PRT R O 8 N I K za vrSenje službe1 n? lokomotiv« i' v o fl • strojnega terena obsega njegova kurilni&ka edin i ca. On je pred« st^vnilr kurilnice, ki drži stalen stik s prometom in ostalimi eksekutivnimi ediniöftmi ter ©drvarja za nravilno in pravočasno dostnvo lokomotiv, katere mora® jo biti z osebjem Vred sposobne za brezhibno izvrSen.je predvidenega dela« SluSba nadzornika lokomotiv je ne» prekinjena, zato se medsebojna izmenjava posameznih nadzornikov lokomotiv vrši po P.redhoŽno sestavljenem tumusu (lP/^4, 19/13, v kolikor je to na« z ozirom na moSi izvedljivo. Vsakemu nadzorniku 1okorno« tiv je v turo dodeljeno potrebno Število predkurjaSev (po potrebi tudi nadkurjac>, kiju Savni Bar j ev, premo» gar j ev in pepelarjev ter, rjre razmere in velikost edi» nice zahtevajo, Se kretniki, posluževalci okretnice, obveSSevalec osebja, telefonist, fcmalec, noSni Suvrj i. t »d. (Horm a, koliko imenovanih nritice posamezni ef.inici, slefli v posebni obravnaviZa zvezo s prometnikom in nrorro se nadzornik lokomotiv poslužuje te<= lefona ali brzojava, osebje se obvešča potom obve^Se» valca, medtem ko je za službo na prostoru notranjemu v poraofc Se zunanji nadzornik lokomotiv (seveda, ako krajevne razmere to zahtevajo)« V naslednje® bomo obravnavali, kako je urejeno no« Slovanje nadzornika lokomotiv v nisftmi in na prostoru. Prikazati hoöemo Sim nazorneje, kako se služba nadzor» nika lokomotiv vrši, oziraje se r»ri tem na sedanjo prakso in obrrtojeSe predpise« Zp zaftetnika je -n-nven» stveno v?ino, da se upozna z dodeljeno Vinico in si Tn.opR v t a naj? en izdelati notrebne informativne t ?.b e« le, Irl o» jih poslužuje nato med službovanjem» V ta namen .je sestavljena naslednja obravnava tako, da bo lahko vsak posameznik na .pregleden n alf in raabral, kako si Ima urediti poslovanje, Se se znajr»e na po» ložaj« nadzornika lokomotiv* SLUŽBA V PISARNI 1. Unpgn>wanf1e krajevnih rs-.zm er. Nadzornik lokomotiv nora biti ob nastop« službe temeljite ivoznan z vsemi razmerami, ki vladajo v domači etflnici in na pripadajoči progi. Prvenstveno se mora upoznatl s Številkami vlakov, tako, da s šte« vllko takoj zajame pojem, kakSen vlak je to, smer notovanja in, Še že ne to&en cas odhoda in prihoda, vsaj približen Sas kretanja vlaka v dömaSi postaji. Priporočijivo je zato, da se lzr>iše tabelaričen Izvleček voznega reda za vse redne in izredne vlake z njihovimi prihodi, postanki in odhodi ter obesi na priročno mesto. V tem primeru odpade vsako listanje po voznih redih, pri katerem se običajno v nujnih sluSajih rlooajajo neljube pomote. Prepis takega izvi sdka voznega reda spada tudi v uto predkurjnöev. Kakor s poznavanjem Številk vlakov mora biti nad« z orni k lokomotiv tudi temeljito UPozn?>n s Številkami lokomotiv. Skoraj vsi telefonski pogovori in sploh službovanje nadzornika lokomotiv je stalno prepleteno s Številkami vlakov, lokomotiv, voz i.t.d. in je jasno, da nastane nadzorniku lokomotiv prevelika Izguba öasa, če se ne znajde v tem plazu Številk. Vsekakor si mora biti nadzornik lokomotiv na jasnem glede tega, katere vrste strojev služijo za prevoz tovornih, J. potniSfcifc ali hvzih vlakov, načal,}©, kak?5ne so n.jih brzino, da ne bi sltiSa^no ovadil prippego ali vla« kovni atvo,1 vl*.ku, katsr»©f?a ves nebcin e brzin© n® bi suofcla. Ista kombinacija velja tudi o<*r©.1an,1« 1okorno» tire vlak«, k3©r ,1® is.©rQSa,3na tipa znvrm*f?a ustroja garniture (Harfty, TC^rr^. Službovanj© nadzornika lokmotiv sestoji v «vnera v raspop©janju lokowotiv In osebja j?& no eßin© vlalr®. T)a na tak&no razporejanj© labfc© izvrši, mora biti iro« znan z vsemi raOT»erami» tri Vladajo na pripa^ojoSi pro« gl. Afco ;}© kot strojevodja S© vozil na vse!» v poitev priftajajo81h ©dsekifc (kar j© no ms »Ino predpo?*oj z a kandidate-nadzomik© lokorotiv>, tsn je «?©v©da položaj znatno olajšan. Zato ssi radi preglednosti narodi u Cjff^ž -T^*» z niening ^osebnoffirnl « na katere r>ri odrejanju in iiT»©,i ev*rn ju ©lufb» najvsS» krat naleti. N.pr.: Lg y.sfo Ld Vi^ fe -----,.t.d 'M te-e/r- Progo si na ?»©mji naöin izrine z oznako vseh nagibov v promilaft in p;okcijaft za vožnjo iz ob ©ft «meri« 1*©dat« ke dobi is dodatka r©rof?i je narr©5 vedno mero&ajen najmo5n©j81 na^ib t© proge, od katerega zavisi najveSja t ©S a garnitur, dovoljen a obreraenitev vlečne naprave in potrebna vrsta ter Število lokomotiv. K©r je nadzornik lokomotiv pri tak©« trnsimnju in vne- A 1,1«,vi vlakov soudeležen ter soodgovoren, kakor tudi n»primer< r> rl so^laSanju eventualnih pre t eg, mu jo to» meljito poznavanje prog samo v korist in dober Črteg uroge marsikdaj v razbremenitev» n Nadalje si v gornjo skico 07.nB.6i vodne postaje /I /, ki so v obr--.tu in postaje, kj/>r se v^šl oprema lokomotiv s kurivom / \ /- oljem /l / in obm.6n.nje lr> emotiv /O /. Na r>ror»ah z do^reSno službo ozn^.Siti ti o kje ee vrSi doprefna služba pripetih ali ne^rinetih strojev, nadalje, 8e so na propii predori, ostre krivi« ne, M S „ krivine ali kritična mesta, kjer obstoja ormsnost obleganj (n.pr. v gozdovih listje), i.t.d. in vsi sluSaji, ki vplivajo na vlečno službo. Da ni treba nadzorniku lokomotiv vedno iskati v obremenilnih tabelah obremenitve posameznih serij lo» komoti v, kar je posebno nerodno pri telefonskih razgovorih, si radi prirocnosti izpile za posamezne proge tabelariSni ^rerfl ed obremeni t ev z*. posamezne serije lokomotiv. n.pr,: ifei-. jfrt tx4env ■včtztSij, /tv-čit, vJm/u j ^ CZ4 vu tLZanAi «^-rv. 'fb i -v yyu iA , •fti? t^t^yt) ur * >1* " /c - * - tfb — * — /70 / td - * _ —- S/to — — ■— -- -. £71? M - - '' — - h _ žčo - - 'ie> — r, JU? , t'<< ' Jt&o 7nko tabelo si obesi na vidnem restn, da ob priliki po« siovanJa s prometnikom sproti kontrolira izkoriščanje lokomotiv. Konöno si mora nadzornik lokomotiv 3e napraviti iz» d - vleček iz Prometnego- uputstva I.del, ki mu služi kot Tabela o uporabnosti ^osameznib lok, serij. za poedine proge. n.p™. t tfi t+CiiZi ■(wSccaw V«? nvcsly- /£>C?/ ti'" , H t? ff/, sfd, '61 /6//, J t,// -/31 t-3, '7, Lc y „ *^^/t^i/tt*? Sp A ft**?*^ KJ.-Tt*,- '/ttc^ _ ; st/i-tVjts 'j* k /t-r-tn l. v k.,, fifo/etZta K & JJ~/tu*<, /> St7/ /ČJL, /X/, /-c*-/ U-A,-. J-t/isf' -j +J PW '-»v- k-J So t tP/t ut v J-v-zs -i «./i** Po tej tabeli ins stalno evidenco, katere lokomotivske serije lahko obratujejo po poedinih progovrih odsekih, industrijskih tirih, dovlaSilnicah i.t.d. Ce se izvrSl uradni popravek tozadevne tabele v Uputstvu I.dol, je treba popravke vnesti tudi v izvleček. S» Urejevanje službe. Za urejevanje obtoka osebja in lokomotiv sä nad» zomik lokomotiv poslužuje: 1/ Voznega reda, dodatka redu vožnje in grafikona reda vožnje; 9/ Dnevnega razporeda službe z oziram nn vrSenje službe v tumusu in izven turnusa ter pomožne deske s p!o» Sčicami osebja in lokomotiv; 3/ Osebnega grafikona; 4/ Strojnega grafikona? P/ Primo-predajne knjige nadzornikov lokomotiv; fi/ Vseh pravilnikov in uputstev tičočih se prometne in strojne službe. 1./ Vozni red„____ dodatek redu vožnje I in II del ter grafikon reda vož« nje jo dolžan poznati vsakdo, ki ima položen izpit iz prometnega pravilnika, zato se na tem mestu njih upo« raba ne bo pretresala, ker se smatra, da je kandidat za nadzornika lokomotiv s tem že upoznan. Vsekakor spada potrebno število voznih redov, dodatek k redu vožnje I.in II.del ter grafiken reda vožnje dodeljene proge v pisarno nadzornika lokomotiv. _/ Rapored službe. _ Dnevni ras pored službe je dnevni prikaz službova» nja: a/ Celokupnega lokomotivskega osebja domicilne edinice vozečega v tumusih ali izven tumusaj b/ vseh lokomotiv domačega staleža, ki vozijo v tu mu» sih ali izven turnusov; c/ vsega tujega osebja vozečega po tumusu ali Izredno na progah dodeljene edinice; d/ vseh tujih lokomotiv, ki vozijo po tumusu ali iz» redno na progah dodeljene edinice. Dnevni razpored službe se vodi za vsaki dan loče» no od 0 - 24 ure na predpisanem obrazcu, ki mora biti sestavljen tako, da je v tumusu vozečemu osebju iz« stavljen na vpogled najkasneje do 18.ure na predvečer veljavnega dne. Priporočljivo je, da se v večjih kurilnicah sestavi dnevni razpored službe že ur preje, t.J. vsaj v za» četku predhodne dnevne službe. Seveda velja ta sestava le za osebje in stroje, ki vozijo v tumusih redne via» ke. Ostalo osebje in stroji, ki vozijo izredne vla,ke, se pa vpisujejo v dnevni razpored službe ob njihovi vpe« 1javi. Razpored službe v turnusih vozečega osebja in stro» jev se sestavlja iz veljavnih turnusov za voznoredno vozeče vlake in premik na sledeči način t tu mu si osebja in lokomotiv, katere sestavlja ku» -t/ n rilniška uprava, kažejo grafično razvrstitev službova« nja osebja s stroji v perijodični obliki za gotove vla» ke ali premik. Takšna najenostavnejša oblika je tumus premika, ka« terega bi se odčitalo na sledeči način. N.pr. t Ha dia* gramu tumusa, kakršni so normalno v rabi, so označeni dnevi s tanjše in noči z močneje izvlečenimi nravokot« niki. CD d/-t-e,i r p & ntrt, /ta As fJL i.' e> & ^/efLstv 't ® "i 7- c 6 *JL /f & o ure, nato službo -o bi bil turnus „južne rezerve" v Ljubljani, kjer je potrebna ena lokomotiva, ki službuje nepretrgoma ' dan in noč ter tri strojne skupine, ki se menjavajo v tumusu 12/54. X2 primera se razvidi, da je vsaka po« saaezna skupina prvi dan v službi (rdeče) od 7.do 10. je prosta 24 ur. Naslednji dan nastopi nočno od 10,do ure, na kar je tretji dan zopet pro« sta. Ha vsake tri dni se ciklus ponavlja. 0e bi hoteli torej ta turnus vpisati v dnevni razpored službe, bi se napisalo v 6 rubriki dnevnega razporeda službe v obliki, kakršen je dejanski razpored osebja v tumusu 12/24 torej: 1.dan služba traja 2.dan služba traja 1°.- 3.dan služba traja 0. -Iz takšnega razporeda se nazorno službo ima ena sama skupina ln.ure 24. u re ".u re razvidi, v treh zaporednih pa, kakšno službo ima vsaka posamezne sttrnpina dnevu. *e bi vnesli Se skupine* bi po dnevnem du službe izgledalo tako s kakšno dneh, ali v enem razpore» /t-u^ '/„J* ' , Se. -f/ ■ . y (ft^L-i /________ yil?-, ^t^ - ------ ---------/tfjt/ £ • A iL. 'fütye-srety. ff/ . O T ^fl - tCt? *( C/t,i/ 7 t tjf c^^y üf/tVii-t^tkc - P P J V * f - _ /! — & tA-f cr — ♦ - /J SU//' ■00 je / 'Cs&W /(S // — / - Iz gornjega primera je razvidno, da je v noci od 9. na 10.XI.1939. vršila službo do ".ure zjutraj skupina Štrubelj - Trtnik, od 7.do 19.ure (dnevna) skupina Sonc - Teran in od l^.ure naprej do drugega dne (noč» na od 10.na 11.XI.1939.) pa skupina Sadar - Vratari2. Lok. 114-007 zaposlena r>o gornjem slučaju pri južni re zervi je bila ob uri dne 10.XI.1939. zamenjana z lo komotivo 133-003, ki je nato vršila službo premika na ure j. Za naslednji dan 11.XI.1939. bi se služba istega osebja pri južni rezervi vpisala na ta naöin: /t-tsl vt ' 'l/ ft i/Ctlk/lVi f bCiltJ-C /tn-C t- , , //. rt /cyde^ C. / Mwt-Jl'/ML 1' t t - 6> i f 'Cv/c*) rn-vCt^^) \ /J d ~ - PPJ ffluisf-lsdp t << £l'l ! f U / A/ '/__ lf L- tf t tq (TlA/ & / 7-<< -cd4t7t -O/ C' * _ t! _ P - 7- Ited službovanja «e je torej zaokrsnil za eno skupi» no naprej, kr.r se izpiSe na ta n*».8in, da, «se dolnja sHi» pina preJSnJeg» dne (Strubel j-TPtnikl vpiSe v prvo vrsto razpored» ln zgornji dve skupini pa za eno vrsto nižje« Ha ta naßin je po razporedu službe dne 11.11. £«3». skupina Sad ar-Vr 1 ari S prišla iz no^ne službe» Itmib el J -T^tnik imata dnevno - 10, ure*, Sonc-!?e-ran pa nastopata nočno «službo. ciklus se nato iz dneva v dan ponavlja. ITalo nerodnej?ji, pn ne težak n^čin odöitanja tnmn» sa z p. dnevni razpored službe Je nri tumu«ih z dvojno zasedbo. BVojna zasedba. V tem slučaju si ^o dve in dve ekuaini tee»a turau« sa predajajo lokomotive, «kutino vozijo torej izmenič* *jo, t.j., ko Je ena sku ina v službi, partner počiva. *im se partner povrne, nrstnpi druri službo i.t.d., n.pr.: )bihf-jjtvvL, bV. 1 \ Ivb- U ?r H i' t" f / /mWM/ A \f5 r r \ 1 1 L H h 7 To bi bil tumus osebja in strojev v dvojni zasedbi za v*«jto lokomotiv na rrof»i LJublJana-Jesenioe in Ljub« Ijana-Postojna. Posamezna lokomotiva, vozeča v tem turnusu, prevali eno nerijodo v Šestih dneh* Ca bodo torej vsi vlaki ve?, ji j v^ak dan, je po t robno za kritje turnusa rt ^okornotiv« Wbsaweüna lokomotiv» Je v obratu neprekinjeno 6 <*ni., ne «al ode na nočitek osebja, ki se pri tem službovanju menjava in vozi v dvojni zasedbi. Jo. Da bo torej posamezna skupina prevozila vse vlake v turnusu, katere lokomotiva izvozi v 6 dneh, potrebuje enkrat toliko časa, t.j. 12 dni. Pri dvojni zasedbi imata tedaj po dve skupini eno lokomotivo, vsled če« sar je pri tem primeru potrebno za 6 strojev 12 sku» pin. Odčitanje turnusa za sestavo dnevnega razporeda službe se izvrši na sledeči način t l«dan: vozi T.skupina vi.6 na Jesenice, vl.°lP nazaj, nato zopet zvečer v!.n!B ns Jesenice, kjer prenoči in nato se vrne? 2.dan t 1 vi.3 dopoldne v Ljubljano« Istega dne pre» vzame stroj II.skupina za večerni vi«624 v Po» stojno, lcjer prenoči in pripelje naslednji dan, t,J« 3«dan vl.l v LJubljano, nakar ima takoj po prihodu pripravljenost do 10.ure. I.skupina je v tem času (3.dan) prosta. 4.dan ima II.skupina vi.'"'12/°!3 v Jesenice in nazaj ter vi.6.20/600 v Postojno in nazaj. Zvečer istega dne prevzame I.skupina lokomotivo za vi.2 na Jesenice in se 5.dan vrne domov z vi.O-jj^nakar II.skupina pelje vi. 016/017 v.Jesenice in nazaj ter 6.dan takoj po polnoči še onkr^t vi.4/61? v Postojno in nazaj. II.skupina nato končno kot zadnja pelje vi«610/62? v Postojno in nazaj« S tem je lokomotiva prevozila cel turnus, od osebja pa obe skupini samo po polovico« Da izvozi ens sama skupina vse vlake, mora voziti kot rečeno Se enkrat toliko časa, t.j. 12 dni; jasno je seveda, da potrebu» jemo vsled tega tudi 12 skunin. Da je pa razvidno iz turnusa, katere vlake vozi ona skupina ali druga, so trase teb vlakov izrisane v različni obliki (dvobarvno, različne linije a«si.) Služba vsaka poedine skupine je tedaj t I. skupina 1 . d an 3. dan 3. flan 4. dan dan dan vl. 6/015-018 vl. 3 prost Vi. S - Ii ... ^vi.624 — - II.skupina uro st £ •» 1 011 .-V vi.610 - vi.^in p nip ravnost do 18. Vl.OlS/oiS - vi.Ol« - 017 vi. 4 - 61 ** Praktično so gornji grafikon služba ppenese v dn^vnJ razpored službe tako, da se izpiše službo (v = ki J obeh skupin v stolpcu ena nad druojo kot slečlis 'i 4 Jf ^'/W-H-tJ-t?., s. ir fie?// ^hmA/IM/ VtrlZ&pt VUt/. A. tr 00f 'Orisu Y! ' Ot^tMJ J d. if 00/ ^tU/ .ff^č 11-0 i id" 0/sj AsUflHjZ /-bi-v/wcit / i ČC If 00JL VJiAvutq /v / C f// > K t t 00/ /sfVC&ll V/" 6/p - A j M 1-* V / ir 0t>J/ X iw^iiWl ftAstfjt c > i- L. lf otr jQvtkeu SLb < d. if 00/ t '/^otuiTtX' f) ■ * ,etv /F-tv /l^tftAsCW. / s*. tr J. Ar 00JL ^ ' O . 0 % - e?/7- 6. if 00^ Ik nrimerp je torej videti, de. je skupini S&rekar-E^bukovec partner Rihtaürtiiß - Rozin*, skupini Tome V. -Pečar je -«-rtner Vidi o - Belka, i, t. d; in te medsebojno vezane skupino si na dnevnem razporedu o1 ede za 6 H es t (Sest vrst « Sest dni ) ena drugi. Enako kot sku« ^ine si slede tudi lokomotivo. 7ako se na gornjem. raz» poredu lahko na prvi pogled ugotovi, kakšno službo in s katerim strojem opravlja vsak posameznik v veljav» nem dnevu ali pa Sez gotov Sas (pred gotovim časomU so potrebne informacije za nadednji (tretji., sedmi «... deseti^ dan. se pogleda v nasi^dnjo (tretjo sedmo, deseto* zaporedno vrsto in od81 ta vlak. Pri sestavljanju dnevnega rar-ereda službe za na« slednji dan so vrstni red osebja zaokrene za «no sku« .^ino naprej, tako, da pride zadnja skupina PrejSnjega dne (Bel i S ~ Oeepok? na prvo mesto tega dne. Peli S -Ocepek, ki st« na gornjem sporedu voz 11?» vi*4 - 617, bi naslednjega dne kot prva vbisan a skupina vogil a vlake 6 - 016 in z več es» Se «nkrxt vi.01 j? na Jesenice* V slučaju pomanjkanja lokomotiv si nadzornik loko« motiv pomaga z kombinacijo v tumusu vozečih lokomotiv, ki so slučajno proste, "e bi bila n.pr. i ok. P5-00« ~>o vi.617 radi defekta odstavljena, Be dodeli za vi.610 lok.25-001, ki je radi pripravljenosti na razpolago» Seveda se z« pripravljenost odredi neko dnino Iokorno« tivo iz rezerve ali iz drugega tumusa, kar se primer-» no (^ označi v razporedu. se bi n.pr. Snoj dobil odsotnost za vl.6g0/600, pe-, Ijal bi pa Se vl.Pli?/°l!5, oe dodeli mesto njega na dom es« tnika (n.~r.Jereb) in se v razporedu primemo'označi ( ) Izmenična zasedb». ?umus v izmenični zasedbi se sestavlja ne gl ode na zasedbo lokomotiv. Osebje nicer vorri vlake v vrstnem redu, lokomotive se pa pri tem menjavajo, kavor pač ustreza vozpi red. Praviloma bi moral imeti pri tej za« sedbl'vsak strojevodja svojo lokomotivo in bi se od te« ga ne smelo odstopiti. Kjer pa lokomotiv Primanjkuje in ob izrednih prilikah, je kombinacija z njimi v tem slučaju svobodna. /a /W ~ i tf/n —f-- mo M N 1 W-f. m - —— - - - jf-t 5 9-tS/j p-. 'J'if.'-O ynf.iüi — f L J tu A -1 / t —, - ^ri takem ttimusu je riotrebno toliko skuMn in lo» komotiv, kol i koz» dni tumus traja. Tudi izbira lokomo» tiv bi bila v tem slučaju poljubna. Tako labko vozi v Tržič lok. šer.116, v Novo mesto lok.ser.l*% 106 ali 101? za kurilniški premik katerakoli. Naglafiamo pa ponovno, da opisani način kombiniranja s takimi turnusi ni dovoljen in se mor??, če le mogoče, dodeljevati vsaki skupini svoj stroj. Dnevni Razpored službe bi se sestavil tako, kot so trase vlakov vrisane na tumnsih in sicer? it- f^^it ifW• ,r /7 ^ /// torej l.danJ ima skupina v!."^ do Kranja, od koder niha v Tržič z vlaki 8*99-19-19-1||-1R--10, nakar se vr^Sa z vl.n93 v Ljublja« no. dan * pelje zveß^r vi. 9 «M do TrZiba vl^SSl?--18 do Kranja in nazaj, nakar prenoöi v ^rčiSu ter se S.dans zjutraj vrne z vl.°91 v Ljubljano. 4. dan t ^elje v Fovo mesto in na» zaj. p. dan t ima kuril ni Ski nremik od ".do l?.ure. Dnevni razpored službe za naslednji dan se sestavi sliöno, kakor vsi ostali, t.j. najnižja skunina pride kot prva na razporedu, ostale se na nomaknejo za eno vrsto niSje. i- Razuore.j an j e tujih strojev. Konftno nam Se preostaja, n^ciii vpisovanja tujih strojev.in skupin vozeSih po turnusu v ali mimo na§e ediniee. V tem slučaju nam ni treba odbirati turnusov,tem« vec se oziramo na vestni rod tujih strojev, ki vozijo voznoredne, nam ne pripadajoče vlake (take vLake vozi tudi domicilna ediniea. de jih tuja ne more). Iz Mariborske kurilnice so n.nr. vozili stroji v sledečem vrstnem redu: y-u.\ vs. •Iv/uc »■■trČ. Vi-fffalT&IV AiAÄT WHfrn-t-1- A t-n^t t' ft-e? fr-vd-w M __ 606 - 60S To pravzaprav rti twrnus, temveč le vrstni red, Vakr« Snega so se tuji stroji držali pri prihodu in odhodu v ali mimo naSe edinice, namreč: Tista skupina, ki je peljala vl.603 skozi od. Kari« bora d.o Postojne, se bo vra.čala z vi«605 nazaj v Ma« ribor, ali. Skupina, ki je pripeljala vl.6P6 bo prevzela nasled« n j i dan vi .615; ali : Skupina, ki pripelje do Ljubljane vi.6553, mora pre« vzeti isti dan vi.6.355 >roti Mariboru i.t.d. Sutern je torej izpisan vrstni red, katerega se je moralo njihove osebje držati. KakSen je pa turnus nji» hovih poedinih strojev in osebja, se naše ediniee ne tiče in fei tega tudi ne izpisuje. Podatke, kdo in s kakSnin strojsm vozi vlake, dobi» mo telefonicno ali pa-direktno ob priliki javljanja osebja ob prihodu v našo edinico. Izredni vlaki. Na iznesenl način se vodi dnevni razpored 3lužbe za osebje in lokomotive vozeče redne vlake. Izredne vlake vozeče osebje in lokomotive se pa vo» d i v dnevnem razporedil službe Sele ob stvarni vpeljavi izrednega vlaka. Jasno ja seveda, da se osebje, ki vo« zi izredne vlake, odreja v službo šele ob vpeljavi vlaka (potom avlzerja ali pa. direktno? če je že v na,» prej določeno, da se mor" javiti v službo), medtem ko je osebje, vozeče v tumusu odrejeno in obveSčeno en» krat za vselej ob vpeljavi turnusa. Nadomestne skupine vozi potemtakem v divjem tumusu (izven razporeda), to je od prilike do prilike, kakor se pač uvajajo izredni vlaki. Istočasno služijo te skupine za nadomestilo eventuelno bolnih ali odsotnih iz turnusa. Vsekakor je treba tudi to nadomestno osebje razporejati k službi v primernem redu. Praktično je to Se prilično dobro urejeno s pomožno desko in evidenčnimi ploščicami. Pomožna deska Na veliki deski so izvlečene rubrike, katerih vsa« ka nosi eno smer dodeljene ^roge (n.pr. Ljubljana -Novo mesto, Ljubljana - Zagreb, LJubljana - Jesenice, Ljubljana ~ Postojna), dopusti, bolni, pripravnost, razpoložljivo osebje i.t.<% V te rubrike se obešajo evidenčne ploščice, od katerih vsaka nosi ime dodelje« nih lokomotivskih uslužbencev, kakor so pač v tistem trenutku službeno razporejeni. /i-t'rU-'tyiH^Cl PitLjv 1=1 n LJ =i □ 1= CD □ o □ CD CD □ CD C= ®tifuuiš 'faAVH twiU! Jty&l&tt' □ □ □ & O CD □ CD □ CD CD CD 1=3 B CD CD P H » 5e pr»ide neka skupina domov, n.pr. iz Jesenic, se ploščici strojevodje in kurjača snameta iz Jeseniške kolo» ne in obesita pod že nanizane ploščice osebja v rubriki „razpoložljivo osebje". Kadar je vpeljan izredni vlak, se odredi za vožnjo tega vlaka skupina, ki najdalje ča» ka doma, t.j. tista, ki -vrši prva v v»*stnem redu od zgoraj navzdol v koloni rezervnega osebja» Ko se vrne ta skupina domov, se znova obesi pod nanizane ploSSice osebja v koloni „razeoložljivo os<=bjen. Izpod nje se obesi skupina, ki je za njo prva prišla domov, i.t.d. Od vrba navzdol se medtem za izredne vlake so roti od« vzemajo skupine r>o vnetnem redu, kakor je katera naj« dalje doma« .Oim ve« je dopustnikov in bolnih, tem manj« Se je število razp.oTožljlvih skupin, ki pri mo5nem,iz« rednem prometu seveda tu^i tem gosteje hodijo v službo. —"'•'••s 3.Osebni grafikon. Osebni grafikon je knjiga predpisanega vzorca, v kateri se vodi evidenca službovanja strojevodij in kur« jacev, ki so vpisani v knjigo.po abecednem redu, n.pr.: fotrfaZAt/ ^iift^v P-tiMi-v-rtm t. J5 A JT — Jo. M. • 1 If. ebus/HU-. Of ■elttvtf t-: -O l?tt/ 1> "t? i f-M^il f*/ ft J/tAi-mi/ _ !> _ a d a faint jL - J q-fi '^Uf-tZ j/^sM-rttll) __t!___- U/f fM>it U/ Uf 43 V J/^mM-vi . -v_ l/ö /lAčrf 9*># '■ft rt J Jh —- A oe jhitvu* __ t ■7 u 7 1 1-7 7-> '-7 7-/p // Vsak posameznik je vnisan v svojo rubriko, katera je razdeljena v toliko razdelkov, kolikor dni je v mesecu V te posamezno dneve predstavi j ajoöe p red elk e se nato vpisuje, kakšno službo je posameznik vršil. Vpig© se samo številka vlaka, s katerim je odpotoval ali se vrnil, ker je s tem Se zn->no, kakšen vlak je bil in kam je vozil. Ce je bil kdo od vpisanih bolšji, na do» nustu ali sliSno, se to s "rinernini kratioami oznnSi (bolan s B, dopust = d, i.t.d.> Osebni gr-fikon se vodi po mesecih ločeno, ter se nato hrani za kasnejši administrativni postopek. 4. Strojni rrrafikon Strojni grafikon je si i 3 en osebnesnu z razliko, da se v n$em vodi točna evidenca službovanja in kotanja vseh lokomotiv, ki so v staležu edinice, loSeno za vsak mesec. V strojnem grafikonu so izpisane lokomoti» ve v vrstnem redu po serijah in številkah. Mfy'-utZAi' jl/o! t&lAJ in yptUtnUiA/ fft tA t-t 'ntffivys-viivt 1. L 2. r. 6. 7-; "t* d C. 3-/. Od 001 ffi.ewjjvtj'. +1. u ot^vtfiču, Ji. vrlA'. v-i ■ t ^ L w ■ OJ r 6/// H H — ./1*7 _ » KtMßV Sc - ttjfu -isKC+v &Ü3 t -e— //. -Ifi K^i-, ; i-/i17'ie t/ fit. 0OL —// Msi-i 'v-V f- VI // A*?/ VU/DUh Z V® 'As. . - . —, - - - -- - — - - _ h -=3- Id POL __ u - - t, fats t./v. biuž^ A^c v* ---r,--- Ah WlllsO. V /lA U/. t>L l 4JL. »W/HC. % čt*. ■o «J 'Me/tit, » Vpisuje se kot je v gornjem primeru pokazano, samo številko vlaka in osebja, katero je bilo pri lokomoti« vi zaposleno« Če je bila lokomotiva prana, se to na preveden na« Sin označi t i>#Ostale, sedaj rabljene oznake so» HIpdna * Tekoče popravilo Perijodično M Glr vno n Qlana revizija u^ka popravila H i, p. P.O. G. 0 r Kot princip naj velja, da se v strojni grafikon voisuje točno vse podatke o lokomotivi, če je v službi ali hladna in ako ni za to nrinemih kratic, se voiše pa z besedami tako, da strojni grafikon pokaže točno sliftr» službovanja lokomotiv tekom enega meseca« 5. Primo-ppedajn* knjiga. Primo-preda jna knjiga nadzornikov lokomotiv je do« kument, s katerim.si predajajo dežurni nadzorniki loko» motiv službo. P° njej j» razvidno, ali je oredho^ni de« «urni obvestil naslednika na vse potankosti in dolžno« sti, katere je treba v poteku nadaljnje službe izvrSi» ti«x)Primo-predajno knjigo kontrolira Sef ed.inice in stavija v njo svoje pripombe, nanaSajoče se na službo nadzornika lokomotiv. 73 rim o-p red njni knjigi se dnevno prilagajo vse brzojavke, službena sporočila i.t«^., ka« tera bi mogel videti šef edinice ali nadzorni organi« x)lstotako se v prlmopredajni knjigi prijavi vse nedo= statke in nepredvidene slučaje, ki so se izvršili med slu?bo. u>. Službena biblioteka« Pravilniki in uputstva, ki spadajo na mizo nadzor« nika lokomotiv, bi bili: Dodatek redu vožnje T. in Il.del s potrebnimi voznimi redi. Pravilnik za vlečko službo; Prometni pravilnik. Prometno urnitstvo l.in Il.del in Uputstvo za strojevodje in kurjače. Vsebino teb predpisov pozna vsak strojevodja, torej tudi kandidat za nadzornika lokomotiv. Razde" itev dela. V gornjem smo v glavnem predelali administrativne pripomočke za vršenje službe nadzornika lokomotiv. S tem je seveda predelana le administrativna stran stroj« no-mojsterske službe, katero bi moral praviloma oprav« Ijati nadzorniku lokomotiv dodeljen pisar. Dolžnosti nadzornika lokomotiv so pa Se mnogo obsežnejše. On je pravzaprav izvršni organ strojne službe, ki urejuje celokupen obtok strojev po kurilniškem rajonu in je v polnem soudeTežen pri dejanski izvedbi te naloge* Zato naj se zadržuje čim več na prostoru, pisarni« Ske posle in administracijo si je pa treba urediti tako, da se zanjo porabi čim manj časa. Razpored, kako si nadzorniki lokomotiv uredijo poslovanje, bi bil sledeči: Dnevna služba. V Pisarni: Prvo, kar pri vsaki primopredaji zanima nadzornika lokomotiv, je stanje toplih in hladnih lokomotiv, spo» sobnih za službo ter stanje za službo razpoložljivega osebja. Ob priliki jutranje prlmo-firedaje preda na« sledniku nadzornik lokomotiv iz nočne službe že iz«® pisani dnevni razpored službe za naslednji dan. V tem dnevnem razporedu službe, ki bo veljaven P4 ur kasneje, je vpisano samo osebje in je bil enostavno prepisan iz razporeda, ki je veljaven ob omenjeni primopredaji le z razliko, da so turnusi izpisani za en dan naprej. Mod dnevno službo se nato v ta priprav« yen, dnevni raz rs o red službe vnese še lokomotive, ka» r bodo vozile" naslednji dan, tako, da je služba vseh rednih in eventualno predvidenih izrednih vlakov za P4 «p jasneje že urejena. Tako sestavljen dnevni razpored službe seveda ne kaže končne oblike, kako se bo naslednji dan vozilo, ker se med potekom službe situacija vedno §e izpre-minja, Nadalje izpiše nadzornik lokomotiv tekom dnevne službe osebjii grafikon za datum prejšnjega dne. Medtem vodi seveda redno nosioVanje s prometom. Urejuje in dirigira osebje s stroji rednim' ter izred« nim vlakom, daje in prejema informacije iz proge, po« staje ali domače kurilnice, podpisuje lokomotivske potne liste, izstavlja različne kupone (držanje, dajanje pare^, i,t.d. Proti večeru, ko se bliža primopredaja, izniše primopredajno knjigo in izvleček iz dnevnega razporeda službe za predkurjače v naslednji turi tako, da imajo tudi oni vpogled, kako bodo vozili stroji redne in izredne vlake. Na prostoru? , Za Službo na pnostoriije v večjih kurilnicah dodeljen notranjemu v pomoč zunanji nadzornik lokomotiv, če krajevne prilike tako z:\htevajo, Vsekakor opravlja službo zunanji nadzornik lokomotiv strogo vzajemno in sporazumno z notranjim, tako, da je notranji nadzornik lokomotiv stalno točno unoznm s prilika® mi na prostoru, kakor če bi bil sam zunaj. Bistvo službe nadzornika lokomotiv na prostoru j«, da skrbi in odgovarja za pravilno in pravočasno dosta* vc lokomotiv prometu, ki morajo biti z osebjem vred sposobne za brezhibno izvršenj e predvidenega dela. Kot nrinclp nadalje velja} da.se vsaka lokomotiva ob p ribo» du iz službe takoj očisti in o remi z gorivom, vodo, oljem ter svečavo,da je ob vsaki naslednji priliki pri» pravij ena za nastop službe. Nadalje re morajo po pri» hodu takoj izvršiti vse po strojevodji ali ostalih opažene opravke. S tem avtomatično odpade vsaka zmeda ali zastoj pred dostavo lokomotiv na vlak, kakor tudi nepotrebna zamude. Da se potek opisanih opravkov na vsaki posamezni lokomotivi nahajajoči se v prostoru kurilnice, ne ga« tika, kar se ob močni frekvenci zelo rado primeri, je dolžnost nadzornika lokomotiv, da s svojo prisotnostjo odločno, hitro in.enostavno uredi vsako motnjo. On mo» ra biti vedno pripravljen na eventuelne nedostatke kot n.pr« defekti strojev ob odhodu, pomanjkanje strojev, netočnost osebja, pomanjkanje osebja, zastoj uri oure« mi, prekinitev električnega toka (za dvigalo« razsvetljavo, črpalke), pomanjkanje vode i.t.d., tako, da ga nobena situacija ne preseneti. Zato si pripravi rezer» vne lokomotive, rezervne skupine, rezervno svečavo, re« zervno delovno moč i.t.d., na katero ob kritičnih trenutkih računa. Nadzornik lokomotiv mora biti v tesni zvezi z delavnico tekočih popravil. On se mora stalno zanimati za obseg tekočih popravil na lokomotivah. S tem mu je v vsakem primeru mogoč vpogled, v koliko lahko računa na zaposlitev poedinih defektnih strojev. V nočnem času in v slučaju, ko ni v to svrho dodeljenega poslovodje, mo« ra on osebno vrSiti celokupen podroben nadzor in vod« stvo nad dodeljenimi ključavničarji ali profesionisti. • Nadzor nad pranjem lokomotiv, ki spada praviloma direk» tno v delokrog dežurnega nadzornika lokomotiv, bo obdelan v zasebni obravnavi. Nočna služb.?.. V pisarni', Enako kot pri dnevni primopredaji se tu» di pri nočni nadzornik lokomotiv najprej® seznani s stanjem toplih in hladnih za službo sposobnih lokomo» tiv ter razpoložljivim osebjem« Za tem izpise najpre» je strojni grafikon za naslednji dan po dobljenem in preje sestrvljenem dnevnem razporedu službe. Ko si je "izpisal strojni grafikon, mu je situacija (ki Je vsak dan drugačna) že precej jasna, ker je pri prerešeta-nju podatkov za vsako lokomotivo tudi zajel priličen pojem, kako se bo naslednji dan vozilo. Ko je izpisal strojni grafikon, določi 'oranje lokomotiv za drURi na» sleafjjl Ban, ki se ni a.0kočno veljavno. S to določitvijo namreč uredi samo v toliko, da naslednik pri sestavljanju lokomotiv v dnevni razpored službe naslednji dan vidi, katere lokomotive radi pranja ne bi uriSle' v PoStev. Kako, koliko in katere lokomotive se določi v pranje, sledi v zasebni obravnavi. Dolžnost nočnega nadzornika lokomotiv je, kot smo že preje pretresali, da izpiSe dnevni razpored službe za drugi na» slednji dan. Tega sestavi, kot že rečeno, na ta način, da veljavni razpored prepiše le z razliko, da premakne vse tu mu se za en dan naprej. Med nočno službo ravno tako teče poslovanje s pro» metom in nadzor nad obtokom lokomotiv kot podnevi. Mo« goče je malo manj telefonskih razgovorov, je pa zato več pisarije v prepisovanju prijav iz prijavne knjige strojevodij, dnevnih razporedov službe i.t.d. Proti koncu nočne službe nadzornik lokomotiv zopet sestavlja primopredajno knjigo in izvleček iz dnevnega razporeda službe za predku#jace. Na prostoru? Enako kakor v dnevni teče tudi v nočni službi poslovanje nadzornika lokomotiv na prostoru; Cilj je isti: lokomotive se morajo vedno po povratku iz proge usposobiti, da bodo brezhibno izvršile na« slednjo službo. Razlika v poslovanju med dnevno in nočno -prostorno službo nadzornika lckomotiv je 1® v tem, da ponoči nadzornik lokomotiv nadzira poleg svo« jega delokroga Se celokupen kurllnlški prostor, ka» teri j-e čez dan dodeljen drugim kurilniškim nadzornim organom (poslovodje, izdaja materijala, čroanje vode i.t.d.) in pripravlja lokomotive odrejene za pranje, Zaključek, Iz vsega dosedanjega razmotrivanja je razvidno, da služba nadzornika lokomotiv zahteya mnogo truda, energije in - kar je glavno - živecv. Mimo dežurnega nadzornika lokomotiv gre tekom njegove službe več sto ljudi, katerim je treba v čim razumijivejših stavkih objssniti njihove dolžnosti. Ni dober nadzornik loko» motiv oni, ki prvih trideset uslužbencev še redno od» nravi, nad devetdesetim že godrnja, stoeetdsšetega pa že živčno napada in meče skozi vrata, ker je hotel po ^0 urni vožnji izprositi, naj bi mu predkurjac or?re« mil lokomotivo. - Nadzornik lokomotiv mora biti vsem podrejenim vzgled točnosti, prisotnosti duha in nravi» čnosti, "Riti pravičen starešina nadzorniku lokomotiv je možno le takrat, ako si ne ustvarja med podrejeni«» ml skupine zmožnih in nezmožnih, pridnih in zanlkemlh i.t.d. Običajno je namreč, da so zmožni, pridni, spe« cijalisti i.t.d. le ljubčki nadzornikov lokomotiv, ne« zmožni, zanikernl i.t.d. pa žrtve podlih denuncijaclj, ki se zaradi pristranosti predpostavijenih končno re« snično zanemarijo. Mnogo bolje je, če se nadzornik lokomotiv bavi z vzgojo podrejenega osebja kot z osebnost ml. VzKajnti strojno osebje^ni težko; že z dodeljeva» njem vedno odgovornejše službe se pridobi vsakega posa» meznika, da se ob spoznavanju svojih napak prizadeva v svoji stroki Čim bolj izpopolniti. U- Obrezci, ki seadajo k nadzorniku lokomotiv. 1./ Pnevni razpored službe. 2. Strojni grafikon« 3. Osebni grafikon. 4. Primopredajna knjiga nadzornikov lokomotiv. R. Prijavna knjiga strolevodij, 6. Knjiga javljanja v službo (za strojevodsko sobo). Knjiga odjavi ja iz službe (za stroj evodsko sobo). 8. Knjiga obveščevalca osebja (avizerska knjiga). Razglasna knjiga (ločeno za strojevodje in kurja» Če). 10. Knjiga pranja 1okornotivskih kotlov (ločeno za par« ne in neearne mesece). 11. Telefonski zapisnik. 12. Brzojavni blok. O S N o V B za normalizacija osebja v kurilnlofih. Vrstni red. je določen po „ Tabelarnem pregledu", katerega je predpisala generalna direkcija državnih železnic v Beogradu za brojno stanje osebja v kuril» nieah. A. Uurava kurilnice. Tehnično osebje. St.t ........ .........................Sef število Šefov je določeno s Številom samostoj» nih službenih edinic. št, P,................ ........ pomočnik Šefa Šefi službenih edinic, ki imajo več nego 250 uslužbencev (vStev&i regulirane In neregulirane uslužbence) dobe enega pomočnika. V kurilnicah, kl imßjo Priključene delavnice za izvrševanje obdobnih popravil na lokomotivah in vagonih (revizije, glavne opravke in periodni pregledi) z več nego 120 delavci, dobi Sef Se drugega pomočnika za delavničko službo. Št. g ................. . ......dodeljeni inženjerl Število dodeljenih inženjerjev se ravna: a/ za vučno službo po prevoženih lokomotivskih kilometrih v enem letu in sicer na vsakih 1,200.000 lok. km 1 dorl el j eni inž en j er; b/ za delavniško službe po Številu delavcev za« poslenih pri obdobnih popravilih in sicer na vsakih 100 delavcev en dodeljen inžen,j er. §t.4 *...........t.. Dodeljeni tehnični uradniki Število dodeljenih tehn.uradnikov se ravna: a/ za vučno službo pc prevoženih lok/km. v enem letu in sicer na vsakih. 600.000 lok.km en tehn.urad» nik; b/ za delavniško službo po številu delavcev,za» poslenih pri obdobnih popravilih in sicer na vsakih 50 delavcev en. dodeljen t ehn. uradnik. Št. 5.......... ..... Starešina izpostave Število starešin je določeno s številom izpostav. §t«6 ............... Nadzorniki lokomotiv na. progi St.7............... . Nadzorniki lokomotiv v kurilnici. Število nadzornikov se ravna po številu odprav» 1 j enih lokomotiv v 24 urah; vidi prilogo'. Št. 1./A št.O............... Poslovodje v kurilniškl delavnici število poslovodij se ravna po številu delavcev zaposlenih pri tekočih in obdobnih popravilih lokomo» tiv in sicer na vsakih 35 delavcev ..... 1 poslovodja. št. o............... Poslovodje v vagonskl delavnici Število poslovodij se ravna po številu delavcev, zaposlenih pri tekočih in obdobnih popravilih vagonov in sicer na vsakih 40 delavcev.........1 poslovodja. Št .10.............. Predkurjači (nadkurjači) Stavilo nadkurjačev v kurilnicah, izuostavah in strojnih stanicah se ravna po številu odpravljenih lo» komotiv v urah; vidi prilogo št.l. ib, Bolezni in dopusti niso všteti. št.11........................Administrativno osebje 'St.ia ............... §ef skladišča in obračunsko št.l 3 ............... Ostalo osebje skladišča Šitti Število administrativnega računskega in skia» diŠČnega osebja se ravna po številu ostalega kurilni» škega osebja in sicer znaša razmerje Št .14 ............... Mašlnisti in posluževale! vodo» č£rpa ' ..... it. . 5 . . ..»....«»._..«.. Tfur J ači v vodnih postajah J_t.l6 ......................Delavci na .vodnih postajah in kandidati za vodočrpalce. Številčno stanje osebja na vodočrpalnih napravah se ravna po krajevnih razmerah (način črpanja, obseg Črpanja, filtriranje). it . 1 ............. i...... i p s eb j e na dvigalih ln ooeronskih napravah Število tega osebja se ravna no krajevnih razme» rah (dvigalne naprave, okretnlce, rrenosniee, transmi» sije in dr.) St .18 ............... Električarji iz el ektrlčnlh cen» raw,.. . - V. J",„7 St ............... gfrektričarji lz elektr o-delavnic Sera spadajo nadzorniki elektriSnih postrojenj in pomočniki, elektromonterji, kotvibarji, elektroraehaniki tn elektrostfcojniki. Številčno stanje je odvisno: 1/ od števila slaktrifieIranih edinic; S/ " " iztokov za razsvetljavo! Z/ » » motorjev; 4/ " * vagonov z električno razsvetljavo ...... in kurjavo. Razdelitev: a/ nadzorniki in pomočniki električnih pestro» jenj na vsakih 30 elektrifljfei ranili službenih edinlc 1 nadzornik in 1 pomočnik. b/ nadzorniki in pomočniki vagonske razsvetljave in kurjpve, po krajevnih razmerah; c/ elektromonterji, mehaniki in kotvičarji za večja popravila in obnove na mreži, strojih, transform materjih in stihalnih napravah in sicer: na vsakih 100 motorjev......... 1 el ek tri čar M » v 3000 iztokov ......... 1 » d/ strojniki v električnih centralahk, po krajevnih razmerah (obseg in način obrata). Št. 20 ...............Osebje nllnarfte- Številčno stanje po kraj ovnih razmerah. $t. SI ............... Pozi vari _(pvizerji) in lamp j s ti a/ število avizerjev se ravna po številu strojnih skupin, katere je potrebno v teku 04 ur pozvati k izredni službi in sicer na 10 skupin ......... 1 avizer; b/ Število lamnistov se ravna no- Številu odpravljenih lokomotiv v 04 urah; v kurilnicah, kjer se oduravi dnevno manj nogo 00 lokomotiv, opravijo delo lampistov kurjači in pomofno osebje, v kurilnicah z nad 60 odprav» 1 j enimi lokomotivami v 04 urah pa po 1 lampist. St. 33 ............... . SkretniČarji in manevristl Število skretničarjev in manevristov se ravna po Številu prevozov kurilniškib kretnic v PA urah. Za .1 r>r$voz 1 lokomotive čez ono kretnico se ra« Guna ' •••• 3 • V te© času je vračunan čas za sledeSa delat 1/ Prevzem in oddaja lokomotiv in vagonov od ozl« roma na: postajo; S/ postavljanje kretnic in ves pre« mik v kurilnlSkem rajonu in 3/ čiSčenje in razsvet» Ijava kretnic. Bolezni in dopusti niso vStetl. St.n3 ............... Čuvaji (kurilnic, prenočeval» -----------------HTrtrtrdVT- -'--— Število čuvajev se ravna po krajevnih razmerah. 3t.Q4............ Slugi tel ji Število služiteljev se ravna po krajevnih razme» rah. ............... Regulirani obrtniki Število reguliranih obrtnikov se ravna po krajev« nih razmerah. B. Osebje lokomotivske službe. §t.36 in ......... Strojevodje Število strojevodij se ravna po Številu prevoženih 1 okorno t i vekih kilometrov v enem mesecu in ssicort a/ za normalni kolnsek .. na 3000 lok.km .. 1 strojevodja b/ za ozki n ...na 2Q00 lok.km. 1 strojevodja Bolezni in dopusti niso vSteti. dl Št. 28 .............. Kandidati za 3troj evod j e Število kandidatov je odrejeno z 12% vseh strojevodij. Št.20, 30 in gl ..... Kurjači z a lokomotive in parna kola Število kurjaöev za lokomotive se ravna po številu prevoženih lokomotivskih kilometrov v 1 mesecu in sicen a/ za normalni kolosek ... na 2700 lok.km.- i kurjač b/ za ozki * ... na 2300 » " - I število kurjačev za parna kola se ravna po številu vagonskih kilometrov parnih voz v 1 mesecu In sicer odpade na 1 kurjača....... 6000 vagonskih kilometrov v 1 mesecu. Bolezni in doeusti niso všteti. C. Osebje kolske službe._ št.32 .............. Nadzorniki voz.preglednikov Število nadzornikov se ravna po krajevnih razmerah. it .33 .............. Nadzorniki čistoče Število nadzornikov se ravna po krajevnih razmerah. . 34 ................ flezlnfektor Število dezinfektorjev se ravna po krajevnih razmerah. it.35.............. Voz, pregledniki jt. 36 ..............Kandidati za voz.preslednike . jt. 37..............P°močnlkl voz.prerrl ednikov 3 JU St.58 ......... .»_.._« Magač i kola St. .....,.»... i.«,«.».»Snagilcl voz Št. 40...............Delavci pri deglnfefcei.1l In pra« ' n.1n voz. Število uslužbencev po St.SB,36,37,558,39,40 je odrejeno v prilogi Štev.2 (vidi prilogo). P. KurilniSka služba. St.41 .............. Pranj e lokom.kotlov Število pralcev se odreja po prevoženih lok.km in sicer: na 2000 lok.km ........ 1 pranje a 10 delovnih ur. », a/ izpust vode. b/ pranje kotla, c/ čiSčenje negi, dimnice in cevi, d/ zapiranje odpr» tin, e/ polnjenje kotla z vodo, f/ oranje vodnih čistilcev. Bolezni in dopusti niso všteti. St. 42.............. Podkurjava in čuvanje lokomotiv pod naro... število podkurjačev se odreja po Številu odprav* 1j enih lokomotiv v 24 urah. Vidi prilogo Stev.l. St.43 .............. SiSčenje oflnja, pepslnloe in dimni ge _§t. 47 .............. Sjjgenje kanala. Slake in kurilni- Skega rajona. Število pepelarjev je določeno s kolibino potro« Senega normalnega premoga na lokomotivah, In sicer: na vsakih 5000 ton norm.premoga v 1 letu - - 1 pe= pel ar. Opis dela: a/ čiščenje pepelnic in dimnic, b/ izme« tavanje ugaskov iz jarkov in nametavanje istih na va» t gone all odvoz ugaskov z ročnimi vozili na deponije, c/ dajanje vode z napajalniki, d/ nametavanje premoga na t. end er jih. Bolezni in dopusti niso všteti. St.44 .............. Opremljanje lokomotiv s peskom Število peskarjev se ravna no količini porabljene» ga peska in sicer je odrejeno za 1 tono peska ... 10 ur dela. Obseg dela: a/ razkladanje peska iz vagonov, b/su« šenje, c? odvoz v deponije, d/ izdaja na lokomotive. Bolezni in dopusti niso všteti. Št . 45 . . ............ Vtovorjenje_ premoga na 1 okomotive 9t •46 .............. Iztovorjenje premoga iz vagonov. Število premogarjev za vtovorjenje j e določeno s številom vtovorjenih ton normalnega premoga in sicer se načuna za 12 ton ....... 8 delovnih ur; Število premogarjev za iztovorjenje je dole&eno s števi-lom iztovorjenlh ton normalnega premoga in sicer se računa za 14 ton ....... 8 delovnih ur. Bolezni in dopusti niso všteti. St .48 .....................Okretanje lokomotiv Število okretničarjev se ravna po krajevnih razmerah. It .49 .............. Pomočal voz i kol ska dizalitsa. • Število uslužbencev je določeno po krajevnih razmerah $t.50 .............. Kazni poall a/ Za razne posle (tolčenje premoga« mešanje premoga, jemanje premogovnih vzorov, pomožni kurjači pri naraslem prometu, nezgode in dr.) Je določeno vseh uslužbencev navedenih pod St.41,42,43,44,45,46, 47,46,40 in 51. b/ nadomestniki za bolezni in dopuste uslužbencev navedenih v rubrikah kakor pod a/, število nadomustnikov se ravna po Številu uslužbencev omenjenih rubrik inj znaSa za dopuste ... 515, za bolezni ... skuti aj *t»51 .............. Strojni snažilci število snažilcev se r vna po številu osnaženih lokomotiv, "o snaženje lokomotiv se vrSi po vsakem pranju kotlov in Je za vsako snaženje določenih 8 ur dela. Bolezni in dopusti niso všteti. E. Održavan.le in opravke voznih är^st^v. St. .............. Tekoče opravke lokomotiv Osnove za izračunanje potrebnega Števila delavnih ur, odn. delavcev so razvidne iz posebnega tabelarnega pregleda (vidi prilog« štev. 3). .Jej. Katere in koliko lokomotiv Je v obratu, Je določeno po vsakoletnih prometnih razmerah (tu mu si in izredni vlaki). 5t. 53 .............. Glavne in periodne onr^vke lokomo- tlv """ Osnove za izračunanje potrebnega števila delovnih ur odn. delavcev, so razvidne iz posebnega tabelarnega dr,- npegietla' (vidi -nrtlogo Štev.4). Katere in koliko glav» nih in periodnih opravfc se izvrši, Je določeno z vsakoletnim programom dela. St. 54 ....................Tekoče opravke varano v Število delovnih ur za tekoče popravilo 1 voza znaša eovrročno *? ur. Število tekočih popravil Je določeno s posebnim programom dela. Št.55 ........ ♦ .».. OPravke in revizije vagonov ( Kurilnice ljubljanske železniške direkcije no izvršujejo teh del). 8t, 56 i n ........ Režijska dela 1./ Revizija in opravke vodostaničnih nanravs 2./ Vzdrževanje inštalacij v kurilnicah in delav» nicah (transmislje, dvigala, obdelovalni stroji, umi» valnice, gasilno orodje, samokolnice, premog, vozički i.t.d.) Za vsa dela, navedena pod 1/ in 2/ določeno Je 12£ delavstva za tekoče opravke lokomotiv iz rubrike 52. Št vama Potrebno število delovnih ur za posamezna dela je določeno na posebnem tabelarnem pregledu (vidi prilogo št. 5). ://* . Predstoječe „ Osnove* vseh z-aposlitev v kurilnicah (št.l do 58} so ugotovljene na podlagi službenih razmer v območju ljubljanske železniške direkcije 1939 leta. Lb., 14.Vir,Po naredbl direktorja« Načolaik maši» skega od el en J a» Ing. Fine,s.r. . . . OSNOVA NOHK1R »tsvilSnega stanja d e£ . t ebn.u rad., stfrojn lh n adz i rat el j ev, n adktt r j a&ev in predkurjaSev. Stavilo odpravljenih lok. v 04 tirali Vrsta kurilnice Strojni j -nadkur« jaSi 1 podpa» 1jivači deffirrni nadzida« t*hrr. telji urad»-. _ od i do 6 1. - ./ - ~ ^ ■ 1 — od f do 10 IX. -- o — od 13 » eO III. -- -- 3 — * 01 » IV. Z». 0 3 — » 36 w 60 v. — Jes.3 3 — " 61 » 100 VI. 3 Mb. 3 3 3 » 101 » VII. 3 Lb. 3 3 6 Priloga S. 0 g 0 V B y,nJ e osebja v tehnični vozovni službi A. Voz.pregiednikl: Pregled tovornega voza; ob odhodu 1 min; ob prihodu 2 min? na moji: ob predaji tov, vi. 3 min; brsfO—to v. vi. min. ob prevzemu w 3. * n " Pregled potni Skefra dvoosnlka: ob odhodu t zun a j 1 min« znotraj 1 n ob nrihodu: zunaj I min. znotraj 1 * v garlranem stanju: 3 min na dan» Pregled potniškega Stiriosnika: dvo.lnl öas dvoosnlka Službeni voz: je enak istoosnm potniškem, poštni vozovi s© pregledajo samo zunaj in štejejo i/3 časa manj. Zavornih poskus: 2535 števila osi doti onega vlaka ( v minutah) Oerevalnj poskus:50% Števila osi dotičnega vlaka (v minutah) 5as sa olistanje in sestavo izveStajev: na vagon 0.1 min. Pregled tov.vagona: pred natovoritnitfo ---- 1 min. - tovori tvi-----—- S min» » - kakor pri primopredaji v tvornice, rudn. i.d.t. Tekoče popravilo z Ustavitvijo ----- 150 min, brez ostavitve.......... SO min» B. Mazanjo t za obdobno mazanj© 1 osišča .... 10 min. za izredno maz&nje 1 * 2 " 0. Čiščenje: temeljito: 1 dvoosni D----1 ©nota, 1 c----2 enoti, I BO in Bh----3 enote Štiriosnik šteje dvojno! pometanje: 1 dvoosnik D ... 1 enota (S min>, 1 C ... 2 enoti (101, i't.d. I'toota je SO min, t. j. : pometanje .. šipe....... ki$uke ..... pljuvalnifc . stranišče .. sedeži ..... 5 min. *t n 0 n «V 1 » 3 » e » 0. Razkuženje: 1 potniški voz - ostro - 280 min. 1 tovorni voz " 200 » obic. 140 min. 1 hladilnik " - » - 180 » » 120 » 1 svinjski * - w - 420 » . 1 perutninski * 100 » \ \----- pri sedanji posadki. 1 vagon povprečno: 133 min., dnevno podpr.13.7 voz. - Zalog. K OSNOVA za delovne ure pri tekočih popravilih lokomotiv za en dan službe« __!)__ 0 Vi N Vi V fVv IH » 5 1 S 'Ši v & H « i • A J V iN * j * I $ 1 i* •> f «i >• o * > ij S« V a Ž i ■ s K. * i «L- • 0 * 1 > i ^ nsi ec^- htZifis U/Či if-j /A fj ^ t-r*' -i A— . /V 03 _ 1 7.5 1,- D. 5 1 — »» — 0.5 11.5 03 003 1 7.5 1,- 1 1 — — — 0.5 12.- 02 _ i 8.5 1,- 0.5 1 — — — 0.5 12.5 04 i 5 1,- 0.* — T — 0.5 11.5 06 _ iZ 12 0.5 n Ju 1 — — 0.5 0.5 16.5 25 001-005 i 8, - 1.- 0.5 1 _ _ 0.5 0.5 12.5 25 006-000 i 8.- 1.- 0.5 1 — — — 0.5 12,- 28 001-014 i n.- 0.5 0.5 1 - - 0.5 0.5 12.- 28 015 nanr« i 8,- 0.5 0.5 — M — 0.5 11.5 103 - i 6.- 0.5 0.5 - - — - 0. 5 8.5 106 M i 0.5 1 — — - 0.5 11.5 2( • 221. 2 2o 0.5 1 0.5 11.- 224;^25 i 7.- !.- — — — 20 ostale i 7,- 0.5 0.5 1 - — - 0.5 10,5 23 — i 6.5 0.5 0;5 - — mm mm 0.5 110 „ L i ■' . 1.- 1 — 1 _ 0.5 13.5 109 i r» _ . — 1.- 0.5 i — — 0.5 11.- 107 _ i 7,— 1.- 0.5 - - - - 0.5 10.- S4 001-002 i 8,- 0.5 0.5 — — - - 0.5 10.5 24 023 napr i 7.5 0.5 0.5 M - — — 0.5 10.- 17 i 5.5 1.- 0.5 1 — — — 0. 5 0.5 116 017 i 5.5 1.- 0.5 1 — — - 0.5 9.5 116 ostple i 5.5 1.- 0. 5 — — — — 0.5 8.5 116 001-013 i 5.5 0. 5 0. 5 — — — — 0.5 0.- !f 185 — i 8,- 0.5 0. 5 mm 0.5 10.5 ¥ 104 — I rf _ i» 0.5 0.5 mm aa 0.5 0.5 133 — 1 5.5 0.5 0.5 — mm _ — — 5 131 — 1 6.5 0.5 0.5 _ H mm _ 0.5 0.- 12? — 1 5. 5 0.5 0.5 _ mm .m mm 0.5 8.- 12B - 1 6.5 — 0.5 — — — mm 0. 5 8.5 151 — 1 2.5 6.5 0.5 _ _ mm mm 0.5 5. - 132 006,022 1 6.- 0.5 0.5 — — mm mm 0.5 8.5 132 ostale 1 6.- 0.5 0.5 M, _ 8. - 130 - 1 6.- 0. 5 •0.5 — — _ _ 0.5 8. 5 124 — 1 5,- 0.5 _ _ _ mm 6.5 51 mm * J* 4.- 0.5 0.5 _ _ mm 0. 5 6. 5 52 001,004, 006 1 4.- 0.5 0.5 mm — M. mm 0.5 6.5 52 002,003, -v .4 005,00? 1 4.- 0.5 0.5 mm m. «M m* M» 6.- j 153' 001 -011 1 3.- 0.5 0.5 mm mm __ ^ 0.5 5. 5 153 012 1 3.5 0.5 0.5 _ mm mm mm 0.5 6.- j 162 — 1 2.5 0.5 0. 5 _ _ mm mm 0.5 5.- 81 - 1 2. — 0.5 0. 5 — — — mm 0.5 4.5 188 — 1 2.- 0.5 0.5 — mm - 0.5 4.5 R*. zdeli t, o v 1 o Ver o t i'v ja a delavne nre. /r-f\ // TFTXe w LLf ep/ n A //■r/t fj k % OP3 J /A-f /t-f\4-S r/ //j? 00/ Prlnombg. i 1.VSteto so vsa obrtna in fiz.dela nri tek.nopra» P^iod.pregledi Pl P S. in izredne reale oaravke? všteti pa niso kotiarji potrebni za Iste vrste popravil In pregledov. 9, Ko ti ari ev je 1456 od ostalih. 3. V določenih delovnih uwh je vračunano 30 % časa za akordni prihranek. Pregled lok.edinicf za obdobna popravila na osnovi dela izvršenega v teku 5 let (1034.1035. 1036,1037,103&V v «at.kur.Lb. in Mb. Osnova? 1 edinica.« 0000 delav.ar. Izračunane edinice: Serije 1okornot. Slavne opravke Perijodne z dlz. » Perij.brez d« P SO P 40 d 40 05 03 04 06 17 00 03 04 05 08 51 52 106 10? 100 116 104 107 131 llf 153 81 188 0.3 0.0 1.65 1.7 1.7 1.85 1.7 1.8 1.25 1.15 1.5 1.65 1.3 0.05 1.2 m 1.0 1.4 1.45 1.0 1. 25 1.2 1.3 1.35 1.05 1.0 0.0 0.8 C .8 IBS 0.75 1.45 0.85 1.0 1.25 1.1 o7a 1.15 0.05 0.05 1.05 1.08 0.05 0.0 1.1 1.15 0.05 0.85 0.6 0.4 0. 55 8: 0.5 1.1 ft- P pil o pa 5, PBEGLFt) LIVARSKIH DBkOVKIH UR ... * ; . ' - - I z ogirom »a tgio odi 1 tka in vrsto dola. 1 poen = 300 "delov.ur. Teža odlitka na 1 komad število t>oencv ža vsa livarska dela) Modeliranje Strojno Sočno Siva litina. do 16 kg nad 15 * do 16 nnd 16 *» 0.5 0.35 bM Strojna litina. do 5 kg 5 do 00 k» SO do 100 kg nad 100 kg lili 2.50 1.66 0.84 0.5 RudeSa litina. do 1 kg k m i»*« nad 20 » - 10. - 3. 33 1.66 1.- ZAPOSLITEV OSEBJA. Uvod. V spodnjem bo podana služba nadzornikov lokomotiv in opisana dela, ki spadajo v njegov delokrog. Podati nameravamo dopolnilo za „ Osnove za normalizacijo osebja v. kurilnicah" frf (O.N.O.) in se baviti s Števil om^^^trebnlm pri onrem*i službi kokomotiv, v kolikor „ Osnove" sploSnega pregleda ne podajo. Podatki so vzeti iz raznih statistik, praktičnih zapiskov in meritev« Službo, ki soada v delokrog nadzornika lokomotiv, lahko smatrfirao za - Posebno kurilniško službo"; sem spadajo službe: Nadkurjaška, predkurjaška, kretniška, čuvajska, obvestilna, potem oprema lokomotiv s premogom vodo, peskom, obračanje lokomotiv na okretnicah, čiščenje pepelnika, dimnice in izpiranje lokomotiv. V večjih kurilnicah so nekatera izmed teh del odvzeta od nadzora nadzornikov lokomotiv in dodeljena posebnim skupinovodjem, nasprotno pa je v manjših edlnicah dodeljen nadzornikom lokomotiv tudi nadzor nad popravilom lokomotiv. I. Kako naj bo osebje v posebni kurllnlSki službi zaposleno. - Splošno. - Posebna kurilniška služba je neprekinjena in mora biti osebje vsak čas pripravljeno, da vrši dodeljeno delo; zato se določa zaposlitev po razporedih službe. Vsak uslužbenec je plačan le za B urno delo v enem dnevu, zato naj se od njega ne zahteva več dela, ako ni možnosti za izplačilo nadurnega dela. V posebni kurilniški službi mnogokrat ni možno zaposliti osebja //// s stalnim delom, kot n.pr. v delavnicah, kjer je delo stalno. V takih primerih naj se razna dela združijo tako, da en delavec opravlja n.pr. delo na okretnici, na jarku, pri kretnicah I.t.d. V splošnem velja pravilo, da traja delovni čas 8 ur. Delavec naj bo za de» lo dobro plačan, je pa potem dolžan zadostno delati. Dolžnost nadzornika lokomotiv je, da razdeli delo tako, da je osebje v času, ko je v službi, tudi pravilno in zadostno izkoriščeno; to pa lahko stori le tedaj, če zna vsako posamezno delo pravilno oceniti. Razlikovati je tudi treba dnevno od nočne službe. Nastavljeno osebje dobi za nočno delo nočne doklade, , delavec pa no sedanjem pravilniku ne, zato naj se od nJega v nočnem času ne zahteva enakega dela kot v dnevnem. Ker je služba ponoči napornejša, naj bi se dalo osebju za nočno službo pribitek na mezdo cca. 25^, ali na se naj uredi služba tako, da ima v nočnem času počitka ccä. 25$ delovnega časa. TI. Kako računamo delovni čas z ozirom na _preßte službe?_ V enem dnevu ali 54 urah je zaposlen delavec 8 ur ali računsko: od 100% ( « 54 ur) je delavec zanoslen 33.3 % ( « 8 ur), t. j. 8 x 100 • 24 - 33.3. Razpored službe: 12 ur dela in 24 ur počitka - Je tudi 33 % ker dela uslužbenec tekom treh delovnih dni, ko traja razpored (t.j. 72 ur), eno nočno in eno dnevno službo, skupno 24 ur ali 33.3$ vsega časa; t.j. 24 x 100 : - 33.3 Razpored službe 24 ur dela in 24 ur prosto Je pa 50% službe, kar bi odgovarjalo po 12 ur službe dnevno. To je 24 x 100 : 48 <= 50. Taka služba naj bo vpeljana le tam, kjer Ima uslužbenec v 24 urah le malo flzičns- ga dela in mu je ponoči omogočen počitek. Izračunanje procentov službe strojnega osebja Je podano v posebnem poglavju. //j" Opis posameznih služb. 1/ Nadzorniki lokomotiv. Njih število je dole Seno v „ osnovah za-normalizacijo osebja v kurilnicah * O.N.o. tč.7. in se ravna po številu iz kurilnice od« pravljenih lokomotiv v 24 urah. Opis dela nadzornikov "je podan v posebnem poglavju. V O.N.O. sicer nista predvidena po dva nadzornika lokomotiv, za večje kuril® nice je pa kljub temu potrebna, da sta po dva. Njih de» lo se loči tako, da je notranji nadzornik zaposlen z administracijo in evidenco ne.d osebjem in lokomotivami, zunanji nadzornik pa ima direktni nadzor nad delom na prostora. Služba nadzornika lokomotiv Je v kurilnici stalna podnevi in ponoči, le od Prometa je odvisno, 6® in koliko imajo v gotovih urah počiltka. Pri močni obre» menitvi naj služba ne traja/reko 0 ur dnevno in naj se razpored temu primemo uredi. V običaju je pa služba 12/24. V manjših edinicah, posebno tam, kjer ni nočnega prometa in Je mogoč večurni počitek, se lahko vpelje služba 24/24. Možno je službe nadzornika lokomotiv zdru-žiti delno z nadkurjaško službo. V tem primeru vrši službo nadzornika lokomotiv le eden, v njegovi odsotnosti pa vrši posle nadkurjač. V manjših ediniceh je nadzornik lokomotiv običajno tudi vodja kurilnice, ali pa celo najstarejši strojevodja, ki vozi, vrši posle nadzornika in vodje obenem. V vseh slučajih, izvzemši v najmanjših kurilnicah, je priporočijivo, dodeliti nadzorniku lokomotiv potrebno število pisarniških moči, da se lahko zadostno posveti nadzoru nad vršenjem posebne kurilniške službe. 2/ Naflkurjačl. Njih število je tudi določeno v tabeli ŠtU. „ C.K.'Ö.» Nadkurjač Je desna roka nadzornikov lokomotiv, od njega Je odvisno, da se po kurilniških tirih ne vrši nepotrebni premik, ki zelo kvarno vpliva na cevne stene, mašilke in dr. Dolžnost nadzornika lokomotiv je, da dela v popelnem skladu z nadkurjačem, ker bo H nadkurjač lahko 1© tedaj pravilno razvrščal lokomo« tive po k«rilniških tirih« Priporočljivo je, da imajo nadkurjači izpit za vožnjo z lokomotivami v kurilniškem rajonu; brezpogoj» no pa morajo imeti kotelni izpit, ker usposobiJenost* nI izpit za kurjača ne zadošča« V večjih kurilnicah je pa nadkurjaču lahko dodeljen strojevodja ali kur« jač z izpitom za vožnjo z lokomotivami, da prestavlja lokomotive po tirih in vrši potreben premik. Nasprot» no pa mere biti v manjših kurilnicah služba nadzorni» ka in predkurjača združena. Služba nadkurje.ča naj ne bo napornejša od službe v razporedu 12/24 ur« 5/ Predkurjači« V večjih kurilnicah so nadkurja» ču dodeljeni p redki: r j ačl , ki podkurijo lokomotive in pazijo na vodostoj in ogenj pri toplih lokomotivah. Število predkurja-čev je odvisno od obsega kurilnice in števila oddanih lokomotiv prometu v 24 urah in je razvidno iz tabelarične priloge Št.l. O.N.O. Predkur» jaško službo se more združiti s kurjaško službo pri» pravijenosti ali pa se kurjačem dodeli v razpored predkurjaško službo. V zimskem času, ko. prične zmrzo« vati, se mora število predkurjačev zvišati. Ako vrši predkurjač službo pod nadzorom nadkurjača ali nadzor» nika lokomotiv, ima lahko le usposobljenostni izrcit, v nasprotnem slučaju pa mora imeti kotelni izpit. Služba ni naporna, edino pozimi, ko zm.rzuje, Je težav« nejša; običajno je odrejena 12/24 urna služba. 4/ Kretniki In premlkačl. V točki 22. O.H.O.» Je 4pisano, da se določi število tega osebja na nodlagi prevozov kurilniških kretnic v 24 urah iza 1 prevoz -- - 3 min.). Poleg te norme je potrebno vpoštevati od« daljenost kretnic, katere mora kretnik prestavljati in se mora torej vpoštevati tudi krajevne razmere. Služba kretnika je lahko 12/24 urna ali 24/24 urna. kjer ni velikih razdalj in kjer se prestavlja kretnice večinoma iz enega mesta. V manjših kurilnicah je priporočljivo združiti službo kretnika s predkurjaško, nadkurja» Sko, čuvajško, premoreme enega delav« ca 8 ton je prenizka. fo je znak, da delavci niso bili zadostno zanosieni. b/ Kurilnica Ljubljana (podatki iz 1.1941.) Oprema se vrši s dvema dvigaloma m električni pogon enake tipe kot v kurilnici "iSka. Izdaja premoga pri obeh dvigalih znaša 310 ton v 24 urah. Zaposleno osebje: Pri vsakem dvigalu polnijo vo« zičke po 4 akordanti in 1 skueinovodja, ki rokuje z dvigalom in opremlja lokomotive. Skupaj je zaposleno 30 delavcev po 8 ur dnevno. ffn premolar opremi v 8 urah 310 ton 30 del. " 10*S ton premoga. Opremo s premogom vršijo akordanti, zato je tudML ko« ličina premoga, kl odpade na enega moža, v tem slučaju večja kot v kur. Šiška, kjer so bili zaposleni redni delavci. Na podlagi daljših izkustev je bilo ugotovljeno, da naloži en delavec s tem sistemom premogovnega dvigala-TTTtcn nremo^a v~3 uraft. Pri slabem vremenu, dežju ali snegu se "zniža ta storitev na 8 in tudi na 7 ton. Ob ugodnih vremenskih prilikah se pa dvigne na IS in tudi v<*č ton. Pri kalkulaciji naj se računa 10 ton/ 1 dela« vec/ 8 ur. Akc so pri onremi lokomotiv zaposleni akor» "danti,""naj se akordna postavka v času slabega vremena, predvsem pozimi dvigne. Običajno se pa dela pogreška, da se le število delovnih moči zviša. Delavec dela to« rej pod težjimi okolnostrni in prejme radi slabše sto« rltve manjši zaslužek. " Količina opreme premoga na enega delavca se pa lahko tudi dvigne; ako je urejeno nalaganje v premogovne vo« zičke direktno iz vagonov in ne iz figur. Nadalje je lažje doseči večjo količino opreme, ako je na razpolage več vozičkov in ako je drobnejšl sortiran premoga, ka» terega ni treba šele drobiti. V takih ugodnih okolno« stih zraste količina opremljenega premoga tudi preko IS ton/ 1 delavec. p/ Kurilniška Izpostava Novo mesto (podatki Iz 1.10 54.) Oprema se vrši » ročnim nametavanjem s pomočjo na« kladainih odrov. Delavci vršijo tudi onremo lokomotiv na jarku. Izdaja premoga; dnevno 30 ton in ravnotolik«? Je dovOfc "premoga, katerega razmetavajo na figure isti de« lavei. Zaposleno osebje: Dva skuplnovodjfe vršita službo 24/2T 'in Tz premogarJev v turnusu 12/24 ur. Oisto opre» mo premoga vrši 0 delavcev v razporedu 12/24 - po 3 de» lavci, erf en v vsaki skupini, skupno torej trije pa vr» šijc opremo lokomotiv na jarku. Istočasno torej vršijo službo 3 delavci pri premogu, eden da Jarku. Pri opazovanju posameznih del premolarjev je bilo ugotovljeno naslednje razmerje med posameznimi deli: J7> 1/ Drobljenje premoga 21% in nam et« vanje na odre s n 3355 2/ Oprema lokomotiv s premogom ------- 3/ Razna dela - vštet je skupinovodja 10?5 5/ Razkladanje došlega Premoga ------- 15% 6/ Oprema lokomotiv na jarku in okretniea--------------_ ( x/ ^t.4 z o žirom na kur.Lb. ni!> 100' On premopar opremi v. 8 urah...... 4 tone premoga. ako vrši le' opremo lokomotiv s premogom; od vseh 12 delavcev je bilo namreč le 7.4 delavcev zaposlenih pri čisti opremi lokomotiv s premogom. Naložitev 1 tone premoga v t em primeru traja 119 min. Vpoštevano je pri tem drobljenje premoga, nakladnnje na oder in ga lokomotivo. Pripomba : Cas opreme 1 tone premega iz ?ifc?ure do lo» komo"tTW~3e v tem slučaju predolg, akord an t i izvršijo to delo v 30 do 100 mia. Oprema lokomotiv na jarku in okretnici j® bila na» slednja: Pepelnik in dimnica sta bila očiščena pri 06 lokomotivah; isto število lokomotiv je bilo oprem« 1j enih z vodo. Ves ugasek je bil izmetan iz jarka in odstranjen na kup. Nä okretni ci je bilo obrnjenih 15 lokomotiv. 5as trajanja opreme lokomotiv na Jarku bo podani posebej. d./ Strojna postaja K^čovje (podatki iz 1.1041) _ Oprema se vrSl z ročnim nam«tavanjem. Premog se meče iz vagonov (ne iz figur) na nakladalne odre in od tam na lokomotive. Delavci vršijo tudi vso opremo lokomotiv na jarku in odvoz ugaskov na kup. Izdaja premoga: Dnevna oprema 18 ton premoga ter na« metavanje premoga na zalogovnikih pri tr eh 1okomotivah• Zaposleno osebje: Službo vrši 5 premon-arjev v dnevni službi po 8 ur. •i'i Pri opazovanju rasnih opravil premoparjev Je bilo ugo« to vi j ono naslednje razmerje mer", posameznimi opravili» 1/ Drobljenje premoga in n-metavanje na odre .... ......... 37% . 2/ Oprema lokomotiv s. premogom .......... 14f? 3/ lasna dela, kakor öiäöenje okoli odrov in kurilnice ... 11?? „/4/ ^očitek radi čakanja na lokorotive ... x/ 6/ Onrema lokomotiv na jarku in okretnlcl 7/ Naletavanje premoga na zalogovniklh .. 8/ Clggenje garniture ................. 63 x/ Razkladanje v figure se ne vr§i, zato odpade toc.5. En premo rt ar opremi v 6 urah .... 6 ton premoga» &ko Vrši le opremo lokomotiv s premogom. Od 5 delavcev je z opremo s premogom zaposlenih le 3.55, to so dela oznaSena od 1 do 3. Halogitev 1 topa premoga v tem primeru traja 70 min. vpoStevano je drobljenje, nametavanje iz vagonov na odre In nato na lokomotive. V gornjem primeru je bilo opremljenih na Jarku 8 lokomotiv in je bilo odvoreno 72 samokolnic ugaskov na kun. Na okretnici je bilo obrnjenih 7 lokomotiv. Opomba: Količina 5 ton/3 ur je za ta primer prevelika, ker so delavci delali preveč forslrano. UpoStevatl je drobljenje kosov, ki je zelo zamudno. e./ Strojna postaja Borovnica (podatki iz 1.1030) V spodnjem je 'podana kalkulacija o potrebi stroj« ne-or-remnih delavcev na tej strojni postaji. Osebi e j e z a-" o si eno : Izdaja premoga 25 ton dnevno. Dnevno vrSi 12-13 doprep? od Borovnice do Planine. ..... km. Potrošnja p rento ga za 1 do^rego cca 2.5 ton. ugaskov 20%, kar znaša 5 ton. Premetavanje premoga pri 3 lokomotivah. Potrošnja peska 1 tona na mesec. Predkurjaška služba IP ur. Kalkulacija zaposlitve osebja. 1/ Nakladanje premoga na odr© in nato^ na lokomotive 25 ton x 03 min-. • « . ^ • • s • Ein.............4655 0/ Razno 51š«enje rajona in kurilnice ....... 150 » ........ 2*5% 3/ Izdaja maziva in potro« šnjega materij al a....... 100 » ........ 2.55? 5/ Razmetavanje došlega pre» moga 25 ton/dan......... 855 » ........ 10?$ 0/ (14 ton/8 ur)« 1.76 del.x x (8.60) e 1.76 x 480 min. 6/ Čiščenje pepelnika in dimnice 12 lok. x 10 min. 120 » ........ 2.5£ Oprema z vodo 12 lok.x 10 120 n ........ 2.5$ Oprema s peskom in suše« nje - 1 delavec 120 min. 120 » ........ 2.5^ Izmetavanje in odvoz 5 ton ugaskor a 80 min. 400 » ........ 8$ 7/ Premetavanje premoga na zalogovnikih 3 x 2 t.x 20 120 » ........ 2.53 0/ Predkurjaša služba 10 krat po 10 min. ...... 100 ** ........ m 4400 min. prišteti 8^ za bolezni in dopuste .... 350 » ........ 8^5 Skupno: 484° min. (Točki 4 in 8 nista zapopadeni) 4849 -1—- . • 10 delavcev (8 ur x 60) 8n premogar opremi v 8 urah ......... 5 ton premoga.ako dela le dela pod 1,2 in 55. Poleg vseh ostalih del pa opremi en delavec 25 ton 10 delavcev " ton Naložitev ene tone traja v tem primeru ...•• 03 min. Opremlja se odre delno iz figure in delno iz voza. > Tabelaričen pregled dela v kuril ni cab. Spodaj je podan tabelaričen pregled iz podatkov, ki smo jib navedli od „a* do „d". ] Kur.ŠiSka j Kur.Lb. N. mesto Koč evj e Borovnica 1.Tolčenje prewoga in nametava« nje na v* o d ©i» 58 t * t • » ' 33 % 37 % J i..» » 32?? S.Sista opre« ma na lok. 13 % • * 17 t 14 % 14 « 3. Razna dela okoli figur 21 • • 12 % 11 % 5 % 4.Počitek, čakanje 8 % • • .. 0 <*, r • • 5. Razkladanje premoga — • * 15 * • B S.Jarek,oprema vode, aesek e • 03 «S 10 % 15.5 % Nam ©tava«* nje premoga na zalogov. • m .. 4 % 2.5 % S.SiSčenje garnitur — • • •. 6 % » . p* ^Prekurja« ska služba M* W • e •• • • 4 % En delavec opremi ur 8 ton 10.3 1 4 5 5 opremi v min. 43 m. — ... - |ll8 min. 70 min. n3 min. rA Na podlagi tega tabelaričnega pregleda lahko, p H» er» jamo le podatke kur. Nove mesto in Kočevje, kjer so delavci vršili opremo s-premogom in na jarku« Kurilni® ca Šiška jo primer opreme z električnim dvigalom,med» tem ko je za Borovnico podan primer kalkulacije,kako določiti stalež osebja« Iz procentnlh podatkov kur. Novo mesto in Kočevja lahko določimo naslednjo povprecnico za posamezna opravila« Strojno onremna služba, v kurilnicah z ročno opremo .Je razdeljena: 1/ Oprema lokomotiv s n^emogom (1 in 2) ....... 50 % 2/ Razkladanje premoga (5) ....................15 % 3/ Oprema na jarku .......................................23 % 4/ Bazna dela na figurah in Jarku ........••«•• 13 % StroJno-opramna služb» na vmesnih,.manj Š3yh strojnih ido«i stajah. Na vmesnih Postajah, kjer je potrebno opremljati lo» komotive z vodo in Čistiti pepelnik, se dodeli potreb» no število strojnc-opremnih delavcev. Število delavcev je odvisno od števila potrebnih oprem in od lokalnih razmer. Na stranskih profeah, kjer ni nočnega nrometa, vrši službo le en delavec, ali pa dva v razporedu 24/24. Ce je tudi nočni promet, naj bo razpored 12/24. Na glavnih progah in v večjih ©.-remnlh postajah se do» deli tudi po več delavcev v razpored» Primer, kako s« določi potrebno število delavcev, je poldan pod „ Strojna postaja Borovnica*. Pri preračunavanja zapo» slitve opremnih delavcev je potrebno vpo&tevati tudi razne okolnostl, kot n«pr.: 1/ Hoja delavca od enega Barka k drugemu; nekateri ftarki so oddaljeni po vec sto metrov drug od. drugega in traja lahko hoja dnevno 1 --2-5 ali celo več ur. 2/ Odvoz ugaskov je skoraj v vsaki postaji drugačen. Radi tega Je priporočljivo,da se na vsaki opremni postaji ugotovi, koliko časa Je opremni delavec povprečno zaposlen z eno lokomotivo, ločeno za osebne in tovorne vlake z vsemi deli vred £00? kot: prihod k jarku, oprema za Časa postanka vlaka, čiščenje jarka, odvoz ugaskov ter odhod od Jarka» Dobljeno Število minut se pomnoži § številom vlakov in dobimo stvarno delo» Določene norme v tem pogledu ni mogoče dati. ker so krajevne razmere in potrebe oprem na raznih strojnih postajah povsem različne; zato je treba le pravilne presoje dela po tehničnem nadzornem osebju» IV. Oprema z vodo. Iz matičnih listov vodnih postaj so razvidni glavni podatki, ki so potrebni za presojo dobave in porabe vode z ozirom na kakovost» Ako nI teh podatkov na razpolago, si mora vsak, ki vrši kalkulacijo glede kapacitete opreme vode, zbrati najvažnejše podatke» Enako kot za kurilnico, si je.potrebno zbrati podatke za vse vodne postaje, kjer opremljajo lokomotive matične kurilnice. Najbolj potrebni podatki bi bili naslednji? a/ Koliko m 3 znaša minimalna in maksimalna dobava vode na uro in na dan. b/ Vsebina rezervoarjev v m3. Iz teh podatkov se lahko ugotovi, koliko m3 vode da lahko na razpolago vodna postaja maksimalno v gotovi uri, ko Je potreba opreme lokomotiv z vodo največja. c/ Ali je količina vode za strojno-opremno službo res vsestransko zasigurana z raznimi pomožnimi agregati ln dotoki. d/ Ugotoviti je treba, kakšne kakovosti Je voda na raznih vodnih postajah, da se čimbolj pravilno razporedi oprema vode na one vodne postaje, kjer je voda mehka in ne vsebuje kvarnih tvarin. Glede kakovosti vode in vpliva raznih snovi v vodi na kotel bo obrazloženo posebej na drugem mestu. fcWS. Ji v. Hazni podatki glede op r ene lokomotiv« 1/ Potrebni postanki vi«kov radi opreme lokomotiv. Postanki vlakov na raznih strojnih postajah so navedeni v dodatku reda vožnje in so odvisni od raznih -okolnosti, kot n.pr«: vrste lokomotive, ki vozijo na dotični progi, vrste premoga, vzponov na progi pred in za opremno postajo i«t.d« Pri določanju postankov na strojni postaji je potrebno vse te okolnosti dobro rasmotriti« PoloČiti Je treba porabo premoga in vode do" opremne postaje, za katero se določa redni postanek in isto do naslednje opremne postaje« Postanki na strojno-opremnih postajah so zelo':različni« Podajamo is dveh meritev dobljeno Število potrebnih minut za opremo lokomotiv na strojno-opremnih postajah« Pobijeni izidi so povprečni ne glede na vrsto vlakov« št. Vrsta dela Grosuplje Trebnje Kočevje 1. Oprema z vodo 4.5 min« 2 min. 5 min. o "m Nametavanje premoga 13 » 11 » 30 » 3. ÖlSčenje pepelnika SiSČenje ugaskov iz jarka 6 » 3 * 16 » 4. 16 * 11 » 23 » Skupaj * 30.5 min« redne! 2^ min. rano na 74 min. I moža Pri seStetju le 1,3 in 3. Številke 23.5 min. 16 min. 51 min. x/ Oprema 1.5 ton premoga ali nametava xx/ VStet Je tudi odvoz ugaskov. m je nreraoga i L Iz končnih rezultatov lahko dobimc potrebne po« stanke: Crosunlje 12 min. /dva delavca/, važnejša oprem«postaja} Trebnje 8 * / " M / stranska, manj važna op renn a postajaj Kočevje 35 * /dva delavca/, konSna ©prem*postaja pred povratkom. Pri tovornih vlakih na gorskih in ravnih progah mora radi nametavanja premoga biti na glavnih vmesnih strojnih postajah postanek coa. 15 min. in v končnih postajah r>red povratkom 45 minut do 1 ure. Pri osebnih vlakih coa. 10 min. in brzih coa. 5 min. pri vmesnih postajah, v končni pa 30 minut. i 5/ Potreba onreme lokomotiv. E ozirom na prevoŽanje kilometrov, vrste lokomo» tiv, vrste vlakov in nagiba proge: Postanek po prevozu km od do 1 Brzovlaki 100 - 180 2 Potniški vlaki 100 3 Tovorni vlaki 30 45 4 Tendrovke 25 30 g/ Obračanje lokomotiv na okretnici. Koliko ča sa traja obračanje lokomotiv je odvisno od vrste okretniee. V naših kurilnieah imamo ©kretnice, ki se obračajo ročno s pomočjo vzvoda ali z vretenom, in okretniee na električni pogon. Vrste okretnic na strojno-opremnih postajah so nodane v dodatku red* vož« nje II.del. Koliko gase, traja, obrečaaijs lokomotiv za 180 Bivše južno-želesniške In državno-£elosniške okretnice poslužujeta normalno 0 delavca......... P? min. Izcedno poslu?evanje 1 vca *».«.«•*. 8 min» Okretni ca na električni porrons Poslužuje normalno 1 delavec ........... 0 min. Izredno ročno obračanje 3 delavci ...... 6 min. Okretnice je treba pozimi, ko pade temperatura pod ničlo, stalno ogrevati, predvsem njih glavne čepe, sicer so težko gibljive. V zimskem času, pri mrazu ali snegu, ne zadostuje število posluževalcev, ki je zgo« raj navedeno, temveč Je treba Število delavcev zviša* ti. Oim težje je gibljive okretnica, tem več p^služe« valcev Je treba dodati* .4/ Koliko časa traja oprema 1 tone premoga na lokomotive pri raznih vrstah opremnin naarav. Predvideno Je tako, da je premog ž-? pripravljen v vozičkih ali na odrih. Podatki služijo ža kalkulacijo, koliko časa traja oprems s premogom. St. Način opreme 1 tona min. p oslu žu J e d ©1 avc ev 1 Oprema z elektri» čnia dvigalom 3.5 1 delavec Oprem« ročno iz nakladalnih o<*rov 10 0 delavca « S pomočjo košar in odrov ročno 4 7 delavcev 5/ Kol iko časa traja naložitev 1_ tone prgroera Pni tem Je mišljen čas, ki je potreben, en delavec stol še ppemog na določene kose, ga naloži na odre ali v premogovne vozičke in končno z njim opremi lokomotivo. ©preme, z električnim dvigalom ..... 40 min. / 1 delavec Oprema ročno s pomočjo oarev ......00 min./ 1 delavec Gornji podatki so povprečni in varllrajo lahko za navzgor in navzdol. Pri opremi premoga ima važno vlogo sortlman premoga, kajti premogar preje nameče 1 tono premoga, kot jo na zdrobi v določene kose. Povprečno potrebuje delavec za zdrobljenje 1 tone premoga 20 db 30 min., za črni premog manj kot za rjavi premog. Koliko premoga jinjigaskov premočo en delavec. Po normal!jah, ki jih je Izdala direkcija, je določeno za enega delavca v 8 urah: razložiti------14 ton premoga naložiti--------12 ton premoga prem etat i-------12 ton strojnih ugaskov. Gornji podatki so splošni, katere naj se ne voošteva strogo. Kadi vrste premoga in drugih okolnosti je bolje vedno na licu mesta izmeriti srednjo količino preis et an ega materijala v 0 urah in na podlagi te ugotovitve izdati normo. V/ Izmetavanje ugaskov iz jarkov. V pepelniku in dimnici nastane približno 2055 uga» skov od porabljenega premoga. P° normaliJah je računati, da premene en delavec 12 ton ugaskov v B urah. V kolikem času izmeče delavec ugaske ia jarka od enega čiščenja je zelo različno in odvisno od vrste Oo premoga, porabe, proge i.t.d» Navedli smo Že nekaj po» datkov, ki dokazujejo trditev, dr. je čas .izmetavanja odvisen od mnogih okolnosti, Spodaj je podana povprečna zaposlitev 1 delavca z iznetavanjem ugaskov od enega čiščenja lokomotive na strojni postaji: Orosuplje 16 min, } M j I zrn e tavanje na ku;~e Trebnje 11 min. J Kočevje 23 min. Izmet a van je in odvoz na kupe. VI, Porab a goriva, maziva in potroSnega materiJal a_ < X. Gorivo., V spodnjem podajamo tabelaričen Pregled porabe premoga v kurilnici LJubljana, kurilaiSkih izpostavah in strojnih poetsJah» Podatki so iz 1,1941, meseca ja* nuarja. Prevoženi kilometri in potrošnja premoga odgovarja dejanskemu stanju v dotičnih edinicah, Računano Je za B premog. Edinlca Prevoženi km/mesec Poraba premoga ton/meseo Poraba premogi ton na prevoženih 10 km. (j Kuril »Ljubi j. 440.084 26. 391 0.46 " Jesenice 63,868 1.974 0. 36 " Novo n» 31,046 1.054 0.34 * Sevni ca 15.564 44? 0.20 " Borovnica 12.495 408 0. 40 3 Rakek 11.309 439 0. 38 * Kočevje 6.788 262 0.39 fr Iz tabelaričnega pregleda, posebno zadnje rubrike (poraba premoga v tonah na prevoženih 10 km) lahko napravimo več zaključkov» ki nam koristno služijo pri raznih presojah o potrebi premoga, in sicer: 1/ V manjših kurilnicah, kjer se vozi le lažje osebne in tovorne vlake in vrši premik, znaša poraba premoga 0 • SO ton AO km vožnj e (01 e j S evni ca). 2/ V srednje velikih kurilnicah s tovornim in osebnim premetom znaš:.1, poraba premoga 0.3.5 ton/10 km _ (glej kurilnico Wo vb mesto in Jesenice)". 3/ V kurilnicah, ki vršijo izrazito dcpreSno službo, znaša poraba premoga 0.40 ton /10 km (glej Borovnica in Rakek) ~ • 4/ V večjih kurilnicah s ranogotipnimi lokomotivami, kjer radi različnih prog ne smejo posamezne serije na gotove proge, vsied česar nastane mnogo nepotrebnega držanja lokomotiv pod paro (tak slučaj je v kurilnici Ljubljana), znaša poraba premega 0.45 tonAO km. 5/ Ha podlagi te tabele se lahko določi pogrebno količino zaloge premoga za 1, 0 ali več mesecev, treba jo le presoditi in izračunati, koliko - km w bo približno prevoženih tekom enega dneva ali meseca. Iz prednjega tabelaričnega pregleda dobljeni ko-eficijent velja le za presojo mesečne potrebe premoga za kurilnice, ne pa za določitev potrošnje premoga pri -eni vožnji na gotovi progi. koeficijent je dobljen'ta iz povprečne vrednosti porabljenega premoga pri brzih, osebnih, tovornih vlakih, premiku, držanju pare, dajanju pere in podkurJanri. Poraba premoga na raznih progah in pri raznih serijah. Ka podlagi mnogih merjenj o potrošnji premoga na ravnih progah in vzponih so bili dobljeni naslednji koe- ficijenti: to- Ser«lok« Poraba B premoga na 10 km Poraba vode n«. 10 km od ton do ravn « o« ms do proge pro e*e 03 0.05 0.38 1 . 1.5 05 — 0.38 - 1.5 00 n. opRf 0.30 0.« 1.5 28 0.45 0.005 1*6 0.5 Potre Sa.) a vode je do!o5ena na poctl-mst ko^fieijenta Izpar.tlaesti vode (1 kg prswoga da 4 kg pare) Na podlagi gornje tabele se labko ttrdi za druge serije lokomotiv doloSi približno porabo Premoga In vode za razne proge« To velja pa le za B pr<®so<*. II« Mazivo. Kakor za gorivo, podnjamo spodaj tudi za mazivo ta» belarlčai pregled porabe maziva v kurilni«» o an in iZPostavaij. i Edlnica km/nesec Poraba C:i!in..o!!ß ■"orabr Vulkan pl H« kg/mesec kg/10 km k ff/m es, kpt/10 km ffüp.Ljublj. Jesenice Novo m. :Sevalca Bnrvnion ffflsfv K H» 440.004 53» 888 31.045 15.564 10. 4° 5 11.300 "•vltrt 0.108 554 430 057 164 150 o v kurilr 0.130 0.103 0.13« 0.1305 0. "305 0.145 0.018 doi Ljubi ifclJjS" r"R3 666 058 312 275 165 j sna 0. 231 0.145 0.214 Öl 250 0. 243 0. 243 Vulkan kg Kur. L ju bi J. 2440 J es. 450 N.mesto, 52 Sevn. Bor. Pak. Koč. Z.m. 160 n Mazanje vagonov Iz rot«n,}* tabele lahko dobimo no vr> reSno po»bo ei-linder olja in Vulkana, in sicer: Cilinder olje 0.0152 kg/ 1 km - 15 f?r./l km - 0.152 kg AO km Po normah Je določeno 0.13 kg/10 km ta 13 gr. /1 km Vulkansko olje 0.0214 kg/1 km « 21 pr. /km 0.214 kg/10 km Po normah je določeno 0.25 kg/10 km - 25 gr./km Ha podlagi gornjih podatkov je mogoče preračunati potrebo maziv© za poljubno kurilnico. III. Prva za nodkurjavo. Pod-jamo tabelaričen nregled, iz katerega je ravidna dovoljena količina drv in premoga za enö pödkurJavo. Dovoljena poraba goriv* Je odvisna od uovršine rešetk. Serije lokomotiv Mehka kg drva I Trda drva 1 *g Premog nCw 03.28.135.25»24 30 , 40 500 ro^Tö?,!^,*^! r „.,25 35 400 128,132,116,23,17 20 30 400 124 15 ________ 25 300 .... 153, TBI ,162 10 20 1 200 Iz statističnih podatkov Je bilo ugotovljeno, da znaša poraba drv za eno r>odkurjavo — 23 kg. Za kalkulacijo se lahko uporabi še boljši odnosno enostavnejši btf in dosti zanesljiv podatek, t. j., da se na 1 1okorno« tivo računa 330 kr* drv mesečno«..... sveženj (butara) mehkih drv tehta En sveženj (butara) trdih drv tehta »««... XV« Potrošnja čistilaoga materijala« Podajamo tabelaričen pregled o dopustni potrošnji snažilne volne in nlinskega olja za eno lokomotivo in za eno vožnjo. Pri kalkulaciji se lahko vzame 20 voženj mesečno« Serije lokomotiv Snažilna volna Plinsko olje 03, 24, 25,28,135 0.35 kg 0.70 kg 17,106,107,100 0.30 kg 0.40 kg 23,116,124,127,128, 130-1—2—3 0.20 kg 0.40 kg 151,153,162 0.15 kg 0.30 kg Poleg snažilne volue In nlinskega olja, ki se ga prejme v skladišču po vsaki vožnji, se prejme ostali snažilnl materiJal neknnt mesečno na vsako lokomotivo, lh sicer: Bel a maža za mehanizem • •••« 0,75 kg/l lok./mesečno Loj «....................... 0.50 kf^/1 lok. / mesečno Snažilna maža za armaturo .. 0.12 kg/l lok./mesečno Gladilno platno.......................2 poli mesečno Za posamezne vrste snaŽIlnega materijala je uveden ekvivalent in določeno na podlagi statističnih podat« kov, da znaša potroSnja normalnega čistilnega materi« Jala ..... kg mesečno/ lokomotiva« Ekvivalent za posamezni snažilni materijal je naslednji? Plinsko (snažilno olje ..... 1. - Bela maža za mehanizem..........4.4 Snažilna volna .................6,- Loj ......................................................6.- Maža za armaturo ...............6.- V. Sv et il n i mat er i J al. Podajamo dovoljeno oorabo raznega svetilnega mate« rijala nri raznih svetilkah. Spodaj navedena količina porabe svetilnega materijala je določena na 1 uro. a/ Karbid. 1/ Acetilenska svetilka s skupnim generatorjem goril ec a 10 1. ............. 44 gr. 2/ Acetilenska svetilka z vložkom sistem Roter gorilecalOl. ..................50 gr. 3/ Acetilenska ročna svetilka za vozcvne pre« glednike z gorilcem ......... gr. b/ Petrolej. 1/ Lokomotlvske svetilke (15 mm stenj) ......... 25 gr. 2/ Ročne svetilke z vrvnim stenjem..................25 gr. 3/ Helioforke za zunanjo razsvetljavo ..........180 gr. in špiMta 85 gr. za ^redgrevanje. c/ Oorllno olje. 1 / Svetilka z a manometer 15 mm ................. 10 gr. ali ročna svetilka 2/ Svetil}-«, kijučavni Č01 r jev a okroglim stenjem ....................50 gr. Za nosamezne vrste gorilnega materijala je dolo« 8en ekvivalent in sicer: 1/ Krntoid .........1.- Petrolej ....... 1.0 . 3/ Gorilno olje ... 2.- Na podlagi statistike je ugotovljeno, da znaša potrošnja normalnega svetilnega materijala za 1 loko» motivo mesečno poleti 00 kg in pozimi 30 kg. Kot zaključek naj podamo še mesečno potrošnjo snažllnega in razsvetijevalnega materijala za razne kur^ Inice v mesecu januarju 1041- Mešani bencin Kur.Lb. Kur«del Šiška •J es. Novo mesto Sev® niča Borov® niča Rakek Kočev« je 140 O 4 - — 1 — mm 8istil= na past a 16 — 3 5 0 ' 2 0. 5 0.25 ' 0.5 Loj 66 8 IS 8 9 ! 3 2 Petro« le j 680 6 00 12 28 15 60 5 Binarno olje oso 38 15 — 6 0.5 • 34 0.5 Plinsko olje L 410 170 00 55 58 20 14.5 Prašno olje 35 S 10 0.5 4 _ Vaz elln iO S 2 - - - - - if ■f =—v-------- Kur.Lb. Kur.del. Šiška J es. Novo mesto Borovnica Hakek Kočevje Se v= nlca Bela nasta 54 - 5 MM 0.5 0.5 tmm - Repično olje 270 - 11 6 6 S 2.5 10 Iz tega tabelaričnega pregleda se pravzaprav ne sme vzeti potrošnja materijalft kot podlaga za kalfcfc&acljo, fter so razmere v vsaki kurilnici radi različnih serij lokomotiv različne, , Teža lokomot.ivakih ugaskov. Razliki jemo ugaske iz dimnice in pepelnika« Teža Je odvisna od tega, koliko časa se brizga pepel» nik in dimnico, in od vrste premoga. Lahko pa podamo neko srednjo težo ugaskov, ki je bila izmerjena« a/ Ugaski iz penelnika« 1 mS ugaskov tehta cca. 0.75 t. b/ Ugaski iz dimnice: 1 m3 ugaskov tehta cca. 0.65 t. Spi o š n o Pri opisu strojno-opremno službe, predvsem nri določitvi potrebnih delovnih sil, je bilo opaziti, da niso nikjer postavljene kake določene norme, temveč le približne Številke, katere se lahko po lastni uvidevnosti zviša ali pa zniža. V raznih kurilnic ah so pogoji za razna opravila telo različni in imajo le redko katere kurilnice približno enake pogoje. Lahko trdimo, da niti dve kurilnici ali strojni postaji nimata enakih H Ä« se rasnih delovnih pogojev. Strokovnjaki trdijo, točno normirati, zato so oniocitve v nrtogin prlnerln težke. Prav radi tega se zahteva od nadzornega osebja, da pred vsako odločitvijo dobro preudar* in p roti Si zadevo, da no odloČi v Škodo uprave ali osebja. if