa se je4 v govoru spominjal akademik Drobne njegovega trpljenja in povdar-jal, da njegov idealizem ni prenehal, ampak ž njim je odšla njegova duša pred božji stol, ciu mu sama tam daruje tajuo daritev«. Po končanem govoru mu je še zapelo omenjeno društvo ob odprtem grobu slovo v Blagor mu, ki se spočije...« Pri tej priliki je bilo vsakogar oko solzno. Stariši so težko prizadeti, ker je bil njih edina nada in veselje — njih edini sin — bogoslovec Josip. N. v m. p. — Kralj na Bledu. Včeraj dopoldne ob 10. je dospel Nj. Vel. kralj Aleksander na svojem potu na Bled v Ljubljano. Na kolodvoru ga je pozdravil veliki župan dr. Baltič. — Sestanek uradnih slug železničarjev. Dne 30. julija zvečer se je vršil v Rokodelskem domu v Ljubljani sestanek uradnih slug železničarjev, ki ga je otvoril predsednik Kavčič. Narodni poslanec Gostinčar je poročal o starih in dosedaj neizpolnjenih željah železničarskih uradnih slug in njihovih pritožbah glede postopanja pri prevedbah, glede službene obleke, glede triletne provi-zorne dobe uslužbencev, ki jo je uvedla prejšnja vlada, glede zanemarjenega stanovanjskega vprašanja, vštetja vojnih let v službeno dobo in pokojnine. Priporočal je složno postopanje v stanovskih stvareh. Njegova izvajanja in nasveti so bili z odobravanjem j sprejeti. Sklenilo sc je, da odide deputacija i pod vodstvom pasi. Gostinčarja do ravnatelja ! tf. dr. Borka, da mu sporoči želje organizacije, 1 Udeleženci so stavili še razne predloge, med ! drugim, naj se dajo delavcem pri železnici iste pravice, ki so jih imeli nekdaj pri državni železnici. Energično se jc zahtevalo, naj sc ukine naredba glede dovoljevanja voznih list- kov za železničarje. Sestanek je bil zelo animiran, — Proslava osvohojenja Prekmurja. V Murski Soboti in Beltincih bodo 9. in 10. avgusta slavili petletnico osvobojenja Prekmurja, Zvečer 9. avg. bo v Murski Soboti slavnostni sprevod z bakljado, pri katerem bo sodelovala vojaška godba. Dne 10, avg. pa bo v Beltincih ljudski tabor, — Postanek brzih vlakov v Rimskih to* pikah. V dobi od 3. avgusta do vključno 15. septembra t. 1. bodeta imela dnevna zagrebška brza vlaka štev. 706 in 709 postanek v postajah Rimske toplice in Laško, in sicer brzi vlak štev. 700, ki odhaja iz Zagreba gL kol. ob 11, odhaja iz Rimskih toplic ob 12.59, iz Laškega ob 13.6; brzi vlak štev. 709, kf odhaja iz Maribora gl. kol. ob 14.10, odhaja iz Laškega ob 15.42 in iz Rimskih toplic ob 15. uri 49 min. — Okrožni urad za zavarovanje delavce* je otvoril na otoku Rabu okrevališče za lim-fatične bolezni in rekonvalescente po težkih boleznih. Izključeni so bolniki z nalezljivimi boleznimi. Sprejemajo se tudi privatne osebe ld niso člani okrožnega urada. Oskrbnina za privatne osebe znaša 100 Din na dan. — Kuverti za. pošiljanje denarja. Iz ljubljanskih trgovskih krogov smo prejeli in pri-občujemo: Več mesecev je že minilo, kar je poštni upravi zaloga kuvertov za pošiljanje denarja popolnoma pošla. Pred par meseci je bilo čitati v časnikih, da rečeni kuverti izidejo v kratkem času. Menili smo, da se bo napoved vsaj v enem ali dveh tednih uresničila, pa smo še danes brez omenjenih kuvert, dasi jih silno težko pogrešamo, odkar smo v denarnem prometu z večino evropskih držav. Koliko nepotrebnih potov in sitnosti imamo zaradi malobrižnosti poštne uprave. Kaj takega ni bilo v rajni Avstriji nikdar. Ali si moremo misliti, da so možje, ki stoje na čelu poštne uprave, kos svoji važni n» logi?! — Prošnja na ljubljansko ravnateljstvo drž. železnic. Iz krogov, ki se zanimajo za obisk svečanosti, ki jih namerava prirediti »Jadranska straža« v soboto in nedeljo na Bledu, smo prejeli prošnjo, naj bi ravnateljstvo drž. železnic omogočilo tudi onim ljudem obisk razsvetljave v soboto zvečer, ki ne morejo ostati preko noči na Bledu. To bi bilo mogoče, če bi se kakšnemu nočnemu tovornemu vlaku priklopilo nekaj osebnih vozov ali pa naj bi vozil poseben vlak z Bleda v Ljubljano, ki bi se gotovo izplačal, če bi se ljudje pravočasno obvestili. — Polovična vožnja za *OrjitnceTo nt bilo nič novega. Pač pa je novo, da je prejšnji železniški minister dal neki občini na Gorenjskem, kjer bo naslednjo nedeljo razvila »Orjuna« svoj prapor, uradni nalog, da županstvo obvesti ondotni orjunski odbor o dovolitvi polovične vožnje. To pa je že višek upravne predrznosti, da najvišja instanca v državi ukazuje naravnost našim avtonomnim občinam, da naj podpirajo take pretepaške organizacije in jim morda igrajo še ponižne sluge. Kaj briga občino >Orjuna«? Železniško ministrstvo bi jo bilo lahko obvestilo po svojih organih (železniških). Mi smo mnenja, da občina take dopise prav mirno spusti na dno uradnega koša. — To se bo v prihodnje tudi jenjalo, da bi se namreč uradno upregale občine v jarem takih organizacij. — Samoumor hčere bančnega ravnatelja. V Belgradu se je 29. t. m. ustrelila 19 letna hčerka ravnatelja banke »Slavije« — Milka Vučkovič. Dekle je bilo sanjave narave, ni marala za družbo in je veliko čitala. Kaj jo je gnalo v smrt ni znano. — Svetovni potnik Rajčevič doma. Pred kratkim se je vrnil v Belgrad Milorad Raj-čevič, ki je zadnje poldrugo leto potoval po tropičnih deželah S seboj je prinesel vse mogoče zanimive predmete in teh krajev: kože ogromnih kač, slonove zobe, orožje divjih plemen itd. Te predmete je Rajčevič razstavil na Terezijah. Rajčevič potuje po svetu že 14 let; na teh potovanjih — prepotoval je Indijo, Japonsko, Kitajsko, Afriko, Južno in Severno Ameriko ter celo Nvropo — je Rajčevič zbral ogromno zbirko znamk, ki jo ceni na pol milijona dinarjev. To zbirko namerava sedaj razprodati in tako dobiti sredstva za življenje. Potovati ne misli več. — Japonski pogoji za izpraznitev Salia* lina. Glasom poročil iz Tokija bo Japonska meseca oktobra izpraznila Sahalin pod sledečimi pogoji: Rusija se opraviči zaradi po-kolja v Nikolijevti; Rusija dovoli Japonski petrolejske, rudniške in gozdarsko-gospodar-ske koncesije na severu Sahalina; Rusija prizna portsmoutlisko pogodbo glede japonskih' brodarskih pravic v sibirskih vodah. — Nevarna kaznjenca. Ivana Stankovičit in Antona Markoviča, o katerih smo že svo-ječasno poročali, da sta pobegnila iz kaznil. niče v I.ipoglavi, so prijeli v Središču ob' Dravi na Sp. Štajerskem. Lopova sta se čutila tokraj meje popolnoma varna in se nista niti skrivala. Izvršila sta tudi na begu že več raznih tatvin in vlomov, tako da se jima bo že itak dolgoletna kazen še prav izdatno podaljšala. Razne tatvine in vlomi. Ogljarju Jo« žefu Springerju na Grčjem vrhu pri Mirni peči jc bilo ukradeno iz barake v gozdu Jor-dankalu več obleke, čevljev in perila ter 100 dinarjev gotovine v skupni vrednosti okrog 3000 Din. — Pri Sv. Miklavžu pri Mariboru je bilo vlomljeno v trgovino Franca Lešnika. Tatovi so dnesli precejšnje množine raznega špecerijskega blsga, več moške in ženske obleke in perila, 5 garnitur dvokolesnih pla-ščev in zračnic, par vreč pšenice in rži, več steklenic žganja, 21 uzd za konje in več drugega raznega blaga in pa 1000 Din v gotovini. — Na Cestah pri Rogatcu so posetili predrzni vlomilci gostilniško sobo in klet Alojzija Beleta in so ukradli več škatelj cigaret, kruha, več litrov vina in .žganja, 30 litrov ajde in 250 Din gotovine. — Na Sapu pri Škofljici je bilo ukradeno posestnikov! hčeri Ani Čošovi nekaj čevljev in perila, srebrna ženska ura, zlata urna in ovratna verižica, nekaj perila in ena sveča za krst v skupni vrednosti preko 2000 Din. — V Rudniku je neznan vlomilec s silo odrinil pri posestniku Ivanu Elikanu stranska vežna vrata in je pokradel več metrov raznega blaga za obleke, klobuk in dve denarnici s skupno vsebino okrog 1000 Din. — V Teznem je bilo vlomljeno pri posestniku in gostilničarju Jerneju Ocko skozi okno v pralnico. Tat je odnesel nekaj perila, namiznih prtov in nekaj pono-šene ženske obleke ter je napravil okoli 2500 Din škode. — V Stopniku na Vranskem je bilo ukradeno iz stanovanja Jakoba Gor-čana nekaj moške obleke, črn klobuk in črn ženski plašč v skupni vrednosti 4500 Din. •— Posestniku Luki Stoberju na Vranskem je ■ukradel neki cigan iz konjskega komata tri velike niklaste rože za okrasek vredne okrog 300 Din. — Posestniku Ivanu Lampiču iz Dvora je bilo ukradeno iz veže gostilničarja Franceta Štuklja iz Guncelj pri Šent Vidu moško, črno pleskano kolo z poniklanim krmilom, še malo rabljeno, vredno 2000 Din. — ,V noči na 25. julija je bilo ukradeno Apolo-niji Pogačnikovi na Brezjah obesek z zlato verižico, zlata verižna zapestnica, 4 zlati nhani, 2 cekina po 10 in 8 cekinov po 20 kron, 10 srebrnjakov po kroni, 5 srebrnjakov po 2 kroni, 3 srebnjaki po 5 kron, niklasta ženska ura in pa 2 bankovca po 100 Din tako, da znaša skupna škoda pri današnjih cenah gotovo preko 6000 Din. O vlomilcu nimajo nobene sledi. Te dni se vrši vodopravna obravnava o načrtu za regulacijo Gradaščice, Glinščice in Malega grabna, ki jih je predložil vodoprav-nim oblastvom v odobritev glavni odbor za obdelovanje barja v Ljubljani. Predloženi načrti, ki jih je izdelala tuk. generalna inšpekcija voda, vsebuje celoten pregled regulacije imenovanih potokov od jezu pri Kožarjih do izliva v Ljubljanico. Mali graben odnosno Gradaščica izvira v pogorju nad Polhovim grad-cem in teče v vzhodni smeri proti Ljubljanici. Med potjo sprejema več stranskih pritokov. Takozvani Mali graben je v istini prava Gradaščica, dočim je potok, ki ga imenujemo sedaj navadno Gradaščica, le mlinska struga, ki se odcepi od prave Gradaščice pri Kožarjih in se izteka v Ljubljanico v Krakovskem predmestju. Ti potoki delajo na eni strani s poplavami in zamočvirjenjem na drugi s trganjem sveta ogromno škodo prizadetim posestnikom. Pa ne samo v kmetijsko-kulturnem pogledu se občutijo te kvarne posledice neurejenih vodnih prilik v lem delu ljubljanske okolice, marveč iste povzročajo ludi opasno stanje v zdravstvenem oziru ter ovirajo stavbno in prometno gibanje. Vsako zamočvirjenje je zdravju nevarno, ker tvori leglo različnim mrčesom. Zastoj vode pa onemogoča kanalizacijo, ki jo zahteva brezpogojna bigijena vsake večje naselbine. Po Gradaščiei oz. Glinščici je posebno prizadeta Rožna dolina, ki sedaj nima možnosti za odvajanje odpadnih voda ter so njene stavbe vlažne in bivanje v njih nezdravo. Z osušitvijo terena v občini Vič posebno na Pasjem brodu itd. pa bi se pridobila cenena stavbišča na periferiji ljubljanskega mesta, ki bi poživila gradbeno gibanje in vsaj deloma <>dpomogla sedanji stanovanjski bedi. Saj že danes vidimo, kako rastejo iz tal hiše in hišice ob Koleziji in Pasjem brodu, kjer je svet le količkaj suh. V prometnem oziru pa se z regulacijo Gradaščice in Malega grabna odpirajo nove zveze med ljubljanskim mestom in viško občino, ki se bo končno nekoč itak spojila 7. mestno občino. Ob bregu uravnane Gradaščice se bo priredila lahko prijetna obrežna pot iz ljubljanskega mesta na prijazni Vič, ki bi jo bilo že sedaj predvidevati v regulačnem načrtu obeh občin. Vprašanje regulacije Gradaščice je že staro. Že leta 1860-61 je izdelalo tedanje deželno stavbeno ravnateljstvo podroben načrt za tako regulacijo, ki pa se pozneje ni izvršil. V svojem tehničnem poročilu o prospektu za regulacijo Ljubljanice in Groharjevega kanala zahteva Podhagsky tudi uravnavo stranskih potokov Ljubljanice, v prvi vrsti Gradaščice in Malega grabna (1882). V razpravi se nahajajoči načrt, ki ga jo tividevši nujno potrebo, izdelala generalna inšpekcija voda po svojem inž. Pitamicu, vsebuje celo'no regulacijo imenovanih potokov od jezu pri Kožarjih do izlivov v Ljubljanico. Gradaščica izvira v pogorju nad Polhovim gradcem in leče v vzhodni smeri proti Ljubljanici. Pri Kožarjih se cepi v takozvani Mali graben, ki je pravzaprav prava Gradaščica, in v Gradaščico imenovano mlinsko strugo (obratni kanal), ob katerem se nahaja Me-sesnelov mlin na Viču in Vojnovičeva elektrarna ter Zalokarjev jez. Preje se je nahajal v Koleziji tudi še mlin in stope mestne občine, ki jih pa že davno ni več. Tudi nezdravo kopališče je mestna občina ljubljanska opustila z.gradivši moderno kopališče na Ljubljanici. Z uravnavo Gradaščičine struge bosta obstoječi mlin in elektrarna še pridobila na vodni sili. V novi strugi so nameravani štirje novi objekti: a) skupni jez v Kožarjih, b) leseni mostiček v km 0.606, c) leseni most pri Boru na Glincah, č) končni jez ali prag na Gradaščiei. Nekateri objekti se bodo prenesli in popravili. Razun tega ustreza povodom obravnave glavni odbor radevolje vsem upravičenim željam prizadetih posestnikov. Poleg Gradaščice se poglobi tudi Glin-ščica za enkrat do Herzmanskega pod Rožnikom, kar je iz higijeničnih ozirov nujno potrebno, da bo mogoče osušiti in kanalizirati Rožno dolino in severni del Viča oz. Gline. V Malem grabnu pa se uttrdijo bregovi, da ne bo voda trgala zemlje in se bo odvajala visoka voda brez škode za obrežne posestnike. Stroški so proračunjeni na 4 milijone dinarjev, ki pa se bodo porazdelili na več let, ker se imajo gradbena dela izvršiti stopnjema. Predvsem se kot prva etapa izgradi jez v Kožarjih, uravna sprednja struga Gradaščice do Vojnovičeve elektrarne in poglobi Glinščica. Nato se izvršijo glavni prekopi in utrdbe bregov Malega grabna in končno se sukcesiv-no izvrši popolna regulacija Gradaščice, Glinščice in Malega grabna. S tem melioracijskim delom, ki ga hoče sedanji delavni glavni odbor za obdelovanje barja izvesti poleg dokončanja regulacije Ljubljanice, se uresničuje starodavna želja in zahteva občanov viške občine in trnovskega dela mesta Ljubljane. Upoštevajoč lastne koristi in one cele občine gredo posestniki podjetju pri obravnavi, ki jo vodi vladni komisar Velikonja. velikodušno na roko in prepuščajo potrebni svet brezplačno ali le proti malenkostnim odškodninam. Ko pa bo delo, ki ga bo z ozirom na občo korist podpirala brez-dvomno tudi država, dovršeno, tedaj bodo lahko gledali nazaj s ponosom vsi, ki so svoj del pripomogli k njega uresničenju. lj Minister Sušnik v Ljubljani. Železniški minister Anton Sušnik je včeraj (četrtek) prispel v Ljubljano. Na kolodvoru ga je pozdravil g. ravnatelj Borko. Občinstvo je novega ministra živahno pozdravljalo. lj Smrtna kosa. Včeraj je umrl v Ljubljani notar g. dr. Kari S c h m i d i n g e r v starosii 72 let. Pokojnik je bil splošno spoštovan. Pogreb bo v soboto 2. avgusta ob 4. uri popoldne iz Dunajske ceste 15. Naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje. lj Somišljenike SLS v Ljubljani opozarjamo, da so v tajništvu SLS za Ljubljano razgrnjeni volivni imeniki in prosimo, da vsak naš somišljenik iste pregleda ter se prepriča, če je pravilno vpisan. Pisarna SLS za Ljubljano posluje vsak dan od 9—12 dop. in od 5—7 pop. v Jugoslov. tiskarni, II. nadstr. Zato naj somišljeniki blagovolijo pregledati voliv-ne imenike ob določenem času. Reklamacijsko postopanje traja le do 6. avgusta, zato je pregled volivnih imenikov nujen, ker je potrebno, da izreklamiramo neopravičene volivce ter vpišemo upravičene, katere je mestni magistrat izpustil. „ lj Pod komisarijalom dr. Krejiija. Kakšen duh da vlada na magistratu, odkar ga vodi mesto župana vladni komisar, se vidi i/, postopanja stanovanjskega urada, ki je pokazal, da zna tudi. prav samovoljno postopati, v slučaju n pok. sprevodnika državne železnice g. Ivana Grilca. Temu je stanovanjski urad dodelil stanovanje že meseca maja. Sedaj pa, ko Grilc žo davno stanuje v njeni, ga stanovanjski urad meče zopet iz stanovanja, češ da mu bo dal drugo stanovanje v njegovo pa bo naselila drugo stranko. Ali ne bi bilo naravno, da to drugo stranko naseli v to drugo stanovanje in prihrani Grilcu selitvene slro-ške? Tako vsaj se je dosedaj postopalo, pod Krejčijem pa so merodajni seveda drugi vidiki, ki .jih ljudje imenujejo šikaue. lj Zadnje Krejčijovo nasilje. — Žerjavov oproda Krejči je, v »vesti si Žerjavove nepremagljivosti, izvršil v soboto zadnje akte Žer-javovega režima na magistratu, odstavil je namreč vse ubožne očete in okrajne načelnike v Ljubljani, Žalibog ne bo imel več časa postaviti novih, kajti mesto ubožnih očetov bo letel Krejči. Tu mu tudi »Narodov ; poročevalec ne bo pomagal! lj Ogenj v avtogaraži. V avtogaraži Stavbne družbe na Viču se je vnel predsinočnjim okoli pol 9. ure v tovornem avtu, iti je prevažal če/, dan malerijal bencin, in sicer vsled prehude vročine motorja. Vnelo se je in zgorelo skoro cclo leseno ogrodje. K sreči jc opazil ogenj še pravočasno uradnik družbo France Kavčič, ki je s pomočjo delovodje Karla Perka ■/. dvema aparatoma *Miniina*> ogenj še pravočasno zadušil in preprečil večjo nesrečo, ki bi lahko napravila ogromno škodo, ki /.naša kljub temu še vedno od 10 do 12.000 Din. lj Podlegla je te/kini opeklinam v ljubljanski bolnici Katarina Kisovcc roj. Fajficl, o kateri smo poročali že včeraj, da sc je po nesreči polila v svojem stanovanju v Trnovskem pristanu s petrolejem in se je neznano kako uigala. Kljub takojšnji zdravniški pomoči jc žena, ki se ni več zavedla, v par urah umrla. lj O požaru v šubiievi ulici smo prejeli od g. E. Malhapeja sledeče pojasnilo: V notici k požaru v Šubičevi ulici je bilo v Vašem cenj. listu navedeno, da so se nahajale v mojem skladišču večje zaloge špirita in baje tudi bencina Resuici na ljubo ugotavljam, da se v tnojem skladišču parfumov ni nahajala niti ena kapljica bencina, ker istega sploh ne uporabljam. Kar se tiče špirita, se je nahajalo istega samo toliko, kolikor je bilo izgo-tovljenega blaga. Špirita samega tudi ni bilo pri meni nič. Na dvorišču sta bila pač dva soda od špirita, toda ista sta bila prazna. Kaj je bilo v skladišču g. Mulec-a, kjer je začelo goreti mi ni znano. Dvomim pa tudi, da bi bil on imel bencin ah špirit. lj Aretacija nevarnega žeparja. Ko se je vrnil predsinočnjim železniški uradnik L Klobčar iz službe v Zalogu okoli 10. ure v Ljubljano, mu je ukradel neznanec pri izstopu iz vlaka zlato uro in verižico, vredno 10.000 Din. K sreči je Klobčar predrznega žeparja takoj opazil, skočil za njim, ga dohitel in ga pograbil prav krepko za vrat in ga pridržal. Zahteval je od njega, naj mu vrne uro in verižico. Tat je bil takoj pripravljen, da mu vrne uro in verižico. Med tem pa, ko mu je izročil ukradeno blago in ga je Klobčar v to svrho nekoliko spustil, je vrgel žepar uro in verižico od sebe in je pobegnil. Klobčar je naznanil cel dogodek policiji. Pri nočnem pregledu hotelov in prenočišč pa je izsledila policija v nekem prenočišču sumljivega tujca, ki je bil po opisu podoben pobeglemu žepar-ju. Mož se je vpisal za Vekoslava Matoniča, trgovskega potnika iz Virovitice. Ko pa se je izkazalo, da to ni res, je trdil pretkani žepar, da se imenuje Tomo Kristanovič, zidar iz Virovitice sedaj trg. potnik tvrdke Špicer v Osijeku. Ko so poklicali žel. uradnika Klob-čarja, je potrdil z vso gotovostjo, da je aretirani oni žepar, ki mu je prejšnji večer pobegnil. Njegovega pravega imena torej še niso ugotovili, gotovo pa je, da se je vjel v mreže izredno nevaren in predrzen železniški žepar, ki je izvršil gotovo že nebroj tatvin in ga bo marsikak oškodovanec spoznal po slikah, ki jih bodo razposlali raznim varnostnim oblastim. lj Po vsej sili hoče biti ▼ Ljubljani nevaren postopač, ki je bil že večkrat kaznovan radi raznih nerodnosti Janez Veternik, doma iz Predoselj pri Kranju. Pred par dnevi so ga izgnali iz mesta in so ga poslali s prisilnim listom domov. Izgnanec pa je že v Dravljah izstopil in se je vrnil v mesto. Svoje tihotap. ske svobode pa se ni dolgo veselil. Predvčerajšnjim se je v Vodmatu zopet pošteno napil, v pijanosti je razgrajal, pri čemer ga je zalotil zopet stražnik iu včeraj zjutraj sc je zavedel izgnani Janez zopet v žc dobro mu znanem policijskem »bržonu«. lj Trije kvartoprei. — V-soden »macao«. Ljubljanska policija je aretirala in izročila sodišču bogatega Mažarja Adolfa Krausa iz Osijeka, bosanskega restavraterja Mirko Ma-nojloviča in potnika neke zlatarsk : trgovine A. Pastnoviča iz Sušaka. Ti trije so sc vozili delj časa po raznih hrvatskih progah in sc ustanovili končno v Rogaški Slatini, kjer so hoteli igrati zloglasni macao. Ker pa tam ni bilo dosti varno, ta hazardna igra je namreč strogo prepovedana, so prišli igrat v Ljubljano, kjer so se ustanovili v igralni sobi kavarne »Emona«. Igrali so početkom brez velikih izgub, končno pa jc postala igra vedno bolj strastna in ni trajalo dolgo, da je ostal Arpad Kraus — suh —. Tod« mož ni obupal. Izposodil si jc od nekega znanca 1000 Din in preselila se jc družba v najeto sobo Pastno-vičevo v hotelu pri -Sionu«. Tu pa sc je igra naenkrat obrnila. Pastnovič, ki je preje cel čas dobival, jc izgubil, ko so napravili okoii 4. zjutraj mal oddih, ves prejšnji dobiček in šc okrog 4800 Din svojega denarja. Zahteval je, da re igra dalje, in igrali so naprej. Tedaj pa je Pastnovič, ki je rutiniran igralce in pozna tudi igro z očmi, pazil strogo na svoja soigralca in je odkril med njima dogovorjeno sleparijo. Položil je karte na mizo in rekel: »Gospoda, brc/, ugovora, saj sc poznamo, moj denar nazaj ali,.. grem — že vesla kam! Ker pa ni hotel nobeden igralcev vrniti Past-noviču njegov denar, jc ta poklical stražnika, ki je celo družbo odpeljal na policijo, ki jih jc izročila v svrho pojasnjenja v svoj hotel v juslični palači, kjer se fini gospodje gotovo ne počutijo posebno dobro in se jim gotovo nc ljubi več igrali »macao«. Poleg lega pa sledi šc občutna kazen. lj Tatvine v Ljubljani. Iz dvorišča gostilne »Pri Šestici« je bilo ukradeno Francetu Dermastiju črno pleskano kolo znamke :»Ramler« štev. 87.701 vredno 2000 Din. — V čakalnici na glavnem kolodvoru jc bil ukraden Mariji Kramavjeva iz Tržiča zelenkast nahrbtnik, v katerem jc imela 10 parov raznih čevljev in nekaj otročjih sandal, v skupni vrednosti okrog 1000 Din. lj Pobegnil je od svojih starišev I5ietni sedlarski vajcncc Viktor Picelj iz Rečne ulice št. 3. Fant je dobro razvit in nosi športno čepico, zelen suknjič in črne hlače. lj Neprevidne vožnje. Na Dunajski cesti na vogalu Masarykove ulicc sta trčila dva kolesarja in sicer neki zasebni uradnik in neki dijak. Oba sta vozila precej neprevidno in celo po napačni strani po hodniku. Kolesarja se nista poškodovala, pač pa ima eden kolesarjev precej občutno škodo na kolesu. Na Šentpeterski cesti pa je trčil okoli pol 8, ure voznik Lojze Škrabelj v voziček mleka-rice Ivane Dovčove iz Slapa. Voziček se je prekucnil in se je razlilo več litrov mleka, tako, da ima mlekarica preko 100 Din škode. lj Policijske prijave. Včeraj je bilo vloženih 20 policijskih ovadb in sicer radi pasjega kontumaca 2, radi prestopka cestno-po-licijskega reda 11, in pa ena ovadba radi ka-ljenja nočnega miru, pretepa, lahke telesne poškodbe, pijanosti, javnega pohujšanja, radi prestopka obrtnega reda, radi goljufije in radi ognja v avtogaraži, o katerem poročamo tudi na drugem mestu. Zanimivosti PRVA KAVARNA V EVROPI. Dunaj je prvo krščansko mesto, v katerem se je otvorila kavarna. Bilo je 1. 1683. Dunaj so ravno oblegali Turki. Takrat je živel na Dunaju Poljak z imenom Jurij Kulczycki, mlad, lep fant, star triindvajset let. Imel je malo prodajalno v Leo-poldstaltu in za časa obleganja je stopil med prostovoljce. S svojim služabnikom Jurijem Milialovvskim je bil prej bival dalje časa v Turčiji in se je dobro naučil turškega jezika. Zato se je ponudil poveljniku mesta, da bi nesel poročila pomožni vojski, ki se je bližala. Res se jima ej posrečilo priti skozi turški tabor do poljskih čet, ki so prihajale Dunaju na pomoč, in vrniti se z veliko vestjo, da se pomoč bliža. Nekaj dni po zmagi nad Turki je dal dunajski poveljnik grof Starliemberg poklicati Kulezyckega hi ga vprašal, kako nagrado želi. Poljak mu je odgovoril, da bi rad imel brezštevilne vreče kave, ld so jih bili Turki ua begu zapustili. — Prav rad, je odgovoril grof, toda kdo nam bo povedal, čemu se rabijo ta mala zelena zrna? —Jaz, visokost. In Kulczycki mu je pravil sledečo pripo» vedko: L. 1285. so nekega derviša (turškega meniha), po imenu Hadži Omerja, pregnali iz samostana iz Meke. Poiskal si je zavetja v sosednji podzemeljski jami in našel za hrano samo zrna neke divje rastoče rastline, ki so jo imenovali »kahvo«. Najprvo jih je skušal jesti sirove, ker pa so bila grenka, mu je prišlo na misel, da bi jih spražil, zdrobil in napravil iz njih čai. Pijača, ki si jo je bil tako pripravil, je bila krepčilna in izbornega okusa. Ko so ga prihajali njegovi tovariši obiskovat, jim je silno ugajala ta neznana pijača iu povsod so razširjali novico o derviševi iznajdbi. Slednjič je to zvedel tudi samostanski poglavar, smatral jo je za znak božje previdnosti iu vzel derviša nazaj v samostan. Zrnje te rastline je ono, katero uporabljajo Turki za svojo najljubšo pijačo, ki je vredna, da postane ludi pijača kristjanov. Če mi vaš^ Blagorodje prepusti vreče, ki tvorijo del plena, sc zavežem, da bom pripravljal ravn-o tako okusno kavo, kot je turška. — Vse le vreče naj bodo tvoje, mu je odvrnil Starliemberg; dal bom ukaz, da se ti izročijo. Razen tega je občina sklenila, da ti da v dar hišo v predmestju Leopoldstatt, v zuak hvaležnosti za uslugo, ki si nam jo storil. Tako ne boš živel revno, ludi če se li ne posreči, prodati Ivo jo kavo. Kulczycki je napravil v svoji hiši kavarno. Najprvo je hodil od hiše do hiše in ponujal skodelice svoje temue pijače. Kmalu se je Dunajčanom tako priljubila nova pijača, da so začeli zahajali kar trumoma v novi lokal. Ta pa seveda ni izgledal kot dandanašnje kavarne. V kolu so stali nad velikim ognjem bakreni kotli, v katerih je vrela voda. Okoli ob stenah so bile lesene klopi, miz ni bilo: gostje so držali skodelico kave v roki, ali jo postavili poleg sebe na klop. Dvorano sta razsvetljevali dvo svetilki, ki slu viseli s stropa, in Kulczycki se je sprehajal semtertja, kadeč svoj čibuk, vesel in zadovoljen. Najboljša družba je prihajala k njemu pokušat turško pijačo. !'o njegovi smrti se je odprlo več kavarn in Dunaj je bil obseden od prave turkomanije: hoteli so samo turškega tobaka iu turških pip, nosili so turške domače obleke in na maškeradah se je vrtelo vse polno Turkov in Turkjnj. S¥( — Draga pika. Majhno nepazljivost frau-ooskpga telegraiisla je ameriški bogataš drago plačal. Njegovi ženi, ki se je na svojem potovanju ustavila v Parizu, je bil izredno všeč v zlatarjevem izložbenem oknu razstavljeni diadem, vreden 88.000 frankov. Brzojavka je možu v Newyork točen popis diade-ma in ga vprašala, ako ga sme kupiti. Mož je brzojavno odgovoril: »No. Priče too high.< (Ne. Cena preveč visoka.) Brzojavka, ki jo je Američan prejel, da se je pa glasila: »No priče too high.v (Nobena cena previsoka.) Umeje se, da jo Američanka vsa srečna iu vesela hitela k zlatarju, kjer ni kupila diadema za 88.000, ampak kar za 500.000 frankov. Pika, ki je je telegrafist izpustil, je torej stala Američana nič manj kakor pol milijona. -- Snog v Italiji. Iz Novare poročajo, da je po tamkajšnjih gorah in dolinah padlo precej snega. Cto^poctarstvo. g Finančni položaj na Ogrskem. — Iz Budimpešte poročajo, da je obtok v tretjem tednu julija t. 1. narastel za 20 milijard kron. Generalni komisar Smith je stavil državi na razpolago iz posojila Zveze narodov 263 milijard kron. g Položaj v Češkoslovaški. Čeprav je čo-škoslovaška industrija dobro zaposlena, vendar bilanca češkoslovaške zunanje trgovine ni aktivna. Vzrok za to je velik spekulativni uvoz moke in žita. Zato so tudi zaloge deviz manjše kot lani v istem času. Finansiranje sladkorne kampanje po inozemskem kapitalu v znesku treh milijonov funtov šterlingov ja zmanjšalo zalogo valut. Gospodarski krogi so mnenja, da je potrebno znižati obtok bankovcev in cene v tuzemstvu in da izgine dispariteta med industrijskimi in poljedelskimi produkti v carinski tarifi. g Izvoz žifa iz Poljsko zopet dovoljen. — Poljska vlada je dovolila neomejen izvoz rži in ječmena iz Poljske. Izvozna carina bo znašala 15 poljskih zlatov na tono. (Poljski zlat je nekoliko nižji kot švicarski frank.). g Finančna kriza v Bolgariji. Bolgarija se nahaja zadnje dni v občutni finančni krizi. Pomanjkanje denarja je veliko, v privatnem prometu se posoja denar po 30 odst. g Banka Ford. Znani ameriški tovarnar avtomobilov Henry Ford namerava ustanoviti lastno banko v svrho izvrševanja svojih finančnih opeiaoij. Na drugi strani pa se poroča, da se namerava priklopiti Rockefeiler-jevi bančni skupini v Newyorku. g Bodoči nemški denar. V zmislu Dawe-sovega načrta dobi Nemčija v bodoče čisto zlato veljavo in štiri različne skupine denarja: zlate novce, državne bankovce, srebrne in bakrene novce. Kot zakonita plačilna sredstva ostanejo zlati novci in državni bankovci. Zlatniki po 10 in 20 mark bodo po vsebini in obliki skoraj popolnoma enaki predvojnim zlatim markam. Stari zlati novci pridejo zopet v veljavo in se izenačijo z novimi. Ni pa verjetno, da bi zlati novci v doglednem času prišli v promet. — Novi bankovci bodo izšli do najnižje vrednosti v znesku 10 mark (pred vojno so bili najmanjši bankovci po 20 mark). Od kovanega denarja izidejo srebrni novci po 5 mark in bakreni po 1 fenig. Nikelnasti denar se ne izda, ravno tako ne srebrni po 50 fenigov. Za zneske pod 1 marko bo veljal samo bakreni drobiž. Stari drobiž po 1 in 2 feniga ostane v veljavi, nikelnasti in nadomestni denar iz železa in aluminija se razveljavi. Novi srebrni novci bodo vsebovali za polovico manj srebra nego pred vojno in bodo imeli le približno četrtino nominalne vrednosti. Za neko prehodno dobo ostanejo v veljavi tudi še rentni bankovci. v času od 1. julija 1024 do 30. junija 1925 iz naše države v Združene države ameriško. No« vi zakon, kakor je bilo tudi s starim zakonom o kvoti, pomeni samo dodatek, a ne zamenjave splošnega priseljeniškega zakona. Novi zakon je velike važnosti za bodočo izseljence kakor tudi za v Ameriki prebivajoče naše državljane. Njegovi predpisi so preveč dalekosežni, zato je nujno potrebno, da ga poznajo vsi, ki mislijo na Ameriko, Zakon ostoji iz 32 poglavij (sections). Oglejmo si njegove glavne točke! Priseljeniški vizum. Navedeni zakon so imenuje »Priseljeni« ški zakon iz 1. 1924 (Immigration Act of 1924). a) Vsaki izseljenec, ki pride v Združene države, mora imeti priseljeniški vizum (immigration viza). Izseljenčev vizum obstoji v tem, da ameriški konzul (za Slovenijo v Zagrebu) vidira — podpiše — en izvod izseljenčeve prošnje. V vizumu mora biti navedeno: 1. narodnost izseljencev; 2.ali izseljenec 3pada pod kvoto ali je iz* ven nje; 3. datum, kedai poteče veljavnost vizuma; 4. vsaka nadaljna Informacija, ki je potrebna za pravilno izvrševanje ameriških našel j euiških in naturalizacijskih zakonov. b) Izseljenec mora dati ameriškemu kon« zulu dve svoji fotografiji, od katerih eno prilepi na vizum. c) Veljavnost priseljeniškega vizuma pre* neha tistega dne, ki je naveden v vizumu. Ta datuin ne sme presegati štirih mesecev. č) Izseljenec ne more dati vidirati svojega potnega lista ampak si sme obenem preskrbeti gornji vizum. Na potni list se brez« plačno upiše datum in številka izseljenčeve-ga vizuma. d) Ladijsld popisi potnikov morajo vse« | bovati datum, last in številko naseljenčevega vizuma. Našeljeniški vizum se mora izročiti naseljeniškim oblastem v pristanišču prihoda. Talce vizume, izpopolnjene z datumom in imenom pristanišča, odpošljejo potem v departe-ment (oddelek) za delo. e) Vizum se ne sme izdati, ako ameriški konzularni uradnik sklepa iz podatkov v izšel jenčevi prošnji in iz drugih priloženih spisov oziroma ako ima konzularni uradnik-vzrok dvomiti, da po naseljeniškemu zakonu dotičnemu prosilcu ne more biti dovoljena naselitev v Združenih državah. f) Priseljenikov vizum ni nobeno jamstvo za vstop v Združene države, ako iuozemec pri svojem prihodu ne odgovarja tudi ostalim predpisom naseljeniškega zakona. g) Pristojbina za priseljeniški vizum znaša 9 dolarjev (poglavje 2.). Velesejem - gospodarska pridnost našega naroda. Še dva tedna in otvoril se bo IV. Ljubljanski vzorčni velesejem. Kdor se je zanimal za gospodarsko življenje Evrope, ia je uvidel, da so se gospodarji vseh narodov potrudili v veliki meri pridobiti si svoj predvojni trg nazaj ali pa ga celo razširiti. Kot eno najuspešnejših sredstev uporabljajo pri tem svojem stremljenju vzorčne velesejme, ki so dosegli v posameznih kn se je moral Robert z vso silo premagovati, da ni vrgel roga proč in zavpil v dvorano: »Pusti jo — proč od nje — ona je moja — samo moja!« Toda tega ni smel storiti, igrati ie moral, da je oni plesal. V obraz ie bil bled in oči so se mu svetile v mrzlici ljubosumja. Ker je ta bogatejši kot on, ker lahko izda tolar, on si pa mora zaslužiti pet mark, zato sme ta z njo plesali, jo sme objemati, ko mu mora on gosti.« Skozi okno nizke stoječe dvorane so gledali ljudje, stari, ubogi, nekaj otrok, človek z leseno nogo in — vsi nezakonski očetje in matere zadnjega leta. Po enem letu so smeli ti mladi izobčenci zopet plesati z drugimi. Zdaj so morali leto dni delati neke vrste pokoro in žalovati. Stali so zunaj v jesenski noči in gledali s poželjivimi očmi rajajoče vesel je. Če se je v dvorani okno zarosilo, je prišla včasih kaka usmiljena roka in obrisala z robcem šipe. Lora je to storila dvakrat. Kako je bilo v dvorani vse veselo! Celo dve giuhonemi deklici sta se smejali in neprestano plesali. V -srcu grešnikov zunaj se je oglasilo kosanje in zavist. Deklice so iskale roko dragega in izpraševale z lahnim pritiskom: Ali me boš vzel? Boš mi vrnil čast? Bom smola zopet plesati?« (Dalje sledi.) sko pristanišče in ki hočejo vstopiti v Združene države edino z namenom izvrševati svoj poklic. 6. Inozemci, ki so v zmislu katere obstoječih trgovskih in plovbenih pogodb, imajo pravico priti v Združene države edino v svr-ho trgovskih poslov (poglavje 3.). K temu poglavju se pripominja sledeče: kot potnika, ki pride v Združene države na začasni obisk, se ima smatrati tistega, ki namerava tamkaj ostati najdalj 6 mesecev. 'Ako priseljeniška oblast dvomi o namenih takega potnika, sme pri njegovem prihodu v ameriško luko zahtevati od njega kavcijo v znesku 500 dolarjev, s čemer bi zajamčil odhod iz Združenih držav pred potekom 6 mesecev. Spored mladinskih dnevov v Mariboru. DEKLIŠKI DAN. Sobota, 9. avgusta 1924: Ob 8. uri: Sv. maša in > Pridi, sv. Duh« v stolnici. Ob 9. uri: Zborovanje verskoobnovitvencga odseka v dvorani palače Zadružne gospodarske banke. — Načelnik prof. Ivan Bogovič. 1. Verskoobnovitveno gibanje ženske mladine. Marko Kranjc. — 2. Versko-nravna samovzgoja. Antonija Štupca. — 3. Žena, družina in družba. Fr. S. Go-milšek. — 4. Dobrodelnost in žena. Pavel Zivortnik. — 5. Delo za versko zedinjenje in slovenska mladina. Šedivy J.. Ob 14. uri: Zborovanje prosvetnega odseka v dvorani palače Zadružne gospodarske banke. Načelnik dr. Jos. Jeraj. 1. O nalogah ženske izobrazbe. Dr. Jos. Jeraj. — 2. Sredstva ženske prosvete. Jože! Krošl. — 3. Telesna vzgoja žene. Dr. M. Simec. — 4. Osebnost prosvetne delavke. Minka Zirovnik. — 5. Slovenska ženska prosvetna organizacija. Bogovič Ivan. Ob 20. uri: Fr. S. Finlgar: >Nasa kri«. Slavnostna predstava Ljudskega odra v Mariboru v Narodnem domu. Nedelja, 10. avgusta 1924: Ob 6. uri: St. maša in skupno sv. obhajilo v cerkvi Matere Milosti pri oo. frančiškanih. — Ob 9.30: Zbiranje udeleženk na na vrtu škofijskega dijaškega semenišča, Gosposka ulica. — Ob 10. uri: Istotam pridiga in sv. maša. Pridigar in cele-brant prevzvišeni škof gospod dr. Andrej Karlin. Ob 10.45 uri: Istotam manifestacijsko zborovanje. Govorijo: 1. Žena nositeljica narodnega preroda. Dr. Jos. Hohnjec. — 2. Naloga ženske organizacije. Minka Zirovnik. — 3. Verska obnova družine. Dr. Anton Medved. Ob 14. uri: Slovesne večernice v cerkvi Matere Milosti in v stolnici. Ob 15. uri: Svečana orliška telovadna akademija v veliki GStzovi dvorani. FANTOVSKI DAN. Petek, 22. avgusta 1924: Ob 8. uri: Sv. maša v stolnici. Ob 9. uri: Zborovanje učiteljstva, akademikov in dijaštva v dvorani palače Zadr. gosp. banke. 1. Dijaštvo nositelj verskega preroda slo venskega naroda. Dr. Anton Korošec. — 2. Izobrazba inteligenčnega naraščaja. Dr. Matija Slavič. — 3. Ljudska šola. Ivan Prijatelj. — 4. Program slovenske mladine. Dr. Karol Capuder. — 5. Humanističen in realističen prosvetni ideal. Dr. Fr. Ks. Lukinan. — 6. Romantična ideja orlovstva. Dr. Jos. Jeraj. Sobota, 23. avgusta 1924: Ob 8. uri: Sv. maša v stolnici. Ob 9. uri: Zborovanje verskoobnovitvenega odseka v dvorani palače Zadružne gospodarske banke. Načelnik profesor Ivan Bogovič. 1. Verskoobnovitveno gibanje mladine. Dr. Jos. Leskovar. — 2. Verskonravna obnova posameznika. Evald Vračko. — 3. Verski prerod družbe. Jožef Mirt — 4. Dobrodelnost in misijonstvo. P. Pavel Potočnik. Ob 14. uri: Zborovanje prosvetnega odseka v dvorani palače Zadružne gospodarske banke. Načelnik dr. Jos. Jeraj. 1. Smoter moške izobrazbe. Ivan Vese-njak. — 2. Prosvetna sredstva. J. Stabej. — 3. Telesna vzgoja moške mladine. Dr. Matej Justin. — 4. Osebnost prosvetnega delavca. Alojzij Rezman. — 5. Prosvetna kultura slovenskega naroda. Dr. Andrej Veble. Ob 18. uri: Odkritje spomenika dr. K. Ver-stovšku na njegovem grobu, Pobrežje. Spregovorita dr. Anton Jerovšek in dr. Karol Capuder. Ob 20. uri: Bakljada po mestnih ulicah. Ob 20.30 uri: Pozdravni večer v veliki GStz-ovi dvorani. Svira godba Mladinski dom iz Ljubljane. Nedelja, 24. avgusta 1924: Ob 5.30 uri: Sv. maša in skupno sv. obhajilo v cerkvi Matere Milosti (Frančiškova kapelica). Ob 8.15 uri: Zbiranje udeležencev za slavnostni sprevod v Kersnikovi ulici in Tomšičevem drevoredu. Ob 9. uri: Slavnostni sprevod po mestu. Ob9.45 uri: Pridiga in sv. maša na Slomškovem trgu. Pridigar in celebrant prevzvišeni škof gospod dr. Andrej Karlin. Ob 10.30 uri: Istotam manifestacijsko zborovanje. Govorijo: 1. Vzoren mladenič — vzoren mož. Dr. Anton Korošec. —.2. Orel — ideal slovenskega fanta. Dr. Joža Basaj. — 3. Izobraženec in ljudstvo. Jožef Meško. — 4. Ljubezen do rodne grude. M. Napotnik. Ob 14. uri: Slovesne večernice in >To Deum« v cerkvi Matere Milosti in v stolnici. Ob .15. uri: Javen orlovski telovadni nastop v Ljudskem vrtu. Naznanila. »■Ljubljana« bo imela v soboto 2. t. m. ob 8. zvečer skupno vajo za moški in ženski zbor. Jadranska Straža opozarja slavno občinstvo, da veljajo polovične vozne karte samo za posebni vlak, ki pelje iz Ljubljane v soboto ob 13 uri in se vrača iz Bleda od nedelje na pondeljek ob 24 uri. Legitimacije za polovično vožnjo se dobivajo v Tourist-Office na Aleksandrovi cesti. čebelarski sestanek v Sojniku. V nedeljo, dne 10. avgusta bode takoj po prvi sv. maši v osnovni šoli v Vojniku čebelarski shod, na katerem predava učitelj g. Levstik iz Celja o vzrokih letošnje čebelarske nezgode. Vabijo se vsi člani in drugi čebelarji k obilni udeležbi! — Odbor podružnic čebelarskega društva v Vojniku. Ustanovni občni zbor litijske dijaške podružnice se vrši v nedeljo, dne 3. avgusta t. 1. v Ljudskem domu v Zagorju točno ob 9. uri dopoldne. Udeležite se ga vsi katoliško misleči akademiki, abiturijenti in srednješolci, da pokažemo ostalim že osnovanim bratskim društvom, da je tudi nas nekaj! Sklicatelj. Orlovski vestnik. Prijatelji orlovstva! — V nedeljo, dne 3. avgusta na prireditev ljubljanskega orlovskega okrožja pri Dev. Mar. v Polju! Dopoldan ob 10. je sv. maša na prostem, po sv. maši tabor. Popoldan ob 4. je javna telovadba, kjer nastopi k prostim vajam nad 200 telovadcev; 60 telovadcev bo izvajalo krasne skupinske vaje. Simultane vaje na bradljah in redovne vaje bodo novost za naše nastope. Zaključna skupina, pri kateri bo sodelovalo do 300 čla-stva bo nudila pestro sliko naših mladih moči. Zatorej nasvidenje! — Bog živi! Ptujsko orlovsko okrožje priredi svoj redni letni nastop pri Sv. Marjeti pri Mo-žgatteih v nedeljo dne 3. avgusta t. 1, Ob 10. dopoldne je sveta maša, popoldne ob treh pa javna telovadba, pri kateri nastopajo Orli, Orlice in naraščaj. Vabimo vse prijatelje orlovske misli, da se udeleže te lepe prireditve. Bog živi! Triglavsko orlovsko okražje na Jesenicah. Praznik naših orlovskih organizacij se bliža. Po prijavah sodeč in predpripravah bo brezdvoma ta prireditev prekašala vse dosedanje. Zastave, krasno delo so že izvršene. TelovadišSe pripravljeno. Zelo častno bodo zastopane pristne gorenjske narodne noše. Združeni pevski zbori našega triglavskega okrožja bodo slovesnost brezdvoma sijajno povzdignili. Nekaj posebnega bodo naši novi slavoloki. Telovadne vaje ob večernem mraku, osvetljene z bengaličnim ognjem, to bo pač posebnost našega odseka. Povemo tudi, da bo prvič pri tej priliki nastopila naša fanfara. Skratka, kdor želi preživeti en dan med nami, Gorenjci-planinci, ta mora v nedeljo na Jesenice, kjer dobi izkaznice že žigosane in ta vozovnica velja tudi za nazaj. Prihod vlakov ob 9 zjutraj. Odhod ob pol 8 zvečer. — Na svidenje! Bog živi! Turistika in šport. Kolesarski podsavez Slovenije v Ljub« Ijani priredi v nedeljo dne 10. avgusta t. 1. IV. zvezdno dirko v Celje. Dosedanje zvezdne dirke so pomenjale velik napredek na kolesarskem športnem polju, ker so združile v Celju ne samo vse kolesarje in motocikliste iz cele Slovenije, ampak tudi iz naše bratske Hrvatske — posebno iz Zagreba. Letošnja zvezdna dirka bode imela tem večji pomen, ker se bode ob tej priliki proslavila 25letnica obstoja kluba celjskih kolesarjev v Celju. Z ozirom na to je upati, da bode letošnja i zvezdna dirka v vsakem oziru nadkrilila J enake prireditve prejšnjih let. Športna komisija kol. Podsavcza za Slovenijo je že razposlala tozadevna vabila in razvrstitev dirke ter so vsa tehnična dela v najboljšem teku. Ker je za kolesarske klube, kateri dirkajo iz Ljubljane, prirejen cilj na Ljubljanski cesti, za Mariborske klube v Gaberjih in za Zagrebške klube ca Bregu pri Celju, so se vse dirke tako razvrstile, da bode mogoče občinstvu prisostvovati na vseh treh ciljih. Za izletnike iz Ljubljane, kateri bodo odhajali z zjutrajšnjim celjskim vlakom ob 5.28, je prvi cilj v Gaberjih tako urejen, da bode moč po prihodu vlaka pravočasno tja dospeti. —• Klub Celjskih kolesarjev priredi v soboto zvečer ob 8. uri pozdravni večer s koncertom v hotelu Balkan in v nedeljo popoldne ob 3. uri veliko športno veselico v mestnem parku. Odbor kolesarskega Podsaveza vabi toraj vse športnike in ljubitelje športa k tej prireditvi. Nas'a se je srebrna verižica. Dobi se v naši upravi. MtteoFoiogičm) poročilo, Ljubljana 306 m a. m. viš. Normalna baromaterska višina 736 mm. Podjetje na Dolenjskem eprejme dobro izurjenega mizarskega pomočnika Hrana in stanovanje pri podjetju. Ravnotam se kupita 2 izložbeni okni 2 X 1*5 metrov z železnim rolojem ter s šipami. Ponudbe pod .'Nujno- št.. 4312 na upravo Slovenca. Podjetje na deželi izredno rentabilno, išče v svrho razširjenja obrata posojila Din 100.000 proti dobremu obrestovanju. Ponudbe na upravo lista pod »Dobra knpčija« štev. 4335. Pristopim kot tihi družabnik s 800.000 DINARJI POSOJILA. Ponudbe na upravo Slovenca pod šifro Tihi družabnik štev. 4307. Iščem dekle za vsa hišna opravila, ki zna tudi kuhati. Plača 300 dinarjev mesečno. — Nastop službe 15. avg. ali 1. sept. Javiti se je na naslov: Zora Ivandija, soproga mestnega svetnika, Petrinja, Hrvatsko. POZOR! POZOR! Ostanki za perilo so naprodaj po polovični ali zelo znižani ceni. Ne zamudite ugodne prilike! Re-sljeva cesta 30/1, desno, ZASTOPSTVO ali komisijsko zalogo iščem za detajlno prodajo manu-fakture, konfekcije, pletenine, obuvala in drugo. Re-flektira se samo na solidne ponudbe. >Resk«, Guštanj, Mežiška dolina. 4328 Kompletna postelja z žim-r.ico se ceno proda. Poizve se pri hišniku Gradišče 11. ■A, " ,:V.r V' V', r r Naš preljubi oče, gospod notar Br. Kari Scftmidmger je danes po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, v starosti 72 let, mirno preminul. Pogreb dragega pokojnika se vrši v soboto, dne 2. avgusta, ob 4. popoldne iz stanovanja na Dunajski cesti št. 15 na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 31. julija 1024. lni. Friderik in Maks Schmidinger. sinova — Marija, Gusti in Edit Schmidinger, hčere. — Larisa Schmidinger roj. Barsova, snaha. — Tatjana in Pet« Schmidinger, vnuka. Ugodna prilika! Jedilni ser vis, nov, za 12 oseb, se poceni proda. Naslov v upravi pod štev. 4321. Cua opazovan a baio. meto t v mm i eriuo-rauter v C LJdiuriMt. Uitorenon 7 O Nebo, .etrov fauavme v mm 30. 7. 21 h 724-9 16 4 1-4 d. obl. s. vzh. 31./7-7 h 729-J 155 15 p. obl. s. vzh. 2 31. 7. 14 h <302 23-2 2-3 p. obl. sever Br. 31 Pi ne ordinira d 1. avg. do 16 avg. Zračno s hrano za dve dijakinji se išče. Ponudbe pod »Dve dijakinji«' na upravo lista. —■ 1» mar konto rist Ivi Demšar roi. trgovčeva hčerka poročena Mlis dama se najhitreje moderno in okusno počeše z uporabo lasnega oMa Vedno velika irbera vplctk (kit). Priporočam so za vsa lasna dela kakor tudi za harvanje sivih las z «L'Oreal Hene«, tudi v modn. barvah. M. Podkrajšek frizer za dame in gospode, St. Petra cesta 32. za priporočilo svoje tvrdke ali podjetja v kakem časopisu, kakor bi bilo to v skladu z uspehom, ki ga je dosegla reklama, naj bo uverjen, da je temu ponajveč vzrok napačno izbran način reklame. Zato je neobhodno potrebno, da se vsak trgovec ali obrtnik, pa tudi vsakdo, ki kaj kupuje ali prodaja, obrne poprej na upravo našega dnevnika in zahteva podrobnih pojasnil in proračun. Stranka si pri tem prihrani trud in stroške in se obvaruje češče večje škode. sprejme takoj Karol Magister, mizar v Št. Vidu št. 59 nad Ljubljano. 4327 mlajša moč, se sprejme. — Ponudbe na M. Oplotnik, Strmec — Rogatec. 4336 3IESTN0 ŽUPANSTVO KOČEVJE razpisuje službo Obratovodja mora biti zmožen vseh elektrotehničnih del. Upoznan mora biti z montiranjem in odmontiraujem električnih napeljav. Izučen mora biti na vsa strojna dela v električni centrali, katere pogon se vrši deloma po vodni turbini, deloma z Dieselovimi motorji in aku-mulatoruo baterijo, Vešč in upoznan mora biti z vsemi administrativnimi posli, ki se. tičejo elektrarne. Vešč mora bili slovenskega jezika v govoru in pisavi, kakor tudi nemškega. Starost ne preko 40 let. Plača po načinu državnih nameščencev Prosto stanovanje, kurjava ter uporaba vrta. Prošnje je vlagati do 15. avgusta 1024, katerim je priložiti popis dosedanjega službovanja, izpričevala in staviti reference. — Mestno županstvo Kočevje, dne 28. julija 1021. — župani Ivau Novak 1. r. gjpozarfamo gg. trgovce da razstavimo naše železno pohištvo na Vzorčnem Veicsetmu v pavtlionu „6" 220 SI 'ZMAJ ipfl. že st. roue d. d. Zagreb. Petrlnjsha ui. 3. s 4 do 5000 kalorij, franko Ormož, tona po 300 Din, PRODAJA Slovenska premogokopna družba z o. z. t Ljubljani, Wolfova ulica št. 1. =MHIIIillUIIIIllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIMIIlllll!nll!!IHIIIIIIIIIIU|IIIU; i Tvrdka i Stritarjeva ulica 2 proda ^ Matin© znižanih vse moške modne predmete sita si v iztolbi? ariiniiiiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriii!t;nnn«:»»;Mimiii;imwiinirmi;ii)BHWtmni!nni MARIJA ROGELJ SV. PETRA CESTA IN LINGABJEVA ULICA LJUBLJANA vljudno naznanja, da se je 1. avgusta preselila na Sv. Petra ccsto štev. 2(5, nasproti hotela Tratnik ter se zahvaljuje .cenj. odjemalcem za naklonjenost, do sedaj in se še nadalje priporoča. BLAGO DOBRO! CENE NIZKEt i barve, frnita, lake, kit, amajle, iopKa in zajamčeno čisti firnež najboljše kakovosti nudi družba z o. z. Maribor LJutsBiana Novi Sad podružnica centrala skladišče ediž-Zankl LJutsBfana centrala Tovarne Lfu&Sjana — Medvode.