ZADNJA VEST < > K O 3 u V) < u O Ena sama čebela ne nabere veliko medu. Ruski pregovor naš tednik Številka 12 Letnik 48 Cena 10,- šil. (60,- SIT) petek, 22. marec 1996 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec EBLUL. Za avstrijski komite EBLUL (European Bureau tor Lesser Used Languages/Evrop-ski biro za manj rabljene jezike) se bo Sonja Sturm 28. marca 1996 udeležila seje v Bruslju. Če ste že vložili ali pripravljate kak projekt, Vas prosimo, da nam to sporočite, da se lahko zavzamemo za odobritev Vašega projekta. Sonja Sturm, PUAK, 10. Okt. Str. 25/III, 9020 Celovec, tel. 0463 54079 (faks: *30) Veliko ogorčenje zaradi koalicije SP/Sturm in F v_____=======^^=^^=^^^== Stran 2/3 Praznik Anči Schuschu Na praznik sv. Jožefa pred 70. leti se je Anči Schuschu iz Hodiš včlanila v domače SRD 'Zvezda". Bila je pridna igralka, godila je gospodinjske tečaje, še danes pa, kljub svojim 85 letom, prepeva v domačem cerk-venem zboru. Preteklo nedeljo, 17. marca iev ..Zvezda" priredila v ho-diškem gradu društveni praznik °t> sv. Jožefu. Ob tej priložnosti Se Je predsednik „Zvezde" Toni Miksche s šopkom zahvalil Anči Schuschu za vso zvestobo društvu oz. slovenski narod-ni skupnosti. S pesmijo pa so Počastili Anči in navdušili števil-ne poslušalce (mdr. župana "Valterja Samoniga in župnika bovra Kašlja) oktet Hodiše (vodi Tomi Sabotnik), Kvartet bratov Smrtnik in skupina Vox, ki jo vodi Traudi Lipusch. Slika: Miksche Predsednik SPD „Zvezda“ Hodiše Toni Miksche je počasti! Anči Schuschu iz Hodiš. POLITIKA Dvojezično šolstvo: V Podjuni teče anonimna podpisna akcija, namenjena enojezičnim učiteljem, naperjena pa je proti dvojezičnim. Stran 8 DOKUMENTACIJA Avstrijske narodne skupnosti bodo potrebovale nov temeljni zaščitni zakon. Objavljamo predlog NSKS in ZS0 Stran 12,13,14,15 ŠPORT SAK je pričel vigredni del prvenstva z novim vetrom, toda brez sreče. Bo to nedeljo doma proti Lustenauu bolje? Stran 17 2 Politika Politika 3 Odpreti otrokom vrata do samozavestne dvojezičnosti V naslednjih dneh se bodo - kakor vsako leto ob tem času - na stežaj odprla vrata naših ljudskih šol jesenskim prvošolcem oziroma njih staršem. □ Dr. Reginald Vospernik, predsednik šolskega odbora NSKS Osnovne šole vabijo k vpisu naše najmlajše že zdaj, da se lahko občine ter zlasti okrajne ter deželne šolske oblasti pripravijo na pričetek pouka v naslednjem šolskem letu v vsakem oziru, kar se tiče prostorov in učiteljskega kadra. V približno sedemdesetih ljudskih šolah na veljavnost-nem področju manjšinskega šolskega zakona bodo starši, če bo vpis potekal korektno, vprašani tudi, ali želijo otroku omogočiti dvojezično vzgojo, torej pouk v obeh deželnih jezikih, v nemščini in slovenščini. Razveseljivo je dejstvo, da število staršev, ki svojih otrok ne želijo prikrajšati za edinstveno šanzo dvojezične izobrazbe, iz leta v leto rahlo narašča. Absolutna števila vseh na ljudskih šolah na južnem Koroškem vpisanih otrok so sicer dosti nižja od tistih v poznih petdesetih in začetnih šestdesetih letih, ko je tedanji deželni glavar Ferdinand We-denig ukinil obvezno dvojezično šolo, odstotek k dvojezičnemu pouku prijavljenih pa je le narasel od približno 15% na domala 23%. Da je med njimi čedalje večje število otrok, ki jim slovenščina ni materinščina, je zaskrbljivo in razveseljujoče hkrati. Če izvirajo otroci iz družin, v katerih naj bi bil pogovorni jezik še ali tudi slovenski, ker pač starši ali pa vsaj eden izmed njih obvlada slovenščino (morda samo v narečni obliki), ga pa ne posredujejo otroku in prepustijo to nalogo šoli, je to gotovo nezdrav asimilacijski razvoj. Če pa starši slovenščine ne obvladajo, je ta razvoj razveseljiv, saj nam dokazuje, da razumejo nekateri nemško govoreči sodeželani - in njih število narašča -, sodobne evropske težnje v odprto in strpno dvojezičnost. Učenje sosedovega jezika bo nekega dne, tako trdno upam, samoumevno, kakor je somoumev-no, da se Italijani na Južnem Tirolskem uče nemščine. Zato pozivam vse starše, ki v teh dneh odločilno usmerjajo pot svojih otrok, da naj, ne glede na to, ali se poslužujejo doma v komunikaciji z otrokom slovenščine ali nemščine ali celo obeh jezikov, odprejo svojim otrokom vrata do urejene in samozavestne dvojezičnosti tudi na šolskem področju; izobrazba postaja namreč čedalje važnejša in neodmislji-va investicija v bodočnost. Za soseda v deželi je pomembno, da spozna našo kulturo prek slovenskega jezika, za nas koroške Slovence pa, da spoznamo našo kulturo v posodi domače materinščine. GLAS IZ LJUDSTVA na seji ZNP Ogorčenje ZNP zadi koalicije SP/Sturm in F Zbor narodnih predstavnikov NSKS je soglasno potrdil delovanje zastopnikov NSKS v sosvetu in izrazil veliko ogorčenje zaradi koalicije SP/Sturm in „F“. □ Janko Kulmesch Osrednja točka živahne in vsebinsko bogate 4. seje zbora narodnih predstavnikov NSKS (pretekli petek, 15. marca) so bile zadeve sosveta oz. temeljnega zakona o zaščiti narodnih skupnosti. Šlo je predvsem za naslednja vprašanja: V čem je pomen zakonskega osnutka NSKS in dunajskega Centra avstrijskih narodnih skupnosti (CAN) o temeljnem manjšinskem zakonu, ki ga skušata vladni stranki vključno Haiderjeva „F“ preprečiti, zakaj se ne moremo zadovoljiti samo z ustavnim določilom („Staatszielbestimmung“), kot to predlaga ZSO, zakaj pomeni predlog klubskih predsednikov SPO in OVP („Khol-Kostelka-papier") zahrbtni napad na narodne skupnosti in kakšno vlogo igra pri tem predsednik ZSO dr. Marjan Sturm. O pomenu novega temeljnega manjšinskega zakona je predsednik Nanti Olip dejal: „Letos se bomo zbrali na ,žalni seji' ob 20-letnici zakona o narodnih skupnostih iz leta 1976. 20 let po sklepu tega zakona ugotavljamo, da je v vseh letih ohranil protislovnosti, premika v pozitivno smer pa ni bilo. Zato je NSKS izdelal konkreten predlog za temljito prenovo tega zakona, ga v CAN uskladil z vsemi reprezentativnimi organiza; cijami ostalih narodnih skupnosti v Avstriji in ga je jeseni 1995 predložil avstrijski vladi in vsem parlamentarnim strankam." Stališče k zakonskemu osnutku pa naj bi na svoji zadnji seji zavzel tudi sosvet. Po predlogo NSKS naj bi se sosvet izrekel za to, da naj parlamentarne stranke obravnavajo zakonski osnutek NSKS pod enakimi pogoji kakci predlog ZSO o „Staatszielbestim-mung" in predlog Khola ter Kostelke. Kot je znano, je koalicija SPO/„F“/ZSO v sosvetu ta predlog vehementno odklanjala in vztrajala pri tem, da se sosvet opredeli samo za predloga ZSO h klubskih predsednikov SP/VP: Zato so zastopniki NSKS zapustil' sejo sosveta. Seja ZNP je soglasno potrdil to stališče zastopnikov NSKS v sosvetu in je tudi jasno odgovorila na vprašanje, zakaj se NSKS nikakor ne more spoprijazniti s politiko koalicije SPO/„F7ZSO. Predlog ZSO, omejiti se samo na „Staatszielbestimmung", pomeni: zadovoljiti se samo z manjšinsko dalje na strani 5 Člani zbora narodnih predstavnikov dr. Matevž Grilc, mag. Filip V/arasch in predsednik EL Andrej Wa-kounig pri poglobljenem študiju osnutka NSKS o temeljnem manjšinskem zakonu. slika: Fera Schretter (F): »Sodelovanje z dr. Sturmom dobro funkcionira6 Deželnozborski poslanec Schretter je v koroški F pristojen za manjšinskopolitična vprašanja. Naš tednik: Kako ocenjujete delovanje sosveta? Schretter: Če bi delali bolj konstruktivno, bi ga lahko zelo pozitivno ocenil. Kot je tudi predsednik dr. Sturm poudaril, bi glede finančnih podpor bila potrebna večja transparenca. Tako bi ustvarili večje medsebojno zaupanje. Bilo bi potrebno podatke o vseh finančnih podporah, tudi tistih iz Slovenije, položiti na mizo. Kakšna naj bi bila reforma zakona o narodnih skupnostih? Kot je znano, obstajajo tri predlogi; o vseh teh naj bi raz- pravljale parlamentarne stranke. Pri razpravi morajo sodelovati tudi opozicijske stranke. Kateremu predlogu daje prednost F? Za nas ima prednost predlog o ustavnem določilu (Staatsziel-bestimmung), ker odgovarja politiki malih korakov. Kako ocenjujete predlog NSKS/CAN? Tega odklanjamo, ker ne služi nadaljnemu razvoju v deželi. Kako ocenjujete delovanje predsednika sosveta dr. Sturma? Sodelovanje z dr. Sturmom dobro funkcionira. Dr. Sturm išče dialog in in skupnost i ostalimi člani sosveta. FRLOŽEV LUKA Kako se stvari vrstijo! V manjšinski politiki smo že imeli tristrankarski pakt SPO-OVP-FPO, zdaj pa imamo v narodnostnem sosvetu tristranski pakt SPO-ZSO-FPO. Zadnjo nedeljo sta se v televizijski oddaji „Dober dan, Koroška" pogovarjala Nanti Olip, predsednik NSKS, in predsednik ZSO Marjan Sturm o narodnostni politiki. Vodil je vodja slovenskih oddaj pri ORF Mirko Bogataj. S kako naklonjenostjo, gospod Bogataj, ste kadili in napelja-vali Sturmu in kako ste smodili Olipu! Dobite priznanje za pristranskost. rekli so Čudno se mi zdi, zakaj so jrejhajtlerji tako za Sturma. Ape-nrarm na izseljence, da ne poza-b|jo, zakaj so bili izseljeni. JOŽE URANK Treba bo našim ljudem bolj Pojasniti, da na Koroškem resničnega sožitja ni. Ko so Železno Kaplo preimenovali v Bad Ei-senkappel, smo želeli dvojezično označbo. Vendar so jo odklo-ni!l- Je to sožitje? FRANC JOŽEF SMRTNIK Ce bi prišlo do Konference Predsednikov in podpredsednikov sosvetov, bi manjšinsko po-'tiko delal Schretter preko Kug-htscha. DR. JANKO ZERZER Trenutnemu , narodnopolitičnemu razvoju se sploh ne ču-oim. Delovanje novega NSKS Je 2 neposrednimi volitvami do- Predsednik NSKS Nanti Olip in podpredsednik dr. Pavie Apovnik sta pozorno sledila živahni razpravi zbora Narodnih predstavnikov. slika: Fera bilo novo kakovost. V povezavi z dunajskim CAN je postal njegov vpliv večji. Če bi se še druge narodne skupnosti odločile za tako obliko zastopstva, bi vlada naenkrat bila soočena z močnimi manjšinskimi organizacijami. Kaj se nato naredi? Najdejo se kolaboraterji znotraj narodne skupnosti. V preteklih letih smo bili temu priča pri gradiščanskih Hrvatih oz. Ro-bakovi skupini. Sedaj jih imamo tudi pri koroških Slovencih. Pri tem gre za peščico ljudi. Zato bi bilo neumno govoriti v tej zvezi o ZSO. V ZSO imamo celo vrsto pametnih ljudi, npr. v Zvezi slovenskih izseljencev ali v Zvezi koroških partizanov. Toliko bolj pa je zame jasno, da moramo preložiti naše delovanje na podeželje in se posvetiti tistim, za katere smo tukaj. DR. MATEVŽ GRILC Razmišljamo o tem, kaj smo sami zakrivili, da ni prišlo do dialoga z ZSO. Večina pripadnikov ZSO je za samostojno politiko. MAG. PETER VVALDHAUSER Ljudje na podeželju ne vedo, za kaj gre. Organizirati je treba krajevne sestanke, na katere bi povabili tudi dr. Sturma. Prav tako bi se morali bolj dosledno posluževati slovenskega uradnega jezika! MAG. ŠTEFAN KRAMER Ne zaprimo si poti za dialog s somišljeniki ZSO! Pogrešam npr. več osebnih pogovorov z njimi. STANKO VVAKOUNIG Če bi uresničili predlog Khola in Kostelke, bi bila „F“ edina zmagovalka, za nas pa bi bila to „Endlosung“ po tihem. Pozivam Janeza VVutteja-Luca, VVieserja in druge, da se končno zbudijo. Za dialog smo vedno bili, a ne na tak način, da poginemo. MAG. VLADIMIR SMRTNIK 4 Kmetijstvo Na kratko Ekskurzija. Skupnost južnokoroških kmetov vabi na ekskurzijo v Nemčijo (Baden VVurtenberg), kjer si bodo naši kmetje od sobote, 13. aprlia, do nedelje, 14. aprila, lahko ogledali hleve, ki so zgrajeni na zelo poceni način iz lesa. Prijave so možne pri zborničnem svetniku SJK Štefanu Do-meju (tel. 04235 / 3367), ki opozarja, da je ta ekskurzija velikega pomena za vse kmete, ki se ukvarjajo z živinorejo in želijo v prihodnje cenejše kmetovati. Sadje. Skupnost južnokoroških kmetov vabi v nedeljo, 24. marca 1996, skupno s pliberško EL na praktični tečaj obrezovanja sadja. Ob 13. uri bo teoretični tečaj v gostilni Edel-bauer, p.d. Žipelj, nato bo praktika pri Blažu Korde-schu v Nonči vasi. Info prireditve. V okviru letošnjih kmetijskih prošenj (Mehrfachantrage) so prireditve na naslednjih dvojezičnih občinah, na katere vabi koroška kmetijska zbornica: Bilčovs (26. 3. gostilna Ogris 19.30), Rožek (26. 3. gostilna Wo-schitz 19.00), Žitara vas (1. 4. Haus der Heimat 19.00), Pliberk (28. 3. pri Florijanu v Vogrčah 19.30), Bistrica n. Z. (1. 4. občinski urad 9.30) , Bistrica v R. (27. 3. kult. dom 9.00), Borovlje (27. 3. občinski urad 19.30), Bekštanj (25. 3. kult. dom v Ledincah 20.00; 26. 3. kult. dom v Ločah 20.00; 28. 3. Volkshaus na Brnel 20.00), Kotmara vas ( 27. 3. gostilna Puschnig 19.30), Škofiče (29. 3. gostilna Ander-wald 19.30), Št. Jakob (27. 3. kulturni dom 9.30), Šmarjeta (29. 3. gostilna Ibounig 19.00), Vrba (1. 4. gostilna Lorenzihof 19.30), Hodiše (28. 3. gostilna Alesch 19.30), Straja vas (26. 3. gostilna Hebein 19.30) . Pri izpolnjevanju formularjev je treba zelo paziti, saj je treba izkoristiti vse možnosti. Štefan Domejje na predavanje o kmetijskih vprašanjih povabit direktorja zbornice Grdblacherja (sredina). 1,6 mrd. je lani prišlo iz Bruslja za naše kmete Od 1. aprila do 15. maja je rok za večino kmetijskih prošenj na EU. V vseh občinah ; pomagajo pri izpolnjevanju posebno šolani svetovalci. Direktor koroške kmetijske zbornice dipl. inž. Ernest Grobla-cher je na povabilo Skupnosti južnokoroških kmetov predaval v Globasnici o posebnostih letošnjih smernic za kmetijske podpore EU. Zbornica je že lani odlično pripravila informacijsko verigo za vse kmete po Koroškem, tako naj bi bilo tudi letos, je dejal Groblacher. Po vseh občinah zbirajo formularje posebno šolani sodelavci zbornice, ki pomagajo tudi pri izpolnjevanju. V Avstriji je lani 95% kmetov oddalo prošnje, s tem je Avstrija v EU merilu na prvem mestu. Groblacher: „V drugih državah nimajo tako dobro organiziranega kmečkega zastopstva kakor tukaj v Avstriji.“ Na Koroškem je bilo lani oddanih 15.000 prošenj (Mehrfachantrage) in 20.000 prošenj za podpore pri živalih. Koroški kmetje so po tej poti dobili v letu 1995 1,6 mrd. šilingov iz lonca EU. Letos bodo v naslednjih dneh po pošti dobili vse formularje, katere lahko ali sami izpolnijo, ali z njimi gredo na eno izmed občinskih informacijskih prireditev, kamor naj s seboj vzamejo tudi prošnjo za leto 1995. Na večini občinskih uradov so za svetovalce uredili posebne svetovalne sobe. Zaradi mrzlega vremena bodo letos verjetno kmetje najbolj sejati koruzo. S pristopom k EU smo tudi kmetje morati prevzeti pravita igre iz Bruslja. Pri programu OPUL letos ne sprejemajo novih prošenj, lanske pa ostanejo seveda vseh pet let veljavne. V 130 občinah so kmetom na voljo svetovalci, ki pomagajo pri izpolnjevanju prošenj. Večinoma so pisarne na občinskih uradih Direktor zbornice, dipl. inž. Ernest Groblacher OPUL. Program ČPUL je ' eden izmed bistvenih podpornih c programov, ki daje finančne dok- [ lade kmetom, ki izpolnjujejo pred- ‘ pisane kriterije za varstvo okolja- z Kdor se je že lani udeležil tega c programa in se je za pet let obvezal, je tudi v letu 1996 še zraven Novih prošenj pa v letu 1996 P r možno vložiti, to je pač posledici varčevalnega paketa avstrijske zvezne valde. Groblacher pč ^ pričakuje, da se bo možno v pro- v gram OPUL spet vključiti, če s< n bo finančni položaj avstrijski __ zvezne vlade spet izboljšal. Vrati v finančni lonec programa OPU šj pa so slej ko prej odprta za vs< kmete, ki se želijo deklarirati kd k „biokmetje“. Degresivna podpora, š ic tri leta bo zvezna vlada plačevali Sl degresivne podpore, ki so bil£ rr sklenjene po pristopu Avstrije t ol EU kot prehodna pomoč. Po p° ra teku teh treh let bodo ostale le šf st navadne premije EU, kar pomen' Sf da bo odpadla precejšnja vsoti d; Prav zaradi tega je Groblachs' te pozval kmete, da se naj pri Je vočasno preusmerijo na noVf Pr razmere kmetovanja v EU, I* 4 predpostavljajo tudi določeno m® v ri fleksibilnosti. m Silvo Kume' ni 5 Politika Po preteklem diskusijskem krogu v oddaji Dober dan Koroška s Predsednikoma NSKS in ZSO Fortunatom Olipom in dr. Marjanom Sturmom ter diskusijskim vodjem Mirkom Bogatajem se bolj kot kdajkoli postavlja vprašanje, ali je Mirko Bogataj kot vodja slovenskega oddelka pri ORF še zdržljiv. Čeprav so dogodki okrog seje sosveta razgrnili veliko tragiko v odnosih med osrednjima organizacijama, je Mirku Bogataju vendarle uspelo (spet enkrat), da se je postavil v središče kot še zanesljivejši corpus scandali. Kot diskusijski vodja je v mediju, ki je zavezan popolni objektivnosti, v diskusiji vsa ta načela zavrgel in si brez skruplov nadel plašč pristranskosti ter solmoštersko posegal v po-govor, kjer se mu je zdelo Prav. Mnogo kaže na to, da je ,0 Počenjal zavestno in hoteno prav takrat, kadar se diskusija ni kazala razvijati po njegovi zamisli (po njegovem Političnem prepričanju?). Niti za to posebno Specializirani ai docela zmanipulirani diskusijski vodja ne bi znal opra-ijl Vltl naloge boljše, kakor je to ?nal Bogataj. Niti najnaivnej-Sl gledalec ne bi mu štel v opravičilo njegove vidne ner-f 'J.oze in negotovosti. Zamisel lit1 aiskusije je bila dobra, pro-iR- ukt pa lahko nepretirano ■d- štejemo k velikim izpadom ja ^Urr|alistične objektivnosti v ga diskusijskih krogih na ORF. 'e' ti°gatajevi dnevi kot vodja 3fl' Iak° Pomembnega oddelka nj naJ bi bili odšteti. \ci . Seveda zaradi izpadov vod-;k6 ne gre postaviti pod vprašaj pl aasPloh slovenskih prispev-rc Kov v radiu in na televiziji, gč ^endar smo se tudi zaradi po-;k< novn'h kritik glede oddajne ata--------------------------------- PISMO BRALCA k0 Kako je z objektivnostjo? zakonu in ustavnih do-,Tj L CI!lh so obveščevalna m r'0 .sjva, televizija in drugi 0 i hediii zadolženi, da poročajo 5 Jsktivno. Predvsem mode- Pši Ssioaj0 nal09°' Hd\nePri' ansKo vodijo diskusije, en' sploh cta da bi Pa jim je prepovedano, zavestno usmerjali po- . + i uoiiioijan ^v ^ j® (°ddaie ali diskusije. Kako 3 , ‘ 10 v praksi, ovf Preteklo nerie smo doživeli H '.Dobi nedeljo oddaji me v celoti er dan Koroška", ki je bila med mej niih posvečena pogovoru predsednikoma osred-°rganizacij dr. Marjanom Kako ocenjujete delo slovenskega oddelka pri ORF? Načelno je pozitivno, da sploh obstaja slovenski oddelek pri ORF, tako pri radiu kakor tudi pri televiziji. Želel pa bi si več oddajnega časa, kar bi izboljšalo aktualnost in pestrost prispevkov. Poleg tega v prispevkih včasih zelo očitno pride do izraza nekvalifici-ranost personala, predvsem na glasbenem področju. Manjka mi pospeševanje slovenske moderne glasbe. Pobude in kritike na oddelku pogosto ne jemljejo resno. Bolj bi morali navezati stike z društvi in tako utrditi sodelovanje, da raznim društvom ne bi bilo treba vedno prosjačiti za vsako oddajno minuto. Pepej Krop, Pliberk: Radijskih oddaj pravzaprav sploh ne poslušam, televizijsko pa bolj ali manj redno, čeprav je seveda težko sestaviti program, ki bi zanimal široko publiko, se mi le velikokrat zdi, da ne vedo prav, kaj naj odda- politike pozanimali o nasploš-nem mnenju konzumentov o televizijskih in radijskih oddajah slovenskega oddelka. Iz- Sturmom in Nantijem Olipom. A glavni akter omenjene TV-diskusije je bil moderator Mirko Bogataj, vodja oddelka za slovenske oddaje pri ORF. Sicer smo bili že v preteklosti navajeni podobnih spodrsljajev, a v nedeljo je vsa pristranskost moderatorja bila tako očividna, da je speljala pogovor v drugo smer, kot je bil zasnovan. Ali je bil to morda zavestni namen Mirka Bogataja? Zakaj je potem prekinjal govornike, predvsem Nantija Olipa, ko je hotel eno in drugo obrazložiti, silil v neko usklajevanje, postavil NSKS in njegove pripadnike pred publiko kot osamljene jajo. Deloma so seveda dobri prispevki, „pestrost“ pa je včasih že pretirana. Boljše bi bilo, ko bi se od oddaje do oddaje osredotočili na manj prispevkov in bi bili ti boljše pripravljeni. Mnogi prispevki se mi zdijo brez smisla. Šport se, razen nogometa, popolnoma ignorira. Michaela Traunik, Celovec: Radijskih oddaj sploh ne zasledujem, ker preprosto ne mislim nato. Dober dan, Koroška pa si, kadar sem doma, le redno ogledam. Prispevki so tematsko po mojem precej uravnovešeni in tudi po kakovosti bolj ali manj dobri. Želela bi si morda več prispevkov iz kulture. Glede omejenega oddajnega časa pa je povsem nesmiseno dolgovezno oddajanje o dogodkih, kakor je bil report s Slovenskega plesa, tour-kviz ipd. Silva Krivograd, Šmihel: jave gledalcev in poslušalcev vodji slovenskega oddelka večinoma ne pišejo dobrega spričevala. Adrian Kert zagovornike neke ekstremne politike in skorajda izsiljeval distanciranje od lastnega osnutka. Ker to ni bilo prvič, bi bil že skrajni čas, da se pri slovenskem oddelku ORF o objektivnosti in nepristranskem poročanju in moderiranju ne samo govori, ampak da temu končno sledijo tudi dejanja. Če vodja oddelka ni toliko pošten, da bi pristransko in včasih zlonamerno moderi-ranje priznal in se ..spreobr-nil“, bi bilo najbolj dosledno, da se umakne kot vodja slovenskega oddelka celovškega radia. Mag. Ivan Olip, Pliberk Seja ZNP ... Nadaljevanje z 2. strani politiko ..okostja brez mesa" (Nanti Olip). Razen nekaterih splošnih ugotovitev ne predvideva nič otipljivega. To je tudi nedvomno razvidno iz naše dokumentacije na straneh 12, 13, 14, 15, kjer objavljamo tako predlog NSKS kakor predlog ŽSO o ustavnem določilu. V tej zvezi naj še omenimo izjavo podpredsednice ZSO Ane Blatnik na zadnji seji sosveta (..Predlog NSKS o temeljnem manjšinskem zakonu odklanjamo v celoti"), ki daje celotni zadevi dodatno žalostno noto. Prav tako zelo ogorčeno pa so člani ZNP zavrnili poizkus večinskih strank, uvesti zastopstvo narodnih skupnosti pod ..kuratelo avstrijske vlade" (podpredsednik NSKS mag. Vladimir Smrtnik). Interes zvezne vlade, ki je pri uresničevanju manjšinskih pravic vse drugo kakor širokogrudna, je, da čimbolj kontrolira narodne skupnosti, če jim že ne more odkrito nasprotovati. Svojo kontrolo lahko seveda najlažje uveljavlja po svojih strankah. V ta namen naj bi tudi služil predlog klubskih predsednikov Khola in Kostelke, po katerem naj bi ..zastopstvo" narodnih skupnosti predstavljala konferenca predsednikov in podpredsednikov sosvetov. V tej konferenci bi imele odločilno besedo večinske stranke, saj bi v njej bili zastopani samo strankarsko odvisni manjšinski politiki. Edina izjema bi bil podpredsednik slovenskega sosveta mag. Marjan Pipp. Ali drugače rečeno: „Država se bi pogovarjala z zastopniki manjšin, ki so ji po volji in obsojeni na absolutno pokornost ali molk" (Nanti Olip). Oziroma: „S tem nam želi država zavezati gobec" (mag. Rudi Vouk). Zato tudi zlasti SPO vehementno odklanja neposredno izvoljeno manjšinsko zastopstvo, kot ga predlagata NSKŠ in EL. NSKS, EL in CAN, prav tako pa tudi Hrvaško kulturno društvo (HKD), so takoj po zadnji seji sosveta imeli pogovor s klubskim predsednikom OVP Kholom. Očitno gaje uspelo prepričati, da poizkus podržavljanj manjšinskega ..zastopstva" ne more prispevati k pozitivnemu manjšinsko političnemu razvoju. Vsekakor je Khol tik pred sejo ZNP poslal pismo, v katerem je nedvoumno poudaril, da je ..papir Khol/Kostelka“ zanj brezpredmeten. Z ozirom na to Kholovo pismo je ZNP v posebni resoluciji sklenil, da ostane NSKS v sosvetu. Sicer pa naj bi se včeraj (po redakcijskem zaključku) srečala Khol in Kostelka s predsedniki in podpredsedniki vseh sosvetov. Po Kholu naj bi termin služil temu, da se razčistijo nejasnosti. Nadalje je ZNP sklenil, da bo NSKS takoj vstopil v stik s predstavniki avstrijskih strank in se udeležil medfrakcijske delovne skupine. Kljub pozitivnemu sporočilu klubskega predsednika OVP pa so člani ZNP z ogorčenjem vzeli na znanje prizadevanje koalicije SP/F/ZSO v sosvetu. Kako dobro ta koalicija funkcionira, ni potrdil samo zastopnik svobodnjakov v sosvetu mag. Kuglitsch, temveč tudi deželnozborski poslanec Schretter. Vsekakor vidijo svobodnjaki v dr. Sturmu človeka, ki „išče dialog in s katerim sodelovanje funkcionira" (tako Schretter Našemu tedniku). Nadalje je Schretter poudaril, da ima za njegovo stranko prednost predlog ZSO o ..Staatszielbestimmung", medtem ko predlog NSKS o temeljnem manjšinskem zakonu F odklanja, ker „ne služi nadaljnemu razvoju v deželi". 6 Iz naših občin Na kratko Pliberk. V Pliberku so socialdemokrati že določili svojega glavnega kandidata za naslednje občinske volitve leta 1997. Novi glavni kandiat bo mestni svetnik Štefan Visotschnig, ki je na občini pristojen za tržne zadeve. Na zadnjih volitvah je bila na prvem mestu podžupanja Helga Kristan. Železna Kapla. Preteklo sredo so v Železni Kapli odprli novo Pošto, ki nudi več prostora in je sodobno opremljena. Pregrad-nja je stala 1 mio. šil. Št. LipŠ. Ljudsko šolo v Št. Lipšu (ravnatelj Florijan Lipuš) trenutno pregrajujejo in ji bodo prizidali tudi telovadnico. Projekt bo stal 13,5 mio. šilingov in ga s 75% financira dežela Koroška. Šolarji obiskujejo v tem šolskem letu pouk v farnem domu. Občina plačuje cerkvi za najemnino mesečno 5.000,- šilingov, kar je pred kratkim' moralo potrditi žitra-jsko občinsko predstojništ-vo. Glasovanje, še do četrta, 28. marca 1996, imajo člani zbornice za delavce in nameščence (Ar-beiterkammer) možnost, da glasujejo o tem, ali naj zbornica ostane zakonsko interesno zastopstvo. Glasovati je možno v vseh krajevnih centralah AK v okrajnih glavnih mestih. Pomota. V zadnji številki NT smo pomotoma naredili učtitelja Miha Travnika za študijskega svetnika, za kar se mu vljudno opravičujemo. Drži pa vest, da je dobil ravnatelj Erich Užnik iz Bilčovsa naziv višjega šolskega svetnika. Žitara vas mora do junija določiti rumeno linijo Izstop iz zveze odplak je za Žitaro vas vedno manj realističen. Do konca junija je deželna vlada dala Žitrajčanom rok, da določijo „rumeno linijo". Politični pritisk iz Celovca na občino Žitara vas je trenutno zelo velik. Očitno želi deželna svetnica preprečiiti, da bi Žitrajčani dejansko izstopili iz zveze odplak (Dobrla vas/Velikovec). Na pogovoru v Celovcu je dobil občinski svet od svetnice Sicklove nalog, da do konca junija 1996 določi tako imenovano rumeno linijo, ki določa območje, v katerem se morajo vsa gospodinjstva pri- ključiti na kanalizacijo. Prej pa bodo morali občinski možje še rešiti drugo vprašanje, namreč ali ostanejo pri svojem sklepu in izstopijo iz zveze odplak in gradijo svojo napravo, ali pa se priključijo Dobrli vasi. Na žalost si v vprašanjih kanalizacije tudi strokovnjaki niso edini, katera varianta je cenejša. Tako bi po zadnji študiji inž. Agrint-za stala gradnja kanalizacije 211 mio. šilingov, študija inž. Klatzerja pa predvideva izdatke v višini 280 mio. šilingov. Občinski odbornik EL Tomaž Petek zastopa mnenje, da se je na vsak način treba izreči za najcenejšo varianto in ne prekriva, da bi mu bila domača, samostojna žitrajska rešitev najljubša, le ta pa naj bi bila menda pri obratovnaju za 3 do 4 šilingov za kubični meter dražja od zveze odplak Dobrla vas. Preddvor in Železna Kapla želita v prihodnje sodelovati Nove možnosti sodelovanja iščeta občini železna Kapla in Preddvor iz Slovenije. Pretekli petek je bilo v Železni Kapli prvo srečanje. V železni Kapli so se pretekli petek sestali predstavniki občin Preddvor in Železna Kapla. Cilj tega srečanja je bilo navezanje stalnih stikov med občinami, ki želita na različnih področjih sodelovati. Predvsem v okviru IN-ERREG projektov, ki jih finančno podpira Evropska zveza, se ponuja vrsta možnosti, ki jih bodo na obeh straneh skušali strniti v obliki projektov. Občinske predstavnike iz Preddvora je pretekli petek predvsem zanimalo, kako deluje občinska uprava in kakšne vlogo in kompetence ima občinski svet ter njeni politični predstavniki. Vodja občinskega urada Koschlak je Preddvorčanom dal osnovne informacije, podžupan Engelbert Ojster in Franc Jožef Smrtnik pa sta gostom razkazala občinsko infrastrukturo, od čistilne naprave za odplake do kurjave na lesne sekance. Adolf VVelz, ki je upravitelj te kurjave, je bil od Predd-vorčanov povabljen na posebno informacijsko pireditev v Slovenijo, na kateri bo poročal o svojih izkušnjah. O izkušnjah kmetov pod kmetovanjem v EU pa bo v Preddvoru letos predaval Franc Jožef Smrtnik. Do podobnih oblik sodelovanja naj bi prišlo v prihodnje tudi na drugih področjih. Silvo Kumer Župan občine Preddvor Zadnikar (desno) in Franc - Jožef Smrtnik sta se domenila za sodelovanje med občinami tudi na kulturnem področju. Podžupan Engelbert Ojster (desno) in Franc - Jožef Smrtnik sta se' to. Preddvorčan/ pogovarjala o sodelovanju. a. <= -o dčwx-D k, Petek, >6 ?2:marec 1996 Iz naših občin 7 si%§ : ^KW. ^ Globasnici so v oAv//i/ kulturnega tedna v Posojilnici -Bank odprli razstavo slik Eme Hudi Ob tej priložnosti je bita tudi predstavitev knjige Polone Sketelj „Na stičišču dveh kulturSlika: Predsednik Društva v Štebnu Hubert Dumpelnik s Polono Sketelj in umetnico Emo Hudi Foto: Fera Polovica Globašanov že podpisala proti kanalu v Globasnici je ljudska iniciativa sprožila podpisno akcijo in želi, da zahteve obravnava občinski svet, ki bo to po občinskem redu tudi moral, če bo dovolj podpisov. »Ljudska iniciativa Globasnica r°t' velekanalu" je pričela z zbi-njem podpisov s ciljem, da akonsko doseže, da občinski ,pet obravnava njihove zahteve emeindevolksbegehren). Po § splošnega občinskega reda °ra„to občinski svet stori, če piše več kot polovica obča-datiži?0 Pretekle srede je po poni i zast°pnikov iniciative pod-n ®a a že skoraj polovica obča-'niciatorji (govornik: Bernard ovnik EL, namestnik: Simon ^arrich VP) pa pričakuje, da bo-0 oobili vsaj 2/3 podpisov. Vg ®hteve. Kaj zahteva inciati-v | P° želji nasprotnikov gradnje ra\ ana'a naJ občinski svet ob-bri-n-?Va sledebe točke in jih odo-n ' Y okviru zborovanja obča-d , naJ občina predstavi vse iz-baane variante; 2. občina Glo-n SniCa naj v nobenem primeru ali nristoP' L zvezi odplak Pliberk ^ obrla vas; 3. občina naj skle-na osnovi že izdelanega načr-t0.nalCenejšo dečentralno varian-’ • občina naj solidarno zasto- pa interese občanov nasproti deželni vladi; 5. vodstvo občine naj pozove deželno vlado, naj zastopa interese občanov pri nove-lizaciji zakona o vodnem pravu; 6. občina naj v nadaljnjo razpravo in reševanje čiščenja odplak vključi ljudsko iniciativo. Te zahteve bi Sadovnik in Har-rich lahko tudi kot občinska odbornika vnesla v občinski svet. Zakaj sta se torej odločila za to pot? Sadovnik: „Ce bi te zahteva npr. sama vložila, bi lahko mogoče nastal vtis, da za njimi stojiva samo dva mandatarja. S tem pa, da podpiše velika večina glo-baških občanov, ima zahteva čisto drugo kvaliteto in težo.“ Zupan. Globaški župan Albert Sadja k je v pogovoru z Našim tednikom dejal, da kot demokrat vzame podpisno akcijo na znanje in da bo, če bo dovolj podpisov, ravnal po določilih splošnega občinskega reda in bo sklical na to temo občinsko sejo. Za Sadjaka pa je veliko vprašanje, ali bo ravno ta akcija rešila gordijski vozel okoli čiščenja odplak. Sadjak je poudaril, da je Globasnica slej ko prej šele v diskusijskem stadiju glede čiščenja odplak, v tej luči želi župan videti tudi vse doslejšnje korake občine. Sadjak: „Pri deželni svetnici Sickl smo se samo informirali in dobili osnovne informacije, občinama Pliberk in Dobrla vas pa smo poslali pismo, v katerem želimo sondirati možnosti, če nam ne bi uspelo graditi lastne občinske čistilne naprave. Iz Dobrle vasi še ni bilo odgovora, Pliberčani pa so dali Globašanom rok za pristop k zvezi odplak do 15. aprila. Za manjše, decentralne skupinske naprave se župan iz gospodarskih razlogov ne more ogreti in ravno po tem se zaenkat bistveno razlikuje od iniciatorjev globaške podpisne akcije. Kaže, da bodo v Globasnici na naslednji občinski seji konec marca sklenili izdelavo nove študije o vseh treh variantah. Silvo Kumer ..ORE KONCEPT “ Veliko novih predlogov Suha. Na Suhi je prebivalstvo zelo angažirano sodelovalo pri izdelavi koncepta za krajevni in regionalni razvoj (ORE). Rezultati so zdaj na mizi in o njih bo moral razpravljati občinski svet. Med drugim ORE-koncept predlaga tudi poživitev sodelovanja s sosednjimi občinami v Sloveniji. S tem v zvezi v opozarjajo na možnosti posebnih finančnih podpor EU, ki obmejnim občinam daje za skupne projekte posebne finančne podpore. Eden takih možnih skupnih projektov bi bila med drugim kolesarska pot med Suho in Dravogradom, pravi odbornik EL Lenart Katz, ki vidi v številnih predlogih ORE zrcalo svojih doslejšnjih zahtev na občinsko upravo. V četrtek, 28. marca 1996, bo spet zasedal suški občinski svet, ki bo tokrat razpravljal predvsem o velikem finančnem primanjkljaju za leto 1996 (-2 mio. šil,-). VARNOST NA CESTI Šola dobi svoj obvoz Št. Primož. Šolarji v Št. Primožu imajo že leta zelo nevarno šolsko pot. Zaradi tega se je ravnatelj Lojze Lach zavzemal za to, da dobi šola v svoji neposredni bližini pešpot. Na minuli občinski seji v Škocijanu je 13 mandatarjev podprlo ta načrt in za projekt odobrilo 132.000,- šilingov. Gradnja pa je postala šele možna, ker je dal 37,5 metrov dolgo zemljišče brezplačno na voljo vaščan, kateremu je bila varnost otrok posebno pri srcu. Ravnatelj Lojze Lach je z odločitvijo občinskega sveta zelo zadovoljen, saj je s tem postala šolska pot znatno varnejša. K sreči v zadnjih letih ni prišlo do večjih prometnih nesreč. 8 Razno ŠT. J ANŽ V ROŽU: Prosvetno društvo je praznovalo Preteklo soboto, 16. marca, je bila v k & k centru v Št. Janžu slavnostna prireditev ob 90-letnici SPD Št. Janž. Slavnostne prireditve se je udeležila velika množica ljudi, med njimi tudi bistriški župan Hubert Gradenegger. Goste je pozdravita tambu-raška skupina SPD Št. Janž, ki je s svojim ubranim igranjem spravila obiskovalce v dobro razpoloženje. V uvodnem govoru je predsednik društva Martin Moschitz pozdravil častne goste, med njimi predsednika SPZ dr. Avgusta Brumnika ter podpredsednico ZSO Sonjo Wa-kounig. V svojem govoru je Moschitz poudaril pomembno vlogo šentjanškega kulturnega društva v življenju tamkajšnjih Slovencev. Močno se je izrekel za „svobod-no“ kulturno življenje, ki naj temelji na sožitju, ki zavrača vsak nacionalizem. Dr. Avguštin Brumnik se je v imenu Slovenske prosvetne zveze zahvalil društvenikom za nesebično delo v prid slovenske narodne skupnosti. Predvsem je poudaril, da se je vzdušje med manjšino in večino zboljšalo in ni več tistih običajnih konfliktnih potencialov. Z lepimi narodnimi pesmimi je društvu prišel čestitat sosedni moški zbor „Bilka“ iz Bilčovsa po vodstvom mag. Mirka LaulBeggerja. Društvu je prišel čestitat tudi župan Hubert Gradenegger, ki je prinesel podporno darilo v višini 10.000,- šilingov. Poudaril je, da je vesel, da v občini skorajda ni več konfliktov. S ponosom je ugotovil, da je v občini postalo vzdušje med večino in manjšino partnersko. V drugem delu proslave sta Hanzi VVelss in prof. Stefan Pinter predstavila brošuro o društvenem delovanju skozi devet desetletij. Hanzi VVeiss je v 20-minutnem dia-preda-vanju predstavil tudi bogat duštveni slikovni material. Po koncu prireditve, ki so jo lepo zaokrožili tamburaši, je bil za vse gledalce še pripravljen bife. Manjšinsko šolstvo: nov konflikt? Nasprotniki mirnega razvoja na področju dvojezičnega šolstva ne mirujejo. Z anonimno podpisno akcijo napadajo pravice dvojezičnih učiteljic/učiteljev. NSKS je protestiral pri deželnem šolskem svetu in ministrstvu za pouk. STALIŠČA Kot nam je zaenkrat znano, vodijo podpisno akcijo na ljudskih šolah v Podjuni. Akcija je anonimna, obrača se na enojezične učitelje, usmerjena pa je proti dvojezičnim. Pobudnike akcije namreč moti veljavno določilo manjšinskega šolskega zakona, po katerem so lahko v razredih, kjer je k dvojezičnemu pouku prijavljen najmanj en učenec, glavni učitelj samo nekdo, ki ima ustrezno dvojezično kvalifikacijo. Enojezični učitelj je v tem primeru lahko samo asistenč-ni učitelj. Nadalje jih motijo dvojezični ravnatelji. Zahteva pobudnikov podpi-sne akcije se glasi: glavni razredni učitelj naj bi bil dvojezični učitelj šele v primeru, če je k dvojezičnemu pouku prijavljenih najmanj 50 odstotkov učencev v razredu. To zahtevo smatrajo kot ..demokra-tično". V ozadju te gonje proti dvojezičnim učiteljem je med drugim tudi pirčakovano spoznanje ustavnega sodišča, da je treba za prijavljene voditi pouk tudi na 4. šolski stopnji dvojezično in ne kot predmet slovenščina. Pobudniki pod-pisne akcije si lahko tako ureditev predstavljajo pod pogojem, da se zadeva glede glavnih razrednih učiteljev in ravnateljev na dvojezičnih šolah uredi v njihovem smislu- Janko Kulmesch Nanti Olip v pismu posio-vodečemu predsedniku deželnega šolskega sveta dr. Hart-mannu Glantschnigu: „Postavlja se vprašanje, ali je ta podpi-sna akcija v skladu z veljavnimi predpisi, kdo je zanjo odgovoren in kateremu namenu naj ta akcija služi. Prosimo, da preverite navedene informacije in dogajanje na ljudskih šolah na omenjenem območju in nas obvestite o rezultatih uradnih poizvedb oz. o predvidevanih ukrepih. Vsekakor nas zelo vznemirjajo znaki za ponovno ogrožanje manjšinskošolske ureditve in pričakujemo od pristojnih oblasti, da varujejo pravice manjšine na šolskem področju. Dr. Hartmann Glant-schnig: „K tej zadevi ne morem zavzeti stališča, ker vem samo to, kar mi je pisal predsednik NSKS Nanti Olip. Kdo so pobudniki, je nebulozno, sumničenj pa nočem izražati. Zato tudi ne vidim razloga proti temu ukrepati." NT: In kaj pravite k vsebin- skim zahtevam pobudnikov podpisne akcije? Dr. Glantschnia: Razen pisma Nantija Olipa ne poznam ničesar. So to možna razmišljanja v zvezi z morebitno odločitvijo ustavnega sodišča, da se tudi na 4. šolski stopnji uvede dvojezični pouk. Na vsak način hoče OVP skupno s SPO vse podvzeti, da v šolskem vprašanju ne bo prišlo ponovno do emocionalizacije. To bi bilo najslabše, kar se bi nam lahko zgodilo. Rezika Iskra, predsednica Pedagoškega združenja, je zaradi podpisne akcije proti dvojezičnim učiteljem prav tako izrazila svojo veliko zaskrbljenost. V pismu dr. Hartman-nu Glantschnigu, njegovemu namestniku Herbertu Wur-schlu, dr. Michaelu Ausser-vvinklerju, NSKS, ZSO in prof. Tomažu Ogrisu poudarja, da taka pobuda ni v evropskem duhu in ne služi miru v deželi, temveč razpihuje nasprotstva med učitelji. S svojim ubranim igranjem je obiskovalce slavnostne prireditve ob 90-letnici SPD Št. Janž navduš> društvena tamburaška skupina. Jožefov sejem 9 3 v JOŽEFOV SEJEM TEKOČ SPORED VSE TRI DNI: Super zabavno igrišče za otroke Velika prezentacija avtomobilov in kmetijskih strojev Helikopterski poleti Cesta piva pri Pata-pata šotoru Smučarski simulator pri Pata-pata šotoru Akcija bonov pri Rutarju - vsak Korošec si privarči 10.000.— Kramarsi trg Viški v petek, 22. marca 1996 15.30 koncert Leitgebove godbe na samostanskem dvorišču 16.00 velika povorka skozi Dobrlo vas (od samostanskega dvorišča k Pata-pata šotoru) 16.30 svečana otvoritev z nam. dež. gl. mag. Grasser-jem 20.30 koncert skupine John Otti Band v Pata-pata šotoru Izredni shopping do 20.00 Viški v soboto, 23. marca 96 10- 14.00 pivo in piščanec za 29,— v Pata-pata šotoru 11- 12.30 oddaja Autofahrer untervvegs v živo v Pata-pata šotoru 12.30 Animatorska glasba s Kockinger Trio 20.30 John Otti Band z mednarodnim pevskim tekmovanjem Izredni shopping do 18.00 Viški v nedeljo, 24. marca 96 v Pata-pata šotoru 10.30 trampska glasba z Robertom Moserjem Velik zabavni spored od otroške disko preko tekmovanja v jedenju špagetijev do tekmovanja v žaganju Od 19.30 John Otti Band Izredni shopping 10-18.00. FREDI'S n •FACHHANDEL VELIKA IZBIRA VSEH VRST KOLES • SERVIS • NADOMESTNI DELI • ČELADE ZA OTROKE IN ODRASLE • OBLEKE ZA KOLESARJE S«#** ■szz-m MANFRED PLIESCHOUNIG Bleiburger StraBe 20 9141 EBERNDORF Tel. 0 42 36/32 77 od 22. do 24. marca mama Konzessionierter Abschleppdienst MARKUŠ SCHILDBERGER • VERTRAGS-VVERKSTATTE * KUNDENDIENST /leceA 9141 Eberndorf Loibegg 18 Tel. 0 42 36/2660 Fax 0 42 36/26 60- 16 Autotel. 0663/84 10 03 SAGEV/ERK HOLZHANDEL 9141 SONNEGG Hinterlibitsch 4 9143 St. Michael Telefon: 04235/3924 Fax: 0 42 35 / 42 39 URT KRAIGER Die . schenkt uns briljante Farben wir konnten sie noch vollenden mfmm r0WUM auf neuen Wegen zur schonen Frisur GOSSELSDORF Erbitte telefonische Voranmeldung unter Tel. 0 42 36 / 30 80 Gesundes Haar & Farhc - naturlich! Sdiwarzk^( NOTARSKI URAD DOBRLA VAS NOTAR dr. VValter Mosslacher samostan Dobrla vas, 2. nadstropje URADNE URE od ponedeljka do četrtka, od 8. do 12.30 in od 14. do 17. ure v petek od 8. do 12.30 in od 14. do 15. ure URADNI DAN Železna Kapla: vsak petek od 9. do 11. ure; Škocijan: vsako drugo sredo v mesecu od 9. do 11. ure Telefon: 0 42 36/22 40 faks: 0 42 36/28 82 10 Rož - Podjuna - Zilja ČESTITAMO V Št. Lipšu nad Plaznico sta praznovala osebni praznik dva Jozeja na Primoževi domačiji. Iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi še za naprej! V Železni Kapli je slavila rojstni dan Tini Malle. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam domačih se pridružuje uredništvo Našega tednika! Naslednje voščilo je namenjeno Tilki Auprich in Tilki Sadovnik. Obema za osebni praznik iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva! God je na Bregu pri Miklavčevem slavil Jožef Tazoll. Vse najboljše! Svoj 60. rojstni dan je v Bikarji vasi praznovala Fini Schumer. Iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava in sreče polna leta! V Ladinah pri Svečah te dni praznuje osebni praznik Matilda Boročnik. Vsem čestitkam domačih in prijateljev se pridružuje uredništvo NT! Monika VVodiunik iz Pliberka obhaja osebni praznik. Iskreno čestitamo in vse najboljše tudi v prihodnje! V Večni vasi slavi svoj 60. rojstni dan Ančka Dlopst. Slavljenki iskreno čestitamo ter želimo še na mnoga zdrava in milosti polna leta! Dvojni praznik bo v Železni Kapli praznovala Jožica Sadovnik, za kar ji iskreno čestitamo in želimo vse najboljše! Svoj 65. rojstni dan bo v Selah na Borovnici praznoval Joža Čertov - Senčnikov. Iskrenim čestitkam in najboljšim željam vseh domačih se pridružujejo vsi domačini! Prejšnjo nedeljo je v Škocija-nu slavil rojstni dan Damjan Perč. Iskreno mu čestitamo ter mu želimo vse najboljše tudi v prihodnje! V Bilčovsu je slavila rojstni dan Miklavževa Sarah. Iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše na nadaljnji življenjski poti! Prav tako v Bilčovsu praznuje 65. rojstni dan Folti Kropivnik. Slavljencu ob osebnem prazniku iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga srečna, vesela in predvsem zdrava leta! Visoki življenjski Jubilej, 80. rojstni dan, je v Ždovljah pri Glinjah pred nedavnim slavil Joža VVrulich. Iskrenim čestitkam in najboljšim željam Našega tednika se pridružujejo vsi domači in znanci! Ta teden je obhajal god salezijanski duhovnik Jože An-dolšek. Tudi za naprej obilo Božjega varstva in pomoči! V Selah na Šajdi pri Mautzu so praznovali kar trije Jožefi svoj god. Vsi domači ob tej priložnosti prisrčno čestitajo in želijo vse najboljše. Čestitke veljajo tudi Albinu Mautzu za minuli osebni praznik. Na Dunaju praznuje bivši direktor pri VOEST-ALPINE v Kapfenbergu, Franc Feinig, po domače Ucarjev v Svečah, svojo 60-letnico. Zvestemu bralcu Našega tednika in članu SPD Kočna v Svečah ter zavednemu koroškemu Slovencu želimo obilo zdravja in zadovoljstva ter mu kličemo: Ad multos annos! Ta teden je praznoval rojstni dan Mihi Schellander iz Struganj, za kar mu iskreno čestitamo in želimo vse najboljše! Pred nedavnim je v Bistrici v Rožu slavila rojstni dan Hilda Suppan. Prisrčno čestitamo ter vse lepo in dobro tudi v prihodnje v krogu najdražjih! V društvu upokojencev Podjuna praznujejo sledeči člani osebne praznike: Ljudmila Er-schen iz Lovank, Lucija Wert-janz iz Škocijana in Johann VVutte iz Slovenij. Iskrenim čestitkam in najboljšim željam vseh ostalih članov društva se pridružuje uredništvo NT, ki kliče slavljencem na mnoga zdrava in milosti polna leta! Svoj 40. rojstni dan praznuje v Libučah pri Pliberku Pepe j Čapelnik. Čestitamo in vse najboljše tudi v prihodnje! V Globasnici je slavila dvojni praznik Hodnikova mama, za kar ji iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava leta! God je na Jožefovo slavil ra-diški župnik Jože Marketz. Vsem čestitkam domačih in prijateljev se pridružuje uredništvo NT! Občinski odbornik in frakcijski vodja GL Škocijan Franc Starz praznuje prav danes rojstni dan. Slavljencu iskreno čestitamo in želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro, predvsem zdravja in uspeha! Čestitkam Našega tednika se pridružujeta GL Škocijan in EL. God in rojstni dan je pred kratkim slavil upokojeni nastav-Ijenec Mohorjeve Jože Avguštin iz Celovca. Prisrčno čestitamo ter vse lepo in dobro, predvsem trdnega zdravja tudi v prihodnje! ČESTITKA TEDNA Življenjski jubilej občudovanja vredne rojakinje Te dni je praznovala svoj 80. življenjski jubilej Pepca Trobej iz Škocijana. Življenje slavljenke, ki izhaja iz Komarjeve hiše, je bilo vse drugo kot postlano z rožicami. Kot narodno zavedna ženska je postala žrtev Hitlerjevega režima: Gestapo jo je -skupno z Mičejevimi iz Št. Vida v Podjuni, z njeno sestro Lizko in očetom Jožefom Ročičjakom - aretiral in zasliševal v celovškem zaporu. Na procesu v Gradcu jo je zloglasni sodnik Freis-sler obsodil na pet let ječe, medtem ko so Komarjevega očeta Jožefa Ročičjaka, njegovo hčer Lizko, Mičejevo mater Terezijo in njeno hči Terezijo v Gradcu obglavili. Pepca Trobej se je junija 45 vrnila iz zapora Aichach na Bavarskem. Ob visokem življenjskem jubileju ji želimo obilo Božjega blagoslova, predvsem zdravja. Hkrati se ji ob tej priložnosti prisrčno zahvaljujemo za zvestobo in trdno vero v preživetje slovenske narodne skupnosti. Na mnoga leta! Na Vinogradih je v torek praznovala god Zefka Glinik. Ob tem osebnem prazniku ji iskreno čestitajo in želijo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in uspeha v šoli, mož Dolfi, sestre in brati ter vsi učenci iz Galicije in Dobrle vasi. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT ter znanci in prijatelji. Hkrati veljajo čestitke tudi za minuli rojstni dan. V Kotu na Miklavčevem slavi osebni praznik Jožefa Traun. Iskreno čestitamo! Svojo 20. pomlad v Šmarjeti v Rožu slavi Jurgen Ogris. Iskreno čestitamo ter želimo, da bi se mu uresničile vse skrite želje! V Šmarjeti pri Pliberku je slavila rojstni dan Repka Tomaž. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam domačih se pridružuje uredništvo NT, ki kliče slavljenki na mnoga leta! Osebni praznik je v Črgo-vičah obhajala Gabi Tomaž. Vse najboljše! Društvo upokojencev Št. Jakob čestita Dini Sitter iz Št. Jakoba in Pepci Stornik iz Leš. Čestitkam vseh ostalih članov se pridružuje uredništvo NT! Te dni bo obhajala 70-letnico Ana Wieser iz Čahorč pri Kot-mari vasi. Za ta lepi življenjski jubilej želimo slavljenki vse najboljše, predvsem obilo zdravja in osebnega zadovoljstva. Ta teden sta v Vogrčah praznovala godovni dan Pepej Po-lesnig starejši in mlajši. Obema iskreno čestitamo! V Nonči vasi pri Pliberku je slavila rojstni dan Rozina Buchvvald. Iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava in uspešna leta v krogu najdražjih! Društvo upokojencev Pliberk čestita za osebni praznik naslednjim članom: Marku Trampušu iz Doba, Heleni Hirm in Richardu Potočniku iz Grabelj. Posebne čestitke pa veljajo Pepeju Kumru z Bistrice pri Pliberku, ki obhaja 70. rojstni dan. Vsi ostali člani slavljencem prisrčno čestitajo in želijo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. \ r r L E j: r v li P h F g d; nj Zc dl- m, va sir str Pl< Pri za bil, ter na Sit Po en, je VSf I teg raz hv; skr sel de Cirilu Lavriču v slovo Pomladansko sonce je ogrevalo vernike, ki so prišli od vseh strani, da se poslovijo od upokojenega izseljeniškega duhovnika Cirila Lavriča. Nad 50 duhovnikov in trije škofje so ga spremljali ne njegovi zadnji poti. Pokojni je bil rojen v Žabnici na Gorenjskem, kjer je bil njegov oče učitelj. V družini je bilo 12 otrok, štirje teh so umrli že v zgodnji mladosti. Oče je bil kasneje prestavljen v Ljubljano, kjer je Ciril obiskoval klasično gimnazijo. Po maturi se je odločil za duhovniško P°t- 4. julija 1943 je prejel mašniš-ko posvečenje in zapel novo mašo. Ljubljana je bila tedaj zasedena- Italijanski vojaki so dajali mestu svoj pečat. Škof dr. Gregorij Rožman ga je visoko cenil. Postal j® drugi škofov tajnik. Ob Romanu Malavašiču, prvem tajniku, se je vpeljeval v odgovorne posle lajmske službe. Ob zlomu tretjega rajha je moral tudi on na pot, delil usodo za drugimi begunci, poma-9al> kjer je mogel. . kot bogoslovec je rad zahajal v planine. Na Koroškem je našel lepo priložnost, da je meril vršace, bil nad tridesetkrat na Ve-'kem Kleku (GroBglockner), sam Premeril Mount Blanc in Matter-horn. Po želji svojega škofa je šel v lm nadaljevat študije cerkvene-9a prava, a je moral zaradi boleh- nosti zapustiti Via Vaticanale in se vrniti v Avstrijo. Zdaj ni več „kot kralj po planini visoki zahajal za tropo ovčic", sledil je želji predstojnikov in prevzel dušno pastirstvo med rojaki v linški škofiji. Cenili so ga ne le slovenski verniki, ampak tudi nemški, zlasti v župniji Haid pri Ansfeldnu. V upanju, da se bo tako zdravje zboljšalo, je šel na Goriško, a moral se je kmalu vrniti. Svoj življenjski večer je prebil v domu za ostarele v kraju Bad Miihl-lacken. Tam je zaslišal tudi vabilo: „Pridi, dobri in zvesti služabnik." Dobro pripravljen je zaspal v Gospodu. Bilo je 3. marca 1996. Kar je bilo zemeljskega, so prepeljali v Ljubljano in položili k počitku med duhovniške grobove. V petek, na god sv. Janeza od Boga, je bil pogreb, nato pa sveta maša zadušnica. Pogrebne slovesnosti je ob somaševanju msgr. Maksimilijana Aicherna, linškega škofa, in koprskega škofa msgr. Metoda Piriha ter domačih izseljeniških duhovnikov, vodil nadškof dr. Alojzij Šuštar. V svojem nagovoru je naslikal lik pokojnega duhovnika Cirila, medtem ko je sedanji vodja dušnopastirskega skrbstva orisal vso razšežnost njegovega delovanja v Avstriji. Posebno globoko segajoče besede zahvale je našel linški škof. Povedal je, kako zelo mu je gospod Lavrič stal ob strani, ko je prevzel ravno ne lahko škofovsko službo. Svoj govor je sklenil z mislijo evangelija druge postne nedelje: „Gospod, dobro nam je tukaj biti". V soboto, 16. marca, bi pokojni Ciril obhajal svoj 77. rojstni dan. Naj ga obhaja v veselju svojega Gospoda! - n - n Praznovanje v dekliškem domu Provincialne hiše V februarju smo z dekleti sklenile nje r^Rravimo staršem preseneče o siarsi. imel naj Dl ir ditev ma®°' sl v srcih deklet pa vzbud de m petie’ iepolo slovenske n kulturo udejstvovanja n; S. Ambrozija ROZEK O stresu in Božanskem... O „bolezni naših dni", stresu, je tekla beseda na sobotni (16. 3.) prireditvi rožeškega kulturnega društva „Peter Markovič" v novi ljudski šoli, kamor so povabili domačega zdravnika in psihoterapevta dr. Otta Hofer-Moserja (na sliki). Oboje, predavatelj in tema predavanja, je bilo zanimivo - obisk nad vsa pričakovanja zadovoljiv: dvorana nabito polna! Stres in vse njegove posledice so tipičen izraz današnje družbe, v kateri pomeni perfek-cionizem vse. Mnogi ljudje trpijo pod tem pritiskom, istočasno pa je nadvse moderno, da „ima-mo stres". Biti brez stresa namreč pomeni, da premalo delamo .. . Predavatelj je nazorno prikazal posledice stresa, v vajah pa je predočil, kako se ga lahko vsaj nekoliko ubranimo. Prireditev je pokazala, da naletijo zdravstvene teme na dober odmev in jih bo treba še Zdravnik dr. Ott Hofer-Moser bolj vključiti v programe naših društev. PF PS: Globlji vzrok za dejstvo, da je rožeško društvo edino, ki je pripravilo predavanje v tradicionalnem času Božanskega izobraževalnega tedna (RIT) poročevalcu ni znan. Škoda pa bi bila brezmejna, če bi Rožani ukinili dolga leta uspešni niz prireditev s skupnim reklamnim naporom. ŠT. PETER Niževega Heincija ni več med nami Dne 5. marca 1996 se je raznesla žalostna vest, da je v starosti 53-ih let umrl v bolnici v Št. Vidu Heinci Kunčič, pd. Nižov iz Št. Petra. Rajni Heinci seje rodil 13. 9.1942 v Št. Petru. Doraščal je v številni družini; bilo je kar pet otrok in se je družina v tistem času težko borila za preživetje - manjkalo je na hrani in denarju. Leta 1961 se je začel učiti za čevljarja; vendar ni ostal pri tem poklicu. Šel je delat na žago, kjer je imel nesrečo in je izgubil desno roko. Precej časa je prebil v rehabilitacijskem centru in dobil protezo. Dobil je nato delo pri tvrdki ASDAG, kjer je do svoje upokojitve delal. Sreča rajnemu Heinciju ni bila naklonjena; ne da je izgubil desno roko, je pri prometni nesreči izgubil še levo oko. Kljub vsem tem hibam si je še sezidal lično hišico. Rajni Heinci se je po teh nesrečah bolj vase zaprl in postal bolj redkobeseden. Bil pa je narodno zaveden. Kar je bilo v njegovem življenju še ..premalo" usodnih udarcev, se je temu pridružila, takoj ko je nastopil pokoj, še zahrbtna bolezen - rak, ki je razjedal njegovo telo. V septembru 1995 je šel v bolnico iskat pomoči - vendar zaman. Celih pet mesecev je strašno trpel, dokler ga ni smrt rešila trpljenja. V petek, 8. marca 1996, so ga znanci in prijatelji spremljali na njegovi zadnji poti na pokopališče v Št. Jakobu. Pogrebno sv. mašo je opravil župnik Jurij Buch. V slovo so mu pred mrliško vežico in na grobu zapeli šentpetrski fantje. Dragi Heinci, odpočij se od tugob zemeljskega življenja v domači zemlji, katero si tako ljubil. Bratom in sestram z družinami tem potom izrekamo naše iskreno sožalje. Mi. POGLAVJE I: Ustavna določila a) Temeljne pravice § 1 (1) Narodne skupnosti v Avstiji in pripadniki le-teh uživajo zaščito zakonov; ohranitev in razvoj narodnih skupnosti in zavarovanje njihovega obstoja so zajamčeni. Njihov jezik in narodnost je treba spoštovati. (2) Narodne skupnosti v smislu tega zveznega zakona so skupnosti avstrijskih državljanov, ki tradicionalno živijo v delih zveznega ozemlja v povezani naselitvi ali posamično, so številčno manjši kot drugo prebivalstvo in pripadniki le-teh se razlikujejo od drugih državljanov po etničnih jezikovnih, kulturnih ali verskih znakih in ki imajo voljo, to svojo posebnost tudi ohraniti. Določila tega zakona in zveznega zakona v smislu odst. 1 veljajo v kolikor so uporabna tudi za dele in za posamezne pripadnike narodne skupnosti, ki prebivajo izven podedovanega naselitvenega področja narodne skupnosti. (3) Priznanje k narodni skupnosti je prosto. Noben pripadnik narodne skupnosti ne sme utrpeti škode zaradi koriščenja ali neko-riščenja pravic, ki mu kot takemu pripadajo. Nobena oseba ni obvezana, da dokaže svojo pripadnost k narodni skupnosti. § 2 (1) Narodne skupnosti in pripadniki le-teh i imajo pravico, prosto od vsakega poskusa, da se jih proti njihovi volji asimilira, da izražajo svojo etnično, jezikovno in kulturno identiteto, jo ohranjajo in razvijajo. (2) Pripadniki narodnih skupnosti lahko koristijo svoje pravice posamično ali kot skupina z drugimi pripadniki narodne skupnosti. § 3 (1) Vsi pripadniki narodnih skupnosti imajo pravico do enakosti pred zakonom in do enakega obravnavanja po zakonu in v izvajanju zakonov, tako na političnem, gospodarskem, socialnem, kulturnem kot vsakem drugem področju javnega življenja. Vsaka diskriminacija na osnovi priznavanja ali pripadnosti neke osebe k narodni skupnosti je prepovedana, posebno glede na koriščenje pravic, ki jih vsebuje ta zakon ali mednarodne pogodbe. (2) Ukrepe, ki se odredijo z namenom, da jamčijo zaščito in razvoj narodnih skupnosti, da se zavaruje enakopravnost ali enaki položaj glede na druge dele prebivalstva na političnem, gospodarskem, socilanem, kulturnem in drugem smislu se ne smatra kot diskriminacija v smislu odst. 1. § 4 (1) Pripadniki narodnih skupnosti in njihova združenja imajo pravico do neovirane zasebne in javne uporabe jezika narodnih skupnosti v pismeni in ustmeni obliki. (2) Vsak pripadnik narodne skupnosti ima pravico, da nosi svoje ime v jeziku narodne skupnosti in pravico do javnega priznanja le-tega. (3) Na področjih v smislu § 9 odst. 2 štev. 1 Sosvet je na svoji zadnji seji razpravljal o vprašanju, kakšna naj bi bila v prihodnje manjšinska zaščita. Predložena sta bila dva predloga - osnutek NSKS in Centra avstrijskih narodnosti na Dunaju (CAN) ter predlog ZSO o ustavnem določilu („Staats-zielbestimmung“. Objavljamo oba predloga. Osnutek NSKS in CAN o temeljnem manjšinskem zakonu imajo pripadniki narodnih skupnosti, pravico uporabe svojega jezika pred vsemi oblastmi in uradi in do vodenja postopka v jeziku narodne skupnosti. (4) Vsaka narodna skupnost in pripadniki lete imajo na območju v smislu § 9 ost. 2 štev. 1 pravico do namestitve krajevnih oznak, obvestilnih tabel, napisov in sličnih v javnosti se pojavljajočih sporočil - v jeziku narodne skupnosti. § 5 Pripadniki narodnih skupnosti imajo pravico do osnovnega pouka v jeziku svoje narodne skupnosti in do sorazmernega števila lastnih srednjih in višjih šol. §6(1) Narodne skupnosti in pripadniki le-teh imajo pravico, da razširjajo informacije v jeziku narodne skupnosti s pomočjo tiskanih občil in avdio-vizualnih medijev in da le-te tudi izmenjajo. Prav tako imajo pravico do prostega pristopa do takih informacij v okviru državnih mej in preko teh. (2) Posebno imajo pravico do enakopravnega pristopa do Avstrijske radio-televizije oz. do drugih javnih masovnih medijev, kot tudi pravico do lastnih tiskanih sredstev in avdiovizualnih medijev ter do ustreznega javnega financiranja. § 7 (1) Vsaka narodna skupnost ima pravico, da po demokratičnih načelih izvoli svojo zastopstvo, ki narodno skupnost zastopa nasproti državnim organom in ki ima pravico, da se zavzema za kolektivne pravice narodnih skupnosti, ki jih vsebuje ta zakon in mednarodne pogodbe. Zastopstvo narodne skupnosti ima tudi pravico, da zastopa pripadnike narodne skupnosti pri varovanju njihovih individualnih narodno-skupinskih pravic. (2) Pripadniki vsake narodne skupnosti imajo pravico do ustanavljanja lastnih organizacij vključno političnih strank. (3) Proti izrecni volji posameznega zastopstva narodnih skupnosti ni možno skleniti ali spremeniti generalne norme, ki zadevajo pravice narodnih skupnosti. (4) Dokler posamezne narodne skupnosti ne izvolijo zastopstva narodnih skupnosti, navedena v odst. 1, pripadajo pravice, navedene v odst. 1 do 3, organizacijam, ki v smislu namena svojih statutov zastopajo interese narodnih skupnosti in ki so za določeno narodno skupnost reprezentativne. § 8 Narodna skupnost in njeni pripadniki imajo pravico, da sodelujejo pri oblikovanju javnih zadev v polni enakopravnosti, posebno tudi pri takih odločitvah, ki zadevajo področja v smislu § 9 odst. 2 štev. 1 ali stvarna ; področja, ki se jih dotikajo. Zakon za volitve državnega zbora, ustrezni zakoni za volitve deželnega zbora in občinski volilni zakon morajo spoštovati gornje določilo, b) Splošna določila § 9 (1) Narodne skupnosti v smilsu tega zveznega zakona so: a) Hrvati na Gradiščanskem in na Dunaju b) Slovenci na Koroškem in na Štajerskem c) Madžari d) Čehi e) Slovaki f) Roma in Sinti. (2) S tem zveznim zakonom je treba določiti: 1. upravne in sodne okraje, v katerih je treba namestiti topografske napise tako v nemškem jeziku kot tudi v jeziku narodne skupnosti in v katerih je dopuščena poleg uporabe nemškega jezika tudi uporaba jezika narodne skupnosti kot uradnega jezika. 2. Določila o poučevanju v jeziku narodnih skupnosti (3) Pri sklenitvi zveznega zakona, predvidenega v smislu § 2, in pri izvajanju zakonov je treba upoštevati obstoječe mednarodne pravne obveznosti, splošno priznana načela za zaščito narodnih skupnosti ter ustrezna priporočila mednarodnih organizacij. § 10 Združenja, ki v smislu namena svojih statutov zastopajo interese narodnih skup- Gre predvsem za vprašanje, kakšna bo prihodnost avstrijskih narodnih skupnosti. n°sti in ki imajo pravico do predlaganja ali kandidature članov narodnostnega sosveta ali izvoljena zastopstva narodnih skupnosti v smislu § 7 odst. 1 morejo zaradi zatrjevane kršitve pravic ustrezne narodne skupnosti vložiti pritožbe (tožbo interesnega združena) pri sodiščih javnega prava. POGLAVJE II: Topografski napisi § H_(1) V upravnih in sodnih okrajih, ki jih določa zvezni zakon v smislu § 9 odst. 2 štev. 1 je treba vse oznake in napise, ki jih nameščajo javnopravne teritorialne skupnosti (zvezna država, dežele, občine) ali druge korporacije in ustanove javnega prava sestaviti v nemškem jeziku in jeziku ustrezne narodne skupnosti. Izven teh upravnih in sodnih okrajev je treba napise in oznake topografske narave sestaviti v nemščini in v jeziku ustrezne narodne skupnosti, če se le-te nanašajo na kraje, ki se nahajajo znotraj teh upravnih in sodnih okrajev. (2) Topografske oznake, ki obstajajo samo v Jeziku narodne skupnosti, morajo javnopravne teritorialne skupnosti uporabljati v nespremenjeni obliki. Topografske oznake, ki 80 obstajale samo v jeziku narodne skupno-stl in ki so jih po letu 1918 nadomestili z nemškimi oznakami, je treba vrniti v obliko jezika narodne skupnosti. POGLAVJE III: Uradni jezik § 12 (1) Pri vseh organih in uradnih službah, k'se nahajajo v upravnih in sodnih okrajih, ki Jjn določa zvezni zakon v smislu § 9 odst. 2 štev. 1, je jezik ustrezne narodne skupnosti dopuščen kot dodatni uradni jezik. To velja tudi za privatne gospodarske dejavnosti kor-Poracij javnega prava in ustanove javnega Prava. (2) Pri uradih in uradnih službah, ki imajo sv°j sedež izven sodnih in upravnih okrajev, ki jih določa zvezni zakon v smislu § 9 odst. 2 štev. 1 je jezik narodne skupnosti pri-puščen kot dodatni uradni jezik, če krajevno območje te uradne službe v celoti ali deloma pokriva upravne in sodne okraje v smislu § 9 odst. 2 štev. 1 in če bi bil v primeru stvarne pristojnosti nekega organa v okviru teh upravnih in sodnih okrajev jezik narodne skupnosti pripuščen dodatno k nemškemu jeziku kot uradnemu jeziku ali če je organ pristojen kot instanca pravnega sredstva v postopku, ki je bil voden s strani organa prve stopnje, pred katerim organom je bil jezik narodne skupnosti pripuščen dodatno kot uradni jezik. § 13 (1) V odnosu do uradnega organa ali uradne službe v smislu § 12 odst. 1 lahko vsakdo uporablja jezik narodne skupnosti. (2) Uradni obrazci in formularji, ki jih izdajajo uradi ali uradne službe v smislu § 12 odst. 1, se izdajajo v nemškem jeziku in v jeziku ustrezne narodne skupnosti (dvojezični). Zahtevane navedbe se lahko napišejo po prosti izbiri v nemškem jeziku ali v jeziku narodne skupnosti. (3) Splošne javne objave javnopravnih teritorialnih skupnosti ali drugih skupnosti in ustanov javnega prava v smislu § 12 odst. 1 je treba izdati v nemškem jeziku in v jeziku ustrezne narodne skupnosti (dvojezično). (4) Uporaba jezika narodne skupnosti v notranjih službenih odnosih organov je dovoljena pri uradih in uradnih službah v smislu § 12 odst. 1. § 14 Dovoljene pismene in ustne vloge, spisane v jeziku narodne skupnosti, mora urad ali uradna služba, pri kateri so bile le-te v smislu pristojnosti vložene, prevesti ali zanje priskrbeti prevod, če ne znajo vsi udeleženci v postopku jezik narodne skupnosti. Če v postopku, ki se vodi samo v jeziku narodne skupnosti nekdo vloži pravno sredstvo pri organu, ki ima sedež izven upravnih in sodnih okrajev v smislu § 9 odst. 2 štev. 1, mora organ prve stopnje pred predložitvijo spisa pri organu druge stopnje spis prevesti ali pa priskrbeti prevod. §15(1) Postopke je treba izvesti v tem jeziku, če se ne prekliče zahteva po uporabi je- zika narodne skupnosti. Nosilci uradov in uradnih služb v smislu § 12 odst. 1 morajo skrbeti za to, da so zaposlene pri njih jezikovno sposobne in v jeziku ustrezne narodne skupnosti šolane uradne osebe. Če pri kakem uradu ali kaki uradni službi ni ustrezne uradne osebe, potem morajo usposobljene uradne osebe drugih enakourejenih ali sličnih uradov ali uradnih služb izvesti uradno dejanje v jeziku narodne skupnosti. Za udeležence, ki ne znajo jezika naordne skupnosti, je treba po potrebi poskrbeti za prevod v nemščino. Če nekdo v teku postopka zahteva, da se naj uporabi jezik narodne skupnosti, je treba postopek od tega trenutka dalje voditi tudi v jeziku narodne skupnosti. Če oseba šele po dostavi odločbe prve instance vendar še pred nastopom pravo-močnosti te odločbe javi, da želi od tedaj naprej uporabljati jezik manjšine, začne teči rok za pravno sredstvo šele od dostave odločbe spisane v jeziku narodne skupnosti. (2) Če namerava neka oseba, ki ni stranka, uporabljati pri naroku ali pri ustni obravnavi jezik narodne skupnosti, mora to takoj po dostavi vabila javiti uradu ali uradni službi. (3) Odločbe in odredbe vključno vabila, ki jih je treba dostaviti in ki zadevajo vloge, vložene v jeziku narodnih skupnosti, ali zadevajo postopke, v katerih se je v postopku že uporabljal jezik narodne skupnosti, je treba izdati (spisati) v jeziku narodne skupnosti in v nemščini. Če ima oseba šele z dostavo prvič priložnost, da zahteva uporabo jezika narodnih skupnosti, potem je treba pismeni popravek na osnovi zahtevka ponovno dostaviti v jeziku narodne skupnosti. Rok teče v tem primeru šele od dostave pismenega odpravka v jeziku narodne skupnosti. § 16 (1) Če v nasprotju z določili tega zveznega zakona ni bil uporabljen jezik narodne skupnosti ali če uporaba jezika narodne skupnosti ni bila dovoljena, velja za tozadevni del postopka, da je pravica do pravnega sodelovanja tiste stranke kršena, v škodo katere se je zgodil prekršek. (2) Če v sodnem kaznem postopku v nasprotju s § 15 glavna obravnava ni bila izvedena tudi v jeziku narodne skupnosti, je s tem podana ničnost v smislu § 281 odst. 2 štev. 3 zakona o kazenskem postopku 1975. Ta razlog ničnosti ni mogoče uveljavljati v škodo tistega, ki je vložil zahtevo po § 15, vprid le-tega pa neglede na to, ali bi formalna kršitev imela vpliva na odločitev. (3) Kršitev § 15 tega zveznega zakona utemelji ničnost, v smislu § 68 odst. 2 štev. 2 splošnega upravnega zakona 1971. §17 (1) Izpisek in izvleček iz javnih knjig je treba na zahtevo izstaviti v jeziku narodne skupnosti ali v dvojezični obliki. (2) Pri vodenju teh knjig je treba po potrebi uporabljati črke in diakritične znake jezika narodnih skupnosti. (3) Podatke, ki zadevajo osebe in topografske napise, je treba na zahtevo vpisati v javne listine tako v nemščini kot tudi v jeziku posamezne narodne skupnosti. § 18 V kolikor notarji kot sodni komisarji de- lujejo po nalogu sodišča, pri katerem je jezik narodne skupnosti dopuščen, je treba smiselno uporabiti zgoraj navedena določila tega poglavja. § 19 (1) Stroški in pristojbine za prevode, ki jih uradna služba izvede v smislu tega zakona ali zanje poskrbi, gredo v breme urada. Pri odmeri pavšalnega zneska za stroške v smislu § 381 odst. 1 štev. 1 zakona o kazenskem postopku 1975 se ne upoštevajo stroški tolmača, ki je sodeloval v smislu tega zveznega zakona. (2) Če se je vodil postopek tudi v jeziku narodne skupnosti, potem je treba vzeti pri odmeri pristojbin, ki grejo javnopravni teritorialni skupnosti in ki se obračunajo glede na časovno trajanje ali ki jih mora ta upoštevati, se zaračuna samo dve tretjini dejansko uporabljenega časa (trajanja postopka). (3) Če je potrebno pismeni odpravek izdati neposredno na osnovi tega zakona v dveh uradnih jezikih, potem je treba plačati samo za en izvod pristojbinske koleke. (4) Če stranko (udeleženca) zastopa ali brani v sodnem postopku odvetnik, branilec v kaznih zadevah ali notar, zvezna država nosi stroške honorarja tega odvetnika, ali branilca ali notarja za zadnjo tretjino teh postopkov (narokov), ki so bila vodena v jeziku narodne skupnosti. Plačanje honorarnega prispevka je treba zahtevati, da pravica ne zapade, vsakokrat ob koncu naroka ali razprave ob predložitvi spiska stroškov; sodnik mora honorarni znesek določiti nemudoma in dati računovodji navodilo, da izplača odvetniku ali branilcu ali notarju ta znesek. Dodatne stroške za honorar je treba odmeriti tako, kot da bi bil nasprotnik upravičenca zahtev zakonsko zavezan, da mu nadoknadi stroške. § 20 Javnim uslužbencem, ki so zaposleni pri uradi ali pri uradni službi, pri kateri je jezik narodne skupnosti dopuščen kot uradni jezik, in ki znajo le-tam pripuščeni jezik narodne skupnosti in ki ta jezik v izvajanju zveznega zakona uporabljajo, pripada dodatek v smislu predpisov o plačanju javnih uslužbencev. POGLAVJE IV: Šolstvo narodnih skupnosti § 21 (1) Pri izdaji šolskih učnih načrtov je treba spoštovati predpise § 5. Pri šolskih nadzornih organih je treba urediti oddelke manjšinskega šolstva. (2) V sodnih in upravnih okrajih v smislu § 9 odst. 2 štev. 1 obstaja pravica do osnovnega pouka ter do pouka v glavnih šolah, v srednjih in višjih šolah tudi v jezikih narodnih skupnosti na vseh šolah. Izven območja teh upravnih in sodnih okrajev se poučuje po potrebi v jeziku narodne skupnosti na ljudskih in glavnih šolah ter srednjih in višjih šolah. § 22 (Ustavno določilo). Pri predšolski vzgoji v otroških vrtcih, zavetiščih in drugih pred- šolskih ustanovah je treba § 21 uporabiti smiselno. POGLAVJE V: Sosveti narodnih skupnosti § 23 (1) Za svetovanje zvezni vladi, zveznim ministrom, deželni vladi ter ustreznim parlamentom v zadevah narodnih skupnosti je treba ustanoviti pri uradu zveznega kanclerja sosvete narodnih skupnosti. Le-ti razpravljajo o ukrepih, ki zavarujejo obstoj narodnih skupnosti in pospešujejo splošni razvoj in razcvet narodnih skupnosti in dajejo predloge zvezni vladi, zveznim ministrom, deželni vladi ter parlamentom. Pred izdajo zakonskih predpisov je treba sosvetom narodnih skupnosti dati pravočasno v razpravo splošne načrte na področju pospeševanja narodnih skupnosti in izsledke mednarodnih pogajanj ter pogodbe, ki zadevajo narodne skupnosti. Načrtovane ukrepe je treba dati na znanje posameznim članom sosvetov narodnih skupnosti. (2) Če sosvet narodnih skupnosti odkloni načrtovane ukrepe, ki zadevajo interese narodnih skupnosti v smislu odst. 1, morajo ustrezni uradi in organi pred izvedbo tega ukrepa na zahtevo sosveta narodnih skupnosti načrtovane ukrepe zagovarjati pred sosvetom. Če uradni organ odkloni predloge sosveta narodnih skupnosti ali če uradni organ ne sledi predlogom sosveta, more sosvet zahtevati, da se ustrezni službeni organ sestane tekom dveh mesecev s sosvetom na pogovor. (3) Sosveti narodnih skupnosti niso zastopniški organ narodne skupnosti in ne morejo prevzeti politične odgovornosti. (4) Poslovna doba sosveta narodnih skupnosti traja načeloma štiri leta, ona sovpada z zakonodajno dobo državnega zbora. § 24 (1) Sosvet narodnih skupnosti sestavlja liho število članov, ki ga določi zvezni zakon. Vsekakor mora večina članov pripadati krogu oseb iz odst. 2 štev. 2. (2) Za člane sosveta narodnih skupnosti je možno izvoliti, odposlati ali imenovati le osebe, od katerih je pričakovati, da se zavzemajo za interese narodnih skupnosti in za cilje tega zakona, da so volivi za državni zbor in 1. ki so člani državnega zbora ali deželnega zbora in se v tej svoji lastnosti bavijo z vprašanjem narodnih skupnosti ali 2. ki jih kot pripadnike narodne skupnosti pošlje ali predlaga organizacija, ki v smislu svojega statutarnega namena zastopa interese narodne skupnosti in ki je reprezentativna organizacija za ustrezno narodno skupnost ali 3. ki jih kot pripadnika narodne skupnosti odpošlje ali predlaga verska skupnost. (3) Vsaka v glavnem odboru državnega zbora zastopana stranka ima pravico, poslati v sosvete narodnih skupnosti po enega zastopnika v smislu odst. 2 štev. 2. (4) Vse člane sosvetov narodnih skupnosti v smislu odst. 2 štev. 2 odpošljejo Kaj predlaga Zvezč>venskih organizacij 1. - Bekenntnis der Republik Osterreich 7 rnochte oder nicht. Aus dieser Entschei- historisch gevvachsenen sprachliche! dung durfen ihm keine Nachteile ervvach-kulturellen und ethnischen Vielfalt de sen. Staates. ~ - Anerkennung des Beitrages der oste >3. uie Republik solite den Geist der Toleranz reichischen Volksgruppen zur osterrei^ und des interkulturellen Dialogs sovvie MaB-schen Identitat. nahmen der gegenseitigen Achtung und der - Die Rahmenbedingungen, die es A Zusammenarbeit zvvischen allen in ihrem gehčrigen einer Volksgruppe ermogliche Staatsgebiet lebenden Menschen, unge-ihre Kultur zu pflegen und zu entvvickl* achtet ihrer kulturellen, sprachlichen oder und ihre Identitat, insbesondere ihre Spf ethnischen Identitat fčrdern. che, ihre Traditionen und ihr kulturell* Erbe zu bevvahren, sollten gefčrdert we ■ Personen, die vvegen ihrer sprachlichen, den. kulturellen oder ethnischen Identitat diskri- minierenden, feindseligen oder gevvalttati- 2. Bekenntnisfreiheit. Jeder Angehorige eif* 9®n Drohungen oder Handlungen ausge-Volksgruppe hat das Recht frei zu entsch1 setzt sind, sollten den besonderen Schulz den, ob er als solcher behandelt werd! der Gesetze genieBen. 1. korporacije (§ 7 odst. 1) oz. organizacije, ki v smislu svojega statutarnega namena zastopajo interese narodnih skupnosti in ki so bile izvoljene na osnovi enakega, neposrednega tajnega in osebnega volilnega prava ali odposlani ali 2. na predlog organizacij v smislu odst. 2 štev. 2 izvoljeni s strani pripadnikov narodnih skupnosti na osnovi enakega, neposrednega, tajnega in osebnega volilnega prava po načelih proporcionalnih volitev ali 3. imenovani na predlog organizacij v smislu odst. 2 štev. 2 s strani zvezne vlade. Podrobna določila o odpošiljanju (delegaciji) in imenovanju teh članov sosveta bodo sklenjena z zveznim zakonom. V prvi vrsti je treba postaviti člane sosveta v smislu štev. 1 in če ustreznih organizacij ni, v smislu štev. 2. V primeru postavitve članov sosveta narodnih skupnosti v smislu štev. 3 je treba upoštevati, da je varovano reprezentativno zastopstvo političnih in svetovnonazorskih mnenj te narodne skupnosti. (5) Organizacjie, ki pridejo v poštev v smislu odst. 2 štev. 2, morejo proti volitvam oz. proti postavitvi članov v smislu odst. 2 zaradi zatrjevane kršitve pravnih predpisov vložiti pritožbo pri upravnem sodišču. (6) Služba člana sosveta narodnih skupnosti je častna; člani imajo pravico do nadomestila potnih stroškov, ki pripada zveznim uradnikom 5. stopnje potovalne pristojbine in na ustrezno sejnino za vsak dan udeležbe na seji sosveta. Višino tega določi zvezni kancler z odredbo. § 25 (1) Vsak sosvet narodne skupnosti izvoli iz kroga svojih članov v smislu § 24 odst. 2 štev. 2 predsednika in podpredsednika. Sosvet skliče zvezni kancler v ta namen vsakokrat v roku osmih tednov po državnozborskih volitvah zaradi konstituiranja. (2) Vsak sosvet narodne skupnosti sklene svoj poslovnik. Sosvet je sklepčen, če sta navzoči dve tretjini članov posameznega sosveta, v smislu § 24 odst. 2 štev. 1 in štev. 2 vsakega sosveta. Predsednik naj skrbi za sporazumnost pri nasprotnih stališčih članov v smislu § 24 odst. 2 štev. 1 in štev. 2. Če sporazum ni možen, odloča enostavna večina glasov. Pri enakem številu glasov odloča Predsednik. (3) Sosvet skliče predsednik na zahtevo zvezne vlade, zveznega ministrstva ali deželne vlade ali ene tretjine članov pravočasno tako, daje možna seja v roku 14 dni P° prispetju tega zahtevka. § 26 Če član sosveta narodnih skupnosti predčasno izstopi, ker so odpadli pogoji v smislu § 24 odst. 2 ali če član sosveta ne sledi trem zaporednim vabilom, je treba na mesto tega člana za preostali del poslovne dobe imenovati novega člana, odnosno v Primeru volitev se postavi kot član sosveta ti-sth ki je nasledji na spisku voljenih. § 27 (1) Za obravnavo vprašanj, ki zadevajo več narodnih skupnosti, se morejo sestati Predsedniki in podpredsedniki sosvetov narodnih skupnosti na povabilo zveznega kanclerja sestati v konferenci predsednikov sosvetov. Zvezni kancler vabi na take seje v roku dveh tednov, če to zahteva en sosvet, kej seji predseduje zvezni kancler oz. pred-sednik tistega sosveta, ki je zahteval sejo. (2) Na željo enega sosveta se morejo sesta-na skupni seji vsi sosveti ali več sosvetov, ostalem veljajo smiselno določila odst. 1. POGLAVJE VI: Pospeševanje narodnih skupnosti § 28 (1) Zvezna država mora - ne oziraje se na ukrepe splošnega finančnega pospešeni3 - pospeševati (finančno) ukrepe in pro-Jekte, ki služijo ohranitvi in zavarovanju ob-stoia narodne skupnosti, narodnostne bitno-s,i ter narodnih lastnosti in pravic. |2) Zvezni minister za finance mora ob upoštevanju položajd zveznega proračuna in ci- ljev odst. 1 predvidevati v letnem zveznem proračunskem osnutku, ki ga predloži zvezna vlada, ustrezni znesek za namene pospeševanja in sicer ločeno po dajatvah v smislu § 29 odst. 1, po dajatvah v smislu § 29 odst. 5 in po dajatvah po § 32. § 29 (1) Pospeševanje se vrši lahko: 1. z nudenjem denarnih podpor, 2. na drug ustrezen način za potrebe izobrazbe in oskrbe pripadnikov narodnih skupnosti na stvarnih področjih, ki odgovarjajo smernicam § 28 odst. 1 3. s podporo ukrepov, ki jih predlaga sosvet narodne skupnosti ob upoštevanju smernic 6 28 odst. 1. (2) Dajatve v smislu odst. 1 štev. 2 je treba nuditi društvom, ustanovam, skladom (za organizacije narodnih skupnosti), ki v smislu svojega namena služijo ohranitvi in zavarovanju obstoja narodne skupnosti, njenega posebnega narodnostnega značaja ter lastnosti in pravic narodnih skupnosti za posebne projekte, ki služijo uresničitvi teh namenov. (3) Cerkve in cerkvene skupnosti ter njhove ustanove se morejo glede uporabe odst. 2 obravnavati enako kot organizacije narodnih skupnosti, (4) Dajatve v smislu odst. 1 je možno dajati organizacijam narodnih skupnosti za izvrševanje njihovih nalog. (5) Dajatve v smislu odst. 1 je možno dati tudi javnopravnim teritorialnim skupnostim za ukrepe, ki so potrebni za izvedbo poglavja II in III, če ustrezne javnopravne teritoral-ne skupnosti same takih ukrepov ne zmorejo. (6) Zvezna država je ob upoštevanju načela vzajemnosti dolžna, da obvesti javnopravne teritorialne skupnosti, od katerih se pričakuje pospeševanje istega projekta, o nameravanih pospeševalnih ukrepih v smislu tega zveznega zakona. (7) Zvezna vlada mora državnemu zboru letno poročati o podvzetih ukrepih, ki jih je uresničila na osnovi določil tega zakona. § 30 (1) Pristojni sosvet narodne skupnosti mora najkasneje do 1. maja vsakega leta za naslednje koledarsko leto predložiti zvezni vladi načrt o želenih pospeševalnih ukrepih vključno s finančnimi potrebami, ki so s tem povezane. (2) Pristojni sosvet narodne skupnosti mora predložiti zveznemu kanclerju do 15. marca vsakega leta ob upoštevanju načrta sestavljenega po § 1, predloge za uporabo pospeševalnih sredstev, predvidenih za tekoče koledarsko leto v zveznem finančnem zakonu. (3) (Ustavno določilo) Če pri neki narodni skupnosti obstaja korporacija oz. združenje, ki v smislu svojega statutarnega namena zastopa interese narodnih skupnosti in ki je izvoljena na osnovi enakega, neposrednega, tajnega in osebnega volilnega prava (§ 7 odst. 1 v zvezi z § 24 odst. 4 štev. 1), potem je za uporabo in razdelitev teh v zveznem finančnem zakonu predvidenih pospeševalnih sredstev v smislu § 28 odst. 2 pristojna izključna ta organizacija. § 31 (1) Pred prejetjem pospeševalnih sredstev se mora prejemnik pospeševanja nasproti zvezni državi pogodbeno obvezati, da dovoli, zaradi nadzora namenskega uporabljanja danih pospeševanj, organom zvezne države preverbo izvedbe projektov na ta način, da omogoči vpogled v knjige in potrdila ter ogled na kraju samem in dati tudi ustrezna pojasnila. Nadalje se mora prejemnik pospeševalnih sredstev obvezati, da v primeru nenamenske uporabe pospeševalnih sredstev vrne zvezni državi sredstva, pri čemer se znesek, ki ga je treba vrniti v času od izplačila do vrnitve, obrestuje letno s 3 % nad obrestno mero vsakokratne eskontacije. (2) Prejemnik pospeševalnih sredstev se mora pred dodelitvijo sredstev pogodbeno obvezati do zvezne države, da bo o izvedbi projekta ob predložitvi številčnih dokazil poročal v okviru dogovorjenih rokov. Iz poročila mora biti razvidna uporaba zveznih pospeševalnih sredstev, danih iz zveznih sredstev in iz številčnih dokazil morajo biti razvidni po dokumentih razčlenjeni dohodki in izdatki. Ta poročila je treba dati na znanje sosvetu narodnih skupnosti. Posamezni člani sosveta narodnih skupnosti imajo pravico vpogleda v obračunska poročila in obračunsko dokumentacijo, ki zadevajo pospeševalna sredstva, ki so bila dana na osnovi predloga sosveta narodnih skupnosti. § 32 (1) Zvezna država mora neglede na splošne pospeševalne ukrepe in neglede na pospeševanje v smislu § 29 vplačati v sklad za pospeševanje narodnih skupnosti v Avstriji, ustanovljen na osnovi zveznega zakona, ustrezni letni znesek v višini najmanj ... promil vsakoletnega zveznega proračuna. (2) Naloga sklada v smislu odst. 1 je posebno pospeševanje posebnih ukrepov in ustanov, ki služijo ohranitvi in razvoju narodne skupnosti. Pri čemer je treba upoštevati tudi gospodarske in socialne interese narodne skupnosti. (3) Zakon za ustanovitev sklada v smislu odst. 1 naj prenese odločanje o uporabi in izdaji sredstev sklada kuratoriju, katerega člani so izključno zastopniki narodnih skupnosti v smislu § 29 odst. 2. POGLAVJE VII: Zaključna določila § 33 Ta zvezni zakon stopi v veljavo dne . .. § 34 Zakone v smislu § 9 odst. 2 štev. 1 in štev. 2, § 24 odst. 1 in odst. 4, in § 32 odst. 1 je treba pravočasno tako skleniti, da morejo stopiti v veljavo hkrati s tem zakonom. § 35 Zvezni zakon z dne, 7. 7. 1976, BGBI. štev. 396 o pravnem položaju narodne skupnosti v Avstriji (zakon o narodnih skupnostih) in na osnovi tega zakona izdane odredbe se razveljavijo z dnevom, ko stopi ta zvezni zakon v veljavo. § 36 Za izvedbo tega zveznega zakona so pristojna zvezna vlada in zvezni ministri v okviru svojih pristojnosti. 16 Šport petek 22. marca Ijjjjj SMUČANJE Daniel Užnik uspešno zaključuje sezono V koroškem Innerkremsu je ta teden na avstrijskem prvenstvu v smuku zasedel Šentjanžan Daniel Užnik v celoti 17. mesto, v skupini junior-jev pa mu je manjkalo komaj 12 stotinke sekunde za bronasto kolajno, tako da je zasedel ..nehvaležno" 4. mesto. Na tem tekmovanju si je popravil tudi Fis-točke, kar je zanj bistvenega pomena. Medaljo pa je dosegel v kombinaciji (smuk, VS, SL), kjer je zasedel 3. mesto. Vrhunski je bil njegov nastop tudi v SG, saj je kljub izredno močni zasedbi v celoti zasedel 15. mesto ter bil s tem drugi najboljši Korošec. Ker je zmagovalec Richard Krčil izpeljal progo senzacionalno hitro, si mladi smučarji niso mogli popraviti Fis-točk. Užniku je bilo to kar po volji, čeprav sam ni pridobil točke, toda tudi drugi ne. S tem ga po točkah nihče ni mogel prehiteti. Prvenstvo ASKO na Golici (veleslalom) - Odlično so se tokrat odrezale smučarke Športnega društva Št. Janž, saj so kar v treh starostnih skupinah slavile 1. mesto (Tatjana Zablatnik, Brigitta Esel in Nadja Kuess). Predvsem Tatjana Zablatnik je bila tokrat izredno razpoložena, saj je bila v celoti premagana le od Ines Konetschnigg ter zasedla 2. mesto. Na 5. mesto v celoti se je uvrstila Brigitta Esel. Pri moških pa je bil tretji najhitrejši Gunther Schau-nig, ki smuča za SC Rož. NOGOMET V SLOVENIJI Prevaljačni srečni -gol v zadnji minuti Prav nič obdarjeni s srečo niso bili Prevaljčani ob začetku prvenstva, v 22. krogu, na tekmi proti Primorju pa so je bili končno deležni. Plesec je namreč zadel zmagoviti gol prav v zadnji minuti tekme. Zopet uspešen je bil „Zoki“ Ubavič: zadel je prvi gol od treh na tekmi med HIT Gorico in Izolo (3:0). SNL 1 1. HIT Gorica 2. Mura 3. Olimpija 4. Publikum 5. Rudar 6. Maribor 7. Beltinci 8. Mag Korotan 9. Primorje 10. Izola ■ Rezultati 22. kroga: Olimpija - Maribor 1:0, HIT Gorica - Izola 3:0, Rudar ■ Beltinci 0:0, Mura - Publikum 0:0, Primorje - Korotan 0:1. 22 13 6 3 36:14 45 22 9 10 3 25:18 39 22 10 5 7 46:25 35 22 8 7 7 40:33 31 22 8 6 8 34:27 30 22 7 7 8 28:21 28 22 6 9 7 21:25 27 22 7 6 9 24:30 27 22 6 8 8 28:28 26 22 1 5 15 11:72 8 Rikarja vas: Vsi Jožefi vabljeni na pivo Konec tega tedna se prične vigredni del prvenstva tudi v nižjih razredih, toda nekatere tekme so odpovedane, med drugim Št. Lenart - Bilčovs in derbi Železna Kapla - Sele. PODLIGA VZHOD Št. Lenart - Bilčovs (odpovedano) - Trener Bilčovščanov Hobel je upal, da se bo ta tekma le izpeljala, žal pa je igrišče v Št. Lenartu še neprimerno za prvenstveno tekmovanje. Ker je tudi na igrišču v Bilčovs u še 30 cm snega, je vprašljiva tudi naslednja tekma med Bilčov-sem in Klopinjem. Tako bodo Bilčo-vščani verjetno šele za veliko noč pričeli s tekmovanjem (na tujem proti VVelzeneggu). 1. RAZRED D Šmihel - St. Stefan/L. (v nedeljo ob 14. uri) - Na glavnem igrišču v Šmihelu je sicer še med 30 in 40 cm snega, kljub temu bodo Šmi-helčani izpeljali tekmo proti St. Stefanu/L. na pomožnem igrišču. Šmi-helčani, ki na tihem upajo na naslov prvaka, niso bili na pripravah, pač pa so pridno in redno trenirali doma. Na prvi vigredni tekmi pa bo manjkal poškodovani napadalec VVicher. Frantschach - Globasnica (v soboto ob 15.30) - Kakor Šmi-helčani so se tudi Globašani odpovedali enotedenskim pripravam ob morju, odigrali pa so nekaj pripravljalnih tekem. Ker so bile razmere za treninge v Globasnici razmeroma slabe, se vidi na telesni pripra- vljenosti nekaterih igralcev, ki je vse drugo kakor zadovoljiva. Kljub temu želijo Globašani z nadvse defenzivno igro odnesti točko iz Frant-schacha. Manjkal pa bo Pasterk. Železna Kapla - Sele (odpovedano) - Dobrih 20 cm snega je na igrišču v Železni Kapli, jasno, da so morali zaradi tega odpovedati tekmo. Obe ekipi se čez zimo nista okrepili, celo nasprotno: Sele sta zapustila Igor Maver (v Klopinj) in_Aleksander Mak (DSG Borovlje), Železno Kaplo pa legionar Muharemovič. 2. RAZRED F Rikarja vas - Djekše (v nedeljo ob 15. uri) - ..Za vsakega Jozeja je pripravljeno gratis pivo," je obljubil blagajnik Rikrajčanov Jup Mochar. To je le ena privlačnost za to tekmo, druga naj bi bila domače moštvo, ki je menda odlično pripravljeno in želi vigredi ostati neporaženo. Maria Rojach - Dobrla vas (v nedeljo ob 15. uri) - Trener Dobrol-čanov Mirko Lesjak se vse drugo kakor veseli prve vigredne tekme, kajti manjkali bodo kar štirje ključni igralci: vratar Merlitsch, Roger, Zunder in Hudi. M. Lesjak: „Le ne visok poraz...!" Žvabek - Reichenfels (tekma še ni zagotovljena) - Žvabečani sicer niso bili na pripravah, pač pa so se Odbojka - Dob ze postavlja smernice za prihodnjo sezono Dobljani so končali letošnje prvenstvo z zmago proti Transverju (3:1) in z odličnim 4. mestom na tabeli. Tekma proti Transverju za spremembo mest na tabeli sicer ni bila več odločilna, kljub temu se je ekipa trenerja Nartnika poslovila od zvestih navijačev z zmago in odličnim nastopom. Transver, 2. na lestvici, je bil le v 2. nizu močnejši od domačinov, toda le zato, ker so kapetan Micheu in njegovi po zmagi prvega niza nekoliko popustili. V tretjem in četrtem nizu pa so videli navijači vrhunsko odbojko v dvorani v Št. Pavlu, predvsem s strani domačinov. Proti odličnemu sprejemanju in učinkovitim napadom gostje niso vedeli pravega recepta, tako da so Dobljani slavili drugo zmago v tej sezoni proti Transverju. Tekma je pokazala, da bi Dob prav tako lahko zasedel 2. mesto, če ne bi ob začetku tekmovanj play-offa zdrsnila ekipa v kratko krizo. Komaj je letošnje prvenstvo minilo, že dela odbor načrte za prihodnjo sezono. Kapetan in sekcijski vodja Micheu: ..Najprej bomo skušali obdržati celotni letošnji kader, šele nato bomo odločali o okrepitvah - kolikor nam pač bodo dopuščala denarna sredstva!" Kar zadeva mesto trenerja, se je vodstvo zopet jasno izreklo za Nartnika, ki je v minuli sezoni nadvse odlično delal. Micheu: »Prepričan sem, da bo zopet podpisal, čeprav ima tudi druge zanimive ponudbe!" Zvezna liga (play-off) 1. Enns 10 10 0 30 6 33 2. Transver 10 6 4 23 14 24 3. Hypo 10 6 4 20 18 20 4. Dob 10 5 5 19 18 20 5. Gleisdorf 10 2 8 10 26 9 6. Innsbruck 10 1 9 9 29 7 ■ Rezultati 10. kroga: Dob - Transver 3:1 (15:8,11:15,17:15,15:13), Innsbruck - Hypo 1:3, Enns - Gleisdorf 3:0; zelo zbrano pripravljali doma - del” ma so trenirali celo v Rikarji vasi. začetek prvenstva pa imajo načrt” vane tri točke, čeprav se glasi na sprotnik Reichenfels. 2.RAZRED A SAK II - WAC II (v nedeljo ob 4 uri) - Ekipa trenerja Kreutza je ' vrstno pripravljena, saj je tudi mej zimo redno trenirala. Trenutno z seda SAK II sicer zadnje mesto F tabeli, »toda to bi se naj čimp™ spremenilo", pravi trener Kreutz. 1. RAZRED D 1. Št-Andraž 15 10 3 2 2. Šmihel 15 8 4 3 3. Smarjeta 15 7 6 2 4. Frantschach 15 8 2 5 5. Žtara vas 15 7 3 5 6. Sl- Pavel 15 6 5 4 7. Železna Kapla 15 5 7 3 8. Grebini 15 5 4 6 9. Sele 15 4 5 6 10. St. Stefan 15 3 6 6 11. Vovbre 15 3 5 7 12. Globasnica 15 3 4 8 13. Eitweg 15 3 3 9 14. Labot 15 2 5 8 32:10 \ 25:15 S 16:6 1 21:16 S 22:19 l 21:15 i 18:15 19:21 17:20 13:14 j 17:20 13:20 | 13:30 ,, 14:40 2. RAZRED F 1. Maria Rojach 2. Galicija 3. Rikarja vas 4. Reichenfels 5. §t. Peter n. V. 6. Zvabek 7. Sinča vas 8. Tinje 9. Djekše 10. Mauterndorf 11. Dobrla vas 12. VVaisenberg 13. Preitenegg 14. Grabštanj 15 14 1 0 15 11 2 2 15 10 3 2 15 8 3 4 15 7 4 4 15 7 3 5 15 6 3 6 15 5 3 7 15 5 3 7 15 5 3 7 15 3 5 7 15 2 4 9 15 0 4 11 15 0 3 12 40:14 J 39:20 < 34:17 j 27:19 f 24:15 j 31:28 1 17:18 32:27 26:26 26:35 j| 19:27 17:33 11:35 7:36 SAK Prvi poraz „Obirčanov", neuspeh tudi za SŠZI V petem krogu končnice š® hovskega prvenstva v 1. razred vzhod je ekipa SŠK „Obir“ iz ?e' lezne Kaple doživela prvi po”aZ_ Po štirih zaporednih zmagah 5 Kapelčani tokrat morali prizna premoč ekipe Pošta iz CelovcJ’ ki je dobila tekmo z 2,5:5,5. Ed( no zmago za „Obirčane“ je dos® gel Harald VVolte, remizirali Pa 5 D. Jokovič, J. VVolte in W. Mos®r' Kljub porazu je SŠK „Obir“ držal 1. mesto na tabeli. Že drugi poraz v tekočem Pr venstvu pa je doživela ekip SŠZ/Carimpex. Podlegla je eW iz Št. Vida s 3:5 in s tem korrtSI obdržala 4. mesto na tabeli, k® bi na koncu prvenstva pomen' tudi obstoj v 1. razredu. Bolj1,5 pešni so bili nastopi drugih ek'P obeh slovenskih klubov: SŠZ/°° sojilnica Celovec je s 4:1 prem3 gala ekipo BSV iz Bad Bleiberg3' SŠK „Obir“ II pa je bila uspešn3 proti Gospe Sveti (3:2). 17 Šport Prvi tekmi - proti Fav AC in Braunauu - data upati ^a Prvih dveh tekmah v vi-9rednem delu prvenstva SAK reca enostavno ni bila naklonjena. Ne šča oseba, to, kar misli ki ..naravnost" pove jena. Na tekmi proti Fav AC je ' a_ ekipa trenerja Kirisitsa ne-recna tako v napadu kakor tudi ebrambi. Če primerjamo tek-0 na Dunaju s tekmo proti raunauu v Celovcu, pa je bila 'na le malenkostna razlika -r zadeva srečo ali nesrečo. a rej tekmi je bil SAK (kakor po vadi) namreč zopet nadvse j ®Srečen v napadu, k sreči pa je eia boginja Fortuna vsaj z m|ci usmiljenje, tako da le-ti 0 prejeli zadetka. Trener Kiri-Pp tekmi: ..Proti koncu sem t , ~ QIXdl' °a i bi w?’ H1' pri naai nesrebi ne oilo čudno, če bi prejeli gol 0 v zadnji minuti!" Podobnega sti?nJa ie tudi libero Peter Hr' nart’ k' razen ene naPake '9ral kii,,ys.e. solidno ter bil ponovno niim n' '9ra^ec v obrambi SAK. Z tekm obramba SAK iz tekme v iQr,, 0 stoPnjuje in tudi sredinski DrJr'. in predvsem napadalci na,a' -rai°“ ob njegovih dolgih in pa^°nih P°daiab iqr , ler Hrstič, ki je med drugim in n 26-V avstr'jski reprezentanci r0n številnih tekmah za ev-oseh pokal' Pa nr le na igrišču Vodiia’ y°di ekipo in daje na-a’ Pač pa je tudi zunaj igri- Nekai Hrstičevih glasnih razmišljanj po tekmi proti Braunauu. ■ Nimamo časa čakati na srečo, zato jo moramo prisiliti. m v sredini nam idej za katere naj bi bila od govorna predvsem legionarja. Oba se morata stopnjevati, m Star sem 35 let in na vsaki fekmi dam 100%. Najmanj to zahtevam tudi od mlajših igralcev. m Znamo igrati nogomet in smo boljši od mnogo drugih ekip, žal pa smo v primerja vi z nj mi še zelo zeleni za usesi. m Kar zadeva obstoj sem optimističen: dokler bomo imeli vsai še majhne teoretične možnosti, puške ne bomo vrgli v koruzo. ■ Od sedaj naprej je za nas vsaka tekma usodna m tega se naj zavedajo tudi navijači. Zamenjave proti Lustenauu? Tekmi proti Fav AC in Braunauu data upati, saj se je ekipa trenerja Kirisitsa predstavila bistveno močnejša kakor še jeseni. Kljub temu so nekateri igralci, ki so sposobni (nenazadnje tudi po mnenju nekaterih nogometnih strokovnjakov) dati bistveno več, razočarali. Kritika se nanaša predvsem na legionarja Martinija in tudi Susiča. Obema se očita premalo borbenosti in idej. Postavlja se vprašanje, ali bo trener Kirisits v nedeljo zaupal legionarju Kotriju. Kaj je še potrebno vedeti pred tekmo: da je SAK jeseni na tujem podlegel Lustenauu kar s 5:0, da zaradi četrtega rumenega kartona ne sme igrati tudi Lippusch, da je trenerju zopet na voljo Zanki in da je tekma usodnega pomena - zato prošnja na navijače: Pridite in pomagajte ekipi! FAV AC - SAK__________________________ SAK je bil boljši, toda sreča na strani domačinov SAK je na Dunaju odigral doslej najboljšo tekmo na tujem v II. zvezni ligi, celo bolje kakor jeseni proti Braunauu, ko jo je dobil z 2:0. Ekipa trenerja Kirisitsa je pokazala taktično zrelo in borbeno igro ter skoraj vseh 90 minut določala igro, kar je bil nenazadnje dokaz odlične telesne pripravljenosti igralcev. 1. polčas je bil v znamenju številnih »trdih" dvobojev in prekrškov domačinov, predvsem nad napadalcem Lippuschem. Zal SAK prostih strelov ni znal izkoristiti -manjkalo mu je le malenkost sreče. Tako je prosti strel Martinija le za las zgrešil gol. Po odmoru so sicer domačini kmalu zadeli srečeno vodstvo, toda SAK je le minuto na-vrh izenačil (Pihorner). Nato si je SAK priigral jasno terensko premoč, toda številne priložnosti so ostale neizkoriščene. 6 minut pred koncem pa hladna prha, kajti domačini so liz nič" in srečno zadeli zmagoviti gol. Fav AC - SAK 2:1 (0:0) SAK: Preschern 5, Hrstič 4, Zanki 4, A. Sadjak 4, M. Sadjak 5, VVuntschek 4 (63. F. Sadjak 0), Su-sič 3, Martini 3, Eberhard 2 (85. Hober 0), Lippusch 5, Pihorner 5; Stadion Fav AC: 700 gled.; sodnik: Messner (povprečen); strelci: Nastl (50.), Krejcirik (84.) oz. Pihorner (51.); rdeči karton: F. Sadjak (prekršek) SAK - RRAUNAll________________________ SAK tokrat mojster v zapravljanju priložnosti Že v prvih 20 minutah bi moral SAK odločiti tekmo v svoj prid, saj so se mu zapovrstjo nudile odlične priložnosti. Skoraj polovica igralcev SAK (predvsem Lippusch, M. Sadjak in VVuntschek) bi lahko zadela gol, toda nesreča in nezmožnost tega nista dopustila. Sploh je SAK igral v 1. polčasu zelo zbrano in spretno ter gostom skorajda ni dopustil priložnosti. V 2. polčasu podobna slika, le z razliko, da so se priložnosti nudile tudi za Braunau. Največjo za SAK je nedvomno zapravil VVuntschek, ki iz sedmih metrov ni mogel premagati nasprotnega vratarja, prav tako napadalec gostov, ko je šel sam proti vratarju Preschernu. SAK - Braunau 0:0 SAK: Preschern 5, Hrstič 5, A. Sadjak 5, Blajs 3 (66. Galo 0), VVuntschek 4, M. Sadjak 5, Susič 3, Martini 3 (71. Hober 0), Eberhard 4, Lippusch 4, Pihorner 3; Celovški stadion: 500 gled.; sodnik: Mostbock (nesiguren); Ključ ocen: 0 brez ocene, ker prekratko na igrišču. 1 je popolnoma razočaral. 2 slab. 3 povprečen, 4 dober. 5 zelo dober, 6 izreden nastop ter zrel za višje naloge. II. ZVEZNA LIGA 1. FC Linz 17 10 3 4 31:19 33 2. Gerasdorf 17 8 8 1 28:13 32 3. FavAC 17 7 8 2 27:17 29 4. Flavia Solva 17 7 8 2 15:12 29 5. Modling 16 8 2 6 26:18 26 6. Braunau 17 7 5 5 25:23 26 7. Lustenau 17 6 6 5 23:14 24 8. Vienna 17 6 6 5 32:26 24 9. VVattens 17 5 8 4 25:20 23 10. Spittal 17 6 4 7 25:25 22 11. Leoben 16 5 3 8 18:21 18 12. Kufstein 17 4 6 7 18:26 18 13. St. Polten 17 3 7 7 22:36 16 14. Obemart 17 3 6 8 15:30 15 15. SAK 17 3 5 9 16:29 14 16. Klingenbach 17 2 510 16:33 11 Lista strelcev SAK 3.. . Uliks Kotri, Mario Pihorner 2.. . Peter Hrstič, Hermann Lippusch 1.. . Ljubiša Susič, Edi Martini, Zoran Ubavič, Christian Petschenig, Wolf- T PETEK, 22. marec Kulturna obzorja A SOBOTA, 23. marec Od pesmi do pesmi -od srca do srca T E D NEDELJA, 24. marec 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem - duhovna misel (dr. M. Ostrav-sky) 18.00-18.30 Dogodki in odmevi E N PONED., 25. marec Skupni slovenski kulturni prostor in evropska unija V TOREK, 26. marec Partnerski magacin. R A SREDA, 27. marec Glasbena sreda. Večerna 21.04-22.00 D 1 ČETRTEK, 28. marec Rož - Podjuna - Žila U PETEK, 29. marec Kulturna obzorja 0D©lE3@fcl ©&KL K NEDELJA 24. marec '96,13.30 PONEDELJEK, 25. marec 1996 TV SLOVENIJA 1, ob 16.20 • ..Kontaktna leča" - 16. mladinski kulturni festival za odstranitev predsodkov med mladimi in razširitev obzorij • Kljub prizadevanjem za premostitev jezikovnih ovir so slej ko prej redki primeri upoštevanja slovenščine kot poslovnega jezika • Slovensko prosvetno društvo Št. Janž - 90 let: Boj za socialne in narodne pravice je vodil društve-nike ob ustanovitvi • Magični čar Uršle gore v delih slovenjgraškega umetnika Karla Pečka • Gostovanje srednje glasbene in baletne šole Ljubljana na deželnem konservatoriju v Celovcu • II. zvezna nogometna liga: SAK -Braunau RADIO/TV, PRIREDITVE Petek, 22. marec ŠT. JAKOB V ROŽU Koncert skupine Malin Head Musič from Scotland & Ireland - The St. Patrick's Tour 96 Kraj: v farni dvorani Čas: ob 19.30 Prireditelj: SRD Rož Predprodaja: 100,-Večerna blagajna: 120,— ŠT. JANŽ Občni zbor Slovenskega planinskega društva Celovec Kraj: v k&k centru Čas: ob 19.30 Začel se bo z dia-predavanjem: Islandija - dežela ognja in ledu Predavatelj: Joško Igerc Prireditelj: Slovensko planinsko društvo v Celovcu Sobota, 23. marec BILČOVS „Synthesis 4“ Kraj: v ljudski šoli v Bilčovsu Čas: ob 19.30 Prireditelj: SPD Bilka in k&k Nedelja, 24. marec SELE KOTMARA VAS Predavanje: Obirske jame in jame v dolini Beli (v okviru Božanskega izobraževalnega tedna) Kraj: društvena soba v stari šoli v Kotmari vasi Čas: ob 19.00 Predava: Oto Jamelnik Prireditelj: SPD Gorjanci Ponedeljek, 25. marec PEČNICA Dr. Peter Fantur - Meditacijski večer s sv. pismom Kraj: v župnišču na Pečnici Čas: ob 19.00 Četrtek, 28. marec ŠT. JAKOB Knjižne presoje - o petih izbranih knjižnih izdajah se bodo sporekli: Denis Poniž, Horst Ogris, Silvija Borovnik, Barbara Simoniti in Vinko Ošlak. Na sporedu sta tudi dve koroški izdaji: Florijan Lipuš: „Stesnitev“ (založba VVieser), R. Schneider „Sestra sna" (Mohorjeva založba Kraj: Regionalni center v Št. Jakobu Čas: ob 19.00 KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU W7 I :<•] ;(*>1 m PESEM POVEZUJE POJE nedelja, 31. marca 1996, ob 14.30 v Domu glasbe v Celovcu NASTOPAJO: Mešani pevski zbor SPD ..Radiše", Radiše Moški pevski zbor ..Vaščana pojo", Zgornja vesca Mešani pevski zbor ..Koledva", Višarski kvintet, Ukve Mešani pevski zbor SKD „Peca", Globasnica Mešani pevski zbor „Ruda Sever", Gorišnica Mešani pevski zbor,,J. P. Gallus", Celovec Singgemeinschalt Gmund Mešani pevski zbor SPD ..Danica", št. Primož APZ „Tone Tomšič", Ljubljana Povezuje: Marica Stern-Kušej SELE Redni občni zbor »Podpor-nega društva proti požarnim škodam v Selah" Kraj: farni dom Čas: po sv. maši ŽITARA VAS Čarobni piskrč (Ziljska pravljica) Kraj: v ljudski šoli Čas: ob 10.30 Nastopa: Lutkovna skupina „Pikce“ na Zilji LOČE Čarobni piskrč (Ziljska pravljica) Kraj: v ljudski šoli Čas: ob 14.30 Nastopa: Lutkovna skupina „Pikca“ na Zilji Petek, 29. marec BISTRICA NA ZILJI Čarobni piskrč (Ziljska pravljica) Kraj: v ljudski šoli Čas: ob 10.30 Nastopa: Lutkovna skupina „Pikc8“ na Zilji LOČE Predavanje »Črevesna obolenja in rak“ Predava: dr. Dušan Schlapper, kirurg v šentvidski bolnici Kraj: v kulturnem domu Čas: ob 20.00 Prireditelj: SPD „Jepa-Baško jezero" in DG Latschach Literarni večer v okviru RIT Čas: ob 10.30 Kraj: v farnem domu Sodelujejo: Herman Germ, Milica Hrobath, Anita Hudi, Gustav Januš, Zalka Kelih-Olip Glasbeni spored bodo oblikovali učenci Glasbene šole Ponedeljek, 8. april LEDINCE Vigredni koncert s plesom Kraj: v kulturnem domu Čas: ob 20. uri Nastopajo: Vaščane pojo in domače skupine Za ples igra: Ansambel Melos Prireditelj: SPD Jepa-Baško jezero RAZNO Dvojezična Mohorjeva ljudska šola VPISOVANJE za šolsko leto 1996/97 v soboto, 23. marca 96, od 8. do 12. ure Šolnina: 850,- (10 x) Zavetišče: 1450,— (10 x) ZAHOMC Jezikovne vaje »Jezik živi -slovenščina danes in jutri" Predavatelj: dr. France Vrbinc Čas: v soboto, 23. 3. ob 19. uri in v nedeljo, 24. 3., ob 14. uri Kraj: ljudska šola v Zahomcu Prireditelj: Regionalni center v Št. Jakobu Javna dvojezična ljudska šola 24 v Celovcu VPISOVANJE za šolsko leto 1996/97 v soboto, 23. marca 1996, od 8. do 12. ure Prinesite s seboi: • rojstni list otroka • potrdilo o državljanstvu staršev ali otroka Možne so tudi prijave k neobveznim vajam: • zborovsko petje • instrumentalna glasba (ORFF-instrumenti) • gledališka igra • telovadba • italijanščina • zdrava prehrana • glasbeno ustvarjanje • likovno ustvarjanje Šola je v neposredni bližini Mladinskega doma in Slovenske gimnazije. Mladinski dom dodatno nudi: • varstvo za Vašega otroka ' glasbeno izobrazbo v okviru Glasbene šole Podrobnejše informacije dobite pri vodstvu (tel. 537 411), Brigita Ham-brusch, I. r., ravnateljica RAZSTAVE CELOVEC Space & Harmony-Stefan Ferm , Kje: Gevvolbe-Galerie, . Theaterplatz 3, Celovec < Odprta od 11. do 22. 3. j f 1996, od 15.30 do 20.00 ! r CELOVEC c Razstava »eksotični me- r tulji in minerali" n Kje: v razstavnih prostorih i c slovenske gimnazije : t-Razstava je odprta od 10-do 12. in od 15. do 17. ure DUNAJ Razstava slik Gustava Januša Kraj: Slovenski kulturni center Korotan, 8. okraj, Albertgasse 48 BEGUNJE tir Razstava slik Dietra Meyerja Kje: Galerija Avsenik - B®' gunje na Gorenjskem Cas: ob 18. uri ŠMIHEL Galerija 'anin: »In memO' riam-Valentin Mišič"-Razstava njegovih del Otvoritev: v soboto, 23. marca 1996, ob 19. uri Razstava bo odprta do 15. aprila dnevno od 16. do 19. ure Prireditelj: Društvo godb3 na pihala Šmihel Glasbeni prispevek: Družina Kušej-David j ROŽEK Večer posredovanja 1 umetnosti »Približevanj3 I Kje: Galerija Rožek Čas: 23. 3. ob 18. uri PRIREDITVE/OGLAS 1 Slovenski dnevi na graški univerzi Q£L2iLdo 28. marca 199fi skih .zi™skei71 semestru je Klub sloven-ctiklStUd,entk in študentov v Gradcu utrdil ' f..s, Kulturnim društvom Člen 7 za dpin7Sk° Štajersko. Prvi plod tega so-eiovanja predstavlja prireditev UTRINKI. vl°TmSChe Ta9e ~ Slovenski dnevi. dit=,aneVva kul,urna in znanstvena prirejo^ se b° odvijala od 26. do 28. marca p na Univerzi Karla Franza v Gradcu. slnu=ni1ueslavliaici razstave in instalacije or?7n,S'uh ln avstrijskih umetnikov, branja D,„ anih avtoric in avtorjev, uprizoritev banri6®actea,ra ikarus, jazzovski zvoki Bršin,^pXamination group, uglasbitev leri n.sklh spomenikov Maximiliana Hend-T t .ter zaključni koncert skupine Wiener venskiShC^enkapelle' Dru9° težišče Slo-nskih dni predstavlja znanstveni semi- vpn=k,temo Tut sem "" tuj ostanem. Sionska narodna skupnost v Avstriji. S prireditvijo nameravamo • kulturnemu življenju nsmaav'*', ak,ua|ni položaj slovenske . "a odne skupnosti v Avstriji dp°z^n,i na prisotnost slovenske bese-štajLrskem’ posebej na K°roškem in • s s pomočjo povabljenih kulturnikov iz | ovenije utrditi kulturni most med . n ?venit° m Avstrijo a?at' 9ra|ki javnosti, da slovenska no mr,0-8 na štajerskem premore z last- RoliS-7ktivno P9seči v kulturno in Politično življenje na Štajerskem da^np13?11 namen °deh prirediteljev je, širše nh"-tnm Pr°gramom nagovorita čim s&sssiffssti dolžnos, ° P°dporo' temveč da je njena različnoL-56 preko Jezikovne in kulturne mo d°tP0.Stavitiv zavest večine. Upa-°PravliPn^°Sie,tud' Vl vPriČ0 nad tisoč UTRINKI h delovnih ur navdušeni nad Aleš Mertuk, predsednik KSŠŠG „»TSSSS; Univ niti? Pokroviteljstvo so prevzeli redni verze k! , dr Helmu* Konrad, rektor Uni-žuoan mlatFra^za' Gradec; Alfred Stingl, Strobl mPo,a Gradec: dipl. ing. Helmut tin Wah7 n',Svetnik za kulturo; dr. Mar-redni im’- P°slanec v deželnem zboru in PoslanecvdeTeinemz“an Obleči telo v izraz hkrati nlastnetujosti' ant^a postaviti -»SŽSef,™11"* iJujci v domovini" sedemo avstriiskih zamejcev iz narn7dese,ih ko se je bomhQn°Stni konflikt" sprevrgel v fflsaasssf" P ’1 tuj m p0\ ooevanjem, IočpTI n' povezano samo z ‘Ocevanjem, sorbfieVan]em' s sovražnostmi in krenit,n° marginalizacijo, temveč tudi ep,tV'J0 Identitete in solidarnosti. ' [ ostane, nem°M Vl. ante. etničnih frustracij in v nas sam b 'zbruhi nasilia Proti tujem KONTAKTNA LEČA 1996 od srede, 20. marca do petka, 22. marca 1996 Kje: v teatru Celovškega ansambla (Theater des Klagenfurter Ensembles), Sudbahngurtel 24 Prireditelji: dijaki/dijakinje ZG/ZRG za Slovence Sreda. 20. marca 19.30: slovenska monodrama „XY nerešeno" Janka Messnerja; igra Marijan Hin-teregger 21.30: Wipe out - glasbena skupina iz Linza 22.00: Fetish 69 - glasbena skupina z Dunaja Četrtek. 21. marca 19.30: kabaret Irene S. 21.30: MO Sultan - rap skupina z Dunaja, pojejo v petih jezikih, so pripadniki sedmih narodov, poleg navadnih instrumentov igrajo tudi na turških glasbilih (saz, zurna, ...) 22.00: Garbage enemy - rap skupina iz Ljubljane Petek. 22. marca 19.30: branje »Friedensvver-ke von Martin Luther King" -Frank Oladeinde prihaja iz Nigerije, je igralec dunajskega Burgtheatra, igral v več filmih in v nadaljevanki „Kai-sermiihlenblues11 21.30: Tim Tim Reggae Band - skupina iz Gradca; člani so iz Nigerije, Hrvaške in Avstrije 22.00: Black Soul - reggae-skupina z Dunaja, ki je že večkrat nastopala pri največjem reggae festivalu v Avstriji-VViesen Sunsplash; člani so iz Afrike, Španije, Sri Lanke in Avstrije. V vseh treh dneh se bomo lahko učili igrati tudi na boben (Paulos iz Etiopije). Dijaki in dijakinje ZG/ZRG za Slovence hočejo s programom opozoriti na mednarodni dan proti rasizmu 21. marca. Kot pripadniki manjšine se hočejo zavzemati za večje razumevanje tudi za druge manjšine. KMEČKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST Informacijski večer: Projekt o ekstenzivnem sadjarstvu „Rož“ • OPUL: predpisi za 1996 • negovanje in obnavljanje sadovnjakov • možnosti skupnega _ trženja Čas: sreda, 27. 3. ob 19.30 Kje: Regionalni center Št. Jakob v Rožu Predavatelj: Dl Ernst Dragaschnig Strokovna ekskurzija v Baden VViirttemberg (Nemčija): Kako gradimo poceni hleve za prašiče (dopolnilo strokovnega predavanja D. I. VViedmana v Tinjah) Program ekskurzije: Ogled različnih hlevskih sistemov za plemenske svinje, za vzrejo pujskov in za pitanje prašičev Ekskurzijo bo vodil: D. I. Rudolf VViedmann Kdaj: od petka, 29. 3. do nedelje, 31.3. 1996. Odhod: ob 12. uri, Dobr-la vas (Sienčnik) Cena: vožnja, 2 x prenočitev, ogled hlevov, drugi stroški šil. 1700,-Prijava: prijave sprejemajo Dl Štefan Domej (tel. 0 42 35 / 33 67) in KIS (tel. 0463 / 54 864) Prijava je veljavna, če se stroški ekskurzije vplačajo na konto števil- ko 1007031 578 pri Posojilnici-Bank Pliberk, bančna štev. 39117 Obrezovanje sadnih dreves: vzgoja in negovanje Kje in kdaj: sobota, 30. 3. 1996 v gostilni Ra-stotschnig (Nečemer), Koprivna - Železna Kapla od 9. do 12. ure: teorija in nd 14. do 17. ure: praksa, če je dosti interesentov (nad 5 oseb) -prinesite s sabo škarje za obrezovanje Referent: Dipl. Ing. Ernst Dragaschnig, strokovnjak na področju sadja (KIS) 24. GLOBAŠKI KULTURNI TEDEN od 17. do 31. marca 1996 petek, 22 marca 1996, ob 19.30 pri Šoštarju .SKUPNI SLOVENSKI KULTURNI PROSTOR V EVROPSKI UNIJI - ILUZIJA ALI DEJSTVO?" večer oblikujeta: dr. Andrej Umek, minister za znanost in tehnologijo Republike Slovenije in prorektor univerze v Mariboru in dr. Miro Polzer, direktor izpostave avstrijskega instituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo v Ljubljani Pogovor vodi: mag. Marjan Pipp sobota, 23. marca 1996, ob 19.30 v farni dvorani ŠKOFJELOŠKI PASIJON nedelja, 24. marca 1996, ob 19.30 v farni dvorani ŠKOFJELOŠKI PASIJON (ponovitev) torek, 26 marca 1996, ob 19.30 pri Šteklnu Predavanje: GRIPPALE INFEKTE Predava dr. Marija Bakondy četrtek, 28. marca 1996, ob 19.30 v farni dvorani Literarni večer: ODLOMKI IZ SLOVENSKE POEZIJE Predvajata diplomirana igralca: Nina Ivanič in Jernej Kuntner Glasbeni okvir: učenci Glasbene šole sobota, 30. marca 1996, ob 14.30 pri Šoštarju OTROŠKI POPOLDAN čarovniška delavnica in nastop lutkovne skupine KPD Šmihel nedelja, 31. marca 1996, ob 19.30 v farni dvorani Zaključek 24. globaškega kulturnega tedna ŠKOFJELOŠKI PASIJON (zadnja predstava) Prireditelja: SKD Globasnica in SPD .Edinost" v Štebnu IMPRESUM Eduard Trampusch organizator simpozija NAS TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo .Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik Nanti Olip in osrednji tajnik Franc VVedenig, 9020 Celovec, 10.-Oktober-Stra6e 25/IV. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, 10,-Oktober-Stralie 25/IV. Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, telefon 0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 10.-Oktober-Stral3e 25/IV, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 440,-: Slovenija 3000,- SIT; ostalo inozemstvo 750,- šil.; zračna pošta letno 1000,- šil.; posamezna številka 10,- šil.; Slovenija: 100,-SIT. v v petek, 22. marca, ob 19.30 Poslanstvo žene v današnji cerkvi Predavateljica: prof. dr. Monika Nemetschek v soboto, 23. marca, od 9. do 17. ure Seminar: V življenju se učiti umirati - v umiranju se učiti živeti Voditeljica: prof. dr. Monika Nemetschek v ponedeljek, 25. marca, ob 19.30 Uvajanje v kinesiologijo Predavateljica: Josefine Pfeifhofer v četrtek, 28. marca, ob 19.30 Desni ekstremizem in nasilje Predavateljica: univ. prof. dr. Erika VVeinzierl od četrtka, 28. marca, od 18. ure do nedelje, 31. marca, do 13. ure Dnevi meditacije z vajami iz joge Voditelj: prof. dr. Antony Kolencherry v petek, 29. marca, od 14.30 do 17. ure Zakaj danes marsikaj ni več greh? Predavatelj: univ. prof. dr. P. Hans Rotter SJ v petek, 29. marca, ob 19.30 Bog v islamu Predavatelj: prof. dr. Antony Kolencherry v petek, 29. marca, od 17. do 18. ure Obisk koroškega križevega pota na Kamnu v Podjuni Voditelj: Jože Kopeinig v soboto, 30. marca, ob 19.30 Budistov Bog Predavatelj: prof. dr. Antony Kolencherry od ponedeljka, 1. aprila, ob 9.30 do četrtka, 4. aprila, do 13. ure Risanje in slikanje portretov Voditeljica: umetnica Dainese NAPOVED: Družbenopolitični seminar za žene - „Žene s potrebno samozavestjo in solidarnostjo z narodnostnimi manjšinami" Čas: od ponedeljka, 15. aprila, od 13. ure do nedelje, 21. aprila, do 13. ure Izobraževalna potovanja 1996: od ponedeljka, 22. aprila 1996 do sobote, 27. aprila 1996 ROMARSKO POTOVANJE V RIM Spremljevalca: p. prof. dr. Ivvan Sokolowsky, Rim-Dunaj in Jože Kopeinig, Tinje od sobote, 4. maja 1996 do petka, 17. maja 1996 ROMANJE V LURD IN FATIMO Spremljevalec: žpk. V. Gotthardt Jožefov sejem J X POSOJILNICA-BANK PODJUNA DOBRLA VAS - EBERNDORF telefon (0 42 36) 20 76, faks 28 70 S poslovalnicami VELIKOVEC ŠKOCIJAN SINČA VAS ŠT. PRIMOŽ • DJEKŠE x Vaša domača banka v • e e • / t' BAUMEISTER mm 9141 EBERNDORF Gosselsdorf, Kockinger Weg 34 9132 GALLIZIEN Moos 28 - Telefon: 0 42 36 / 22 93 Fax: 0 42 36 / 22 93 - 4 GASTHOF PUCHER (kr faUf™f A-9141 EBERNDORF Volkermarkterstr. 8 Tel. 0 42 36/22 84 Autotel. 0663 / 84 76 21 ★ ★ ★ • Gutburgerliche Kuche mit eigener Fleischerei • Biergarten • Kinderspielplatz • Komfortzimmer • Svvimmingpool LANDMASCHINEN Mandel und mobiler Reparaturdienst Lach Josef PUDAB 7, 9141 EBERNDORF / DOBRLA VAS Privat Tel. u. Fax: 0 42 36 / 30 96, Mobil-Tel. 0663 / 84 55 28 BHH A ■■■ DEUTZ FAHR H ST AH L- und ALUBAU VVilfried Schippel Bleiburgerstr. 40, 9141 Eberndorf Tel. 0 42 36 / 32 41 oder 0663 / 84 73 39 Aluturen Alufenster 1 VVintergarten 1 Stahl- + Aluportale 1 Uberdachungen ■ Schmiedeeisen, Messing, Nirostaverarbeitung aller A rt Petek, ?2^marec 1996 Jožefov sejem ELEKTRO Installationen, Mandel und Steuerungs-technik Eduard Raduschnig Gosselsdorf Telefon (0 42 36) 21 66 £UDORA\ |*EUžti3utiiQi msmszm E-HANDEL - KUNDENDIENST - INSTALLATIONEN - VERTEILERBAU BLITZSCHUTZ - SATELLITENANLAGEN - ELEKTRONISCHE STEUERUNGEN mmumk UND REGELUNGEN - BLINDSTROM-KOMPENSATIONSANLAGEN 9141 EBERNDORF • Telefon (0 42 36) 22 73 • Faz 27 92 WIR PLANEN UND FERTIGEN INDIVIDUELL - NAČRTUJEMO IN IZDELAMO INDIVIDUALNO IHRE TISCHLERARBEIT AUS EINER KAND - VAŠA MIZARSKA DELA IZ PRVE ROKE FENSTER HAUSTUREN INNENTUREN FUSSBODEN TREPPEN KUCHEN BADEZIMMEREINRICHTUNGEN • OKNA • HIŠNA VRATA • VRATA • LESENI TLAKI • STOPNICE • KUHINJE • OPREMA ZA KOPALNICE TISCHLEREI / MIZARSTVO, ERSCHEN GMBH & COKG. Gevverbestr. 7 1 Telefon 0 42 36/25 10 A-9141 Eberndorf • Fax:0 42 36/25 10- 3 super dnevi v DobriI vasi! Pri Rutarju je odprto tudi v soboto in nedeljo. Neverjetne ponudbe ta Jožefovo. PRESENEČENJE PRI RUTARJU RUTAR EBERNDORF-VILLACH-ST.VEIT CENTER 22 Kultura petek 22. marca 199j Globasnica Uspela krstna uprizoritev Škofjeloškega pasijona Preteklo nedeljo popoldan so v okviru 24. glo-baškega kulturnega tedna v farni dvorani v Globasnici kulturni delavci iz bližnje in daljne okolice pripravili krstno uprizoritev ..Škofjeloškega pasijona" v režiji župnika Petra Stickra. Vsi uvodni govorniki kot dr. Peter Vencelj, tajnik KKZ Nužej Tol-majer in predsednik NSKS Nanti Olip so domačemu društvu izrekli vse priznanje za tako pogumno odločitev. ..Škofjeloški pasijon" sicer na izvira iz Koroške kot npr. „Kapelški“ ali pa ..Drabosnjakov pasijon", drugače pa na Koroškem ni nepoznan, saj so ga_pred leti uspešno uprizorili tudi v Šentjanžu v Rožu. Od samega Drabosnjakovega pasijona pa so si Globašani izposodili tudi kostume. Režiser Peter Sticker je uspešno uresničil nepatetično poglobljeno gledanje na pasijonsko dogajanje in to v raznih ozirih: med drugim je opustil celo originalne za- četne scene pasijona, ki so nam znane tudi iz stare zaveze kot npr. scena iz raja; prav tako zelo enostavno in smotrno je uredil oder posebno na samem začetku pasijona, ko na njem stoji le sodobno oblikovan križ. Odpovedal se je tudi statistom, tako da so celo pri zadnji večerji na odru le tisti apostoli - poleg Jezusa -, ki resnično sooblikujejo dogajanje. Sticker in njegovi sodelavci so se enako spretno izognili tudi pretiravanju pri govoru in podajanju likov. Igralci dobro obvladajo vloge, prav tako so primerno izbrani. Pomembno vlogo v tej uprizoritvi igrajo zbori. Mag. Bertej Logar je prav za ta pasijon iz raznih zbirk in rokopisov izbral 27 podjunskih Globašani so uprizorili pasijon brez posebnih efektov in ekstravagantnos ( - a odrsko posedanjenje zgodovinskega dogodka je bito prepričljivo. ^ duhovnih pesmi, ponekod prav stare melodije. Iz te zbirke pa so potem za samo predstavo izbrali sedem pesmi. Trem domačim cerkvenim ali posvetnim zborom pod vodstvom Nadice Srienc, Janeza Pejaka in mag. Stanka Polzerja je potem preteklo nedeljo uspelo zapeti te pesmi razmeroma umirjeno in enotno. Zaradi petja se sicer drugače sorazmerno kratek pasijon podaljša na dobro uro. Če torej na kratko opišem nedeljsko odrsko predstavo, potem se sme zapisati, da je v Globasnic nastala pasijonska igra, ki izhaj8 brez posebnih efektov in ekstravS' gantnosti, njeni akterji (zbor j11 igralci) so dobro pripravljeni in sij( je torej vredno ogledati. Dodal} P le še, da sta predvideni vsaj š( dve ponovitvi, in sicer v sobot8 23., in v nedeljo, 24. marca (ob* P ob 19.30), pa ob zaključku G1®' baškega kulturnega tedna, 3' marca, prav tako ob 19.30 v far*1 h dvorani. , d F J 24. osrednji koncert Krščanske kultu me zveze Koroška poje v znamenju povezovanja in utrjevanja prijateljstva Letošnja prireditev naj bi bila pobuda in opozorilo, da se v naših društvih ljudje ne bojo preveč zapirali vase, temveč s kontakti bogatili sebe in svoja kulturna prizadevanja. V nedeljo, 31. marca 1996, bo v Domu glasbe v Celovcu tradicionalni osrednji koncert Krščanske kulturne zveze, ki ima tokrat posebno težo in vsebino. Prireditelj se je namreč odločil za povezovanje in utrjevanje prijateljstva ter temu primerno povabil zbore, ki imajo partnerske in prijateljske vezi, bodisi s partnerji v Sloveniji, s slovenskim zamejstvom ali z zbori v severnih predelih Koroške. Tajnik KKZ Nužej Tolmajer: „Take prijateljske vezi nadvse pozdravljamo in priporočamo, saj se nenazadnje v pogovoru pogosto razčistijo nejasnosti in predsodki, predvsem z nemškimi sodeželani. Da je proti pričakovanju razmeroma malo zborov, ki imajo redno izmenjavo z drugimi, se je pokazalo pri izbiri zborov. Opazili smo, da so večinoma le občasna sodelovanja, rednih pa ni. Eden redkih zborov, ki ima že dalj časa redne stike, je MePZ Radiše," pravi Tolmajer. Z mešanim pevskim zborom „Koledva“ iz Krope na Gorenjskem Radišani namreč sodelujejo in se redno srečavajo že od leta 1963. ..Nastala ni le trdna vez dveh zborov, pač pa tudi tesno prijateljstvo posameznih članov zbora," tako Tolmajer. Poleg MePZ SPD „Radiše" in MePZ „Koledva“ bodo na letošnji zborovski reviji Koroška poje nastopili še štirje drugi partnerski pari: MoPZ ..Vaščani pojo" z Višar-skim kvintetom, MePZ „Peca“ z MePZ „Ruda Sever", MePZ Jakob Petelin Gallus" s „Singge- Po letošnji zborovski reviji Koroška poje naj bi se redno srečavala APZ ..Tone Tomšič" iz Ljubljane (slika) in MePZ SPD ..Danica" iz Št. Primoža. meinschaft" iz Gmunda in MeP1 „Danica“ z znanim ljubljanski^ zborom APZ „Tone Tomšič". ZaJ ^ nji par, „Danica“ in „Tone Tomšič ^ sicer še nimata rednih stikov n( srečavanj, „to naj bi nastalo P1 skupnem nastopu na Koroška Pff t: je", pravi tajnik KKZ Tolmajer. p( France Czigan. Korošce poje je od začetka naprej Pc sn svečena spominu na France} Czigana, ki je umrl pred 25 leti-} to obletnico namerava KKZ kor8; aprila izdati zbirko Cziganoj ,vt zborovskih skladb in priredb (v}e 0 stih delih), ki jo pripravlja JošJ® ; Kovačič - Cziganov učenec. N' menjene bodo pretežno zbordF^ mladinskim voditeljem in fjH Ijem. Tolmajer: „Zelo nas ves1 ;el da je Kovačič prevzel to nalofjj saj je izvrsten poznavalec Czti8 novih del!" Šele med pripravljanjem zbi^ so odgovorni prav spoznali, ka}1 delaven je bil dr. France Cziga saj se je našlo kar 272 mladinsk' posvetnih in duhovnih pesmi ' po vsej verjetnosti se jih bo na5' še več. Ko bo to delo končano, prišla na vrsto še zbirka 3” otroških in mladinskih pesmi,' bodo objavljene v isti obliki, koti je zapisal dr. Czigan skupaj s sv) jim salezijanskim sobratom Silv} Miheličem - torej v eno- do 1 glasnih priredbah. Petek, žijiiarec 1996 Marica HARTMANN Je voditeljica Mohorjeve ljudske šole od njene ustanovitve dalje (1989). Prej je 14 let poučevala v Skofičah. Njen stari oče dr. Joško Tischler je ustanovil Slovensko 9imnazijo, sama pa je tudi odbor-nica Pedagoškega združenja. sistem c r tednik: Kako funkcionira I Pouka na vaši šoli? ■ Marica Hartmann: Pri nas poučujemo vse r Preomete en dan samo v slovenščini, nasled-;l J' dan samo v nemščini, pri čemer pa na-; ed.ni'. dan ne ponavljamo samo snovi s II preJsnjega dneva, temveč z njo nadaljujemo. 1 ^akšen je sestav učencev? ii h Trenutno obiskuje šolo 65 otrok. Od teh pri-dnižin 3ba ,retiina 'z enolez'čnih oz. nemških (mate ločene razrede? I ?e moramo deliti razred, se zavestno od-'č D clm° za delitev po jezikovnem znanju. Pre-J »l'Cana aem, da se otroci tako bolje naučijo J Ver,ščine. Seveda to ne pomeni, da se v j pj P111^ razredih ne bi trudili za dober uspeh. '! nn t3 Pa l3i v tel zvezi opozorila na našo pred-,l Dni l Pr' nas 50 vsi prijavljeni k dvojezičnemu 0 D 9 „ podeželju je drugače, zato se s Pol ezels^mi šolami tudi ne želimo primerjati. '■ Uc*ih in Rimljanih, ki so z ime- s (om dali otrokom na pot skozi t' v°je življenje dostikrat tudi že- ljo po sreči in veljavi (imeni Feliks in Valentin) in imena iz judovskega redovnika. Imena gora in potokov v naših krajih, kot so Karavanke, Karnijske Alpe, Kras, Karantanija, Kranjska in Karnija, pa so lahko sila stara in izvora teh imen tudi znanstveniki še niso docela dognali. Večina naših hišnih imen in priimkov pa je nastala iz krstnega imena posameznika, iz kraja, kjer je živel, iz kakšne sposobnosti in lastnosti, ki jo je imel, ali tudi iz kakšne hibe, ki jo je nosil skozi življenje. Prav tako je seveda nastal priimek po poklicu, ki ga je kdo izvrševal (Kovač, Žagar, Mlinar, Rodar) ali po kraju, kjer si je postavil eden od prednikov svoj dom (tako morda Rekar, Smrekar, Hornik, Jamnik). Posebno pa naj bi po predavatelju spoštovali naša stara krajevna in ledinska imena, ker le tedaj se bomo šele prav počutili doma, če bomo res vedeli in dali tudi naprej ime vsake naše njive, ledine, hriba in tudi potoka, da ne bodo šli v pozabo. Na koncu pa nam je še pokazal video-posnetke vrhov v Karavankah od Stola do Jepe in še posebno lepe posnetke belih travnikov, posejanih z narcisami pod Golico in na llčevi planini za Zahorivcami. Marsikomu pa je predavatelj morda dal tudi pobudo, da si bo zapisal vsa takšna imena v svoji bližnji okolici. fr. ZADRUGA Železna Kapla s poslovalnicami DOBRLA VAS - Globasnica ^ VKZrtU 'UZČUvHZČc! LIKRA Tierernahrung 4020 Linz, Ignaz Mayer Str. 12 miekaEMul D y n a m i Das Kunststoffensler NEU * NEU * NEU * NEU * NEU * NEU * NEU *s A x sS a A / J r Nahere Informationen bei Ihrem LIKRA 4, i LIKRA Verkaufsberater: ^ O 5Mfs Sonnenschutzprogramm VValten 2itz FENSTER-TUREN -SONNENSCHUTZ Tel. 0664/30089 68 Anton Lichtenegger Tel. 03 143/81 09 Autotel. 0663 / 83 66 36 Podrobnejše informacije od Vašega LIKRA svetovalca jgA ali pri «fP Zadrugah v Dobrli vasi, Železni Kapli in Globasnici ♦ RAZSTAVA ♦ SVETOVANJE ♦ PRODAJA Ihr Verkaufsberater Vaš svetovalec Herr Fischer Tel. 0664/3008968 tS3S!BMr ROIIO ab/od RAZSTAVA • SVETOVANJE • PETEK, 22. 3. SOBOTA, PRODAJA • ZNIŽANE ČENČ 23. 3. NEDELJA, 24. 3.