PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 225 (8627) TRST, sreda, 26. septembra 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edmi tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. DANES V PALACI CHIGI VPRAŠANJE POKOJNIN V OSPREDJU SREČANJA MED VLADO IN SINDIKAT Pogreb Pabla Nerude ■ eb petju Internacienale Federacija CGIL-CISL-UIL zahteva reformo celotnega italijanskega socialnega skrbstva RIM, 25. — V Rimu se je sestalo tajništvo sindikalne federacije CGIL, CISL, UIL, da bi proučilo položaj na predvečer srečanja, ki ga bodo imeli sindikalni predstavniki z vlado v Palači Chigi in na katerem bodo razpravljali o vprašanju pokojnin. V sporočilu, ki ga je tajništvo sindikalne federacije objavilo po današnjem sestanku je rečeno, da še vedno drži obveza, ki jo je sindikalno vodstvo sprejelo 25. julija v Ariceli in sicer, da se bodo sindikalne organizacije borile za zaščito dohodkov tistih kategorij, ki se bolj izpostavljene nevarnosti inflacije in ki jih večanje življenjskih stroškov bolj prizadeva. Po mnenju federacije CGIL-CISL-UIL odi uresničitev teh družbenih ciljev v duh reforme celotnega italijanskega družbenega sistema Šele čez pol leta proces proti Valpredi CATANZARO, 25. — Proces proti Pietru Valpredi, Robertu Gargamelliju, Emiliu Bor-gheseju in Mariu Merlinu zaradi bombnih atentatov 12. decembra 1969 bo 18. marca prihodnjega leta pred porotnim sodiščem v Catanzaru. Kot je znano, se je prvi proces proti Valpredi in tovarišem začel februarja 1972 pred rimskim porotnim sodiščem, ki je po osmih sejah izjavilo, da nima pristojnosti ter je vse sodne akte poslalo milanskemu sodišču. Milanski državni pravdnik De Peppo je nato z dokaj čudnimi motivacijami zahteval, naj bi za zaščito javnega reda premestil proces v kako drugo mesto; kasacijsko sodišče je privolilo v zahtevo in določilo, naj bo proces v Catanzaru. Tamkajšnji sodniki so opozorili kasacijo, da je bil sedež tako važnega procesa neprimerno izbran, ker Catanzaro ne razpolaga niti z zaporom, niti s primemo sodno dvorano, niti ne z zadostnim številom sodnikov. Toda kasacija ni sprejela priziva ter je potrdila svoj prvoten sklep. Sedaj so torej končno določili datum procesa, medtem pa je sodna preiskava, ki jo vodi milanski sodnik D’Ambrosio pokazala, da je bilo treba iskati krivce v povsem drugačni smeri. Nacist Freda in fašist Ventura sta že več mesecev za zapahi, medtem ko so preiskovalci že zbrali vrsto dokazov o krivdi dvojice pri pokolu na Trgu Fontana. Vest o določitvi datuma procesa pa je treba vseeno pozdraviti predvsem zaradi tega, ker je obstajala nevarnost, da bi proces proti Vai-predi združili z onim proti Fredi in Venturi, kar bi prav gotovo ne prispevalo k jasnosti. V resoluciji o pokojninah je izražena želja, da bi vladia pozitivno rešila sedanji spor. Resolucija tudi navaja vrsto ciljev, ki bi jih vlada morala rešiti s podporo socialistov. Ti cilji • so občutno zvišanje najnižjih pokojnin, s čimer bi pozitivno odgovorili na zahtevo sindikalnih organizacij, ki bi hotele da bi najnižje pokojnine dosegle 27,75 od sto poprečne plače delavcev v industriji. Vlada naj b; poskrbela za sorazmerno zvišanje socialnih pokojnin ter najnižjih pokojnin zasebnih delavcev. Dosegli naj bi tudi prilagoditev pokojnin dinamiki plač. Socialisti izražajo tudi željo, dh bi se občutno povečala družinska doklada ter doklada za brezposelnost, ki naj bi je bili deležni tudi občasni delavci Družinsko doklado bi morali poenotiti ter jo zvišati tako, da bi vsaj delno nadomestila zmanjšano kupno moč delavskih plač spričo sedanjega inflacijskega procesa. Vsedržavno socialistično vodstvo zahteva dosledno izvajanje reforme socialnega skrbstva ter ugotavlja, da je ta vprašanja treba rešiti, da bi zadostili pričakovanjem italijanskih delavcev. Na seji so se številni člani vodstva izrazili proti povišanju cen bencina. S tem v zvezi je poslanec Venturini dejal, da zahtevajo povišanje cene benzina velike petrolejske družbe in da gre za navadno izsiljevanje, ki mu je krščanska demokracija že večkrat podlegla, če bi zvišanje cene petrolejskih proizvodov bilo neizogibno, bi morali o tem obvestiti javnost ter priznati, da bi petrolejske družbe v nasprotnem primeru prenehale z dobavo benzina in drugih petrolejskih izdelkov Italiji. Sestalo se je tudi vsedržavno vodstvo KD na katerem je tajnik Fan-fani govoril o dejavnosti stranke. Poročal je tudi predsednik vlade Rumor, ki je seznanil vodstvo z dosedanjo dejavnostjo vlade ter z načrti za bodočnost. Poudaril je, da je v ospredju prizadevanj vlade utrditev gospodarski' - finančnega sistema, da bi odpravili tradicionalna neravnovesja, ki pogojujejo demokratični razvoj države. Na seji tajništva PSDI so po besedah namestnika tajnika Longa, razpravljab o potrebi po čimprejšnjem skhcanju strakinega kongresa. KLJUB KRVAVI REPRESIJI V ČILU To je bila prva javna manifestacija proti fašističnemu režimu - Vojska ni intervenirala - Opustošeno Nerudovo stanovanje - ZDA so priznale novi režim SANTIAGO DE CHILE, 25. — Pogreb velikega pesnika in borca za svobodo latinskoameriških narodov Pabla Nerude se je spremenil v piro javno demonstracijo proti vojaškemu režimu po državnem udaru 12. septembra. Kljub najstrožjemu policijskemu nadzorstvu, kljub krvavi represiji, ki je v teku v Santiagu in drugih čilskih mestih, in čeprav niso vojaške oblasti dovolile, da bi najavili uro pogreba, je več kot dva tisoč oseb pospremilo velikega pesnika k zadnjemu počitku. Množica, ki je spremljala krsto, je ves čas prepevala «Internacionalo» in vzklikala gesla proti fašističnemu režimu. Ogromno število do zob oboroženih vojakov je obkolilo pokopabšče, vendar si vojaške oblasti niso upale ukazati napada na udeležence pogreba. Seveda pa ni izključeno, da je pobcija identificirala osebe, ki so spremljale Nerudo k zadnjemu počitku, ter da namerava sprožiti proti njim ukrepe. Previdnost vojaške junte je verjetno tudi v zvezi z valom ogorčenja, ki ga je po vsem svetu vzbudila vest, da je vojska vdrla v stanovanje pokojnega pesnika in ga povsem opu-stošila ter odnesla vebko knjig in dragocenih predmetov. Vojaški poveljnik Santiaga general Brady je danes liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu GRANELLI 0 ITALIJANSKO-JUGOSLOVANSKIH ODNOSIH Spoštovanje obstoječih sporazumov je osnova za nadaljnje izboljšanje medsebojnih odnosov Podtajnik za zunanje zadeve je zavrnil misovska podtikanja v zvezi z bivšo «cono B» - Poslanska zbornica bo danes razpravljala o dogodkih v Čilu ter je eden temeljnih elementov sindikalne strategije. Vsaka zamuda v rešitvi spora o vprašanju pokojnin, vsaka delna ali nezadovoljiva rešitev, bi utegnila imeti negativne posledice na razvoj celotne sindikalne strategije v sedanjem tako de-likatem trenutku za politično in gospodarsko življenje države. Tajništvo sindikalne federacije sporoča, da bodo temeljne točke spora pojasnili javnosti in delavcem s posebnim dokumentom, od 10. do 25. oktobra pa bo vrsta deželnih sestankov v tovarnah, kjer bodo razpravljali o vprašanju pokojnin. Zvezni tajnik UIL Berteletti je v zvezi z jutrišnjim sestankom med vlado in sindikalnimi predstavniki izjavil, da je stališče sindikatov v bistvu nespremenjeno. Sindikalne organizacije zahtevajo uresničitev zakonodaje, ki bi enkrat za vselej določila reformo socialnega skrbstva. Berteletti je poudaril, da je treba, po njegovem mnenju, prilagoditi pokojnine dinamiki plač, poenotiti razne pokojninske sisteme, proučiti različne kriterije, po katerih nekatere kategorije prispevajo v pokojninske sklade ter končno izvesti reformo INPS. V zaključku svojih izjav je Berteletti dejal, da zahteve sindikalnih predstavnikov ne predstavljajo prevelikega bremena za državni proračun. Tudi vsedržavna kmečka zveza je zahtevala sestanek z vlado, da bi ji pojasnila predloge za povišanje najnižjih pokojnin ter "" ukrepe na področju skrbstva. RIM, 25. — Po daljšem poletnem premoru sta danes senat in poslanska zbornica ponovno zasedala. Seja senata je bila posvečena raznim poslanskim vprašanjem. Govor je bil tudi o odnosih med Italijo in Jugoslavijo v zvezi z nekaterimi vprašanji misovskih predstavnikov, ki so se sklicevali na nekatere časopisne vesti o domnevnih spremembah statusa bivše «cone B». Podtajnik v ministrstvu za zunanje zadeve Granelli je zanikal, da bi bile vesti, na katere so se sklicevali misovski senatorji, kakorkoli osnovane, ter je potrdil stališče, ki ga je izrazil v tem pogledu sam predsednik ministrskega sveta v svojem odgovoru v senatu med razpravo o zaupnici novi vladi. Predsednik Rumor je takrat dejal, da se italijanska vlada, ko izraža svojo željo po nadaljnjem razvoju prijateljskih odnosov z Jugoslavijo, drži predvsem ugotovitve, da je bilo znatno izboljšanje v odnosih med o-bema državama direktna posledica obveze o spoštovanju obstoječih sporazumov, vštevši «spomenico o soglasju» iz leta 1954 in njene pravne posledice. Rumor je tudi dejal, da so pogosta podtikanja o spremembi te linije povsem neosnovana ter v nasprotju z realnostjo vladne akcije. V zvezi s specifičnim vprašanjem za druge socialnega Vodstvo PSI o vprašanju pokojnin RIM, 25. — Zvečer se je sestalo vsedržavno vodstvo stranke PSI, ki je uvodoma razpravljalo o poročilu tajnika De Martina, nakar sq soglasno izglasovali resolucijo o vprai-šanju zvišanja pokojnin, doklade za brezposelnost te1- družinske doklade. Ob koncu so sejo odložili na četrtek, 27. septembra. gradnje neke ceste na meji z Jugoslavijo v goriški pokrajini je podtajnik Granelli omenil, da je bilo leta 1965 ob priliki obiska italijanskega ministrskega predsednika v Jugoslaviji dogovorjeno, kot izhaja tudi iz takratnega skupnega poročila, da bi se do konca tistega leta sestala mešana skupina izvedencev, ki naj bi iz tehničnega vidika preučila možnost, da bi zadostili nekaterim potrebam zainteresiranega prebivalstva. Granelli je dejal, da je bila ta proučitev še na-daljno poglobljena, da pa še ni bila zaključena. V nadaljevanju seje senata je podtajnik v ministrstvu za delo Foschi odgovarjal na nekatera vprašanja v zvezi z nesrečami na delu. Senat se bo ponovno sestal jutri popoldne, ko bo razprava o vprašanjih, ki se tičejo politike Evropske gospodarske skupnosti, predvsem v zvezi s ceno poljedelskih pridelkov. Poslanska zbornica pa je danes razpravljala o zakonskem osnutku, ki zadeva upravno avtonomijo deželnih svetov dežel z navadnim statutom. Poslanska zbornica se bo ponovno sestala jutri, ko bo na vrsti razprava o dogodkih v Čilu. Dogodkom v Čilu je bila posvečena današnja seja zunanjepolitič- ne komisije senata, na kateri je senator Calamadrei (KPI) izrazil sožalje svoje skupine ob smrti čilskega predsednika Allendeja in pesnika Pabla Nerude. Calamandrei je ostro obsodil vojaški udar ter izrazil željo, da bi v tej državi čimprej obnovili demokracijo in svobodo. Besedam komunističnega predstavnika so se pridružili predsednik komisije demokristjan Scelba in predstavniki drugih skupin. Danes se je sestala tudi pravosodna komisija senata, ki je izvolila za predsednika komisije senatorja A-gostinija Vivianija (PSI). Leone sprejel predstavnike časnikarske zveze RIM, 25. — Predsednik republike Leone je sprejel predstavnike italijanske časnikarske zveze, ki so mu podarili knjigo, ki je izšla ob 30. obletnici obnovitve zveze. Predsednik Leone je v svojem pozdravnem govoru ugotovil velik pomen, ki ga je zadobil svobodni tisk po padcu fašizma. zanikal, da bi za opustošenje bili krivi vojaki, čeprav so o tem soglasni vsi očividci. General Brady pa se je zagovarjal, da je šlo za delo «skrajnežev, ki bi hoteli okrniti prestiž Čila in oboroženih sil». Sicer je priznal, da so oddelki vojske vdrli v Nerudovo stanovanje, vendar le zato — je dejal — da bi poskrbeli za častno stražo. Novi režim skuša tudi upravičevati krvavo represijo, ki je v teku v vsej državi. Vrhovni poveljnik mornarice in član junte admiral Merino je na neki tiskovni konferenci priznal, da je v Čilu «stanje notranje vojne», krivdo za to pa po njegovem mnenju nosijo «tuji ekstremisti, ki ubijajo čilske državljane». Zanimivo je tudi, kako je admiral orisal svoje politično prepričanje: «Sem antimarksist — je dejal — ker sem živo bitje, ustvarjeno po božjem vzorcu, z višjim u-stvarjalnim duhom. Marksizem pa u-ničuje vsa temeljna načela, zanika obstoj duha in spreminja človeška bitja v stroje, ki naj služijo državi». Od vsepovsod pa prihajajo medtem vesti o tem, kako nova junta spoštuje «temeljna načela»; tako je neki britanski študent, ki je bil aretiran takoj po državnem udaru in ki se je sedaj vrnil v London, opisal brutalno ravnanje vojakov z aretiranci, ki so jih tolkli s puškinimi kopiti ter jih pa vse načine mučili. Tudi mednarodna organizacija «Amnesty in-temational» je objavila poročilo o mučenju v čilskih zaporih, isto pa je storila tudi skupina študentov iz Kolumbije, ki so bili v Čilu v trenutku državnega udara, študentje so tudi trdili, da so se enote ameriških «marincev» neposredno udeležile državnega udara in tudi pokolov Allende-jevih pristašev. Odgovornosti ZDA pri državnem u-daru prihajajo vsak dan bolj na dan: AUendejeva vdova, ki je prispela včeraj na Kubo, je v intervjuju nemški reviji «Štern» govorila o metodah, ki so se jih posluževale CIA, ITT, ameriške družbe za izkoriščanje rudnikov bakra in sam državni departma, da bi povzročili težave vladi ljudske enotnosti. Med drugim je obtožila Američane, da so preplavili čile s ponarejenimi bankovci, da bi povzročili zlom čilskega gospodarstva. V intervjuju isti reviji pa je bivši čilski veleposlanik v Mehiki Vigo-rena napovedal objavo dokumentov, ki dokazujejo ameriško vmešavanje v notranje zadeve čila. Diplomat je med drugim dejal, da so agenti ameriške obveščevalne službe poškodovali velik del pridelka z raznimi strupi, ki so jih preskusili v Vietnamu. Ameriška vlada je prav danes priznala novi čilski režim. Sporočilo je dal državni departma. Istočasno pa je radio Praga sporočil, da je ČSSR sklenila prekiniti diplomatske odnose s Čilom. DVA DNI PO IZVOLITVI PIRONA ZA PREDSEDNIKA Umor sindikalnega voditelja zaostril položaj v Argentini Atentat na vidnega Peronovega sodelavca odgovor gverilcev na prepoved ERP? BUENOS AIRES, 25. — Samo nekaj ur po odloku začasnega argentinskega predsednika Lastirija, s katerim so prepovedali skrajnoievičar-sko gibanje ERP, ki se po mnenju pohtičnih opazovalcev v Buenos Airesu sklicuje na trockistična načela, so njegovi pripadniki izvršili a-tentat na najvidnejšega sindikalnega predstavnika CGT, se pravi sindikalne zveze, ki združuje nad 60 sindikalnih organizacij, Joseja Ruccija. Atentatorji so čakali Ruccijev avtomobil v zasedi. Pred njim je najprej eksplodirala tempirana bomba, ki je prisilila avto, da se je ustavil, nakar so se usuli nanj rafali iz številnih brzostrelk, ki so streljale iz treh različnih smeri. Do drznega atentata je prišlo domala v samem središču Buenos Airesa. Policija, ki so jo takoj obvestili, je nemudoma posegla, najprej s helikopterjem, nato s šestimi avtomobilskimi izvidnicami, ki so baje prisilile atentatorje, da so se zatekli v bliž- nje poslopje, kjer naj bi se zabarikadirali. Ko je policija prišla na kraj a-tentata, je takoj ugotovila, da je za Ruccija vsaka pomoč prepozna. V truplu sindikalnega predstavnika so našli deset krogel, od katerih so vsaj štiri bile smrtne. Poleg Ruccija je bil ubit njegov sodelavec Ro-chas, dva telesna stražarja pa sta bila hudo ranjena. Nekaj minut po atentatu je bila vsa mestna četrt obkoljena. Delavci, ki so zvedeli za umor Ruccija, so pohiteli na kraj a-tentata in policija je morala ostro poseči in preprečiti da bi množica razbila policijski kordon. Televizijska postaja «Canal 9» poroča, da je nekdo telefoniral v imenu ERP in dejal, da so atentat izvršili n eni pripadniki. Ruccl je bil eden glavnih sodelavcev argentinskega predsednika Perona. Pred časom je organiziral veličastno manifestacijo, katere so je udeležilo nad dva milijona de- BARCELONA, 25. — V središču Barcelone je danes zvečer prišlo do oboroženega spopada med policijskimi agenti in skupino oseb, ki po uradni verziji pripada skrajno levičarskemu gibanju «MIL». En policist je bil ubit, en demonstrant pa ranjen. Vse pripadnike skupine so aretirali. Mladi ženski, ki je bila ranjena ob spopadu kakih 15 km od Plinom Penha, nudijo prvo pomoč lllllllllllll■llllll■lll■llH■H»■>|*»■|ll'l»m,ll,l(rfl,,l,ll,,I,>ll>,,,lllllll,lll,l,il,lll,,l,ll,lllll,l,ll,,ll,IIII,llllllllllllllll>iilllllllll>>>ll,,il>l>illl^Mlll,ilu,>lilll>lill>lll,lll>lllllll>>l,lllllli>il>>ll>ll^>>>>IMIIIIlnlV>>>l>lll>,1>>llllllllli>l ,,,lll,IIIIII,,mi,lllllllllllllllllllllll,ll,lllim,illlnnm,ini,ll,l,mmmnmHmnmmmniiHiiiiiuixiii„iiiiiii NADALJEVANJE SOVJETSKO-JUGOSLOVANSKIH RAZGOVOROV V BEOGRADU Bijedic je seznanil Kosigina s sklepi konference v Alžiru Sovjetski ministrski predsednik poudaril vlogo neuvrščenih držav (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 25. — V Beogradu so se danes dopoldne nadaljevali politični razgovori med Džemalom Bijedičem in Aleksejem Kosiginom in njunimi sodelavci. Vladna predsednika sta v današnjih razgovorih, ki so potekali v ozračju odkritosti, prijateljstva, medsebojnega razumevanja in spoštovanja, zelo pozitivno ocenila dosedanji razvoj jugoslovansko - sovjetskih odnosov in pri tem poudarila, da različnost poti socialistične graditve in mednarodnega položaja obeh držav ni do sedaj in ne bo niti v bodoče ovirala ugodnega razvoja medsebojnih odnosov. Bijedic in Kosigin sta se spora-znn-ela, da skupine njunih sodelav-, ct z podrobneje proučijo posamezna vprašanja s področja dvostranskih odnosov. Današnji dopoldanski razgovor se je nanašal predvsem na dejavnost obeh držav na mednarodnem področju in na dvostranska vprašanja. I Predsednik zveznega izvršnega sveta Bijedic je v svojem poročilu prikazal predvsem poglede Jugosla-! vije na aktualni mednarodni položaj in rezultate ter sklepe nedavne VT. konference neuvrščenih na vrhu. Predsednika Kosigin in Bijedic pred začetkom vcw»;ésJUi razgovorov ’ P, emier Kosigin je prikazal pobude sovjetske vlade za uresničenje programa miru, ki je bil sprejet na 24. kongresu KP Sovjetske zveze in poudaril odločnost sovjetske vlade, da sledi dosedanjemu kurzu. Kosigin je pozitivno ocenil alžirsko konferenco neuvrščenih ter poudaril pomen vloge neuvrščenih v svetu. Pri tem je v imenu sovjetske vlade in politbiroja CK KP Sovjetske zveze izrekel priznanje Jugoslaviji, posebno predsedniku Titu, za njegove napore za zagotovitev svetovnega miru, varnosti in miroljubnega reševanja vprašanj in za enakopravno sodelovanje med državami. Kosigin je nadalje seznanil udeležence o najnovejšem sovjetskem predlogu združenim narodom, da vsaka država zmanjša vojaške izdatke za 10 odstotkov in da se ta sredstva dajo kot prispevek nerazvitim državam, Precejšen del današnjih razgovorov je bil posvečen dvostranskim odnosom, predvsem gospodarskemu sodelovanju. Razgovarjali so se med lizacije in kooperacije obeh indu-drugim o možnostih večje specia-strij, izkoriščanja jugoslovanskih svobodnih zmogljivosti z uporabo sovjetskih surovin v tekstilni, usnjarski, lesni in prehrambni industriji in razširitvi jugoslovanskih gradbenih storitev v Sovjetski zvezi. Danes popoldne je Kosigin obiskal vojni muzej na Kalemegdanu. Božo Božič Pogovor Kissinger-Gromiko NEW YORK, 25. — Novi ameriški državni sekretar Henry Kis-singer je imel sinoči dolg razgovor s sovjetskim zunanjim ministrom Andrejem Gromikom ob robu zasedanja generalne skupščine OZN. Govor je bil o položaju na Bližnjem vzhodu in o «diplomatskih perspektivah» na tem področju, o konferenci o evropski varnosti in o pogajanjih za omejevanje strateškega oboroževanja. Kaže pa, da sta Kissinger in Gromiko obširno govorila tudi o položaju Židov in intelektualcev v Sovjetski zvezi. RIM, 25. — 27. in 28. septembra bo v Stockholmu posvetovalni sestanek predstavnikov komunističnih partij kapitalističnih držav Evrope. KPI bosta na zasedanju zastopala člana CK Sergio Segre in Lina Fibbi. 'DANES '■ : . * JLJ kj Danes se bodo v Palači Chigi v Rimu sestali predstavniki vlade in sindikalne federacije CGIL-CISL-UIL. da bi razpravljali o vprašanju pokojnin. Sindikalne organizacije zahtevajo zvišanje najnižjih pokojnin, prilagoditev pokojnin dinamiki plač ter reformo celotnega sistema socialnega skrbstva. Med včerajšnjo sejo senata je podtajnik za zunanje zadeve Granelli odgovoril na vprašanja nekaterih misovskih senatorjev v zvezi z domnevnimi spremembami statusa bivše «cone B». Granelli je potrdil stališče, ki ga je izrazil predsednik vlade Rumor med razpravo o zaupnici ter dejal, da je spoštovanje obstoječih sporazumov osnova za nadaljnje izboljšanje odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Pogreb velikega čilskega pesnika Pabla Nerude je dal priložnost za prvo javno demonstracijo proti novemu fašističnemu režimu. Več kot dva tisoč oseb je med pogrebom pelo Internacionalo in vzklikalo protifašistična gesla. Neposredno po prepovedi skrajnolevičarskega gibanja ERP so v Argentini umorili vidnega sindikalnega predstavnika in Peronovega sodelavca Joseja Ruccija. Po vesteh iz Buenos Airesa naj bi atentat izvedli pripadniki ERP, kot odgovor na vladni odlok o prepovedi. lavcev, ki so manifestirali za Perona. Leve struje peronistov so mu očitale, da je preveč reakcionaren in tesno povezan s konservativnimi predstavniki justicialistične koalicije Novi šef policije Iniguez je demantiral vest, da bi aretirali atentatorje, izrazil pa je prepričanje, da gre za pripadnike ERP. Neposredno po vesti o atentatu na Ruccija, je Peron odšel v Caso rosado, da bi proučil z začasnim predsednikom Lastirijem nastali položaj. PISMO IZ RIMA Sindikat Sedaj, ko je strah pred ko~ lero mimo, je Rim spet zaživel in se vrnil k običajnemu življenju, k prometnemu kaosu in k visoki politiki. V tem tradicionalnem Rimu zadobiva di-namizem «trojke» finančnih ministrov pomen nekak&nega zgodovinskega izzivanja. Ali jim bo uspelo uresničiti svoje cilje? Za sedaj predstavlja glavno skrb cena bencina, so pa tudi druge skrbi. Prav v teh dneh je močno razgibal rimske vode važen dogodek: TMstala je «Italijanska zveza za zaščito prostitutk» (LIDP), katere namen je o-bramba prodajalk ljubezni pred diskriminacijo in represijo s strani države. Ustanoviteljica novega «sindikata» je Titti Sciascia, uradnica v ministrstvu za pošte, čim je zvedela za Tittijevo dejavnost, jo je poštna uprava odslovila. To pa je izzvalo takojšnjo reakcijo: v znamenje solidarnosti s predsednico sindikata, so delavke tega sektorja začele izvajati bojkot proti vsem, ki nosijo uniformo, simbol zatiralne državne oblasti. Gre za stavko, ali pa za zaporo? Imenujte jo kot hočete, vsekakor pa gre za hud udarec vojaški tradiciji. Novi sindikat se je resno lotil dela: na tiskovni konferenci so pojasnili cilje in program organizacije. če ima zakon Merlin neki smisel — so pojasnile članice sindikata — potem je treba prostitutko obravnavati kot vsako drugo delavko ter je treba njeno delo zaščititi v okviru splošne zaščite individualnih svoboščin. Na tiskovni konferenci so tudi opozorili na številne diskriminacije v škodo te kategorije: prostitutkam ne dajejo vozniškega dovoljenja — z raznimi pretvezami — čeprav jim je avtomobil potreben za opravljanje njihovega dela; ne morejo se seliti v druga mesta, ker jih takoj u-stavijo in pošljejo nazaj; ko iščejo stanovanje, ga navadno ne dobijo, ali pa morajo zanj plačati dvakratno ceno, prav tako je s hotelskimi sobami. Toda najbolj ostro je sindikat protestiral proti «običaju» policije, da protizakonito pripravlja sezname prostitutk. Vpis v tak seznam postane nekakšen pečat, s katerim je uboga prostitutka ožigosana za celo življenje in ki ji med drugim onemogoča, da menja poklic. Gre torej za pomemben boj, ki odpira nemajhna vprašanja družbenega značaja. Sicer pa imajo prostitutke v Rimu pomembno zgodovinsko preteklost. V cesarskem Rimu jih je bilo kakih dvajset tisoč, bodisi domačih, ali uvoženih iz vsega sveta: iz Grčije, Afrike, Asirije, Kirgizije, Španije itd. Svoj triumf so dosegle v papeževem Rt*iu med renesanso: spomnimo se samo na Raffael-lovo Fornarino. In še danes imamo v Rimu trg, posvečen «javni ženski» Fiammetti, ki jo je vzljubil vojvoda Valentino. Humanist Beccadelli je trdil v svojih študijah, da «kurtizane bolj koristijo človeštvu kot pa nune». Da ne omenimo papeža Leva X., ki je uvedel poseben davek na prostitutke, da bi finansiral gradnjo bazilike sv. Petra. Davek je prinesel vatikanskim blagajnam dvajset tisoč dukatov : to je ogromna vsota, štirikrat večja od one, ki jo je Vatikan prejemal s prodajo odpustkov in ki je privedla do Lutrovega upora. MARIO DEZMANN SINDIKATI OKLICALI «STANJE PttIPRAVLJENOSTI» Kriza tržaškega pomorstva predmet razgovora z vlado SEJA OBRTNIŠKEGA ODBORA SGZ Prvo srečanje v Rimu bo 2. oktobra prehod ladje «Victoria» v Benetke Za sedaj «zamrznjen» Kongres FILM. CGIL Po izročitvi Tržaškemu Lloydu kontejnerske ladje «Nipponica», se na obzorju prikazujejo temni oblaki, ki opozarjajo na globoko krizo pomorskega gospodarstva v Italiji in Trstu še posebej. Zaradi vladnih sklepov, da se ukine večina subvencij družbam «pretežno državne koristi» (PIN), so namreč sindikati pomorskih delavcev in uslužbencev mornariškega sektorja sklenili, da okličejo stavkovno gibanje, skratka. da napovedo vladi spor, ki ga bo treba rešiti s pogajanji. Na sindikalno napoved je najprej reagiral minister za trgovinsko mornarico Pieraccini, ki je v razgovoru s sindikalisti zagotovil, da bo vlada iskala možnosti sporazuma. Pogajanja se bodo pričela 2. oktobra, ko bodo v Rimu predstavniki vsedržavnih sindikalnih vodstev CGIL, CISL in UIL , . . - ter pokrajinskih sindikalnih vodstev “Sovino N. Stopper se je včeraj so ga predložili svetovalci KPI in dva predloga deželnega odbora. Vsi trije zakoni se nanašajo na povračilo škode, nastale zaradi vremenskih neprilik na področju deželnega kmetijstva. Prva komisija bo obravnavala vprašanje odnosov med d-žavo in deželami. Nastopil bo predsednik deželnega odbora Co-melli, v razpravo pa bodo posegli številni pripadniki posameznih političnih skupin. Odbornik Stopper sprejel predsednika industrijske cone Deželni odbornik za industrijo in solucija še nekaj predlogov za reševanje nekaterih perečih problemov na vsedržavni ravni kol so problem pokojnin in drugi. iz Trsta. Razpravljali bodo o «črtanju» 119 milijard iz zneska za subvencije državne mornarice (postavko je vlada skrčila od 213 na 94 milijard), posebej pa bodo obravnavali vprašanje ladje «Victoria», kar zanima predvsem Tržačane. Gre namreč za ladjo, ki bi morala že pred nekaj dnevi preiti pod upravo beneškega podjetja «Adriatica». Prej je «Victoria» plula pod Lloydovo zastavo. Kot dokaz dobre volje je ministrstvo za trgovinsko mornarico «zamrznilo» prehod «Victorie» v Benetke. Prav zaradi zagotovil ministra Pie-raccinija (PSI), so sindikati sklenili, da pozovejo delavce k pripravljenosti, vendar ne nameravajo oklicati nobene stavke, vsaj dokler ne bodo znani rezultati pogajanj, če bo ocena vladnih stališč, po sestanku 2. oktobra, negativna, utegnejo sindikati na vsedržavni ravni oklicati celodnevno stavko pomorskega sektorja, v nasprotnem primeru pa se bodo pogajanja nadaljevala do končnega sporazuma. Na ta način upajo sindikati, da jim bo uspelo rešiti perspektive za razvoj pomorskega gospodarstva v Italiji in, posredno, stanja, v katerem se nahajajo skoraj vse italijanske luke. V četrtek, 27. septembra, bo medtem pokrajinski kongres sindikata u-službencev pomorskih podjetij CGIL. Teme poročila bodo zadevale prav o-krepitev državne mornarice in tržaškega luškega gospodarstva. sestal s predsednikom Ustanove za industrijsko cono v Žavljah dr. Sa-cerdotija. Slednji je odbornika seznanil z zadnjim razvojem cone in prikazal obseg zaposlenosti in industrijskih obratov. Dr. Sacerdoti je načel tudi vprašanje bodočega razvoja žaveljskega kompleksa in se pri tem zadržal zlasti ob novih pobudah na petrolejskem področju. Odbornik Stopper je gostu zagotovil, da bo deželna uprava še naprej podpirala industrijsko cono, in to v skladu z deželnim razvojnim načrtovanjem. Danes odhod izletnikov v Leningrad in Moskvo Danes odpotuje iz Trsta skupina 80 udeležencev izleta našega dnevnika v Leningrad in Moskvo. Odhod izletnikov bo ob 12.30 z avtobusi izpred sodne palače (Trg Ul-piano). Z Brnika bo letalo odletelo ob 15.40 po jugoslovanskem času in po triurnem poletu pristalo na leningrajskem letališču. Ponovno prosimo vse izletnike, da so točno ob 12.30 na Trgu Ulpia-no in da imajo s seboj vse potrebne dokumente (potni list, potrdilo o cepljenju). Pregled opravljenega dela in načrti za nove pobude Zahteva po širši prisotnosti v raznih organih - Na sporedu posebni sestanki v okoliških vaseh • Pomanjkanje delovne sile in izseljenci T^idHtò- uredništvu Prejšnji petek se je sestal pri Slovenskem gospodarskem združenju odbor sekcije obrtnikov in tako spet začel s svojim delovanjem po poletnem premoru. Po pregledu izvršenega dela, ki ga je podal direktor Kufersin, sta podala poročilo dr. Milan Klobas o delu deželnega odbora za obrtništvo in Karel Grgič o delu pokrajinske komisije za obrtništvo, kjer zastopata našo organizacijo. Iz teh poročil izhaja vsestranska in stalna angažiranost tako upravnega osebja kot tudi izvoljenih predstavnikov SGZ pri rešitvi perečih problemov kategorije, tako v pogledu interesov manjšinskega obrtništva kakor tudi problemov vsesplošne obrtniške kategorije, ki deluje v naši deželi. Prisotnost slovenskih predstavnikov v omenjenih organizmih je poleg tega pozitivna tudi zato, ker se tako naši pred- stavniki stalno in neposredno soočajo s problemi tudi izven naših organizacij in lahko zastopajo stališča naše gospodarske ustanove povsod, kjer je to potrebno. Kljub temu da je bilo do sedaj storjenega precej, pa je bilo na seji ugotovljeno, da mora SGZ še marsikaj urediti. Predvsem gre tu za širšo prisotnost prav v vseh tistih javnih organizmih, ki odločujejo o razvoju in bodočnosti obrtništva. Predstavništvo pa ne sme biti zgolj reprezentativno, to je v obliki izvoljenih predstavnikov, ampak tudi izvrševalno, to je s slovenskimi funkcionarji, izvedenci in uradniki. Zaradi tega je bilo sklenjeno, naj se vodstvo SGZ oz. njene obrtniške sekcije spoprimejo v bližnji bodočnosti predvsem s tem problemom in naj ga rešijo na najugodnejši način. V tem smislu so na delovnem programu sestanki z deželnim liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiuiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM PO USADU V UL. C/STERNONE Seja izvršnega odbora SKGZ Izvršni odbor SKGZ je na svoji seji 24. t.m. v Gorici ponovno razpravljal o ustanovitvi gorskih skupnosti na osnovi deželnega zakona in predvidenega začetka delovanja 15-članske svetovalske komisije, ki bo predložila deželnemu odboru svoje mnenje o ozemeljski razdelitvi v gorske skupnosti. Izvršni odbor je po daljši podrobnejši razpravi o dosedanjih predlogih potrdil svoje prejšnje stališče glede tega, da se morajo ustanoviti takšne gorske skupnosti, ki bi upoštevale narodnostno homogenost ozemlja, kjer živijo Slovenci in da bi se zato ustanovile na področju obmejnega dela naše dežele tri gorske skupnosti in sicer: I. na področju Kanalske doline in Trbiža, II. od Rezije do meje videmske pokrajine z goriško in III. na področju tržaške in goriš-ke pokrajine. Le na ta način — je prepričan izvršni odbor SKGZ — bi se onemogočilo vsako nadalnje razkosanje Slovencev na manjše teritorialne enote, kar bi povečalo možnost asimilacije in raznarodovanja. Izvršni odbor SKGZ je nato razpravljal o razlastitvah v Osapski dolini. Po vsestranski osvetlitvi vprašanja je ponovil že znano načelno stališče SKGZ proti razlastitvam slovenske zemlje, tudi če so ekonomsko upravičene. Vsako razlaščanje slovenske zemlje pomeni nadaljnje obubožanje slovenskega človeka in nadaljuje izpodrezava-nje korenin naših narodnih eksistenčnih možnosti. Izvršni odbor je pohvalno ocenil prizadevanja Kmečke zveze proti razlastitvam v Osapski dolini in ugotovil, da je odločno stališče naše strokovne organizacije popolnoma v skladu s politiko SK GZ. Izvršni odbor je nazadnje sklenil, da bo o tem vprašanju objavil posebno izjavo. Izvršni odbor je nazadnje sklenil, da bo o tem vprašanju objavil posebno izjavo. Izvršni odbor je prav tako razpravljal o razlastitvah na Goriškem. Izvršni odbor je nato razpravljal o delu in razvoju referata za raziskale pri SKGZ ter o konzulti za slovenska vprašanja pri goriški občini. DREVI NA OPČINAH Javni sestanek o krajevnih problemih Sekcija PSI za vzhodni Kras organizira danes ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah javni sestanek, na katerem bodo razpravljali o krajevnih problemih. Sestanka se bodo udeležili podpredsednik deželnega sveta Arnaldo Pittoni, pokrajinski odbornik Lucijan Volk, občinski odbornik Dušan Hreščak in člana rajonske konzulte arh. Darij Jagodic ter Mirko Križmančič. Resolucija skupine KPI v deželnem svetu Komunistična svetovalska skupina v deželnem svetu je predložila resolucijo, v kateri obravnava gospodarsko stanje v državi ter še posebej v deželi Furlaniji - Julijski krajini. V predloženem dokumentu so analizirani vzroki gospodarske krize ter ori-, sane posledice, ki se odražajo pred-v:en- v vrtoglavem naraščanju cen. Komunistična skupina predlaga v svoji resoluciji sklicanje deželne konference, na kateri bi podrobno preučili gospodarsko stanje m probleme draginje in katere naj bi se udeležile poleg deželnih organov krajevne ustanove, sindikalne organizacije, delavski sveti, kmetijske organizacije, zadruge ter trgovinska združenja. Poleg predloga, da bi ustanovili tudi v deželnem merilu poseben odbor za nadzorstvo nad cenami, vsebuje re- PREBIVALCI GRETE SO RAZBURJENI ZARADI BREZBRIŽNOSTI OBLASTI Do usada je prišlo zaradi gradbene špekulacije * Na Greti nimajo kanalizacije in niti občinskih cest - Sinoči je zapihala mrzla burja Prebivalci hiše v Ul. Cisternone 114 so še vedno brez strehe. Včeraj smo si dvakrat ogledali kraj, kjer je prišlo predsinočnjim do zemeljskega usada; ugotovili smo, da se zemlja še vedno premika, pa čeprav počasneje kot v prvih urah. Stanovanjska hiša št. 114, v kateri je prebivalo 6 družin, pa je še vedno resno ogrožena. Kakšno je stanje v notranjosti stavbe, kjer so predsinočnjim opazili manjše razpoke, ni znano, ker je bila včeraj hiša ves dan zaprta, pred njo pa so stražili mestni redarji. Prav tako je bil zaprt za promet del Ul. Cisternone in so se morali prebivalci zgornjega dela omenjene ulice pripeljati do doma po Ul. Scala Santa. Prebivalci stavbe, ki so ostali tako brez strehe, so zelo zaskrbljeni. Gre za delavske družine, ki so si z življenjskimi prihranki kupile stanovanje, sedaj pa so morale zaradi brezobzirne gradbene špeku lacije zapustiti domove. Na kraju, kjer je prišlo do usada, so namreč izpodkopavali zemljo in kopali temelje za novo zgradbo, o kateri nam sosedje niso znali dati točnih podatkov: nekateri so trdili, da so nameravali tam graditi vilo, drugi pa, da je bila v načrtu zgradnja hiše s tremi stanovanji. To pa ni edina pritožba, ki smo jo slišali od sosedov. Predvsem so vsi povedali, da so že opozorili občinsko upravo na nevarnost, a njihovega mnenja ni nihče vzel resno. Na o- V SKLADU S STATUTOM 1. oktobra redna seja deželnega sveta Prihodnji ponedeljek se bo ponovno sestal deželni svet. Na seji, ki se bo pričela ob 9.30, bodo o-bravnavali vrsto vprašanj, ki so jih v zadnjem času vložili pred-staivniki posameznih političnih skupin, nato pa bodo volitve v razne odbore in komisije. Večinoma gre za izvolitev strokovnjakov z raznih področij. Seja deželnega sveta bo omenjenega dne, ker tako zahteva sam statut: ta namreč določa, da se mora skupščina dolž-nostno sestati prvi delavnik v februarju in oktobru. Danes se bosta sestali dve stalni komisiji, in sicer II komisija, ki ji predseduje ing. Ermano in I. komisija, ki jo vodi prof. Ri bezzi. Druga komisija bo na seji obravnavala zakonski osnutek, ki niiiiiiiiiiiiniiiinmiiiiiiiiiiiMHiHiimiiiiimiiiitiiimmiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiMimiiiiimiiiiiimi PROMET V TRŽAŠKI LUKI V prvih osmih mesecih 25,6 milijona ton blaga Avgusta za 18 odst. več prometa kot v juliju Po podatkih ki jih je objavil statistični urad neodvisne ustanove za tržaško luko, je blagovni promet v pristanišču v preteklem avgustu dosegel skupno 3,500.897 ton (od tega 3,268.982 ton dovoza in 232.005 ton odvoza) ter je bil za 532.895 ton o-ziroma za 18 odst. večji kakor v juliju. Blagovni promet v prvih osmih mesecih letošnjega leta se je tako povzpel na 25,662.518 ton, od tega 23,962.138 ton dovoza, vključ-nih 20,983.142 to nsurove nafte za Čezalpski naftovod. V primeri z ustreznim razdobjem lanskega leta je bil letošnji promet za 2,015 tisoč 190 ton, oziroma v relativni vrednosti za 8,5 odst. večji. Tranzitni promet pa je v ag-gustu dosegel 157.686 ton, tako da se je celokupen promet v razdobju januar - avgust povzpel na 1 milijon 338.634 ton, kar predstavlja napredek za 47.539 ton oziroma za 3,7 odst, v primeri s prometom, ki ga je luka opravila v prvih osmih mesecih lanskega leta. Približno 79,5 odst. letošnjega prometa je odpadlo na kosovne pošiljke (1 milijon 63.576 ton), določen napredek v primeri z lanskim letom pa izkazujeta tudi postavki «žita in oljčna semena» (za 26.516 ton) in «les» (za 19.145 ton). Število manipuliranih kontejnerjev se je letos ponovno znatno povečalo: do konca avgusta so v luki našteli 18.084 kosov, to je 9.415 oziroma 92,1 odst. več kosov kakor v istem razdobju lani. Začasni odvzem vozniških dovoljenj Tržaška prefektura je v avgustu odredila odvzem vozniških dovoljenj voznikom, ki so povzročili smrtne ali druge hujše prometne nesreče. Za eno leto so vozniško dovoljenje odvzeli Giordanu Brandolinu, za devet mesecev Edoardu Bresciani-ju in Omeni Vascottu, za pol leta Liviu Benciju, Germanu Carbiju in Luciu Lachu, za štiri mesece Paoli Ruzzier ter za tri mesece Riccar-du Loiu. Vozniška dovoljenja so na podlagi člena 91 cestnega zakonika odvzeli tudi voznikom, ki so se večkrat prekršili nad prometnimi predpisi .šest mesecev ne bo smel zaradi tega voziti Bruno Vuga, po tri mesece Iolanda De Petris in Adriana Salodini por. Cirielli ter dva meseca Bruno Migliorini. Obenem so dvema osebama preklicali vozniško dovoljenje zaradi nesposobnosti vožnje, dvanajst dovoljenj pa so si pridržali, ker njihovi lastnik: niso prišli na zdravniški pregled, ki je obvezen po zakonu. menjenem področju ni mestne kanalizacije in si mora vsakdo sam urediti greznico. Jasno je, da zato marsikje ni vse v redu, najhujše pa je, da deževnica ker ni odtočnih kanalov, teče po cestah kot v potokih. Ceste so prav tako zanemarjene, mnogo pa je celo zasebnih. Prebivalci se zaradi tega pritožujejo, saj zasebniki nimajo nobenega interesa, da bi vzdrževali ceste. Končno pa so sosedje izrazili začudenje nad dejstvom, da ni občinska uprave poskrbela za začasno namestitev izseljenih družin, kot se to običajno dogaja, ampak so se morali prebivalci stavbe št. 114 zateči sorodnikom in nekateri celo k sosedom. Včeraj zvečer se je stanje nekoliko unvrilo. Gasilska ekipa se je vrnila v kasarno, v Ul. Cisternone pa je še vedno ostàl mestni redar. Možno je, da se usad ne bo več širil, le malo verjetnosti pa je, da se bodo lahko prebivalci hiše št. 114 vrnili domov. Vsekakor bo moral občinski tehnični urad opraviti vse potrebne preglede, preden bodo dovolili ponovno vselitev v poškodovano stavbo: verjetno bo treba tudi postaviti oporni zid. Tudi včeraj je ves dan deževalo, le v večernih urah je zapihala, tudi s sunki nad 50 km na uro, mrzla burja, ki je posušila ceste. V teku dneva je voda zalila mnogo kleti in garaž; gasilci so bili tudi včeraj polno zaposleni. Med drugim so morali izčrpati vodo iz kletnih prostorov ustanove INPS in iz podzemeljskega orehoda za pešce pri glavni železniški postaji. Stanje na cestah se je včeraj popolnoma normaliziralo. Bilo je še nekaj luž, ki pa niso delale avtomobilistom posebnih preglavic. Promet se je odvijal počasi, hudih nesreč pa na srečo ni bilo. O posledicah včerajšnjega dežja je razpravljala tudi tržaška federacija KPI. Claudio Tonel, ki je član upravnega sveta tržaške bolnišnice, je že večkrat zahteval, da bi premestili oddelek za oživljanje v kake varnejše prostore, kajti to ni prvič, da je voda preplavila omenjeni oddelek. Dejal je, da je prišlo včeraj do infekcije, ker je upravni svet bolnišnice raje začel z drugimi deli kot pa premestil omenjeni oddelek. nekatere podrobnosti, ki pričajo nepoštenem izvoru tega denarja in dragocenosti. Na podlagi letnic na dveh zlatih kolajnah — nagradah za tekmovanje v ribolovu, so namreč ugotovili, da gre za plen tatvin, ki sta jih po vsej verjetnosti izvršila oče in sin, Milorad in Pavle Jovanovič. Sarajevčana sta med zasliševanjem zatrjevala, da sta si vse to priborila s prosjačenjem, zlati kolajni pa neizpodbitno pričata drugače in sicer, da sta moška kradla v raznih krajih srednje in južne Italije. Po skrbnem preverjanju so včeraj odkrili lastnike kolajn in nekaterih drugih predmetov. Gre zaenkrat za dve osebi, eno iz Zogne pri Bergamu in drugo iz Gavarda pri Brescii. Slednji je izjavil, da mu je poleg kolajne izginilo 300 tisoč lir v gotovini. Oče in sin Jovanovič sta namreč res prospačila, vendar kot kaže, sta tam, kjer se jima je ponudila priložnost, tudi spretno kaj izmuznila. Ko sta nagrabila dovolj denarja, sta se odločila za povratek v Jugoslavijo ter sta v ta namen zamenjala večjo količino Ur v dinarje, toda v Trstu so jima pot prestregli karabinjerji. • Predsednik deželnega odbora Camelli je včeraj sprejel na vljudnostnem obisku predsednika tržaškega prizivnega sodišča dr. A. Ren-zija in pozneje tržaškega državnega pravdnika dr. F. S. Santona-stasa. odbornikom za obrtništvo Maurom, s predsednikom deželne ustanove za razvoj obrtništva - ESA prof. Di Natalejem druge pobude. Na seji so obravnavali tudi vprašanje večje prisotnosti na samem terenu. S tem v zvezi je direktor Kufersin poročal o do sedaj izvršenem delu tajništva za organizacijo «potujočega urada SGZ», ki naj bi v določenih časovnih presledkih deloval v posameznih večjih vaseh. Organizacijska priprava s tem v zvezi je skoraj dokončana in verjetno bo že v prihodnjih dneh ta urad začel s svojo dejavnostjo. Trenutno je zagotovljeno, da bo lahko služboval v Boljuncu, Velikem Repnu in Zgoniku. V teku pa so razgovori še za druge vasi. S to pobudo bo SGZ brez dvoma naredilo pomemben korak na poti zbližanja vodstva in tajništva z najširšim številom članstva. Med važnejšimi problemi je bil nadalje govor tudi o pomanjkanju delovne sile, ki ga je v največji meri čutiti prav s strani obrtnikpv, ki ne mnrejo primerno razširjati svojih dejavnosti. Sklenjeno je bilo, naj se spet prevzame pobuda za vsaj delno rešitev tega zelo važnega vprašanja. V tem smislu se bo moralo SGZ zavzeti pri vseh pristojnih organih, od krajevnih pa do centralnih v Rimu. Istočasno pa bo treba priti v stik z izseljenci iz Beneške Slovenije in ugotoviti, če bi bila kakšna možnost, da bi se zaposlili pri nas. To bi pomenilo kar dvojni uspeh: rešitev problema pomanjkanja delovne sile in pa zaviranje izseljenstva oz. pospešitev vračanja slovenskih ljudi, ki so morali v tujino za svoj življenjski obstoj. Poleg teh vprašanj so na seji razpravljali še o programu deželne ustanove ESA, o možnosti organi zacije strokovnih izletov in predavanj, o leasingu, o potrebi po strokovnih publikacij v slovenščini itd. Sklenjeno je tudi bilo, naj bodo seje odbora odslej vsaj enkrat mesečno in po potrebi tudi večkrat, saj to je nujno, če hoče SGZ stalno slediti vsem dogajanjem, ki zadevajo obrtništvo in ki so iz dneva dan številnejši in pomembnejši. Veliko pozornost pa bo treba posvetiti tudi vprašanju vključitve novih članov, kar bo še okrepilo sedanjo moč organizacije na obrtniškem sektorju, ki je za nas Slovence velike važnosti. K. J. • Drevi ob 20.30 se bo v Ulici Mauroner 2 sestala rajonska kon-zulta za Kjadin in Rocol. Na dnevnem redu je razprava o preosnovi javnih prevozov in občinskem petletnem načrtu 1973/1977. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vljudno vabi na posvet pevovodij iz Trsta in Gorice, ki delujejo v okviru SPZ, ki bo danes ob 20.30 v Trstu, v Gregorčičevi dvorani. Ul. Ceppa 9. 1111111111111111111 min Hlinili milili n limi inni ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiIiiiIii,,iiiiiiiiii„Iiiiiiiii,iII„iiI„II||III|IIII|II NA POBUDO KRAJEVNIH USTANOV Aretirana Sarajevčana sta prosjačila in kradla V zvezi z odkritjèm večje vsote denarja ter cele vrste dragocenih predmetov v avtomobilu opel rekord z sarajevsko registracijo, so tržaški karabinjerji včeraj odkrili Zemeljski usad v Ulici Cistei uoue: nevarnosti še ni konec V Vidmu ustanovljeno središče za vinogradništvo in vinarstvo Za predsednika izvoljen enolehnik Salvador - Poprečni vinski pridelek v Furlaniji-Julijski krajini znaša 850.000 hektolitrov na leto Te dni je bil v Vidmu občni zbor predstavnikov ustanov in krajevnih uprav, ki so dale pobudo za ustanovitev Deželnega središča za vinogradništvo in enologijo s sedežem v glavnem mestu Furlanije. Soustanovitelji središča so de želna uprava (na podlagi zakona štev. 20 iz leta 1967), trgovinske zbornice iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona, pokrajinski konzorcij za vinogradništvo in vinarstvo iz Vidma in trije konzorciji za zaščito žlahtnih vin iz Brd, iz Obsoč-ja in s področja tako imenovanih Vzhodnih gričev. Po statutu, ki ga je s posebnim odlokom odobril predsednik deželnega odbora, se bo središče zavzemalo za pospeševanje vinogradništva in vinarstva povsod v naši deželi, kjer so za te dejavnosti dani posebno ugodni pogoji. Središče bo nadalje skrbelo za organizirano zaščito nasadov proti vremenskim nezgodam in za trdnejši položaj vinogradnikov na tržišču. Poleg tega bo središče opravljalo tudi vrsto nalog (proučevanj, raziskav in podobno) po nalogu deželnega odborništva za kmetijstvo. Na ustanovnem občnem zboru je odbornik Tripani naglasil, da je vinogradništvo v naši deželi v zadnjih 10 letih doživelo občutne spremembe. Najvidnejša je ta, da so se specializiram vinogradi razširili na 4.050 ha nove površine, medtem ko se je skupna površina tako imenovanih mešanih vinogradov (trte in druge kulture skupaj) skrčila za 71.030 ha. Pod specializirano kulturo je danes v naši deželi nekaj nad 16.500 ha, mešanih vinogradov pa je za okoli 18.000 ha. Poprečna letina znaša 1,280.000 stotov grozdja, od tega pa odpade na neposredno potrošnjo le kakih 20 tisoč stotov. Vse drugo grozdje je namenjeno proizvodnji vina. V naši deželi znaša vinski pridelek na leto poprečno 850.000 hektolitrov. želi okoli 36.500 kmetijskih posestev, obdelovanje vinogradov in vinarstvo pa zahteva poprečno po 2 milijona delovnih dni na leto. Znatne so tudi naložbe, ki jih zahtevajo omenjene dejavnosti. Strokovnjaki računajo, da zahteva hektar specializiranega vinograda letno naložbo 1,5 milijona lir v nižinskem in 2,5 milijona lir v gričevnatem svetu. Obratna sredstva pa zahtevajo na leto poprečno naložbo 600 do 800.000 lir na hektar. Na deželnem območju so se v zadnjih letih močno zredčile trte manj znanih in donosnih sort, do večje veljave pa so prišle zlasti merlot, tokaj, kabernet, pinot, riz ling, refošk in pikolit. Na ustanovnem občnem zboru Deželnega središča za vinogradništvo in vinarstvo so izvolili tudi vodilne organe nove organizacije. V upravnem svetu so deželni ravnatelj za kmetijstvo dr. Angeli, dr. Attems, deželni svetovalec Cogo, Alessandro Comelli, predsednik videmske trgovinske zbornice prof. Marangone, dr. Scotti in enotehnik Salvador. V nadzornem odboru so deželni ravnatelj za gospodarstvo goratih predelov dr. Cragnolini (predsednik), dr. Filipponj in rag. Medeot, dr. Tosoratti in geom. Tappato. Za predsednika upravnega sveta je bil nato izvoljen enotehnik Salvador, za podpredsednika pa svetovalec Cogo, za ravnatelja središča pa je bil imenovan dr. E. Nussi. Uredništvo Primorskega dnevnika Trst, Ul. Montecchi, 6 Dragi Renko, pravkar sem prebral uvodnik, ki ga je napisal Boris Race za nedeljsko številko Primorskega dnevnika. Uvodnik se nanaša na skorajšnje srečanje predsednikov deželnih odborov in predsednikom Rumorjem v Rimu. V glavnem se strinjam z mnenjem, ki ga izraža pisec v zvezi z nujnostjo rešitve (končno!) vprašanj, ki zadevajo Slovence, in sicer z dejanji in ne več le z besedami. Zato se tudi ne spuščam v bistvo objavljenega članka. Rad bi pa objasnil neko vprašanje, ki nima le formalnega obeležja. Nekje v članku je namreč rečeno, da je «deželni odbor dežele Furlanije - Julijske krajine zavzel stališče do sestanka v Rimu in je s sklicanjem deželne komisije dal možnost vsem političnim silam, ki so zastopane v deželnem svetu, da se glede tega vprašanja opredelijo». Do seje I. stalne posvetovalne komisije (to je komisije, ki se je pravkar sestala) v resnici ni prišlo na pobudo deželnega odbora, saj sklicanje posvetovalnih komisij ne spada v njegovo pristojnost. Pravilnik deželnega sveta namreč določa, da sklicujejo seje stalnih komisij njihovi predsedniki, ali pa se komisije sestanejo na pobudo četrtine njihovih članov v času, ko deželni svet ne zaseda. In prav na podlagi te norme je komunistična svetovalska skupina zahtevala sklic seje, in to prek svojih štirih članov v tem organu. Zahtevo je predsednik komisije takoj sprejel to sklical sejo, nanjo pa je povabil tudi predsednika deželnega odbora, ki je pokazal svojo pripravljenost in se udeležil zanimive razprave ter izrazil svoje soglasje glede njene umestnosti, ki je po mojem mnenju na dlani in tudi splošno priznana. Imel sem za potrebno objasniti to točko, tudi zaradi tega ker s tem lahko tudi predočimo bralcem, ko je že govor o avtonomiji, kako so urejeni odnosi med deželnim svetom in izvršnim organom, to deželnim odborom. S prisrčnimi pozdravi Mario Colli Gledališča Pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti se nadaljuje rezervacija gledaliških abonmajev za Teatro Stabile, ki se bo zaključila 5. oktobra. Osebje blagajne je obenem na razpolago za kakršno koli informacijo tako v zvezi z izdajanjem abonmajskih izkaznic ali vstopnic kot glede gledališkega repertoarja v letošnji sezoni. Z jutrišnjim dnem bodo izdajali tudi tiskane programe z orisom vse dejavnosti v bližnji sezoni v gledališču Rossetti, kjer se v teh dneh nadaljujejo vaje pod vodstvom režiserja Bolchija za uprizoritev dela «Kapitan iz Koepe-nicka», v katerem nastopa znani italijanski igralec Renato Rascel. Kino Trije ranjeni v Ul. Flavia V včerajšnjih poznih nočnih urah so z rešilcem prepeljali v splošno bolnišnico tri osebe, ki so se poškodovale pri prometni nesreči Ul. Flavia. Ranjenci so 28-letto Bruno Lizzina iz Sottomarine 32-letni Mario Tissot ter 26-letto Mario Tacco, oba iz Reane del Roiale v videmski pokrajini. Z avtom fiat 125, ki ga je vozil Lizzina proti Miljam, so se pri križišču z Ul. Forti silovito zaleteli v obcestni drog električne napeljave. Zaradi številnih ran in u-darcev se bodo morali zdraviti od 15 dO- 30 dni. Prosveta Na Korzu, pri križišču z Ul. Ini-briani je sinoči okrog 20.30 avtomobil podrl žensko, ki je prečkala cestišče ob robu zebrastega prehoda za pešce. Gre za 59-letno Graziello Tanzi por. Bassi iz Ul. Denza 2, ki si je pri nesreči zlomila levo nogo ter se precej potolkla in ranila po obrazu. Na ortopedskem od laiku se bo morala zdraviti približno 40 dni. Avto, fiat 124, ki je žensko podrl, je vozil 27-letni Giorgio Su-Vinogradništvo zajema v naši de-1 rian iz Ul. Forti 74. Slovensko prosvetno društvo Tabor Opčine obvešča, da bo tudi letos priredilo baletni tečaj. Interesentke se lahko prijavijo pri Luciji Hrovatin, tel. 211161, vsak delavnik od 14. do 17. ure, kjer dobijo tudi vsa potrebna pojasnila. Vpisovanje se bo končalo 5. oktobra. Včeraj-danes Danes, SREDA, 26. septembra JUSTA Sonce vzide ob 6.57 in zatone ob 18.56 — Dolžina dneva 11.59 — Luna vzide ob 6.47 in zatone ob 18.25 Jutri, ČETRTEK, 27. septembra DAMIJAN Vreme včeraj: najvišja temperatura 18,6, najtožja 13,8, ob 19. uri 14,4 stopinje, zračni tlak 1015,5, neredno stanoviten, vlaga 80-odstotna, veter 25 km na uro, vzhodnik-severovzhod-nik, posamezni sunki do 53 km na uro, nebo pooblačeno, padavine v teku dneva 80,4 mm. morje razburkano, temperatura morja 21,9 stopinje ROJSTVA IN SMRTI Dne 25. septembra se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 16 oseb UMRLI SO: 1 dan star Davide Can-tarut, 4 mesece star Jean Balthazar Gian, 75-letni Vittorio Pezzetta, 81-letni Ferdinando Gruber, 77-letni Antonio Pečar, 74-letto Guglielmo Contento, 70-letni Giovanni Giurgevich, 65-letni Vittorio lanniello, 69-letto Andrea Gustincich, 80-letni Nicolò Ondine, 65-letni Francesco Faifer, 83-letni Attilio Sturm, 91-letna Lidia Co-slovich vd. Held, 63-letni Attilio A-mici, 58-letto Bruno Crivilliè. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Godina, Trg sv. Jakoba 1: Grigo-lon, Alla Minerva. Trg V. Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unità 4: Al S. Lorenzo, Ul. Soncito 179 (Skedenj). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro & Neri, Ul. Dante 7. MENJALNICA vseh tujih valut URADNI TEČAJI BANKOVCEV Amariikl dolar 588,50 Funt iterling 1.422,50 Švicarski frank 196,— Francoski frank 134,25 Namtka marka 243,— Avstrijski šiling 32,70 Dinari debali 39,— drobni 39,— Cirkus Medrano — Naselje sv. Sergija — tel. 824060. Danes dve predstavi ob 16.30 in 21.30. Obisk zoološkega vrta vsak dan od 10. ure dalje. Nazionale 16.00 «Due mafiosi contro al Capone». Igrata F. Franchi in C. Ingrassia. Barvni film. Excelsior 15.30 «Una breve vacanza». Barvni film. Fiorinda Bolkan, Renato Salvatori. Grattacielo 16.00 «Un ufficiale non si arrende mai nemmeno di fronte all’evidenza, firmato colonello Butti-glione». Barvni film. Fenice 15.30 «Lo straniero senza nome». Barvni film. Glint Eastwood, N. Bloom, M. Hill. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden 16.00 «La polizia incrimina, la legge assolve». Igra Franco Nero. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ritz 15.30 «Ming, ragazzi!». Barvni film za vsa lutkar. Aurora 16.00 «L'Amerikam». Barvni film. Y. Montand. Capito! 16.00 «Malizia». L. Antonelli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo 16.00 «Che cosa è successo tra mio padre e tua madre». J. Lemon. Barvni film. Impero 16.00 «11 clan dei Marsigliesi». Barvni film. J. P. Beimondo, Claudia Cardinale. Prepovedan mladini pod 14. letom. Filodrammatico 16.30 «Rivelazioni di un maniaco sessuale al capo della squadra mobile». Igrata S. Koščina in F. Benussi. Barvni film. Prepovedano mladini poh 18. letom. Moderno 16.00 «Pippo olimpionico». Barvna risanka. Vittorio Veneto 15.00—21.30 «Dr. živa-go». Barvni film. Omar Sharif, Juhe Christie. Ideale 16.15 «Ivanhoe». Igrata Robert Taylor in Elisabeth Taylor. Barvni film. Abbazia 16.00 «Tharus, figlio di Attila», J. Courtland, L. Castoni in L. Lorenzem Barvni film. Astra 16.30 «La resa dei conti». Igrata Lee Van Cleef in Thomas Milian. Barvna kavbojka . Razstave Ob svojem življenjskem jubileju razstavlja . v , Tržaški knjigami slikar Avgust Černigoj svoje najnovejše grafike. Razstava bo odprta do konca septembra. V galeriji «2 x GO» v Hruševici razstavlja slikar Robert Hlavaty svoje akvarele. Razstava bo odprta do konca septembra. Tržaški slikar Giovanni Duiz bo v petek, 28. t. m. odprl razstavo v občinski galeriji. Razstava bo odprta do 6. oktobra. V galeriji «Cartesius» v Ul. Marconi 16, bodo od sobote, 29. t. m. do 12. oktobra imeli v gosteh dela argentinskega slikarja, prvenstveno grafika Carlosa Pacheca. V soboto, 29. t. m. bo v galeriji «La Lanterna» v Ul. sv. Nikolaja 6, prikazal svoja najnovejša dela tržaški slikar Federico Righi, ki sicer živi in ustvarja v Rimu in ki nikakor ne more pozabiti svojega rojstnega mesta, saj je od časa do časa gost bolj izbranih tržaških galerij. Razstavljal bo do 19. oktobra. Galerija «Forum» v Ul. Cicerone 1, bo v soboto, 29. t. m. začela novo sezono z razstavo, ki jo pripravlja mednarodna umetniška skupina «2x GO». Gre za skupino slikarjev iz stare in Nove Gorice, ki skupno prirejajo podobne manifestacije en k rat tej drugič na oni strani meje. Odprtje razstave bo v soboto, ob 19. uri. Izleti Kmečka zveza priredi v soboto, 13. in nedeljo, 14. oktobra članski izlet na Plitvička jezera. Izletniki si bodo tudi ogledali nekaj kmetijskih obratov v Karlovcu. Vpisovanje na tajtoštvu KZ, Ul. Cicerone 8/B. PD «Ivan Grbec» v Skednju priredi 7. oktobra izlet v Pulj in okolico. Vpisovanje vsak dan od 17. do 18. ure v društvenih prostorih. Sekcija PSI za «vzhodni Kras» z Opčin organizira 30. septembra 1.1. enodnevni avtobusni izlet v Celovec in bližnje slovenske vasi z ogledom Vrbskega jezera in Gosposvetskega polja. Cena izleta 5.500 lir. V ceno je vključeno tudi kosilo. Vpisovanje na Opčinah v trgovini s pohištvom «Renar», Proseška št. 3 ter v Bazovici št. 131 pri Ivanu čaču, v Velikem Repnu pri Pavlu Colji in v Zgoniku št. 34 pri Brunu Miliču. Za potovanje preko meje je potreben potni list ali osebna izkaznica. Točen čas odhoda bo pravočasno objavljen. Razna obvestila SPDT sporoča udeležencem 3. dneva planincev (na področju Nanosa), v nedeljo, 30. t. m., da se lahko pripeljejo v Razdrto z avtobusom, ki odpelje z glavne avt. postaje ob 7.15 (proga Trst - Ljubljana). saiafi BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA in .T iIL..E FIL7I m ™ 101. OR 045 Prispevki Ob četrti obletnici smrti nepozabnega brata Josipa Faganela se ga spominjata sestri Gizela in Olga in darujeta 5000 lir za Dijaško matico. GORIŠKI DNEVNIK S SEJE SOLSKE KOMISIJE K0N1ULTE S SEJE OBČINSKEGA ODBORA V GORICI Zaradi pomanjkanja šolskih prostorov Odborniki so se seznanili s cenami mesa pri uvozu in nadrobni prodaji Obiski v Rimu zaradi obnove zakona o prosti coni ■ Proslava dogodkov, ki so se zvrstili po 8. septembru ■ 12. oktobra občinska seja je položaj pri Sv. Ivanu dramatičen Slovenski višji šolski zavodi se ubadajo z resnimi težavami - Treba bi bilo izpopolniti poslopja v Ul. Caravaggio 4 in na Vrdeli - Dolžnosti občinske uprave nimi naprednimi vzgojnimi problemi. Dozidavo novega nadstropja je predlagala za svojo šolo tudi ravnateljica licejev «Prešeren» Laura Abram. V licejih je sedaj 14 razredov, ki so nameščeni tudi v ozkih sobah, kletnih prostorih, arhivu itd. Pokrajina pa je napovedala, da odslej ne bo skrbela več za klasično vzporednico, češ da je to dolžnost občinske uprave. «Prisiljeni bomo iskati začasnih rešitev,» je dejala ravnateljica in orisala predlog, da bi nekatere razrede liceja namestili v samostanu šolskih nun v Ulici delle Docce, kar pa škoduje dijakom in sploh ne rešuje nastalih problemov. Brez dvoma je treba, vsaj za krajši čas, rešiti vprašanje z dozidavo nadstropja, nato pa misliti na nove rešitve, saj se tudi na licejih stalno veča število dijakov. Glede dozidav je zanimiv tudi predlog prof. Ježa, naj bi poslopje Glavno vprašanje, ki so ga pretresli na seji komisije za šolstvo rajonske konz. pri Sv. Ivanu je bil prav položaj šolskih gradenj in razpoložljivosti prostorov v tej mestni četrti, ki se urbanistično in demografsko močno razvija. Poleg tega pa se sem stekajo tudi učenci srednjih šol sosednjih četrti, kot sta Ko-lonja in školjet, kjer takih šol, kljub protestom prebivalstva, ni. Iz poročil predstavnikov raznih šol je pred očmi svetovalcev vstala dramatična slika: v srednji šoli «Codermaz», kljub dvojni izmeni, manjka prostor za trinajst razredov. Izkoristili so že vse razpoložljive prostore, tudi kletne in arhivske, a zaman. Skušali so tudi iskati prostore drugod, pri zasebnikih in javnih ustanovah, vendar je treba problem rešiti konkretno, z ustreznim finančnim posegom občine. Žal pa petletni načrt, ki so ga sestavili predstavniki strank leve sredine, ni dovolj jasen. Res je, da predvideva izdatek pol milijarde (katerim je treba dodati 300 milijonov deželnega prispevka), za u-reditev šolskega kompleksa v U-lici delle Docce, kjer je bilo do pred kratkim begunsko zavetišče, toda govor je o izredno velikem kompleksu, kjer naj bi namestili pet otroških vrtcev, srednje šole in pedagoški center. Predvideni znesek pa utegne biti premajhen za tako obsežne potrebe. Če je položaj italijanskih srednjih šol (da o vrtcih, kjer niso sprejeli najmanj 150 otrok) dramatičen, za slovenske šole ne moremo zapisati, da je rožnat. Prof. Jež je orisal stanje šol v poslopju v Ulici Caravaggio, s posebnim poudarkom na učiteljišče, kjer se vpis dijakov iz leta v leto veča. Šola potrebuje najmanj štiri učilnice, tem pa je treba dodati pomožne prostore, ki so sedaj vsi zasedeni (knjižnica, soba za glasbeno vzgojo, za risanje, praktične vaje itd.). Zato je bil prof. Jež mnenja, da bi morali poslopju dodati še eno nadstropje in ustrezno streho. Sedanja praksa popravljanja vodoravne in nezadostne strehe je namreč terjala veliko denarja, a brez haska. V istem poslopju, v Ulici Caravaggio 4, deluje tudi slovenska srednja šola, osnovna šola in dve sekciji otroškega vrtca: slovenska in italijanska. Najbolj kritičen je položaj teh vrtcev, kjer se skoraj !)0 otrok stiska v dveh sobicah, kar je rezultat znane «prakse» začasnega nameščanja italijanskih--vrt-, cev v naše šole. Ta začasnost traja, v tem primeru, že sedem let! Predstavnik ravnatelja slovenske srednje šole, prof. Kandut, je v svojem posegu ugotovil, da se tudi srednja šola muči z resnimi problemi, predvsem s pomanjkanjem u-streznih prostorov, kar ji onemogoča, da bi — kljub dobri volji u-čečega osebja — v tej šoli uredili celodnevni pouk, skladno s sodob- .........................................litimi.............mn ŠE PRED ZAČETKOM POUKft TEŽAVE IN PROBLEMI POSLOPJE SLOVENSKEGA LICEJA TREBA DVIGNITI ZA NADSTROPJE Ohraniti vzporednice in samo dopoldanski pouk v Ulici Caravaggio 4 dopolnili s «četrtim krakom». Sedaj ima poslopje obliko črke «U», tako pa bi ga zaprli in ustvarili udobno notranje dvorišče. To so torej najnujnejše potrebe rajona Sv. Ivana. Vse kaže, da stanje v drugih mestnih četrtih ni prav nič bolj rožnato. In vendar bi prav dosledno šolsko načrtovanje označilo v naprednem smislu dejavnost tržaške občinske uprave. Demografski razvoj resno ogroža zastarele strukture naših šol (nekatere so se, žal, rodile v zadnjem času, a so prav tako nezadostne kot druge; to je prav primer slovenskih šol), da se že sprašujemo, ali kriza ne bo eksplodirala že v prihodnjih letih. Petletni načrt dela tržaške občine o teh vprašanjih skorajda molči. Obveze so premeglene, manjkalo je specifično posvetovanje s konzulta-mi, da bi sestavili «inventar potreb». iiniiimiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimimiiiiittiiiiii STROŠIO IN SKRBI mR^lV ŠOLSKE KNJIGE IN POTREBŠČINE SO SE OD POMLADI PODRAŽILE Kronično pomanjkanje učbenikov za slovenske šole Naglo se bliža novo šolsko leto, ki se bo začelo s šolsko mašo v ponedeljek, 1. oktobra. Zdaj imajo starši precej skrbi in stroškov za nakup šolskih knjig, potrebščin, o-bleke in obutve, šolske oblasti pa dokončujejo priprave, da bi se pouk začel brez posebnih težav in zaplet-Ijajev. šolskih knjig in potrebščin. (Knjigarne in papirnice bodo odprte tudi ob ponedeljkih dopoldne še 1. in 8. oktobra). Zaradi novega davka IVA in nižjega tečaja lire so se podražile šolske potrebščine za 20 do 30 od sto. italijanske šolske knjiga za 15 od sto, knjige in učbeniki iz Slovenije Na zadnji seji občinskega odbora i ga urada (Ufficio Tecnico Eraria- Kot je znano, dobivajo učenci os-1 Pa zaradi višjega tečaja di- novnih šol po vsej državi že nekaj I nar.ia in novih ponatisov. Tako je let učne knjige brezplačno, pravilno 1 "'•‘""'"i'» 9 finn pa bi bilo, da bi jih prejemali tudi dijaki srednjih šol, saj traja šolska obveznost osem let in zajema torej tudi srednjo šolo. To je zahteva naprednih strank in organizacij, nekatere občine pa k temu stremijo ter po možnosti to tudi uresničujejo s prispevki dežele. Vprašanje šolskih knjig je v italijanskem šolstvu posebno poglavje, pereče vprašanje, ki zahteva temeljito rešitev in ki je tesno povezano s šol- [ «Slovenski pravopis» prej stal 2.600 lir, sedaj 7.700 lir, «Latinsko - slovenski slovar» prej 3.000 lir. sedaj pa kar 11.000 lir. šolske knjige (brez slovarjev) za vsak razred na srednji šoli stanejo letos poprečno 22.000 lir, na višjih srednjih šolah pa 35.000 lir. Slovarji za srednjo šolo stanejo 15.000 lir, za višje srednje šole pa 17.000 lir. Najdražje so knjige za učiteljišče in za znanstveni licej. Tržaška knjigarna ima v prodaji sko reformo, naletava pa na hude o- • ra® knjige za srednje in višje sred-vire, ker gre za vsebinske spre- j nje šole, razen tistih knjig, ki jih membe, za odpravo monopolov ter je izdala bivša ZVU in ki se lahko velikih špekulacij in finančnih inte- kupijo v skladišču na šoli pri Sv. resov. Posredno je zaradi tega priza- | Jakobu. Za višje srednje šole manj- deta tudi slovenska šola, ki ima še svoje specifične potrebe in težave, saj se vsako leto ponavljajo upravičene pritožbe o kroničnem pomanjkanju nekaterih učnih knjig, tako za osnovne kot za srednje in višje srednje šole. Te dni smo se pozanimali v Tržaški knjigarni, kako poteka prodaja Šolski pouk se sicer še ni začel, kljub temu pa že nastajajo težave in problemi, ki so tesno povezani z njih. Med temi težavami se največkrat omenjajo zastareli, dotrajani prostori ali pa celo pomanjkanje prostorov. Slovenski licej ima sicer novo, na zunaj lepo stavbo, vendar že nekaj let ugotavljamo, da je učilnic odločno premalo, ker vpis v višje srednje šole iz leta v leto narašča. Posledica tega je, da manjkajo letos že tri učilnice. Kako rešiti to težavno vprašanje, da bodo zadovoljni vsi, dijaki, starši in profesorji? Kako uskladiti urnik? Kako urediti, da bi se naši dijaki, ki se vozijo tudi iz okoliških vasi, ne vračali domov v poznih večernih urah? Če bi uvedli popoldanski pouk, bi se ta namreč končal šele okoli 8. ure zvečer. Da bi imeli samo mestni dijaki popoldanski pouk tudi ni izvedljivo, ker je pri razporeditvi dijakor v vzporednice odločilnega pomena izbira tujega jezika, tj. angleščine ah nemščine, ne pa bivališče v mestu ali v okolici. Težave torej niso majhne in prav zato je bil prejšnji petek dopoldne v šoli sestanek, ki so se ga udeležili člani ravnateljskega sveta in ožji odbor združenja staršev. Starši so zastopali splošno javno mnenje, da je treba ohraniti samo dopoldanski pouk. Nemogoče je, da bi se pozimi dijaki iz oddaljenih vasi vračali domov okoli desetih zvečer, saj ponekod ob večernih urah nimajo niti javnih prevoznih sredstev na razpolago. Vendar vprašanje terja nujno rešitev, saj nas le nekaj dni loči od začeteka pouka. Ravnateljstvo in starši so v zadnjih letih že nekajkrat prosili odgovorne oblasti, da bi stavbi nadzidali še eno nadstropje. Načelno ni prošnje nihče odklonil, vendar tudi uradne odobritve in potrebnega denarnega nakazila doslej še ni bilo. Zato je razumljivo, da v letošnjem šolskem letu ne moremo pričako-vari dokočne rešitve problema. Zadovoljiti se je torej treba z zasilnim izhodom kar pa še ne pomeni, da smo s stanjem zadovoljni. Starši precej dobro poznajo šolske prostore, saj imajo že skoraj štiri leta na šdli svoje združenje in odbor ima sestanke in seje v šoli. Vsi vedo, da so učilnice majhne, grajene za največ 18 dijakov. Vedo tudi, da sta fizikalna in prirodoslovna učilnica polno zasedeni, da je imel že preteklo šolsko leto en razred pouk v risalnici, da je telovadnica neprimerna, premajhna in prezasedena, saj jo uporabljata dve šoli, znanstveni lecej in trgovski tehnični zavod. Kljub temu so starši prosili ravnateljski svet naj bi ostal na šoli samo dopoldanski pouk in razdelitev v vzporednice taka kakor je bila lani, to pomeni, da bi poleg novega, tudi drugi, tretji in četrti razred imeli vzporednico. Šolski predpisi dovoljujejo v prvih treh razredih delitev, če je v razredu 26 dijakov, v višjih razredih pa je ta številka iz nerazumljivih razlogov višja. Zato je umestno vprašanje oblastem, če potrebujejo morda 17 do 19-letni dijaki manj zraka kakor njihovi eno ali nekaj let mlajši vrstniki? Morda je samo birokracija vzrok, da tega zastarelega zakona še niso spremenili, vsekakor pa je take zakone in predpise težko razumeti, zlasti še, ker so zgradili poslopje z učilnicami, ki lahko sprejmejo samo 18 dijakov. Zato je želja staršev, da ostaneta dve vzporednici, tudi v četrtem razredu, več kot upravičena. Starši menijo, da je začasno boljši neprimeren prostor z večjo prostornino, kar pomeni tudi več zraka za posameznega dijaka, kakor pa. da bi se 33 dijakov stiskalo v majhni in tesni učilnici. Ko so pretehtali vse možnosti, so predlagali šolskemu vodstvu, naj bi zasilno namestili en razred v risalnici, drugega v majhnem izpraznjenem kabinetu, tretjega pa v knjižnici, ki je pravzaprav del kletnih prostorov, vendar pa pro-storninsko precej večja od pravih učilnic v zgornjih nadstropjih. Trenutno je to edini način, da se ohranijo vsi razredi in samo dopoldanski pouk. Razumljivo je, da je ta rešitev samo izhod v silj in da trajno tako ne bo šlo, zlasti še, ker lahko prihodnje šolsko leto pričakujemo ponovno en razred več. Oblasti bodo morale poskrbeti za prostore drugod in odobriti nadzidavo poslopja. L. S. kajo «Slovenska slovnica — Kacin - Jevnikar», «Zgodovina starega veka», in nekaj leposlovnih del slovenskih klasikov (Cankarjeve «Drama», «Bela krizantema», «Moje življenje» in Kettejeve «Pesmi»), Tržaška knjigarna je že v avgustu začela sprejemati naročila, da bi lahko pravočasno nabavila vse knjige in jih potem še naročila, če bi zmanjkale. Pobuda je uspela, saj so sprejeli 250 rezervacij. Kako je s prispevki za nakup knjig, bomo še poročali, ker je v vsaki občini drugače, tako glede načina razdeljevanja kot višine prispevkov. • Nabrežinska občinska uprava opozarja, da 30. septembra zapade rok za predložitev prošenj za šolske štipendije dijakom (40.000 lir). Šolske vesti Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja «Franci PREŠEREN» v Trstu sporoča, da bo šolska maša dne 1. oktobra ob 8. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu. Ravnateljstvo Državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu vabi starše, ki tega še niso storili, da dvignejo v tajništvu obrazec za deželni študijski prispevek, ki ga morajo skupaj s šolskim potrdilom vložiti najkasneje do 30. t. m. na pristojnem občin skem uradu. Ravnateljstvo državne srednje šole «IVAN CANKAR» sporoča, da bo začetna šolska maša v ponedeljek, 1. oktobra ob 9. uri v cerkvi sv. Ja koba. Po maši naj pridejo dijaki v šolo kjer bodo dobili prva navodila. Ravnateljstvo državnega strokovnega zavoda za industrijo in obrt sporoča. da bo začetna šolska maša dne 1. oktobra ob 9. uri v cerkvi sv. Jakoba. Pred mašo (ob 8.30) naj pridejo dijaki v šolo, kjer bodo dobili prva navodila. Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu sporoča, da bo začetna šolska maša v ponedeljek, 1. oktobra ob 8. uri v župni cerkvi pri Sv. Ivanu. Ravnateljstvo državne srednje šole «Fran Erjavec» v Rojanu sporoča, da bo začetna šolska maša v ponedeljek, 1. oktobra ob 11. uri. Dijaki naj se zberejo v šolskih prostorih ob 10.30. Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda «Žiga Zois» sporoča, da bo začetna šolska maša dne 1. oktobra ob 8. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu. Ravnateljstvo državne srednje šole «Igo Gruden» v Nabrežini sporoča, da bo začetna šolska maša dne 1. oktobra 1973 ob 9. uri v nabrežinski župni cerkvi. Učenci naj se zberejo pred cerkvijo pet minut pred pričetkom maše Ravnateljstvo srednje šole Sv. Cirila in Metoda v Trstu sporoča: za Sv. Ivan naj pridejo otroci 1. oktobra 1973 ob 11. uri v šolo, nato gredo k sv. maši; za Katinaro začetna šolska maša bo 1. oktobra ob 8.30. Po sv. maši gredo učenci v šolo, kjer bodo dobili prva navodila. je župan De Simone poročal o potovanju v Rim, ki ga je opravil skupno s predsednikom trgovinske zbornice Lupierijem, kjer so se na pristojnem ministrstvu pogovarjali o padaljšanju zakona o prosti coni. Pogovori se nadaljujejo tudi danes s podtajnikom za finance Giusep-pom Amadeiem, prisostvujejo pa jim župan ter odbornika Rovis in Fantini. Na seji odbora je Ferruccio Fantini poročal o namenih pokrajinske uprave, da proslavi dogodke, ki so se pri nas zvrstili po 8. septembru. (O tem poročamo na drugem mestu). Na predlog župana so sklenili, da bo prihodnja seja občinskega sveta 12. oktobra ob 18.30 Odborniki so se nato seznanili z delovanjem občinske uprave, da bi zajezila draginjo, zlasti naraščanje cen nekaterih prehrambnih artiklov. Ugotovili so, da so trgovci na drobno razumeli vladni dekret. Odborniki so izrazili zadovoljstvo, ker politika zamrznjenja cen ni povzročila težav v preskrbi z jestvinami široke potrošnje. Istočasno so ugotovili, da so zmanjkale nekatere vrste testenin in riža. Na podlagi cen jestvin, ki so jih trgovci prijavili na občini, je bilo mogoče ugotoviti razlike v cenah med posameznimi trgovinami. Vzroke so odborniki našli v prizadevanjih trgovcev, da bi prodali zaloge, in tudi v tem, ker so se oskrbovali pri različnih grosistih. Težave so nastale v preskrbi z jestvinskimi konzervami. Podražila so se nekatera olja, testenine in moka, pri katerih trgovci nimajo nobenega zaslužka in jih zato ne nabavljajo. Kar zadeva meso, je treba pripomniti, da srednji in zadnji del goveda kuoujeio povečini v Jugoslaviji in Avstriji. Na podlagi dokumentov o nakupu mesa, ki so jih izstavili pristojni uradi, je znašala cena u-voženega mesa franco meja 1.295 lir za srednji del goveda in 1.725 za zadnji del. V mesnicah pa so v veljavi naslednje cene: srednji del stane od 1 380 do 1.400 lir, zadnji del vključno s p’jučno pečenko pa po 1.825. Kosmati zaslužek uvoznika na debelo znaša okoli 100 lir, če od tega zneska odbijemo okoli 55 lir za razne pristojbine, potem se njegov zaslužek skrči na okoli 45 lir pri kg. Po cenikih, ki so jih mesarji v nadrobni prodaji predložili občini, znaša njihov čisti zaslužeK od 200 do 250 lir kg. oziroma, 15 - 18 odstotkov nakupne cene. Telečje meso je skoraj izključno domače ter ga trgovci na debelo prodajajo mesarjem po 1.770 kr kg. Na podlagi vsestranske preučitve je odbor v glavnem izdal ugodno mnenje sedanje preskrbe z jestvinami in njihovih cen. le) s sedeži v Gorici, Krminu, Tržiču in červinjanu proglasilo «belo stavko», ki se bo začela 1. oktobra; zanjo so se odločili tudi njihovi kolegi po drugih deželah. Osebje tehničnih uradov se je odločilo za «belo stavko» zaradi zavlačevanja ureditve službenega položaja, kar je državna administracija že uredila v drugih uradih, zavračanja pravice do doklad za delo izven urada in zaradi negativnega izida pogajanj z osrednjim vodstvom za rešitev teh vprašanj. V soboto v Sovodnjah proslava goriške fronte Sovodenjska občinska uprava priredi v sodelovanju s sekcijama AN Pl z Vrha in iz Rupe, Peči in Ga-brij v soboto, 29. septembra v Kulturnem domu v Sovodnjah s pričetkom ob 20. uri proslavo 30-letni-ce goriške fronte. Na programu so govori predstavnikov ANPI, sovo-denjske in goriške občine. Še vedno slabo vreme Kaže, da slabo vreme, ki se je pričelo pred nekaj dnevi, ne bo tako hitro nehalo. Posebno ponoči in zgodaj zjutraj so se včeraj na Goriškem ulile plohe, ki so se v popoldanskih urah nekoliko ublaLle. Seveda tako vreme ne koristi niti našim briškim kmetom, ki morajo trgati grozdje kljub dežju, ker drugače bi to začelo gniti in bi šlo uničenega veliko pridelka. V mestu je dež poplavil precej pločnikov in cest in odtočne cevi so v glavnem vse zamašene. Poplavljenih stanovanj na srečo ni bilo. DOSEŽEN NAČELEN SKLEP Proslava goriške fronte predvidena za 14. oktober Poleg govorov predstavnikov borčevskih organizacij je predviden tudi pozdrav slovenskega predstavnika Čeprav z nekoliko zamude bomo tudi v Gorici proslavljali 30-letnico «goriške fronte», prve večje bitke z nacističnimi okupatorji pri nas. Na pripravljalnih sestankih med predstavniki krajevnih ustanov in borčevskih organizacij so z vseh strani osvetlili ta dogodek ter mu priznali pomembno zgodovinsko vlogo in tudi živo aktualnost, zlasti v času, ko je nujno budno čuvati demokratične pridobitve pred nevarnostjo desničarskih prevratov. Doslej še nismo prejeli uradnega obvestila pobudnikov te proslave, kako bo slovesnost potekala, vendar smo iz dobro obveščenih krogov izvedeli, da je bila premagana največja ovira za enotno proslavljanje, ki jo je predstavljal pozdrav v slovenščini, ki naj bi ga imel predstavnik slovenskih partizanov in protifašističnih borcev. Kakor so nam povedali udeleženci pogovorov za organizacijo proslave, bo poleg predstavnikov bojevniških organizacij o tej epopeji spregovorila tudi slovenska mati padlega partizana. m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mn iiiiiiijiiijiiiiiiiitiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil,iiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiililil„,,,11,111,1111,mm. URADNI PRIČETEK V SOBOTO V PALAČI NA K0RNU Okoli 70 udeležencev iz sedmih držav na srednjeevropskem kulturnem srečanju Na sedanjem 8. srečanju bodo razpravljali o zgodovinskem oblikovanju «mitteleuropske» zamisli Na izredni skupščini 24. septembra je osebje državnega tehnične- V soboto, 29. septembra se bo v Gorici zbralo okoli 70 udeležencev iz sedmih držav na 8. srednjeevropskem kulturnem srečanju, ki ga bodo priredili v Attemsovi palači na Kornu pod pokroviteljstvom italijanske vsedržavne komisije UNESCO, dežele in goriške občine. Letošnje srečanje bo pesvečeno «mitteleurop-ski» misli, kakor se je oblikovala skozi razna zgodovinska razdobja. Na to temo bo prebranih več referatov, med katerimi bo že prvi dan (srečanja bodo odprli dopoldne ob 10.30) na sporedu govor prof. Ardui-na Agnellija, ki bo osvetlil, kako so v razmahu dveh stoletij ocenjevali nastajanje ideje o «mitteleuropi». Popoldne bosta dve predavanji: profesor Adam Wondruszka bo govoril o jadranski politiki avstrijske monarhije, prof. Giuseppe Pierazzi pa p. razpravah in polemikah med %- iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii POPRAVEK V našem poročilu o srečanju partizanskih učiteljev v Novi Gorici, objavljenem v nedeljo, 23. t. m. na 1. strani, se je pri navajanju članov delovnega predsedstva vrinila neljuba pomota. Članica delovnega predsedstva ni bila Milka Marinčič, temveč Marinka Ribičič. RtiiMiiimiiiiiMiiiiiiHiHiinin»i|<||u"|i|i*u*u|iu|m|’l"""mm|'mmiiiimiiiii!iimmitMimiiri.škcg;i« matičnega urada ROJSTVA: Emiliano Spessot, Deborah Marvin, Cristian Tricarico, Francesca Medelin, Federica Medelin, A-lessandro Leban, Ivan Moimas, Va-iemina Cornei. SMRTI: 73-letna Frančiška Šuligoj, 87-lttna Marija Kous vd. Ventin, gospodinja 74-letna Marija Faganel vd. Melchior, trgovka 62-letna Giovanna Petrevčič, dojenček Angelo Mischia», upokojenec 81-letni Benigno Santago-stino, učitelj 60-letni Francesco Se ut ZANIMIVE POSLEDICE AFERE WA TERGA TE «LETEČ! KROŽNIKI» PONOVNO STRAŠIJO.. PODPREDSEDNIK AGNEW NadMemphisomvZDA JE NIX0N0VA ŽRTEV ? kar celo krdelo UFO Glavni predmet zanimanja so bili policijski funkcionarji PO RAZSTAVI NOVEGA FILMA V PESARU Malo dobrih del Srečanje o «videotapu» in solidarnost s Čilom V ZDA že nekaj časa krožijo vesti, da se bo podpredsednik Spiro Agnew moral odpovedati svojemu položaju, dasiravno ta uporno izjavlja, da se bo še naprej do konca boril proti «umazanim lažem». Pravijo, da njegove o-stavke ne bo več treba čakati tedne, marveč se bo to verjetno zgodilo že v nekaj dneh. Vsem, ki se vprašujejo, zakaj bo moral dovčerajšnji «Mr. Clean» (clean-čist, neoporečen, nedolžen) zapustiti svoj položaj, je na voljo vrsta teorij za vse okuse. Po uradni verziji je Spiro Agnew osumljen (za to še ni potrebnih dokazov), da je sprejemal podkupnine. Najprej kot občinski funkcionar v Baltimoru 1. 1962, nato kot guverner države Maryland do 1. 1968, kasneje pa tudi kot podpredsednik. Zdaj je sam osnoval «fond za obrambo Agnewa», da bi zbral denar za bodoče pravne spopade. Preiskavo proti njemu vodijo vladni organi na čelu z Nikonovim ministrom pravde in vrhovnim državnim tožilcem, Elliotom Richard-sonom. Predsednik Nixon in njegovi sodelavci se ne trudijo, da bi afero prikrili, se sploh ne zavzemajo za Agnewa, kot bi morali. Baje predvsem zaradi afere Water-gate, v zvezi s katero morajo tudi sami paziti, kaj delajo. Skeptiki, ki nekoliko bolje poznajo ameriško politično življenje, se ne zadovoljujejo s tako preprostim pojasnilom. Sprejemanje podkupnine, če je kaj takega sploh bilo. je samo povod. Pravi vzroki zrušenja Agnewa morajo biti povsem drugačni in so očitno v zvezi z afero Watergate. V primeru Nikonove ostavke je namreč Agnew njegov edini zakoniti naslednik, do same ostavke pa je, razumljivo, tudi naravni Nikonov nasprotnik. Potemtakem je logično, da Nikon v svoji sedanji protiofenzivi ne ščiti nobenega svojega tekmeca, tudi podpredsednika ne. In prav zato je Bela hiša izbrskala stare grehe Spira Agnewa. Zelo ji bo dobrodošlo, če bo z njegovo žrtvi io preusmerila pozornost od ooglav'tnega škandala ter obenem tudi praktično odložila Nikonovo zamenjavo. Dokler se bo vodila bitka na stranskem tiru in se ne razčisti «primer Agnew», vse dotlej bo Nikon ostal v Beli hiši, zakaj samo predsednik lahko imenuje novega podpredsednika. Sicer pa, tudi če bodo Agnewa obtožili in mu sodno dokazali njegovo krivdo, ne bo obvezan po- •HlliaillllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIMIMIIIII* Pedra Zandegiacomo V soboto je v dvorani sedeža ustanove za gostinstvo in turizem na obalnem pasu devinsko - nabre-žinske občine v Sesljanu odprla razstavo svojih del tržaška slikarka Pedra Zandegiacomo, ki je razobesila na stene in panoje kakih 50 svojih olj. Kot po navadi so njeni motivi zelo različni, vendar skoraj vsi *iz preteklosti», kajti njen sprehajalec ali sprehajalka na plaži izhajata iz konca prejšnjega in začetka tega stoletja, kot tudi izhaja iz iste dobe «družba na pomenku» itd. Iz najnovejših časov pa je na primer motiv, ki nosi naslov «Jedci čevapčičev». OVEN (od 21.3. do 20.4.) Neka važna novost vam bo omogočila, da boste izboljšali svoje delo. Otresite še že enkrat svoje plahosti. BIK (od 21.4. do 20.5.) Samo s previdnostjo in diplomacijo boste ugnali svoje nasprotnike. Prevzemite neko odgovornost v družini. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Samo zahvaljujoč se natančnosti se boste izognili napaki. Zanimiv pomenek s prijateljem. RAK (od 23.6. do 22.7.) Vaše strokovne nasvete bodo upoštevali vsi. Ne bodite preveč obzirni do osebe, ki tega ne zasluži. LEV (od 23.7. do 22.8.) Izredno izboljšanje na finančnem podro- dati ostavko in tudi kaznovan ne bo mogel biti. Tako predsednik kot tudi podpredsednik sta lahko odstavljena šele po dolgotrajni proceduri javne obtožbe v Kongresu, šele ko bi v Kongresu z večino glasov odločili, da je kriv, bi Agnew bil primoran podati ostavko. V tem primeru bi mu nato sodili kot navadnemu državljanu. Ta postopek pa lahko traja mesece, v vsakem primeru pa dovolj dolgo, da se odvrne pozornost od škandala Watergate. Mnogi dokaj zapleteno zatrjujejo, da je ves ta hrup okrog Agnewa v resnici samo priprava za odhod obeh, tako Nikona kot Agnewa. Baje je Nikonov odhod neogiben in že iščejo njegovega naslednika. Agnew bi kot podpredsednik bil prvi in edini kandidat, je pa preveč konservativen in zavoljo tega nesprejemljiv za večino onih, ki o tem odločajo. Upoštevajoč to, je nujno najprej zamenjati Asnewa. Ko bo to opravljeno, bo Nikon imenoval novega podpredsednika, ki ga bo moral potrditi Kongres. Glede na to, da imajo v Kongresu večino demokrati, bo novi podpredsednik moral bid tudi po njihovem okusu. Zatem bi moral tudi Nikon podati ostavko. To mnenje je dokaj nestvarno, sicer pa v pogojih, kakršni so v ZDA, m nič nemogoče. Tu so povsem mogoče največje bizarnosti. Sprejemljivejša in bolj enostavna je teorija, da bo Nixon zdržal še tri leta, to je, do konca mandata, trenutno na želi poleg sebe imeti sprejemljivejšega podpredsednika, takega, ki oo s svojo prisotnostjo v Beli hiš; znal povečati svoje možnosti za zmago na volitvah in zagotoviti republikancem, da ostanejo na oblasti. Demokrati žele preprečiti tako prvo kot drugo kombinacijo, pa se že. dokler je še Agnew podpredsednik, bore proti njegovim možnim naslednikom. «Preden bomo v Kongresu potrdili izvolitev novega predsednika, bomo zahtevali njegovo obvezo, da na volitvah I. 1976 ne bo nastopil kot predsedniški kandidat,» so izjavili demokratski prvaki. Postavili bodo zahtevo, da Nixon — če Agnew odide — postavi za podpredsednika bodočega «ne-predsednika». S tem bi izločili iz seznama svoje najnevarnejše nasprotnike, kot so John Connally in Nelson Rockefeller. Demokrati tako pravzaprav podpirajo Agnewa. Točneje: še najbolj jim odgovarja, da do konca ostaneta na oblasti s škandali oblatena Nixon in Agnew, kot da bi ju zamenjali dve bolj čisti osebnosti, ki bi se jima na volitvah bilo težje zoperstaviti. Vtem pa, ko se v vrhovih ameriške politike vodi ogorčena borba za oblast, je ostal brez službe Frank Wills, nočni stražnik, ki je prvi opazil, da je nekdo vdrl v sedež demokratov v hotelu Watergate, poklical policijo in tako neposredno ter javno sprožil plaz afere Watergate. Odpuščen je bil junija, ko je zaprosil za dva dni dopusta, zdaj pa ga nihče noče vzeti v službo. Delodajalci se boje posledic. Na vseučilišču Howard so mu odkrito povedali, da ga ne morejo zaposliti, ker se boje, da bi jim Nikonova administracija zaradi tega zmanjšala podpore. čju. S svojo nezaupljivostjo boste odgnali od sebe ljubljeno osebo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Opravite svojo korespondenco, važnejše posle pa odložite do jutri. Zadoščeno bo vašemu samoljubju. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Preden se lotite novega vprašanja, rešite stara. Zadovoljstvo in razumevanje v družini. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Uspešen dan za vse, ki se ukvarjajo s trgovino. Na vidiku zanimivo potovanje. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) NEW YORK, 25. — če bodo v tem vztrajali, nas bodo celo prepričali, da prihajajo z «drugih svetov» živa bitja ali «ljudje», ki obiskujejo naš planet. Vedno več je namreč v zadnjih časih ljudi, ki so videli «leteče krožnike» ali tako imenovane «UFO» oziroma «neidentificirane leteče predmete». V zadnjih dneh smo imeli v ZLA kar tri take primere. Vesti o «letečih krožnikih» prihajajo celo iz «uradnih» krogov, oziroma iz krogov «uradnih oseb». Pomočnika šerifa za grofijo Shel-by Peter Pilalas in James Davis sta bila nekega večera pretekle dni na nočni obhodnici, z uradnim vozilom na državni cesti štev. 70, in sicer nekoliko izven Mem-phisa. Nenadoma sta opazila v višini kakih 200 do 300 m «leteči krožnik» s premerom kakih 15 m. Leteči predmet je imel spredaj dva močna žarometa, na «repu» pa dve rdeči luči. Nekaj časa je letel točno nad njunim avtomobilom in ko sta zmanjšala brzino na samih 25 milj na uro, je «leteči predmet» tudi upočasnil. Policaja sta se opugumila in na robu ceste ustavila. Tudi leteči predmet se je ustavil. In to točno nad njunim vozilom. Policijska funkcionarja sta z radijskim oddajnikom skušala priklicati helikopter, ki naj bi «pogledal», kaj je tisto «ono», ki se je ustavilo nad njunim avtomobilom, toda radijske naprave so odpovedale, bile so ves čas «gluhoneme». Policijska funkcionarja sta nato prižgala močne žaromete, ki jih imajo ameriški policijski avtomobili na strehi in z njimi hotela še bolj osvetliti «leteči predmet». Z njega so «odgovorili» tako, da so dvakrat prižgali in spet ugasnili prednje žaromete. Nato sta policaja prižgala sinji žaromet na avtomobilu, ki hkrati sproži sireno. In tedaj se je «leteči krožnih» ali «leteči predmet» «ustrašil». Za nekaj trenutkov se je slišal ropot motorjev, nakar je «ono» izginilo. Sicer na isti državni cesti, vendar nekaj milj stran sta ob isti uri doživela nekaj podobnega dva druga policaja. Tudi njima je «ono» nagajalo na podoben način. Na drugem koncu mesta pa so podobno «prikazen» opazili drugi ljudje, ki pa niso bili «v uniformi». Na letališču v Memphisu radarske naprave niso zabeležile nobenega «obiska». Kako naj bi ga, ko pa je tudi radiooddajnik in sprejemnik na avtomobilu policijskih funkcionarjev nenadoma postal «gluhonem». ZELO USPELA POBUDA «Čedad in njegova reka» Pred nedavnim se je v Čedadu zaključila slikarska razstava, ki je sledila tekmovanju «ex tempore», katerega je pripravil poseben mestni odbor pod vodstvom dr. Antonia Fontane. Tekmova- V neki važni zadevi so vam nastavili zapreke, ki pa jih boste z lahkoto premagali. Ne bodite ljubosumni. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) V poklicnem delu boste dosegli priznanje in se boste malo oddahnili. Ne bodite preveč optimistični. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Nenadoma boste našli rešitev doslej zelo zapletenega vprašanja. Odlično razumevanje v družini. RIBI (od 20.2. do 29.3.) Rešili boste spor, ki ste ga imeli s poslovnim prijateljem. Sprejeli boste važen ukrep glede ljubljene osebe. nje je bilo prirejeno na temo «Čedad in njegova reka», podprla pa sta ga združenje za zgodovinska in umetniška raziskovanja v Čedadu ter videmsko središče za plastično umetnost. Tekmovanja so se udeležili domači umetniki in umetniki iz Slovenije. Rezultat tekmovanja je bila vrsta del na visoki ravni. Zato so člani žirije imeli veliko dela, da bi pravilno ocenili stvaritve. V žiriji sta bila tudi dva Slovenca iz Nadiške doline in sicer Dino Me-nichini, ki je po rodu iz Stupice, in slikar Pavel Petričič iz špe-tra ob Nadiži, ki se ukvarja s problematiko Beneške Slovenije, predvsem s kulturne in politične plati in ki je bil med organizatorji uspele majske konference v Čedadu na temo «Slovenska skupnost v Furlaniji». Odbor, ki si je naložil nalogo, organizirati slikarsko tekmovanje, je imel predvsem pred očmi nujnost, da se v Čedadu omogočijo tesnejši stiki med Furlani in Slovenci, stiki, ki bodo vedno bolj aktualni zaradi vedno novih in novih naseljevanj Slovencev v Čedadu. Žirija je nagradila štiri dela in sicer Belluzovo delo zaradi izredno lepih barv, Paolinijevo delo za umetnikovo osnovno zamisel, ki jo je predočil v podobi ptičke na srednjeveškem marmorju. Supana je žirija nagradila, ker se je strogo držal teme o Nad'ii, Maddalózzo, ki je doma iz Čedada, pa je bil nagraiem za svoje delo, ki «v svoji obliki in barvi kaže dramatično zavzetost». Želeti bi bilo, da bi se ti in podobni stiki s Čedadom še poglobili, da bi se s tem razvilo sožitje med obema narodnostima, toda sožitje, ki bi ne težilo za asimilacijo, pač pa ki bi spoštovalo obojestranske vrednote, vrednote obeh kultur, slovenske in furlanske. Zato je želeti, da bi bil Čedad še nadalje pripravljen dajati in sprejemati pobude v tem smislu, tudi pobude, ki se razvijajo v Beneški Sloveniji. S tem v zvezi je omeniti tečaj slovenščine v Špetru ob Nadiži, na katerega opozarjamo in o katerem bomo še spregovorili. (Naš dopisnik poroča) PESARO, septembra. — V Pešam se je zaključila deveta mednarodna razstava novega filma. Nivo predvajanih filmov ni bil visok, razen nekaterih izjem. Predvsem pa ni bilo zaslediti na razstavi nikakršne jasne stimulativne izbire v kriteriju. Festival je nastal pred 9 leti, ko je bil pojem «novega» filma zgodovinsko dosti bolj utemeljen. Že takrat pa je predstavljal bolj informativno kot tendenčno izbiro: se pravi da je pripomogel k odkritju pri nas nepoznanih, malo razvitih kinematografij. Predstavljal je tudi dosledno posledico filmskega razvoja 60 let, ko je «avtorska teorija» prizadejala udarec komercialnemu filmu, ko sta izraz avtorskega sveta in obenem družbene tematike postajala osrednja elementa filmskega ustvarjanja. Danes pa je definicija «novega» filma precej nejasna. Uvodna beseda organizatorjev festivala zatrjuje, da je smisel razstave v obravnavanju filma «kot bi moral biti», medtem ko je pri drugih festivalih obravnavanje filma «kot je». Precej nesmiselna opredelitev, tudi če pomislimo, da je bil najzanimivejši aspekt letošnje razstave ne v abstraktnih polemikah o filmu «kot bi moral biti», temveč v odkritju nekaterih smeri filma «kot je», se pravi filma v vsej njegovi pogojenosti in odvisnosti od različnih narodnih, političnih, razrednih ali kulturnih komponent. Seveda je treba priznati razstavi v Pesaru marsikatero zaslugo. Že to, da v njej spoznamo vsa protislovja pojmovanja filma v okviru levice, se mi zdi zanimivo. Zanimivo je tudi to, da je razstava večkrat poudarila svojo povezanost s politično realnostjo, npr. z udeležbo pri solidarnostni menifestaciji s čilskim ljudstvom, z zaključnim večerom, ki je bil prav tako posvečen Čilu itd. Ob razstavi so se tudi pojavila trenja, ker ima tik sedeža razstave svoj stenčas stranka MSI z listom «Il Secolo d’Italia», ki je te dni poveličeval vojaški udar v Čilu; udeleženci festivala so ostro protestirali proti temu izzivanju, tako da je policija noč in dan stražila stenčas. Če preidemo na nivo teoretskih polemik, je bilo stanje dosti manj zanimivo. Eklektičnost razstave je vsaj izraz protislovne realnosti: se- veda je tudi izraz drugačnih okusov dveh glavnih organizatorjev (ali bolje edinih, saj so ostala imena članov odbora le formalna), se pravi direktorja Lina Micchichčja, ki poudarja socialno upornost filmov in ki mu je treba priznati velike or-ganizativne sposobnosti, in Adriana Apràja, ki pa (večkrat inteligentno) poudarja jezikovno naprednost filmov. Proti dvoumnosti razstave so nastopila razna stališča, ki pa so s svojo abstraktno norma-tivnostjo in ideologizmom dosti manj prepričljiva kot linija razstave. Na eni strani so predstavniki izvenpar-lamentarnih skupin zahtevali od razstave, da se jasno opredeli za popularno in revolucionarno umetnost. Na drugi strani je nastopila ekipa revije «Filmcritica», ki poudarja specifičnost filmskega proizvajanja, na podlagi katere zavrača razne filme, kot so mnogi latinskoameriški, ki se poslužujejo klišejev in žanrskih kodeksov za pripoved politično učinkovitih zgodb. «Prednja straža» te linije so filmi režiserja Jean-Marie Strauba, ki je tu predstavil svoji deli «Geschichtsunterricht» in «Einleitung zu Arnold Schonbergs Begleitmusik zu einer Lichtspielsce-ne». Filma težita k izločenju vsake emotivne udeležbe gledalca, tako da bi ju lahko nadomestil tudi esej, ki bi izrazil namene filmov samih. Poleg teh dveh stališč, ki sta izpadli iz diskusij, se splača omeniti element, ki je večkrat oživil diskusije (in o katerem dnevniška kritika v svoji resnobnosti ni pisala): preko vsega festivala je namreč nastopal čudak, ki je ostro napadal vse filme z argumenti, ki so se zdeli pripravljeni nalašč za zabavo publike. če je tu šlo za izrazit kliničen primer, so bili, po mojem, pogosti nastopi nekega francoskega kritika še dosti manj trezni. Preaen preidem k pregledu predstavljenih filmov, se moram ustaviti še ob paralelni manifestaciji razstave, ob srečanju o «videotape», o poskusih neodvisne uporabe televizijskega mediuma in o možnosti registracije podob na trak. Italijanske, ameriške in japonske skupine so prikazale lastne izdelke. Kot je pa rekel Adriano Aprà v svojem izredno zanimivem referatu, je pri «videotape» bolj zanimiv proizvodni postopek kot proizvod sam. Pravzaprav je to princip, ki ga je treba upoštevati tudi pri ocenjevanju predvajanih filmov, kot je opomnil kritik lista «Paese sera» Callisto Co-sulich: proizvodne okoliščine filma je treba upoštevati prav tako kot rezultate. Sedaj pa preidimo k filmom. O-srednje mesto v razstavi je imela Latinska Amerika, predvsem pa Čile. Zaradi zadnjih dogodkov sicer ni prispel čilski film Miguela Lit-tina «La tierra prometida»; Littin, katerega ime je sedaj v proskripcij-skih listah generalov in katerega u-sode ne poznamo, je morda najpomembnejši čilski režiser, skupaj z Raulom Ruizom, katerega so lani prikazali film «Nadie dijo nuda» in pred leti «Tres tristes ti-gres» in s Helviom Sotom, katerega smo na beneških Dnevih italijanskega filma videli zanimivi «Metamorfosi de un jefe de policia». Čile je pa nastopil z dokumentarcem «Quando despierta el pueblo» in z dokumentarcem skupine Cine Tercer Mundo o Salvadoru Allende-ju «Companero presidente». Zaključni večer je dopolnilo televizijsko srečanje Roberta Rossellinija z Al-lendejem. Panama je nastopila z dokumentarcem skupine Grupo Experimen-tal de Cine Universitario «Canto a la patria que ahora nace» ter Castillera in Rivere «505», Venezuela z dokumentarcem bivšega filmskega kritika Carla Rebolleda «Venezuela tres tiempos» (omeniti je tudi treba protest proti zatiranju venezuelskega cineasta Carlosa Alvareza). švedski režiser Jan Lindquist je predstavil odličen dokumentarec o urugvajskih revolucionarjih «Tupamarosih» (Edina dva skandinavska filma sta bila posvečena zunanjim temam: Norvežan Kjell Thon je namreč predstavil dokumentarec «Jane Fonda on Vietnam»). O ostalih filmih bomo pisali drugič. SERGIJ GRMEK uniiiiMiiiiiiiiiiiiiiKiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiuiiiiHUiiiimiiiiiiiii Horoskop p. p. Motiv iz Štanjela (Foto Mario Magajna) JANKO JERI ■ GORAZD KUŠEJ: Slovenska narodnostna skupnost v Italiji (II) Nekatere prvine njenega pravnega položaja, tudi v primerjavi s položajem nemške in francoske manjšine 2. Skratka, mirovna pogodba z Italijo — in seveda še zlasti člen 15 — je vsebovala načelno precej jasno opredeljena stališča o zaščiti tudi nekaterih temeljnih manjšinskih pravic in je celo zavezovala italijansko vlado, «da izda vse potrebne ukrepe» (podčrtala avtorja) v ta namen. Razen tega pa je vsebovala mirovna pogodba obsežno prilogo IV. (sporazum Gruber - De Gasperi z dne 5. septembra 1946), ki je vsebovala podrobna jamstva za «nemško govoreče prebivalstvo bozen-ske pokrajine in sosednih dvojezičnih občin». (4) Sporazum med avstrijskim zunanjim ministrom K. Gruberjem in italijanskim zunanjim ministrom A. De Gasperijem o narodnostni zaščiti nemško govoreče južnotirol-ske manjšinske skupnosti je na eni strani pomemben kot načelen mednarodni dokument, na drugi strani pa še posebno kot programsko, načelno izhodišče (vzo- rec) za stvarno varstvo sleherne manjšinske narodnostne skupnosti v Italiji, ker vsaj v zametku nakazuje tele sestavine: 1. v odnosu do manjšinske skupnosti premaguje abstraktnost načela formalne enakopravnosti njenih pripadnikov s pripadniki večinskega naroda in priznava, da je tod potrebna dejanska enakopravnost, ki zahteva posebne ukrepe za zavarovanje njihove etnične narave ter njihovega jezikovnega, kulturnega in gospodarskega razvoja: 2. priznava interes in moralno u-pravičenost matičnega naroda, politično konstituiranega v obmejni državi, da se zavzame za ustrezno varstvo svoje istorodne manjšine in 3. zagotavlja, da lahko manjšinska skupnost dejavno sodeluje pri odločanju o oblastnih ukrepih, namenjenih varstvu njenega obstoja in razvoja v državi, ki v njej prebiva in to tako v okviru lokalne avtonomije kakor v ustreznih osrednjih organih. Mednarodne pravne obveznosti republike Italije glede varstva slovenske narodnostne skupnosti pa izhajajo na eni strani iz navedenih določb mirovne pogodbe z Italijo in pa iz memoranduma o soglasju z dne 5. oktobra 1945 (5) ter posebnega statuta kot sestavnega dela memoranduma. Vendar je treba v zvezi z varstvom, kakor ga omenja posebni statut, poudariti, da ga je deležen samo tisti del avtohtonega slovenskega prebivalstva v Italiji, ki prebiva v mejah nekdanje cone A Svobodnega tržaškega ozemlja. Sicer pa je posebni statut prvi mednarodni instrument, ki sicer na omenjenem območju (ne velja za Slovence na Goriškem in v videmski pokrajini) celoviteje ščiti slovensko manjšino v Italiji po koncu druge svetovne vojne. Iz zgodovinskega vidika namreč ne gre pozabiti, da je sistem mirovnih pogodb po prvi svetovni vojni določil obveznosti glede varstva etničnih manjšin mnogim državam, med njimi tudi takratni Jugoslaviji. Naložil pa ni nikakršnih obveznosti Italiji: namesto mednarodnih jamstev so dobili Slovenci in Hrvati po prvi svetovni vojni zgolj formalne obliube nekaterih takratnih italijanskih državnikov, da bodo spoštovali njihove narodnostne pravice, vendar pa se teh obljub niso držali. Posebni statut sicer ni optimum posebne narodnostne zaščite, vendar pa zagotavlja, če bi ga seveda integralno (po črki in duhu) v praksi uresničevali in spoštovali, stvaren temelj narodnostne enakopravnosti avtohtone slovenske manjšine z «večinskim» italijanskim narodom. S posebnim statutom, ki je bilateralni sporazum, saj sta ga podpisala Jugoslavija in Italija (memorandum o soglasju je bil zgolj parafiran) sta se obe državi zavezali, da se bosta pri upravljanju svojih območij ravnali po načelih splošne deklaracije o človečanskih pravicah, ki jo je sprejela generalna skupščina OZN 10. decembra 1948 (1. člen statuta). Posebni statut, ki temelji na vzajemnosti (vsi njegovi predpisi so splošni in dvostranski ter veljajo za obe manjšini in kot obveznost za obe državi) (6), zagotavlja enake pravice in postopek za pripadnike jugoslovanske etnične skupine na področju pod italijansko upravo ter narobe (člen 2). Tako 50 Slovenci na Tržaškem izenačeni z Italijani (podrobnejše določbe tega člena) glede političnih, državljanskih in ostalih človeških pravic (točka a), pravice doseči in opravljati javne službe, funkcije (točka b), izenačeni so tudi glede sprejemanja v upravne službe, pri čemer statut posebej določa (točka c), da bosta jugoslovanska in italijanska uprava upoštevali načelo, ki naj bi omogočilo jugoslovanski in italijanski etnični skupini, da bosta pravično zastopani na upravnih položajih, zlasti na tistih področjih, ki posebno zadevajo njune interese, kakor je to primer s šolskimi nad-zorništvi. 4) Ker je bil ta sporazum podlaga za notranjo državno pravno ureditev položaja nemško govorečih južnih Tirolcev in ker m tudi slovenska narodna skupnost zgleduje po tej ureditvi z željo in zahtevo, da bi dosegla enaka ali vsaj podobna zagotovila za svoj obstoj, naj tu na kratko navedemo glavno vsebino tega sporazuma. Sporazum zagotavlja nemško govorečim prebivalcem pokrajine (province) Božen (Bolzano) ter sosednjih dvojezičnih naselij pokrajine Trident (Trento) popolno enakopravnost z italijansko govorečimi prebivalci. Da tu ne more iti le za formalno razglašeno abstraktno enakopravnost, ampak za zares «polno», se pravi «dejansko» enakopravnost, kolikor jo je sploh moč doseči, kaže napoved «posebnih ukrepov za zavarovanje etnične narave ter kulturnega in gospodarskega razvoja nemško govorečega dela prebivalstva», ki jih je v ta namen dolžna izpeljati italijanska država. Ti ukrepi naj bi zagotovili osnovnošolski in srednješolski pouk v materinem jeziku, enakopravnost nemškega in italijanskega jezika v javnih uradih in javnih listinah, kakor tudi v dvojezičnem označevanju krajev, dalje pravico, da se obnovijo priimki, ki so bili poitalijančeni v prejšnjih letih (na podlagi fašistične raznarodovalne zakonodaje), enakopravnost pri namestitvah v javne urade in službe z namenom, «da se doseže ustreznejša porazdelitev mest med obema etničnima skupinama». Nadalje je sporazum določal, da bo dobilo prebivalstvo zgoraj navedenih območij regionalno avto- nomijo s primernimi zakonodajnimi in izvršnimi pooblastili, katerih okvir naj bi določili v posvetovanju z lokalnimi predstavniki nemško govorečega prebivalstva. Razen tega je Italija zagotovila, da bo «v duhu pravičnosti in razumevanja» revidirala vprašanje opcij za nemško državljanstvo, izhajajočih iz sporazuma med Mussolinijem in Hitlerjem iz leta 1939 in da bo pripravila konvencijo za prost osebni in tovorni promet med Severno in Vzhodno Tirolsko čez Južno Tirolsko. Posebej pa še velja omeniti italijansko obveznost, da bo Italija sklenila z Avstrijo sporazum za medsebojno priznanje nekaterih študijskih stopenj in univerzitetnih diplom ter posebne sporazume za olajšanje obmejnega prometa in lokalne menjave omenjenih količin proizvodov in blaga med Avstrijo in Italijo. 5) Glede ozemljskega vprašanja to ni bila potrditev dotedanjega statusa quo. s tem dogovorom je bila določena nova mejna črta (naša država je dobila ozemlje, ki je merilo 11,5 kvadratnih kilometrov z okoli 3 tisoč prebivalci). Razen tega so vlade ZDA, Velike Britanije in Francije izjavile, da ne bodo prav nič podpirale zahtev Jugoslavije in Italije glede ozemlja, ki je pod suverenostjo ali upravo ene izmed njiju. 6) Gl. Milan Bartoš, Savremeni medjunarodni problemi, Sarajevo 1955, str. 115 in naprej. (Nadaljevanje sledi) SREDA, 26. SEPTEMBRA 1973 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 18.15 Program za otroke STEKLENE GORE Scenarij: Donatella Ziliotto, Piero Murgia in Sergio Tau 18.45 KLOVN FERDINAND IN VESOLJSKA LADJA Češkoslovaški film 19.45 ŠPORTNE VESTI Ital. kronike in vremenska slika 20.30 DNEVNIK 21.00 Jezik, branje in pisanje Razvoj italijanskega jezika kot ga prikazujejo Tullio De Mauro, Umberto Eco in Piero Nelli Tretje nadaljevanje te oddaje se poglablja v tkivo ljudske kul ture v primerjavi s «kulturo učenih ljudi». V zadnjem deset letju p-eteklega stoletja nastaja tudi v Italiji vizija zgodovinske realnosti, ki jo predstavlja socializem. Naraščanje razredne zavesti, posebno med proletariatom, in s tem naraščanje moči delovnih ljudi, vodi k močnim sindikalnim gibanjem in hudim sindikalnim borbam. Vse to nujno vodi tudi k novim izrazom, kajti pogledati je treba, s kakšnim jezikom ti ljudje nastopajo, kako predstavniki socialističnega gibanja «govorijo». Posebno ker se sindikalisti zavedajo, da morajo govoriti tako, da jih bo delavec razumel, vrhu tega so sindikalisti tudi vzgojitelji. In tako bomo nocoj med to oddajo pHscstvovali dvem srečanjem, pri katerih v Emilii sindikalist razlaga delavcem, kaj je «zveza», v neki «zolfa-tari» (rudniku žvepla) na Siciliji pa bomo videli, kako deček -rudar, ki vendar le zna brati in pisati, razlaga tovarišem — nenismemm rudarjem nov sindikalni sporazum, 22.00 ŠPORTNA SREDA 23.00 DNEVNIK Napoved vremena in šport DRUGI KANAL 21.00 DNEVNIK 21.15 Italijanska radiotelevizija predstavlja ANNA MAGNANI V FILMU 1870 Igrajo še: Mario Carotenuto, Osvaldo Ruggeri, Duilio Cru-ciani, Marcello Mastroianni, Aldo Cecconi itd. Siže filma in scenarij: Alfredo Giannetti Še ni leto dni, ko je bil izdelan četrti televizijski film, ki ga je Alfredo Giannetti izpeljal z Anno Magnani, in že je film na programu. Kakor vemo, je Giannetti dobil Oskarja za film «Razporoka na italijanski način» in tedaj mu je ši-nla v glavo misel, da bi pripravil za TV vrsto epizod, ki bi bile povezane z italijansko zgodovino od Risorgimenta dalje. Hkrati je bil G'annetti prepričan, da njegov načrt brez Anne Magnani ne bi bil to, kar je on hotel s tem pokazati, ker si je vse epizode zamislil nek&KO njej «po meri». Anna Magnani je prav gotovo umetnica, ki more prevzeti nalogo, kakršne si ne more nobena umetnica. Film, v katerem igra glavno moško vlogo Marcello Mostrcian-ni, se dogaja v Rimu tik pred 20. septembrom 1870 in prikazuje zgodbo preproste rimske ženske, Terese* ki preživlja rpnčno življenje, kajti njen mož bo zagotovo umrl od tu-1 kuloze, ker je bil obsoien na dvajset let ječe zaradi sodelovanja pri uporu 1867. leta. Vrhu tega kot dosleden upornik noče no'ìoisati prošnie za pomilostitev. Teresa, ki živi v veliki bedi, ima na plečih še 10-letnega sina, ki ga je treba hranit; in vzgajati. Teresa ima le enega prijatelja, ki ji ere na roko. To je star duhovnik. Vse torej sama mračna slika in vendar se zgodba lepo konča, kajti v tem ko so ber-salierji pred obzidjem Rima, se množice zgrnejo na trge v velik praznik svobode. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 9.20 in 12.00 ŠOLA Od Svilajj, A). .Bračfi, Kondenzatorji, Predelava sadja, Sodobno naselje, ' Matematika, Marksizem, Jezik in književnost 18.45 OTROCI NAŠE ŠOLE Serijski film 19.00 RISANKA • 19.10 OBZORNIK 19.25 Od filma do filma 19.45 Arhitektura in družba ROJ - VARSTVO 20.20 KAJ HOČEMO? Ob ustavnih in kongresnih razpravah 20.45 RISANKA 21.00 DNEVNIK 21.30 JUTRI BOM JOKALA Ameriški fi’rn, posnet po literarni avtobiografiji ameriške pevke LilVan Roth. Kniiga je doživela vrsto ponoVsov. Življenje pevke je bilo vse prej kot lahko. Pod površino svetovnega usveha, čudovitih javnih nastopov se je namreč krila hude, osebna tragedija kronične pijanke, ki je zadnja leta žire>o skoraj nepretrgoma v nopod’h deliriuma tremensa in se šele po nekaikrotmh poskusih samomora rešila v ^druženje anonimni alkoholikov, kjer so io temelhto zdravili. Režiser filma Daniel Mann je znan po odličnih filmih na pri mer «Vrni se, mala Shebn» in «Tetovirana roža». V obeh filmih je težišče na igralkah. V prvem igra a'avno vlogo Sherbi/ Booth. v drugem va Anna Magnani. Režiser je spe ciaVst za oblikovanje ženskih likov, in tudi v filmu Jutri bom jokala je glavno vlago poveril Susan Honmard. ki sicer ni neka vrhunska umetnica, ki pa je v tem filmu odlično igrala KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 20.45 NOGOMET Jugoslavija — Madžarska 21.30 POROČILA 22.30 Zabavno - glasbena oddaja TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba: 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino: 18.30 Koncert; 19.10 Hi- giena in zdravje; 19.20 Zbor in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 21.25 Nove knjige; 22.10 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 12.15 in 14.30 Deželne kronike; 15.10 Poletni program; 16.20 Simf. koncert; 19.30 Deželna kronika. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 21.30, 23.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Popevke; 9.10 Orkestri; 10.00 Otroški kotiček; 11.15 Prisluhnimo jim; 11.45 Orkester Casadei; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Plošče; 14.40 Mini juke box; 15.00 Klavirske skladbe; 15.45 Vrstijo se plošče; 17.00 Na sprehodu z...; 17.40 Pevci lahke glasbe; 18.00 Narodno zabavna glasba; 18.45 Škerjanc; Elegija; Krek: Rapsodični ples; 19.00 Popevke; 20.00 Iz priljubljenih oper; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; 21.40 Ritmi za godala; 22.00 Literarna oddaja: Joycejeva poezija; 22.15 Praški filharmonični orkester; 23.35 Glasba za lahko noč. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 četrti spored; 13.30 Glasbeni spored; 14.00 Novejše ital. popevke; 15.00 Poletni program za mladino; 17.05 «Sončnica»; 18.55 Televizijska glasba; 19.25 Plošče resne glasbe; 20.20 Serenade; 21.20 Radijska drama; 22.20 «Andata e ritorno» z Mino. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Kako in zakaj?; 8.45 Melodrama; 9.15 Judovsko novo leto; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Pesem za vsakogar; 10.35 Posebni spored z G. Albertazzijem; 12.40 Opravljivca; 13.50 Kako in zakaj?; Ì4.00 Plošče; 15.00 Radijska priredba; 15.45 Glasbeno-govorni spored; 17.35 Plošče za vsakogar; 15.10 «Andata e ritorno» z Mino; 20.50 Plošče. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Bachove angleške suite; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.15 Glasba skozi čas; 13.30 Sammartini, Haydn in Beethoven; 14.30 Portret avtorja; 15.20 Schumannova komorna glasba; 16.15 Strindbergova drama «Paria»; 17.20 Strani iz albuma; 17.35 Jazz; 18.45 Ge-minianijeve skladb^; 19.15 Večerni koncert; 20.45 Na sporedu je Bach. SLOVENIJA 7.00, 8.00. 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Rekreacija; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Za mlade radovedneže; 10.25 Mladinski zbori; 10.40 Zgradba marksističnega mišljenja; 11.15 R. Schumann in B. Smetana; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.10 Melodije; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Od vasi do vasi; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Štirje fantje in kvintet štritov; 16.40 Pianist Janez Lovše; 17.00 «Loto vrtiljak»; 18.10 Operni koncert; 19.00 Aktualnosti: 19.20 Listi iz pop albuma; 19.45 Naš gost; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 Lepe melodije; 21.30 Skupni program JRT; 23.15 Revija popevk; 00.05 S. Mihalič: Pesmi; 00.15 Plesni zvoki. SPORT SPORT SPORT KOŠARKA 00 JUTRI DALIE V ŠPANIJI Sovjeti favoriti na letošnjem EP Z velikimi ambicijami bodo nastopali tudi Jugoslovani BARCELONA, 25. — V četrtek se bo pričelo v Španiji osemnajsto evropsko prvenstvo v košarki. Nesporni favorit za končno zmago je Sovjetska zveza, ki je zmagala doslej že 11-krat, od tega osemkrat zaporedoma. Sovjeti so bili poraženi le enkrat, leta 1955 na Madžarskem, ko so zasedli tretje mesto. Vseeno pa bi moralo biti letošnje prvenstvo bolj odprto, saj so Sovjeti precej pomladili svoje vrste in je ostalo od olimpijskih zmagovalcev v ekipi le šest igralcev. Z velikimi ambicijami pa bo nastopala na letošnjem evropskem prvenstvu Jugoslavija, svetovni prvak leta 1970 in srebrna kolajna v Mehiki. Jugoslavija se je petkrat uvrstila med prvo trojico, pred dvema letoma pa je v finalu zgubila prav proti Sovjetski zvezi. Vseh dvanajst vpisanih ekip je razdeljenih v dve skupini. V Badaloni bodo nastopale Sovjetska zveza, Češkoslovaška, Poljska, Izrael, Romunija in Turčija, v Barceloni pa Jugoslavija, Italija, Španija, Grčija, Bolgarija in Francija. NOGOMET V prijateljskem srečanju Poraz Zarje v napeti tekmi Zarja — S. Giovanni 0:4 ZARJA: Babuder, Križmančič S._, Komar, Grgič, Marc, Križmančič V., Kralj, Žagar, Čuk, Saul, Ražem. S. GIOVANNI: Mali verno, Clo-chiatti, Morgera, Pintus, Francini, Belic - Petri, Milocco, Quaia, Bala, Ecobena, Romani. STRELCI: v 1. min. p.p. Quaia, v 4. min. d.p. Quaia, v 20. min. d.p. Milocco, v 30. min. d.p. avtogol Križmančič Stojan. KOTI: 5:2 za Zarjo. V prijateljski tekmi pred začetkom prvenstva druge amaterske lige je S. Giovanni pričakovano premagal okrnjeno enajsterico Zarje s 4:0. Tekma je bila vseskozi zelo napeta in so se zlasti Tržačani požrtvovalno borili za vsako žogo. Takoj po začetnem sodnikovem žvižgu so se igralci S. Giovanmja pognali v napad in prišli do gola, katerega je močno streljal Quaia izven kazenskega prostora in povedel svoje moštvo v vodstvo. Zarja je to hladno prho močno občutila in je takoj pritisnila na nasprotnikova vrata, a brez uspeha. V nadaljevanju igre so Tržačani nadaljevali pritisk na Zarjina vrata, saj so drugič prišli v vodstvo po zaslugi dobrega Quaia, ki je bil nedvomno najboljši igralec na igrišču. Razigrano moštvo S. Giovan-nija pa se ni vdalo in je neprestano napadalo bazovska vrata, dokler nista padla še zadnja dva gola, od katerih je bil eden avtogol. S tem srečanjem je Zarja zaključila svoje priprave pred začetkom prvenstva. Upajmo, da se bo tudi letos dobro odrezala. Aleksander Ražem KOŠARKA V ponedeljek zvečer v Trstu Zanimivo strokovno predavanje Lakoviča o ameriški košarki V ponedeljek zvečer je imel naš znani športni delavec Branko Lakovič zanimivo predavanje za trenerje košarke. Kot je znano, se je Lakovič avgusta udeležil v Združenih državah Amerike seminarja znanega profesionalnega košarkarja Oscarja Robertsona. Novosti, ki jih je izvedel na tem seminarju in v domovini košarke, je posredoval tržaškim trenerjem. Za Lakovičevo predavanje je vladalo med trenerji iz našega mesta veliko zanimanje, saj se jih je zbralo na Stadionu «1. maj» kar petindvajset. Skoraj dveumo predavanje Lakoviča je bilo izredno zanimivo in poučno. Iz Amerike je prinesel nekaj novosti, ki pa niso modne muhe ampak sad dolgoletnih izkušenj, tako trenerjev kot tudi samih igralcev. Pred pričetkom predavanja je vsak udeleženec dobil zajetno skripto na petindvajsetih straneh, z zanimivimi napotki in raznimi vajami iz igre košarke. Po končanem predavanju so bili vsi udeleženci izredno zadovoljni. Vse je bilo izredno nazorno prikazano, za kar je poskrbelo sedem Borovih igralcev. Za samega Lakoviča je bilo predavanje veliko moralno zadoščenje, saj je pridobljeno znanje nesebično posredoval tudi drugim trenerjem. Naši trenerji pa bodo zvedeli precej o ameriški košarki v prihodnjem strokovnem biltenu te športne panoge, katerega ureja sam Lakovič. G. F. NOGOMET V PRIJATELJSKI TEKMI | NOGOMET NAŠE EKIPE V MLADINSKIH LIGAH Danes v Beogradu! luventina se okorišča z izkušnjami SFRJ - Madžarska iz lanskega ligaškega tekmovanja Jugoslovani bodo nastopili s svojo standardno reprezentanco BEOGRAD, 25. — Jugoslovanska nogometna reprezentanca bo jutri odigrala prijateljsko tekmo proti Madžarski. Srečanje bo ob 19.15 na stadionu v Beogradu. Medtem ko bo madžarska ekipa nastopila precej spremenjena, v primerjavi z drugimi na- Nogometno tekmo Jugoslavija — Madžarska bo koprska barvna televizija prenašala z začetkom ob 20.45. PARIZ, 25. — Italijana Munari in Mannucci sta na avtu lancia-stra-tos osvojila 18. mednarodni avtomobilski «Tour de France». Na 2. mesto sta se uvrstila Francoza Alme-ras in Ras na avtu porsche-car-rera. stopi, bo Jugoslavija nastopala brez večjih sprememb. Odsoten bo le Jankovič, zaradi poškodbe, nadomestil pa ga bo šurjak. Izbrani reprezentanti za jutrišnje srečanje so naslednji: Marič, O. Petrovič, Vabeč, Bogiče-vič, Antič, Katalinski, Buljan, Oblak, Ačimovič, Vladič, Bajevič, Jerkovič, Bjekovič, V. Petrovič, Šurjak. Sre- čanje bo sodil italijanski mednarodni sodnik Gonella. BEOGRAD, 25. — Italijanska in jugoslovanska nogometna reprezentanca bosta odigrali 2. junija 1974 prijateljsko tekmo v Beogradu, ki bi morala biti nekakšno povratno srečanje po dvoboju, ki je bil lani v Turinu, ko je zmagala Italija. Prvega novembra pa bosta v Gorici igrali amaterski reprezentanci o-beh držav. ŠPORT NA TV RIM, 25. — Italijanska televizija bo jutri ob 19. uri prenašala po drugem sporedu zaključno fazo kolesarske dirke Pariz — Bruselj, ob 22. uri pa po prvem sporedu posnetke z nogometne tekme med Anglijo in Avstrijo. Katastrofa Gaje v tekmi z Nabrežinei na domačem igrišču MLADINCI Juventina — Poggio 2:1 JUVENTINA: Maraž, Plesničar G., Frassin, Malič A., Bajc, Tavčar, Tommasini, Paškulin, Colin, Mozetič, Mučič. POGGIO: Battistel, Visintin G., Ersettis, Schiozzi, Moratto, Tuni, Visintin V., Visintin M., Visintin N., Moratto P., Battistel S. SODNIK: Terpin Aldo iz Pevme. STRELCI: v 10. min. d.p. in v 14. min. Mučič David, v 30. min. (11-metrovka) Battistel S. Lanska nogometna sezona, ki mia" dincern Juventine ni prinesla zmag, ampak samo izkušnje v igri, se letos obrestuje. Prvenstvo bo vsekakor težko, ker so na vidiku težavna srečanja, zlasti ker so naši i; gralci še mladi in ker imajo drugi klubi širša območja za izbiro mladincev, kakor ga pa nudi sam Štandrež. Zato je vodstvo vedno i-skalo novih moči tudi v drugih slo- .........................................................................................................................................................................................................................ut DREVI NASTOP MOŠKIH V OKVIRU 13. SSt Prijavljenih 23 tekmovalcev za namizni tenis v Gorici Nastopili bodo predstavniki štirih društev Drevi bo v Gorici drugi dan namiznoteniškega turnirja, ki ga organizira ŠZ Dom v okviru 13. Sšl za goriško pokrajino. Na vrsti bo vsa moška konkurenca (člani, mladinci, naraščajniki, ekipno in dvojice). Tekmovanja bodo v prostorih Prosvetne dvorane «Zlati pajek» (Verdijev korzo 13, Gorica) s pričetkom ob 20. uri. Za nocojšnji večer se je do sedaj prijavilo 23 tekmovalcev sledečih športnih društev: Dom (Gorica) 11, Juventina (Štandrež) 4, Sovodnje 4 in RMV 3. Tekmovalci so naslednji: ŠZ Dom: Klanjšček Damjan, Klanjšček Marko, Komel Igor, Ja-kin Sergij, Mikluš Karel, Morel Boris, Mužič Ferruccio, Pavšič Rudi, Prinčič Darij, Radikon Stanko in Sossou David; ŠD Juventina: Cerva Sandro, Faganel Renco, Mučič David in Plesničar Ivan; ŠD Sovodnje: Cijan Stane, Cotič Darij, Cotič Marko in Petejan Egon; RMV: Dornik Mauro, Čubej Marko, Kont Igor. V kategoriji naraščajnikov bo nastopilo 7 tekmovalcev, pri mladincih S, pri članih pa 20. Za dvojice in ekipe je Dom prijavil pet moštev, Sovodnje in Juventina po dve moštvi, RMV pa e-no ekipo. Ekipe bodo nastopile v sledečih postavah: Dom: Mikluš Karel — Klanjšček Marko Prinčič Darij — Radikon Stanko Muž:č Ferruccio — Sossou David Pavšič Rudi — Morel Boris Komel Igor — Klanjšček Damjan Juventina: Faganel Renzo — Mučič David Prireditelj kolesarske dirke na 13. SŠI je zaradi velikega števila vpisanih delno spremenil pravilnik in potek tekmovanja: najmlajši: (po 1959) 1 krog (7 kilometrov) mladinci: (1958-59) 3 krogi (21 kilometrov) člani: (1955 in starejši) 5 krogov (35 km). Vsaka kategorija bo starta-la posebej. Prvi bodo startali mladinci ob 9. uri. Zbor tekmovalcev bo ob 8.30 v Zgoniku. Proga bo taka: Zgonik - Sa lež - Gabrovec - Zgonik. Sodniki: Milan Cok, Ljubo Čok, Sergij Pečar. Dirka bo ob vsakem vre menu. Corva Sandro — Plesničar Ivan Sovodnje: Cotič Darij — Cotič Marko Cijan Stane — Petejan Egon RMV: Dornik — Kont (ali Čubej) Organizator bo zaradi velikega števila udeležencev morda podaljšal turnir za en večer, če ne bodo zaključili vseh tekmovanj drevi. Organizator opozarja vse tekmovalce na točnost in na športno o-premo. • • » Sinoči je bil prvi dan namiznoteniškega turnirja 13. SŠI Nastopale so ženske in mešane dvojice. Kaj več bomo poročali v prihodnjih številkah našega dnevnika. I. K. KOTALKANJE Deželna trofeja MI Zopet velik uspeh Poleta V okviru 2. deželne trofeje mladinskih iger za F-JK je tudi letos na sporedu tekmovanje v umetnostnem kotalkanju. V preteklih dneh so imeli za to panogo dve izbirni tekmovanji, katerih so se udeležili tudi tisti Poletovi kotalkarji, ki se potegujejo za nastop v tržaški pokrajinski reprezentanci. V vsaki pokrajinski reprezentanci bodo nastopali na teh deželnih MI dve ekipi (moška in ženska), vsaka pa bo štela po štiri člane Mladi Openci so dosegli na izbirnem tekmovanju izreden uspeh: potem ko so pri dekletih osvojili dve mesti v reprezentanci, t. j. polovico, pa bc pri fantih kar celotna ekipa sestavljena iz poletovcev, saj so se vsi štirje uvrstili v reprezentanco. Šest mest od skupnega števila osmih reprezentantov je vsekakor izreden uspeh za Polet, zlasti ker si ga je priboril v ostri konkurenci. OBVESTILO ŠPORTNO ZDRUŽENJE DOM iz Gorice obvešča, da so se na igrišču slovenskega Dijaškega doma (Ulica Montesanto 84) že pričeli treningi v moški odbojki. Igralci naj se zberejo vsak ponedeljek bi četrtek ob 20. uri na dijaškodomskem igrišču. V primeru slabega vremena treningi odpadejo. MOTOKROS V GROJNI Kogoj in Božič med najboljšimi Od 102 prijavljenih je zaradi slabega vremena prišlo do cilja le 15 tekmovalcev Kljub slabemu vremenu se je v nedeljo zjutraj odvijalo po briških stezah Grojne 8. kolo za prvenstvo Treh Benečij v motokrosu, v organizaciji goriškega motokluba «Pino Medeot». Zaradi slabega vremena in blatnih stez je na cilj prišlo samo 15 tekmovalcev od 102 vpisanih. Proga sama je merila 126 km, na kateri so morali tekmovalci premagati številne nevšečnosti. Kljub slabemu vremenu pa je bila organizacija odlična in to po zaslugi predsednika Millonia in tajnika Fig-Ija. Tudi gledalcev je bilo mnogo in so prišli iz vseh krajev dež-rie, da bi sledili tej važni tekmi. Rezultati posameznih kategorij so naslednji. Kat. do 50 ccm: 1. Massimo Fae-ma (MC Medeot GO), 2. Giuseppe Dentesano, 3. Giulio Pappucia. Kat. do 100 ccm: 1. Silvij Kogoj (AM Goriziana) Kat. do 125 ccm: 1. Fulvio Ron-celli (MC Parlotti TS), 2. Gianni Menotti, 3. Mauro Russ an. Kat. do 175 ccm: 1. Anton Božič (MC Riviera, Sesljan), 2. Gianan-drea Cossi, 3. Sergio Rivetta. Kat. do 250 ccm: 1. Giorgio Martini (MC La Marca TV), 2. Paolo Braidotti. V ekipni lestvici je zmagala ekipa Alpin Star iz Trevisa, na drugo mesto se je uvrstila ekipa MC Medeot iz Gorice, ki so jo sestavljali Faema, Bevilacqua in Pellizzon. OBVESTILO ŠZ Bor obvešča, da je vpisovanje za otroško telovadbo in korektivno telovadbo pod vodstvom iiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiini V nadaljevanju košarkarskih tekem 13. SŠI so dosegli sinoči te izide: Zahodnokraško področje Kontovel A — Sokol (minibasket) 68:18 Kontovel A — Sokol (mladinci) 75:27 Kontovel — Kras (člani) 99:35 Tržaško - brežansko področje (člani) Adria — Bor A 52:43 Bor B — Skavti 75:55 prof. Franka Drasiča vsak ponedeljek, sredo in četrtek od 19.30 do 20. ure na sedežu Bora v Trstu, stadion «1. maj», Vrdelska cesta 7, tel. 796-548. ŠZ BOR — Odbojkarska sekcija obvešča, da se bodo začeli treningi za začetnice in začetnike. Prijave na sedežu društva: za začetnice vsako sredo od 13. do 15. ure, za začetnike pa vsak petek od 19. do 21. ure. Vabljeni predvsem letniki 1959 bi mlajši. ATLETIKA MUNCHEN, 25. — MUnchenski občinski svet je sklenil predložiti zahodnonemški atletski zvezi .kandidaturo svojega mesta za organi-zacijo, evropskega atletskega prvenstva leta 1978. venskih vaseh, ki nimajo lastnih nogometnih ekip. Tako smo videli na igrišču v mladinski ekipi Juventine igralce od Števerjana, Oslav-ja, Pevme pa do štandreža in Sovodenj. Hitre podaje, kar precej igre in bliskovite akcije obeh ekip so naredile na gledalce prijeten vtis. Juventina ima solidno obrambo, tako da so bila vrata Maraža prav malo ogrožena. V napadu je vodil e-kipo Tavčar, realizator obeh golov pa je bil David Mučič, ki se je v obeh akcijah prodora znašel na pravem mestu in je uspel z zadetkom zaključiti poseg. Poggio ima v plavolasem Battistelu svojo ost in nanj se oslanja vsa ekipa, ki pa prav zato ni dovolj povezana. Gostje iz Zdravščine so uspeli skrajšati razliko v golih prav ob koncu srečanja, ko jim je bila prisojena enajstmetrovka (zaradi napake z roko). D. R. Esperia Sv. Aloj'zij* — Primorje 0:7 ESPERIA SV. ALOJZIJ: Panelli, Pinzin, Schiraldi, Favretto, Bobic-chio, Radojkovič, Lanette, Spreafi-co, Florean, Cusma, Culli, 12 Pet-tener, 13 Colombin. PRIMORJE: Ferfolja, Blazina, Kapun, Černjava, Timeus, Husu V-, Guštin, Milič P., Husu S., Mae-strutti, Štoka. STRELCI: Sergij Husu (5), Černjava in Valter Husu. KOTI: 3:8. SODNIK; Sarti. GLEDALCEV: 20. Na blatnem igrišču pri Sv. Alojziju je Primorje brez težav odpravilo enajsterico Esperie. Po dolgem času je med Prosečani ponovno zaigral vratar Ferfolja. Kapun je tokrat nastopil na mestu levega branilca. Celotna obramba je zaigrala prepričljivo, novi prosti branilec Černjava pa si je nabral dragocenih izkušenj za prihodnje ežje spopade. Blatno igrišče je nemalo oviralo krilce «rdeče - rumenih». Kljub telesni S’bkosti pa so Valter Husu, Peter Milič in Maestrutti zaigrali zadovoljivo. Največ dela so imeli v nedeljo napadalci. Guštin in Štoka sta neprenehoma prodirala po krilih. Oba sta imela veliko priložnosti, katerih pa nista izrabila (predvsem zaradi grobe igre nasprotnikov). Guština so namreč dvakrat podrli v kazenskem prostoru. Enajstmetrovki sta nato realizirala Černjava in Sergij Husu. Slednji je nadomestil Miloša Mili ča v vlogi srednjega napadalca. S Loiijerska Adria je na tržaško - brežanskem področju 13. SŠI po zmasi nad Borom B (na sliki) sinoči premagala tudi prvo svetoivansko ekipo I svojo igro je kar presenetil. Bil je ' ves čas trn v peti nasprotnikove obrambe. To dokazuje tudi dejstvo, da je dosegel kar pet zadetkov. Po dveh srečanjih je Primorje na vrhu lestvice. Nasprotnikom ni prepustilo do sedaj niti točke. To je tem bolj pomembno, ker nastopajo Prosečani s pomlajeno postavo. Prihodnji nasprotnik rdeče-rumenih bo Libertas od Sv. Marka. K. Costalunga — Breg 1:0 BREG: Ota, Lovriha P., Slavec, Žafran, Košuta, Sovič, Zobec (Stranj), Strnad, Samec, Lovriha M., Jež. STRELEC: Burni. GLEDALCEV: 60. Po prvem prepričljivem nastopu v Nabrežini je bilo pričakovati, da bodo mladinci Brega osvojili v tekmi s Costaiungo obe točki. Costalunga je tokrat predstavila bolj solidno postavo, kakor je bilo pričakovati. «Plavi» so stopili na igrišče lahkomiselno in brez zagrizenosti, sodnik pa je sodil zelo slabo, kar je razburilo predvsem naše i-gralce. Naj povemo, da so vsi Brežani igrali pod svojimi sposobnostmi. Costalunga se je v začetku pognala v napad, obramba Brega se je redno branila. Domačini so lepo igrali predvsem na sredini igrišča. Napadalna igra Brega je bila osredotočena na Samca, ki ni bil v najboljši formi. Proti kcncu polča sa je sodnik izključil Žafrana, ki je pri prostem strelu oddaljil žogo. Po odmoru so «plavi» pokazali iep-šo igro in so večkrat resno ogrožali vratarja domačinov. Sredi polčasa je Costalungi uspelo povesti v protinapadu z desnim krilom Bur-nijem. «Plavi» so do konca napadali, vendar brezuspešno. Čeprav so Brežani v dveh tekmah osvojili le eno točko, menimo, da (če bodo na igrišču bolj disciplinirani in zagrizeni) lahko še vedno vstopijo v finale. Jelo Gaja — Aurisina 1:7 GAJA: Škabar, Milič, Grgič, Križmančič, Brass, Milkovič, Ro-manazzi, Kralj, Guštin (Milkovič D.), Davanzo, Angelucci, 13 Gua-lano. AURISINA: Cossutta, Merluzzi, Maizen, Ravalico, Penko, Dobrilla, Madalen, Lonza, Babič, Pertot, Puglia, 13 Bagazzi. SODNIK: Cleuda iz Trsta. V drugem kolu prvenstva so Gajevci na domačem, razmočenem i-grišču doživeli katastrofalen poraz, saj je moral vratar kar sedemkrat pobrati žogo iz mreže. 'Nabrežihčfsd,' po predvidevanju, z lahkoto premagali domačine. Nerazumevanje v obrambi in neresnost ekipe (predvsem nekaterih nedomačih igralcev) je bil glavni vzrok nedeljskega poraza «zeleno-rumenih». Gostje so se predstavili na igrišču kot solidna ekipa in so kar sedemkrat zatresli mrežo ter so s tem jasno pokazali, da merijo v prvenstvu na prva mesta v lestvici. Gajevci so naleteli na hudo oviro, zlasti ker je bilo nabre-žinsko moštvo tehn čno in kondicijsko odlično pripravljeno, a z bolj požrtvovalno igro domačinov bi ne bil poraz tako hud. Igralci so popolnoma popustili in so igrali brez volje. To so predvsem izkoristili gostje, ki so učinkovito odgovorili ter so prvi polčas končali s štirimi zadetki. Tudi zamenjava vratarja po odmoru ni obrodila sadov, nasprotno, «zeleno-rumeni» so še bolj popustili in so gostje še trikrat povedli. Edini gol za Gajo je dal Guštin po zmedeni akciji v obrambi. Za nadaljevanje prvenstva mora nogometna sekcija Gaje predvsem proučiti problem neresnosti ekipe in oddaljiti nekatere nedomače i-gralce, ki brez potrebe igrajo v standardni ekipi ter se na igrišču ne potrudijo enako kot njihovi so igralci. Darko Grgič NARAŠČAJNIKI Fortitudo — Breg 4:0 FORTITUDO: Fontanot, Gandu-sio, Renzulli, Appolonio, Ritossa, Jurincic, Spazzapan, Baldassin, An- tonelli, Pipatone, 12 Azzano, 13 Ra-potez. BREG: Krmec, Novello, Kuret M., Žerjal, Krevatin, Peroša, Klun, Ferluga, Kuret D., Polese, Kalin. STRELCA: Pipitone 2, Baldas- sin 2. GLEDALCEV: 50. Po prvem odličnem nastopu proti šibkemu De Macoriju so naraščajoči Brega naleteli v Miljah na solidnega nasprotnika. Pri Bregu je tokrat manjkal branilec Grizo-nič, katerega odsotnost je povzročila težave obrambi «plavih». Tekma je bila (predvsem v prvem polčasu) zelo uravnovešena. Obe postavi sta prikazali lepe napadalne akcije in je Klun s silovitim strelom zadel prečko. Nekaj minut kasneje je za Fortitudo lepo odgovoril odlični Pipitone, kateremu o hramba «plavih» ni bila kos, a Krmec je odlično branil. Proti koncu polčasa je Miljčanom uspelo povesti s Pipitonejem. Po odmoru so Brežani stopili na igrišče z večjo zagrizenostjo in s trdnim namenom, da izenačijo, toda Fortitudo je v protinapadu podvojil. To je potrlo «plave» in je prišlo do grobosti na obeh straneh. Spopadi so postali ostri in je sodnk izključil Ferlugo. Breg ni imel več dovolj moči, da bi reagiral in «rdeči» so še dvakrat potresli Krmčevo mrežo. Jolo Mladost — Turriaco 0:6 MLADOST: Boscarol, Černič, Marušič, Cijan, Jarc, Gergolet, G. Ferfolja, A. Jarc, Cotič, R. Ferfolja, (Šuc) in Zuljan. TURRIACO: Narduzzi, (Fabbro), B'arfoglia, Trentin, Miccen, Pacor, Fabbro, Gregori, (Gallo), Ulian, Ciementin, Mihin in Buttignon. STRELCI: v p.p. Ciementin (2), Ulian (2), v d.p. Fabbro in Minin. Naraščajniška enajsterica dober-dobske Mladosti je v nedeljo na domačem igrišču v prvi prvenstveni tekmi doživela visok poraz. Nad-močni nasprotniki iz Turjaka so od samega začetka tekme pokazali uigran nogomet in premoč na igrišču ter so odvzeli vsako pobudo domačinom. Njihovi nevarni napadi so se vrstili eden za drug m, kot na tekočem traku. Skratka, so popolnoma nevtralizirali obrambo Mladosti in že v prvem polčasu dosegli dva gola iz akcije in dva iz enajstmetrovke. Pri Kraševcih se je poznala neizkušenost, slabo obvladanje žoge in površna pripravljenost, poleg tega je bil zaradi grobe igre v drugem polčasu izključen Marušič. Prihodnjo nedeljo bo Mladost na-stopila^v Tržiču ob 10. uri proti enajsterici S. Michele. F. K. Union — Libertas Trst 0:3 UNION: Dussi, Malalan, 'ar. Del Bosco, Benčič, Deros, A -ona, Koc, Ballarin, Colja, Krevatin, 13 Turk. LIBERTAS TRST: Orsini, Borto-lin, German, Basile, Cosina, Can-ziani, Azzolin, Parovel, Callitelli, Musich, Stefanich, 12 Carboni, 13 Scarcia. STRELCI: v 28. min. Parovel, v 26. in 29. min. Stefanich. V drugem kolu naraščajniškega prvenstva je Union doživel visok poraz proti ekipi Libertasa iz Trsta. Podlonjerci so igrali praktično oba polčasa v desetih, saj je bil že v prvi minuti izključen branilec Malalan, ki je napravil lažji pr-kršek nad svojim nasprotnikom. Zaradi številčne premoči in favoriziranja sodnika je Libertas odpravil Union, čeprav je bil mnogo šibkejši od nasprotnika. Libertas je dosegel vse svoje gole iz kazenskih strelov, ki jih ni manjkalo; porazu pa je botroval tudi vratar Uniona, ki je s svojim negativnim nastopom dokazal, da še ni zrel za nastopanje v nara-ščajniškem prvenstvu. Podlonjer-sko moštvo pa na splošno ni razočaralo, saj je prikazalo precej u-činkovito igro, ki je slonela na dobrem napadu. Žal pa je bilo vse njegovo delo zaman, saj mu je o-stajal hrbet odkrit, kar je bilo usodno. Mauro SPECTATOR: MAFIJA VČERAJ in DANES Izginil je bil iz Mazzarina takoj po umoru Angela Carmade. Iz Genove so ga pripeljali v okovih v jetnišnico v Cadtanissetti in začela se je velika preiskava. Že v začetku je bilo jasno, da so bili tl aretirani «laiki» samo izvršilni organi, da pa je nekdo stal za njimi. No, takoj po prvem zaslišanju v Caltamssetti se je Lo Bartolo obesil v svoji celici z vrvjo, ki jo je bil naredil iz rjuhe. Govorilo se je, da se je bil obesil zato, da ne bi ničesar povedal. Toda govorilo se je tudi, da ga je nekdo obesil iz istih razlogov. ' Vsekakor, miniti je moralo še več kot pol leta, da se je zategnil obroč menihov in da so razbili tisti zid zakona molka. Karabinjerski kapetan Capponi in šef leteče policije dr. Men-dolla sta zaslišala več kot sto oseb, menihi pa so bili pod diskretnim, a dobrim nadzorstvom. Sicer so ravnali zvito in so prenehali z akcijo. Fra Agrippino je celo zahteval premestitev in odšel v samostan v Ragusi. Menihe so končno aretirali. V samostanu so izvedli preiskavo in vse prebrskali, čeprav so menihi skušali skriti pisalni stroj, s katerim so bila napisana vsa izsiljevalna pisma, so ga vendar našli. Lastnik stroja je bil sam oče Vittorio, gvardijan samostana. S primerjanjem črk pisalnega stroja in nekaterih napak na njih s pismi je bila odgovornost nedvomno ugotovljena. Seveda pa so bila tudi važna pričevanja žrtev ali njihovih družin. Menihi v Mazzarinu sicer drugače niso bili niti malo sveti. V svojem samostanu so vzgajali 25 seminaristov, ukvarjali so se s teologijo, sicer pa so ljubili družabno življenje. Sprejemali so tudi politike in je tako imel navado prihajati k njim tudi doktor Alessio, predsednik sicilijanske pokrajinske vlade. Večkrat je ostajal pri njih po več dni zaradi «meditacij». Dobro se je jedlo in vsi menihi so bili obilni in debeloglavi. Odrekali pa se niso tudi drugim posvetnim užitkom. Eden izmed mazarinskih menihov je vodil pohujšljivo dopisovanje s frančiškansko tretjerednico Pasqualino Tasca, iz pisem pa je bilo razvidno, da sta grešila po zakristijah in celicah, pa tudi po zasebnih stanovanjih. V nekem pismu je vzdihoval: «Viva Jesus! Izgubljeno zlato moje, večni plamen, ki greje že dolgo moje življenje in mi nudi neverjetne užitke, vedno lepe... Predstavljam se te v intimnosti združitve, ko mi daješ užitek in blaženstvo. Vidim te v hiši pri Sarini, v tistih urah neskončne sladkosti in čutim željo...» Tega seveda ni pisal stari don Carmelo, toda preostala trojica so bili mladi. Kako naj se menihi zagovarjajo, kako jih bodo branili njihovi odvetniki? Predvsem: med preiskavo so priznali, da so vsote prejemali od žrtev, ki so jih izsiljevali, vendar pa so to počenjali kot posredniki, oziroma pod terorjem bande, ki jo je v samostanu zastopal Lo Bartolo, Bili so pod njegovo strahovlado, on je vse vodil... Carmine Lo Bartolo je bil 12 let vrtnar v samostanu. Bil je surov Up, močan kot bik, nedvomno bandit, toda nepismen. Izginil Je iz Mazzarina po umoru posestnika Cannade, za trenutek pa se je pojavil, ko so poskušali umoriU občinskega policaja Stuppio, ki se je bil začel ukvarjati s samostanom, pa je veliko vedel. Potem je Lo Bartolo pobegnil v Genovo, kjer so ga aretirali. Zdaj je bilo lahko menihom valiti vse na človeka, ki je bil mrtev, če bi bil živ, bi gotovo menihom ne prizanesel. Mar je verjetno, da bi takšen tip nenadoma začutil oglašanje vesti in se zato obesil v celici? če se je tega zares zavedal in če menihi niso bili krivi, temveč žrtve, bi moral o-stati pri življenju, da bi jih branil, da bi opral njihovo čast. Upravičeno je vprašanje: komu je bila potrebna Lo Bartolova smrt in kdo ga je v celici obesil? Nadalje: mar je mogoče, da bi menihe vodil omenjeni analfabet? Verjetno je vendar bilo prav nasprotno. če pa so bili menihi žrtve, zakaj se niso obrnili na oblasti, da bi jim pomagale? Lahko bi se obrnili tudi na svoje, cerkvene oblasti. Nič lažjega, kot menihe, ki jim banda ogroža življenje, razmestiti po drugih samostanih Italije. Namesto da bi storili to, so mazarinski menihi grozili s smrtjo drugim menihom in jih ropali. Pristaši menihov sicer trde, da je vrtnar Lo Bartolo «imel menihe v šahu» tudi zato, ker je preveč vedel o njihovih ljubezenskih avanturah in je posredoval pri številnih ženskah. Grozil jim je, da jih bo pogubil pri višjih cerkvenih oblasteh, če se mu ne bodo pokoravali. Toda glede na dejstvo, da takšna donhuanstva niso nobena izjema, omenjena verzija ni prepričljiva. Leta 1956 se je zgodilo še nekaj, kar je služilo obtožbi kot dokaz, da so banditi - menihi načrtno delovali in so celo pripravljali svoj alibi v primeru, če bi bili odkriti. 5. novembra 1956 je ob devetih zvečer odjeknila kratka puška v temi samostana. Fra Agrippino, ki je bil v tistem času gvardijan samostana je stekel iz svoje celice in dvignil preplah. Prišlo je do preiskave in verzije, da je nekdo hotel ubiti fra Agrippina ter da je to delo neke bande. Zdaj bo o tem govora pred sodiščem. Menda se je tako začelo. Agrippino in ostali so se v življenjski nevarnosti p^o-ravali Lo Bartolu, svojemu vrtnarju. Toda policija trdi, da je zanesljivo ugotovljeno, da je fra Agrippino sam zrežiral tisto streljanje 1956. leta. Namesto, da bi streljanje v samostanu služilo kot dokaz o terorju banditov nad menihi, so nasprotno vnesli v obtožnico to kot novo kaznivo dejanje, to je kot simuliranje zločina in varanje organov oblasti. Vrtnar Lo Bartolo se ni obesil (ali bil obešen) takoj po aretaciji. Pred tem je nekaj v preiskavi povedal. Kaj je izpovedal? Iz obtožnice je tega kaj malo videti. Rekel je, da sta mu fra Agrippino in fra Venanzio v časovnih obdobjih dajala kuverte z denarjem, ki ga je izročal neki svoji bandi. No, to je bil samo en del, tisti, s katerim so menihi plačevali svojo «udarno skupino». Obtožnica takole govori o najstarejšem menihu - banditu Carmelu, starem 83 let: «Ta redovnik, ta božji človek, ki trdi, da je žrtev, se ni uprl, če je res, napadom najbolj črnega zla, najodvratnejšega zločina. Ni prijavil zadeve svojim predpostavljenim, pa niti policiji ne, kar bi lahko storil tudi previdno, če je bil zares ogrožen. Namesto tega je družino Cannado prepustil usodi, celo, še več, nad to družino je celo povečal teror. Nihče nikoli ne bo mogel upoštevati nekakšne dobronamernosti tega meniha. Ni bil kak trapist, ločen od sveta, niti ni pripadal bratstvu na gori Athos, temveč je poznal zemeljsko dobro in zlo. če. je bil zares pod strahovlado vrtnarja Lo Bartola, je vendar imel možnosti, da bi razkrinkal zločinca in celotno bando, katere domnevna žrtev naj bi bil.» Vdova umorjenega posestnika Angela Cannade je pokazala velik pogum, ko je sklenila nastopiti kot oškodovana stranka (česar številni drugi niso hoteli storiti). Vendar pa ne obtožuje vseh menihov, temveč samo starega fra Carmela, ki mu je bila izročala visoke vsote. Smatra ga za člana bande, ne pa za dobrohotnega posrednika. Toda pravi tudi tole: «Prepričana sem, da so nekje resnični šefi hudičeve inteligence, ki so na vrhu te organizacije... Za zdaj obtožujem fra Carmela, ki je kriv umora mojega moža.» (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. ^tnc\“na Za inozerristvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» P0S®!Tlezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno. 180.—,.din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DHEVNIK Stran 6 26. septémbra 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst VČERAJ V BUJAH ZA 30-LETNIC0 ZEDINJENJA Z JUGOSLAVIJO Svečana seja občinskega sabora občine Buje Covar župana L. Šepiča ■ Priprave za veliko ljudsko zborovanje v nedeljo, 30. t. m., v Bujah, na katerem bo predvidoma govori! predsednik Josip Broz Tito oziroma dr. Vladimir Bakarič Predsedstvo slavnostne občinskega sabora občine Buje GOSTINSKA PODJETJA V KRIZI Epidemija kolere udarec neapeljskemu gospodarstvu Lastniki javnih lokalov grozijo z zaporo • Neapeljski župan De Michele in občinski odbor odstopila NEAPELJ, 25. — Zdravstveni po- | akcije za periodično preverjanje ložaj na italijanskem jugu se izboljšuje. V zadnjih dneh s« je znatno zmanjšalo število ljudi, ki so jih sprejeli v bolnišnice za nalezljive bolezni. Bakteriološki pregledi pa so pokazali, da med temi ni nihče zbolel za kolero. Nevarnost vsekakor pa še ni mimo. Ravnatelj neapeljske bolnišnice za nalezljive bolezni je sporočil, dia so bakteriologi ugotovili v grezničnih vodah prisotnost vibrio-na. To po ravnatelju zdravstvenega zavoda dokazuje, da je še nevarnost okuženja. Gre predvsem za vprašanje zdravih nosilcev bolezenskih khc, ki jih bo treba načrtno iskati in zdraviti. Spričo tega je treba še okrepiti profilak-tične ukrepe, zlasti za tiste kategorije delavcev, ki so najbolj izpostavljene okužbi. Zdravstveni položaj je dokaj razveseljiv tudi v Pugliah, kjer že nekaj dn| niso zabeležili nobenega primera okužbe. Danes popoldne pa se je v Bariju bliskovito razširila govorica, da so v nekaterih okoliških vaseh odkrili primere kuge. Deželni odbornik za zdravstvo je vest odločno demantiral. Po mnenju pristojnih organov je vzrok teh govoric dejstvo, da je deželni zdravstveni urad odredil bakteriološko preiskavo na miših v okviru Srečen pristanek na Pacifika kozmonavtov odprave «skylab 2» Za pristanek so vesoljci uporabili le dva raketna motorja ladjice «apollo» HOUSTON, 25. — Vesoljska ladja «apollo» s tremi ameriškimi kozmonavti Beanom, Garriottom in Lousmc je nekaj po polnoči pristala na Tihem oceanu kakih 400 km jugozahodno od San Diega v Kaliforniji. Ameriške kozmonavte je pričakala na kraju, ki je bil predviden za pristanek, letalonosilka «New Orleans» skupaj z drugimi pomožnimi enotami. Pri pristajanju vesoljske kabine sta od štirih STAVKA Stavka, ki so jo proglasili kanadski železničarji, bi lahko imela nepredvidene in porazne posledice na število rojstev v zahodnih kanadskih državah. Kot poroča zavod za načrtovanje družine britanske Kolumbije zaradi stavke železničarjev primanjkuje na Zahodu kontracepcijskih sredstev. OBISK Ni daleč čas, ko se bodo zaljubljenci začeli dogovarjati za sestanke na nogometnih igriščih. Daleč od gneče in radovednih pogledov. DVE PARI STA... DVE PARI Francoski frank velja za solidno valuto, kljub temu pa je inflacija vprašanje, zaradi katerega tudi Francozi prebedijo marsikatero noč. Daleč so že časi, ko sta bili dve pari (3 lire) še kaj vredni in si z njima kupil vsaj vrečko bombonov za otroke. Kljub temu pa sta dve pari za uslužbenca davčne izterjevalnice v Perigue-uxu še vedno... dve pari in to je res velik denar. Tega se je dobro zavedel Germain Maniero, ki je pred nekaj dnevi dobil od davčnega uradnika poziv, naj poravna dolg dveh par, sicer bo davčna izterjevalnica prisiljena sprožiti sodni postopek. Maniero je plačal davke po pošti. Pri izpolnjevanju obrazca za poštno nakazilo, naslovljeno davčni izterjevalnici. je po pomoti napisal vsoto 155,83 franka namesto 155,85 franka. ški radio in televizija. ~ ^ " motorjev delovala samo dva, kar pa je je bilo že predvideno. Alan Bc i. Oven Garriott in ack Lousma so preživeli v vesolju 59 dni, 11 ur in 9 minut. Zdravniki ameriške vesoljske ustanove pravijo, da se verjetno kozmonavti ne bodo držali na nogah, ko bodo stopili na Zr vdjo, ker so se r- vadili življenju v breztežnostnem prostoru. Preden so se spustili na Zemljo je bilo njihovo zdravstveno sta nje zadovoljivo, pravi test pa ho predstavljal šele povratek v ob- tolmača predstavnik državne ustanove, za gluhoneme. Komisija je julija ocenila Visca za nezrelega spričo njegove težave v izražanju. Študent je vložil priziv in ministrstvo za šolstvo je odredilo ponovitev izpita pred isto komisijo. NOUAKCHOTT, 25. - Trije Francozi so v prvih dneh septembra umrli v mavretanski puščavi zaradi pomanjkanja vode. Občina Buje v Istri Že Od prejš- j ,,,,,,llmM,l,,,,n,,M,,,,,,,,m,,l,,,,l,*m,l,l,,l,,MI,,,,,,In,l,M,,,,mmmmmHimmiil„immiiiliiiiiniii„iii„iiii„iimii„iniiiiiii„iiiiiiiiimi„imiii„„iiiii„iM„iu PO 59 DNEH ŽIVLJENJA V VESOLJU Reke. Cresa, Lošinja, Zadra in La-stova z Jugoslavijo. Med te proslave spada tudi tradicionalni buj-tki «praznik grozdja». yčeraj pa so tudi predstavnike jašega dnevnika povabili na svelano sejo občinskega sabora buj-občine in na tiskovno konfe-lenco, na kateri so časnikarje seznanili z dokončnim programom proslave, ki bo dosegla višek z velikim ljudskim zborovanjem prihodnjo nedeljo 30. t.m., na katerem naj bi peedvidoma govoril sam predsednik republike Josip Broz Tito ali pa dr. Vladimir Bckarič. Na svečani seji občinskega sabora (skupščine) je podal krajše poročilo njegov predsednik Lino Sepie. Po kratkem orisu najvažnejših zgodovinskih dogodkov iz leta 1943, je bujski župan ob navzočnosti številnih zastopnikov vseh družbeno - političnih organizacij in gospodarskih podjetij oziroma temeljnih organizacij zdmženega dela ter predsednikov sosednih občin Pirana. Umaga, Pazina itd. navede! tudi nekaj glavnih podatkov o velikih gospodarskih uspehih, ki jih je dosegla občina, zlasti v zadnjih letih, v prvi vrsti z lastnimi prizadevanji in močmi na podlagi razvojnega programa. Pri tem je navedel, da so v teku konstituiranja podjetja «Buje - Export», z «Digitronom» in «Blhihsom», «Pro-leter», «Polet», «Bulica», «Elektro-Lstra», «Pik», «Feroplast», «Nanos», «Amospromet» in druga podjetja. Toda za realizacijo programa potrebuje občina 17 milijard starih dinarjev in 7,5 milijarde obratnih sredstev. «Te investicije», je dejal Lino Šepič, «bi poleg drugega prispevale k maksimalni zaposlitvi od sedanjih 1.400 na 2.500 ljudi v družbenem sektorju, medtem ko se bo skupni dohodek v proizvodnih organizacijah povečal za 100 odstotkov in bo znašal 75 milijard starih dinarjev.» «K temu razvoju», je dejal dalie bujski župan, «bo prispevala tudi humana akcija zdravstvenega zavarovanja kmetov in vsi socialni ukrepi, ki jih izvajamo ob veliki pomoči republike, kot n.pr. brezcarinski uvoz drobne mehanizacije in traktorjev». «Tudi ceste, ki smo jih v zadnjih letih modernizirali — je nadaljeval govornik — v smeri Ber-tonigle, Momljana, Grožnjana, Ka-štela in Oprti ja, so poleg svojega kulturnega in turističnega pomena uresničile pogoje za ponovno uveljavljanje zelenega načrta občine.» Županovemu govoru je sledilo razdeljevanje priznanj in nagrad ter diplom številnim zaslužnim podjetjem, ustanovam in posameznikom. Seja je potekala dosledno dvojezično, italijanska manjšina pa je prišla še posebej do veljave s pozdravom predstavnikov učencev italijanske osnove šole v Bujah. Po svečani seji je bila v prostorih bujske Ljudske univerze že omenjena tiskovna konferenca, na kateri smo zvedeli poleg številnih tehničnih podrobnosti, da prireditelji pričakujejo, da se bo nedeljske proslave udeležilo okrog 40.000 ljudi. V kulturnem programu bo sodeloval tudi popularni Tržaški partì-zanslri pevski zbor, kar je bilo na konferenci še posebei poudarjeno. Iz Pulja pa bodo nastopila kar tri ■prosvetna društva. Začetek nedeliskega zborovanja bo ob 10 30 po jugoslovanskem ča- higienskega položaja v deželi. Ker so raziskave na miših vedno začetek mikrobioloških raziskav za ugotovitev klic kuge, je najbrž kdo, ki je zvedel za raziskovalno delo, zasumil, da so ugotovili v Pugliah prve primere kuge. če je na zdravstvenem področju položaj na Jugu dokaj ugoden, se je v zadnjih dneh znatno zaostril politični položaj. Po ostavki neapeljskega župana De Micheleja ie včeraj odstopil ves občinski odbor. Razprava o ostavki bo v prihodnjih dneh, verjetno 5. oktobra. Po govoricah v neapeljski občinski palači kaže, da bo razprava o krizi trajala vsaj tri dni. Neapeljska občina ni doslej izdala še uradnega poročila o ostavki župana in občinskega odbora. Kriza občinske uprave je povezana s hudo gospodarsko krizo, posledico epidemije kolere. Na dan pa so prišle tudi zlorabe in goljufije, v katere naj bi bili vpleteni nekateri vidni krajevni politiki. Gre predvsem za začfevo o upepeljeval-niku smeti. Občina je zaupala gradnjo enega od treh upepeljevalni-Jcov neki družbi, ki je bila ustanovljena pred nekaj meseci. Glavnica družbe je bila komaj milijon lir, sedež pa je imela v majhni zakotni sobici in je bila brez telefona. Lastniki neapeljskih javnih lokalov pa bodo začeli jutri s protestno zaporo in da bodo odšlo-vili svoje osebje. Trgovci, baristi gostilničarji in drugi protestirajo, ker niso doslej pristojni organi izpolnili svojih obljub v pomoč vsem prizadetim kategorijam delavcev. V mestecu Torre Annunziata pa je danes zjutraj protestiralo okrog 200 ribičev in gojiteljev školjk. Demonstranti so postavili cestne bloke in >risilili trgovce, da so zaprli trgovine. Posegli so orožniki, ki so razpršili demonstrante. ki pričakujejo, da se bodo Bean, Garriott in Lousma bolje prilagodili skokoviti spremembi iz stanja breztežnosti v normalne gravitacijske razmere na Zemlji. Kozmonavti so popoldne natovorili na ladjico «apollo» zaboj poln dragocenih znanstvenih podatkov: okrog 30 km magnetofonskega Iraku, 16.000 fotografskih posnetkov Zemlje, 30.000 posnetkov Sonca ter vzorce svoje krvi in sečnine. Z vrtiljaka sfrčal v mimoidočega pešca in ga hudo ranil MILAN. 25. — Nenavadna nesreča v nekem lunaparku v Milanu neki fant je zletel z vrtiljaka in podrl mimoidočega pešca. Nesrečneža so sprejeli v bolnišnico v Seregnu s pridržano prognozo. Mladi Luigi La Rosa je šel slučajno mimo vrtiljaka in se je pomenkoval s prijateljem. Nenadoma je prifrčal vanj 23-letni Giuseppe Donghi in ga podrl. Donghi se je le nekoliko opraskal po rokah in se je, čeprav prestrašen, takoj pobral, nesrečni La Rosa pa je obležal nezavesten na tleh. Orožniki so začeli preiskavo, da bi ugotovili, če je Donghi sfrčal z vrtiljaka, ker se je odlomila varnostna prečka ali pa je vzrok nesreče fantova neprevidnost. PRAGA. 25. — Na češkoslovaškem so v teh dneh zaključili gradnjo orjaškega plinovoda, ki bo do vajal v srednjo Evropo sibirski zemeljski plin. Odcep tega plinovoda, ki bo šel preko Avstrije, se bo pri Gemoni priključil plinovodu iz Tržiča. TEL AVIV, 25. — Pojutrišnjem bo v Tel Avivu novo leto po hebrejskem koledarju, 5734. leto od ustvarjenju sveta. MEDNARODNA KONFERENCA MONETARNEGA SKLADA TER BANKE ZA RAZVOJ V Nairobi ju v ospredju spopad med gospodarskimi sitami sveta Kričeča nasprotja med Američani, člani Evropske skupnosti in Japonsko - V ozadju vprašanja pomoči deželam v razvoju NAIROBI, 25. —- Mednarodna letna konferenca Mednarodnega monetarnega sklada ter Svetovne banke za obnovo in razvoj se je nadaljevala dane sv ozračju, ki ne da slutiti, da bi utegnilo priti v krajšem času do pomembnega sporazuma. Do sedaj je, kot je znano, veljal v glavnem v mednarodnih trgovinskih odnosih sporazum iz Bret-tona Wooda, ki je svoj čas potrdil gospodarsko in monetarno nadoblast ZDA v svetu. Od tedaj so se odnosi med raznimi državami zelo spremenili. Ameriško gospodarstvo je zaradi razsipnosti administracije (posebno na področju vojaških stroškov) zašlo v krizo. Ustrezno s tem upadanjem gospodarske moči ZDA ter z močnim porastom gospodarskih zmogljivosti v zahodni Evropi (posebno Zahodne Nemčije) ter na Japonskem, se je tudi vloga ameriškega dolarja na svetu zelo zmanjšala, ali pa postala celo neučinkovita pri mednarodnih gospodarskih transakcijah. Mednarodna konferenca omenjenih ustanov v Nairobiju naj bi torej morala v današnjih razmerah pripadati nov sistem mednarodnih trgovskih transakcij in s tem ustrezno tudi novega mednarodnega monetarnega sistema. Po zamislih večine držav bi moral dolar izgubiti svojo vodilno vlogo v teh transakci- jah, a namesto njega bi morala priti do izraza nova monetarna e-nota, ki naj bi jo predstavljale tako imenovane «posebne pravice do prevezemanja». V tem primeru naj bi šlo za vplivno posredovanje nekaterih razvitejših držav, ki naj bi zagotovile stabilnejše odnose med raznimi valutami. Vse države, tudi manj razvite, zastopajo ta stališča, toda, ko gre za konkretno uresničevanje teh zamisli, prihaja do ostrih nasprotij med sobesedniki nairobske konference. Kanadski minister za finance John Turner je danes izjavil, da je postal živčen zaradi stalnega ne-sporazumevanja pri pogajanjih med ministri, ki naj bi zagotovili monetarno reformo. Minister je dejal, da je predvsem potrebna politična volja, da se ta vprašanja uredijo. Na vsak način je kazno, da obstajajo v Nairobiju silovita nasprotja med tremi največjimi silami gospodarskega sveta v Evropi, v ZDA in na Japonskem. Prav tako še ni prišlo do nobenega sporazuma glede pomoči državam v razvoju. Na današnjem zasedanju so govorili ameriški zakladni minister George Shulz, angleški zakladni minister Anthony Barber, francoski minister D’Estaing, zahodnonemški niiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiinii PO VEČMESEČNI SUSI Močno neurje pustoši po Apeninskem polotoku Vinogradi in sadovnjaki uničeni - Požar divja na zahodu Sicilije FIRENCE, 25. — Val slabega vremena, ki je zajel vso Italijo je povzročil največ škode v Emilii - Ro-magni in v Toscani, kjer je položaj kritičen. Reke in hudourniki so prestopili bregove in poplavili ceste in polja. Zaradi naplavin in usadov so neprevozne številne državne in pokrajinske ceste, zlasti cesta Emilia, ki je neprevozna na odseku Modena — Bologna. Najslabši je položaj v pokrajini Pistoia, kjer je neurje opustošilo vi- Miehele Visco izdelal RIM. 25. — Michele Visco, gluhi študent, ki je julija letos padel na zrelostnem izpitu, je danes opravil \ maturo pred isto komisijo, ki ga je izpraševala pred dvema mesecema. Izpitu je prisostvoval v svojstvu Včeraj je bil v Stockholmu pogreb pokojnega švedskega kralja Gustava VI. Adolfa. Na sliki: irit tri sprevod zapušča kraljevsko palačo NiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii>|iimriiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiii«*MiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SKORAJ PET LET PO SMRTI JUGOSLOVANSKEGA PLAY BOYfl» Zadeva Markovič: sodnik bo danes zaslišal Delona Kaže, da so preiskovalci odkrili vrsto novih indicij o umoru igralčevega tajnika-telesne straže BOLOGNA, 25. — Patrulja pro metne policije je danes našla na avtocesti sonca pri Bologni 4 mesečnega leva. ki se je mirno spre bajal ob cestišču. Agenti so žival nakrmili in izročili krajevnemu zoo filskemu društvu v varstvo. Včeraj so trije ameriški "no-navti intenzivno trenirali s posebnimi telovadnimi napravami na «skylabu». Spričo nevšečnosti, ki jih je imela prva posadka vesoljskega laboratorija ob povratku na Zemljo, so zdravniki priporočili članom druge odprave, naj opravijo čimveč telesnih vaj. Zato zdravni- PARIZ, 25. — Znanemu francoskemu filmskemu igralcu Alainu Delonu v prihodnjih dneh ne bo prijetno: zvezdnik, ki je te dni zaposlen s pripravljanjem boksarskega srečanja Bouttier — Monzon, se Do moral jutri zglasiti na okrožnem sodišču v Versaillesu. Preiskovalni sodnik Jean Ferrè, ki je podedoval zapleteno zadevo Markovič po svojem predniku Renèju Patardu, ga je pozval na pogovor z odvetnikom zasebne stranke (družina Markovič) Rolandom Du-masom. Zadeva Markovič, o kateri je svetovni tisk velike pisal leta 1969, je po štirih letih postala spet aktualna. Kot se morda naši bralci še spominjajo, je neki smetar 1. oktobra 19(1.'! odkril na občinskem smetišču v Llanccurtu pri Versaillesu truplo 31 letnega Jugoslovana Stevana Markoviča. Sodni zdravnik je ugotovil, da je bil fant «play boy» in tajnik - te- lesna straža Alaina Delona, ubit s strelom iz samokresa. Tisk je po odkritju trupla veliko pisal o mladem Jugoslovanu, ki je bil dotlej neznan široki javnosti. Njegove slike so objavili vsi škandali-stični listi zaradi družbe, v katero je zahajal, zlasti pa zaradi pisma, ki ga je pisal bratu Aleksandru pred smrtjo. Med drugim je Markovič zapisal: «Karkoli se zgodi, obrni se na Alaina Delona, na njegovo ženo Nathalie ali pa na igralčevega poslovnega druga Marcantonija, pravega gangsterja, ki stanuje v Boule-vardu Des Gobelins 42». Po Markovičevi smrti so se razširile čudne govorice: govorilo se je, da so preiskovalci našli v njegovi mizi med drugim tudi zvezek z naslovi vidnih osebnosti, da je skušal izsiljevati znane igralke; da je bil vpleten v mednarodno mrežo tihotapcev heroina. Preiskovalci niso vsekakor našli nobenega dokaza, ki krepil domnevo o izsiljevanju, «he-1 policije. Sodnik in komisar sta se v bi pod- j kriminalističnega oddelka versajske «ho- l nnlifMTP SnHnilr in b-nmicar eto co \i roin», ki so ga našli v fantovem stanovanju, pa je bil le zmes škroba in smukca. Na ukaz preiskovalnega sodnika Reneja Patarda, ki je vodil preiskavo, o Markovičevi smrti, so policisti aretirali Francoisa Marcantonija. Preiskovalci so zbrali proti njemu vrsto indicij. Med drugim so odkrili, da je kupil žimnico, katere podloga je bila na las podobna tisti, v kateri so našli Markovičevo truplo. Po desetih mesecih preventivnega zapora je bil osumljenec izpuščen na za časno svobodo. Preiskovalci niso našli indica, ki bi stvarno dokazoval, da je bil Marcantoni vpleten v umor. Kljub začetnemu neuspehu se policija in sodstvo nista vdala. Preisko valni sodnik Ferrè je v zadnjih treh mesecih preučil gradivo o umoru, ki ga je zbral komisar Bardon, vodja zadnjih dneh večkrat sestala na sodišču. Vse kaže, da se bo jutri na versajskem okrožnem sodišču javil tudi Aleksander Markovič s prijateljem U-rošem Miličevičem. Po nepotrjenih govoricah, naj bi fanta lahko dokazala, da vsaj ena od glavnih prič ni povedala resnice. Kaže tudi, da je odvetnik Dumas zbral vrsto novih indicij. Zato naj bi nameraval postaviti Delonu vrsto zelo preciznih vprašanj in zahtevati od sodnika naj začne ponovno preiskavo. Prav zaradi tega predvidevajo, da bo jutri v uradu sodnika Ferrèja zelo vroče, če že ne bo prišlo do nepričakovanega razpleta, še bolj vroče pa bo verjetno v petek, ko bo preiskovalni sodnik soočil Aleksandra Markoviča s Francoisom Marcante nijem. nograde v času trgatve. Veliko škodo je utrpela tudi manjša industrija. V Montalbanu je hudournik odnesel iz krajevne oljarne olje iz velikih kadi. Spričo škode, ki jo je povzročilo slabo vreme je toskanski deželni odbornik za javna dela Pucci pooblastil inženirje tehnične službe, da razpolagajo s finančnimi sredstvi za prvo pomoč. Danes zjutraj je kazalo, da bo Arno kot leta 1966 prestopil bregove v Firencah. Reka je nepričakovano narasla in začela že prestopati bregove. Na srečo je po nekaj urah vodna gladina upadla. Gasilci imajo povsod polne roke dela. Telefoni v njihovih postajah neprestano brnijo: gre povečini za ljudi, katerim je voda preplavila kleti ali trgovine. Z izjemom Sicilije, kjer še vedno razsaja jug, je temperatura povsod padla pod poprečno septembrsko raven. V okolici Bočna je prvi sneg pobelil hribove gora. V zahodni Siciliji kjer je v prvih jutranjih urah temperatura padla za 13 stopinj (včeraj je živosrebrni stolpec zlezel na 38 stopinj C), je popoldne temperatura spet narasla. Istočasno je začel pihati močan južni veter, ki je spravil v zagato ribiče na morju. Položaj je še vedno zaskrbljujoč v mestu Cefalù, kjer od včeraj divja požar, ki se razteza na fronti 30 km. Ogenj je že popolnoma obkolil mestece in uničil na stotine hektarjev sadovnjakov, vinogradov in oljčnih gajev. V klubu Paradiso je zgorelo 34 bungalovov, v turističnem naselju Gibilmanna pa je zgorelo nekaj vikendov. Materialna škoda presega milijardo lir. minister Helmut Schmidt ter Japonec Kiichi Aichi. Dolg govor je imel tudi italijanski predstavnik guverner italijanske državne bančne ustanove Banca d'Italia Guido Carli. Tudi Američani so strinjajo s splošno zahtevo, da je uravnoveše-nje ameriške plačilne bilance predpogoj za dobro delovanje novega monetarnega sistema. Pripomnil pa je, da se je sedanji položaj na področju ameriških trgovinskih odnosov zelo izboljšal. Leta 1972 je bila ameriška trgovinska bilanca pasivna za okoli 6,5 milijarde dolarjev, letos pa bi morala biti, po predvidevanjih washingtonslce administracije, uravnovešena. Japonska se glede nekaterih stališč strinja z ZDA, toda glede drugih pa je v popolnem nasprotju. Aichi je dejal, da je treba absolutno dovesti «novo kri v telo reforme monetarnega sistema». Sicer pa je japonski predstavnik izrazil mnenje, da bi novi monetarni sistem ne smel poznati ne zmagovalcev in ne premagancev. Važno je, da bi novi sistem deloval enkrat za vselej in ne samo za nekaj let. Angleški minister Barber je dejal, da je treba priti do sporazuma, ki bi omogočil ravnovesje med določeno togostjo in elastičnostjo, med disciplino in svobodo, med oblastjo mednarodne skupnosti ter nacionalnimi avtonomijami. Problem tiči predvsem v reševanju političnih vprašanj. Barber je kritiziral sedanji sistem, ki izvira iz Bretton Wooda, ker ta sistem polaga preveč važnosti nacionalnim interesom in manj pa skupnim mednarodnim interesom. Tudi Barber je menil, da je treba priti do precej strogega režima konvertibilnosti, ki pa naj bi omogočil državam, ki se znajdejo v težavah, določene možnosti za obrambo svoje valute in svojega gospodarstva. Nemški minister Schmidt je v svojem govoru poudaril, da je bila neuravnovešenost plačilne bilance ZDA eden očf glavnih virov pretirane mednarodne likvidnosti ter s tem tudi inflacije. Minister je poudaril, da je Zahodna Nemčija v zadnjem času revalvirala zahodno-nemško marko v odnosu do dolarja za okoli 50 odstotkov. F-ancoz D'Estaing pa je pribil, da se v bodočem mednarodnem monetarnem sistemu ne bo smelo pripisati nobeni nacionalni monetarni enoti «nevarne vloge rezervnega denarja». Poleg nasprotij med velikimi državami, ki se bijejo za gospodastvo na svetu, pa je treba omeniti še vse države v razvoju, ki praktično do sedaj nis0 bile deležne kakega pomembnega posega. Kvečjemu lahko omenimo še posege Američanov, ki trdijo, da se deželam v razvoju lahko pomaga le v tolikšni meri, v kolikor te države zagotavljajo učinkovito uporabo nudenih sredstev. Sporočilo angolske osvobodilne vojske KINŠASA, 25. — Vojska za osvoboditev Angole je objavila v Kinšasi vojno poročilo, v katerem trdi, da je 18. septembra v napadu na postojanke portugalskih kolonialistov ubila 63 sovražnikovih vojakov. Poročilo poudarja, da so osvobodilne sile uničile dve vojaški skladišči in štiri vile portugalskih kolonialistov. Ob umiku je partizanom prostovoljno sledilo na osvobojeno ozemlje 200 prisilnih delavcev. L0RILLARD S6eks AREA MARKETING MANAGER YUG0SLAVIA Based in Brussels The LORILLARD (Tobacco) DIVISION of the LOEWS CORPORATION is looking for a dynamic, ambitious, diplomatic marketing manager around 30 years of age. He must speak fluent English and Serbo-Croat. A university graduate preferred. Previous experience in the sales and marketing of consumer products is reguired Knowledge of Yugoslavian market would be an asset. The post will entail directing activities of distributors re-presentatives and customers in thè promotion, sale, di-stribution and advertising of company products. Extensive trave! will be involved of about one-two weeks duration. The salary will be commensurate with ability and experience If you are interested in this post, please forward a résumé under reference BE 34 03.73 to Whinney Murray Ernst & Ernst, Rue de la Loi 80, B. 1040 Brussels, Belgium. Applications will be treated in strictest confidence.