SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplaiau 16 (Id., za pol leta 8 jld., za četrt leta 1 f ld., za jedca
mesec 1 ffld.10 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 fid., ca pol leta 6 g'.d., za četrt leta 3 *14., za jeden meiec 1 fld.
V LJubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Poiamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (imerate) vsprejema upravnifitvo in ekspedieija v „Katoi. TIskarni", Tednikove ulice it. 2.
Rokopisi le ne vraiajo, nefrankovana piama ne viprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izrzemii nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne.
©v. 127.
V Ljubljani, v petek 5. junija 1896.
Letni le XXIV.
Obsodba liberalizma.
(Dalje.) Liberalna država.
Sveti Oče ne obsoja liberalizma samo v splošnih izrazih, ampak kaže, kako poguben je v vseh oblikah celemu dražabnemu življenju. Z jasnimi in odločnimi besedami zahteva tudi od vladarjev, da se mu ustavijo in ga požen6 iz držav, v katerih se je ugnezdil. Neštevilnokrat govori o liberalni državi in jo slika, kakoršna je, brez visokodonečih fraz, za katerimi skrivajo liberalni politiki svoje pogubno delovanje.
„Pogubni in obžalovanja vredni napori novo-tarcev 16. veka so najprej zmedli krščansko vero ; popolnoma naravno je bilo, da so se potem polastili modroslovja in po modroslovju so prišli v vse vrste javnih družb. Od tod izvira ono nebrzdano slobod-njaštvo, katero se je pojavilo v prošiem veku s strašnimi prekucijami in zavladalo v javnosti hkrati z načeli „novega prava", katero je bilo prej neznano in v mnogih določbah nasprotuje krščanskemu in naravnemu pravu."
„Prvo mej temi načeli je, da so vsi ljudje, kakor po bistvu in naravi, tako v delovanju mej seboj jednaki; da je vsakdo tako neodvisen, da ni nikakor podvržen oblasti druzega; misliti sme o vsem, karkoli hoče, delati, kar hoče; nihče nima pravice zapovedovati drugim. V družbi, ki je urejena po teh načelih, politična oblast ni nič druzega, nego volja naroda, kateri, kakor je baje čisto sam svoj, tudi sam sebi zapoveduje. Iz sebe si izvoli može, katerim se izroči, da ga vladajo; a ne da jim pravice do vlade, ampak jim naloži samo službo, katero naj izvršujejo v imenu naroda. O božjih postavah se molči, kakor da bi nobenega Boga ne bi bilo, ali kakor da se ne bi nič menil za človeški rod; tako se vedejo, kakor da bi niti posamezni ljudje, niti družabni organizmi ne bili odvisni od ali kakor da bi si bilo sploh mogoče misliti
kako oblast, katere izvor, moč in veljava ne bi bila vsa od Boga.
„Jasno je, da taka država ni nič druzega, nego množica naroda, katera je sama sebi učiteljica in vladarica. Ker uče, da ima narod izvor vseh pravic in vse oblasti v samem sebi, uče dosledno tudi to, da država ni vezana z nikakoršno dolžnostjo na Boga; državi ni treba javno pripoznavati nobene vere; pravijo, da država ni dolžna preiskovati, katera mej raznimi verami da je prava; da ne sme država staviti jedno vero nad druge in jedno podpirati, ampak vsem veram naj daje iste pravice toliko časa, dokler ne škodujejo državni ustavi. Soglasno s tem je, da država prepušča vsa verska vprašanja samovolji posameznikov ; država pravi, da sme vsak živeti po oni veri, katero si izbere sam; in če se mu nobena ne zdi, da bi bila zanj, naj živi brez vere. Iz takega ravnanja sledi ona takozvana slo-boda vesti, ki ne pozna nobenega zakona; slede najsamovoljnejši nazori o verstvu in brezverstvu, neizmerna nebrzdanost mišljenja, pihanja in učenja.1)
„To je podlaga države, katera se v našem času posebno povdarja; jasno je, kam država potiska cerkev in v koliko krivico. — Ker se namreč država popolnoma lavna po teh naukih, dovolijo katoliški veri samo jednake pravice, kakor drugim, ali pa še manjše; cerkveni zakoni se zaničujejo; cerkvi, kateri je Jezus Kristus zapovedal in naročil učiti vse narode, zapoveduje država, da se nima vtikati v javne državne zadev e.2) — V onih stvareh,
') „Consentaneum erit, judicio singulorum permitiere omnem de religione quaestionem; licere cuique aut sequi quam ipse malit, aut omnino nullam, si nullam probet. — Hinc profecto illa nascuntur: exlex unius cuiusque conscien-tiae judicium: liberrimae de Deo colendo, de non colendo sententiae; infinita tum cogitandi, tum cogitata publicandi licentia.« Immortale Dei. 1. nov. 1885. Ep. Enc. 81.
*) »Ecclesia, quae jussu mandatoque Jesu Christi docere omnes gentes debet, publicam populi institutionem jubetur nihil attingere«. Tarn 81.
katere spadajo pod obojno oblast (miiti juris), po svoji volji odločujejo državniki in oholo prezirajo najsvetejše cerkvene postave.') Zato sodijo sami o zakonski zvezi katoličanov, o jedinosti, stalnosti zakona ; cerkvena posestva jemljejo, ker baje cerkev ne zna obraniti svojih posestij. Z jedno besedo: cerkev po njihovih nazorih nima več značaja in pravic popolne družbe in je ravno taka, kakor druge družbe, katere ima v sebi država ; če ima cerkev še kaj pravic, še kaj slobode za svoje delovanje, pravijo, da jih ima po milosti in dobroti vladarjev. — Ce se pa drži cerkev v državi svojega prava, in ji to celo državni zakoni dovoljujejo, ker je sklenjen konkordat med obema, od začetka kriče, da se mora cerkev ločiti od države; kriče pa zato, da bi smeli brez kazni kršiti zvestobo konkordatne zveze, in o vsem soditi po lastni volji brez zadržkov. — Cerkev tega ne more potrpežljivo prenašati — saj ne sme zanemariti svojih najsvetejših in največjih dolžnostij — in zahteva odločno, da se pogodba zvesto, popolnoma, spoštljivo izpolnjuje.4) Zato nastajajo pogostoma prepiri med cerkvijo in državo, kateri se navadno s tem končujejo, da je premagana ona oblast, katera ima manj posvetne moči.
„Tako je torej običajno dandanes, da v naših sedanjih političnih razmerah ali cerkev iz javnega življenja popolnoma preženo, ali jo pa zvežejo in priklenejo na povelja politične oblasti.5) Kar se dandanes godi v politiki, se večji del stori za ta namen. Da sklepajo cerkvi sovražne zakone, da upravljajo državo po brezverskih načelih, da vzgajajo mladino v brezverskih šolah, da zatirajo in plenijo cerkvene
') »Gubernatores rei civilis ... sanctissimas Ecclesiae
leges superbe contcmnunt«. Tam 81.
4) „Id vero cum patienter ferre Ecclesia non possit, ñeque enim potest officia deserere sanctissima et maxima, omninoque postulet, ut obligata sibi fides integre religiosequo solvatur saepe sacram inter ac civilem potestatem dimicati-ones nascuntur«. Tam 82.
') »Ecclesiam ... aut prorsus de medio pellere, aut vinctam adstrictamque imperio tenere«. Tam 82.
LISTEK.
Dve družini.
Povest. — Spisal Traven. (Dalje.)
VI.
Dnevi so se pomikali naprej počasi in jednako-merno. Ničesar se ni zgodilo posebnega, da bi motilo to jednakomernost: vsak dan isto delo, iste skrbi, in tudi žalost in tesnoba v srcu vedno ista. Koliko nočij je prebdela Vejiinova Marijca; kolikrat se je dogodilo, da je imela zjutraj oči rudeče od joka.
Naposled so prešli štirje meseci, katere je imel prestati Vejdn v zaporu; prišla pa je tudi zima.
Smrečje zakriva dolgočasna, gosta megla, ki se le časih popoludne za nekaj ur dvigne. Pred štirinajstimi dnevi je zapadel sneg, ki je postal trd in krhek vsled rezkega mraza. Po vasi je tako tiho, kakor v mrtvašnici; le zdaj pa zdaj zapiha ledeni sever in se poigra nekoliko s šipami v oknih. Mrtva, mrzla, dolgočasna je ta zimi v Smerečji.
Neke sobote zvečer — bilo je nekako teden dnij pred Božičem — sedela je Marijca pri peči in
J<
? - JO '
šivala. Dan je bil sila kratek, posebno še v zakotnem, meglenem Smerečji, in tako jc prižgala luč že ob polu petih. Hotela je zgotoviti delo za Majarico še nocoj, da dobi plačilo; kajti, kakor je preraču-nila, moral bi priti Jože danes domu in tako bi bilo dobro, da mu skuha kaj boljšega.
Zvončki zapojo na cesti; Palček, smereški pot, se je pripeljal na saneh iz mesta. Naloženih ima vse polno zabojev, na katerih sedi nekaj kolikor mogoče gorko zavitih in zadelanih žensk, ki pa vkljub mrazu in vetru niso molčale vso pot. Zadaj na saneh sedi Veji'in, sključen in ogrnjen v raztrgano plahto. Ves čas ni zinil besedice. Ko je stopil v Ljubljani na voz, ga je ogovoril Palček oblastno:
„No, Vejiin, pa si prestal zapor, a? čvrst si bil takrat! Da mu greš oko zbit! . . . Pa postaral si se, kakor se vidi, in shujšal si ... . Seveda, zapor je zapor I . . . Na, vzemi to-le plahto in se ogrni vanjo, da ne zmrzneš po poti. Presneto je mraz, in sever vleče ..."
Vejiin je nekaj odgovoril, česar na pol gluhi Palček ni razumel, dasitudi je z glavo odkimal, — potem pa je sedel na voz in čakal, da pridejo vsi „pasažirji". Vsaka ženska posebej ga je pomilovalno pogledala in mu dala kakšen dober nauk ali pa mu
posvetila žalosten vzdih; potem pa so zvončki za-cingljali in sani so letele po snegu tako hitro, kakor se je ravno ljubilo hudomušnim Palčkovim konjem.
Sredi poti, pri „Brusu", so se ustavili, pokrep-čali se z nekaterimi požirki slivovke — Palčkovi „po-žirki" so bili čudovito veliki — in si nekoliko ogreli premrle roke pri peči. Vejiin pa ni šel v sobo. Čepel je sključen na svojem prostoru in niti odgovoril ni na vse prijazne in zbadljive pozive, naj se potrudi s sanij.
Tako so se pripeljali v Smerečje.
Tu in tam so se ustavili, da je stopila s sanij kakšna ženska ali da je Palček oddal kakšen zaboj ali zavitek,- tu pa tam je kdo pogledal na voz in potem še bolj široko odprl oči, se nasmehnil in namignil temu ali onemu, kdor je ravno v bližini stal, češ: „Ali ga vidiš, Vejiina? Kakšen je bil nekdaj in kakšen je danes! Kakor berač se pelje domu."
Marijca je zaslišala zvončke in prihitela na prag. Sani so obstale pred hišo. Vejan vrže plahto raz sebe in s počasnimi koraki stopa čez trdi, škripajoči sneg do vrat. Žena ga prime za roko in ga
pelje v sobo.
redove, da so vieli državo rimskim ptpežem — to vse delajo s tem namenom, da bi verske ustanove zamorili, slobodo vseli katoliški cerkvi in ji prikrajšali njene pravice.
2e sama zdrava pamet obsoja take nazore o vladanju držav in jasno vidi, kako celo oddaljeni so od resnice."
Državni zbor.
Dunaj, 4. junija.
V	torkovi večerni seji je zbornica obravnavala vravnavo uradniških plač. Poročevalec Beer naglasa, da pododsek nasvetuje, naj bi se to vprašanje odložilo do jeseni, ko bode mogla vlada predložiti tudi potrebno pokritje za zvišanje uradniških plač. Eer pa mnogi poslanci zahtevajo, da bi se prepisne pristojbine za kmečka posestva znižale, zato naj tudi ta stvar v jeseni pride na vrsto. Proti temu nasvetu se je oglasila dolga vrsta govornikov, zahtevajoč zvišanje uradniških plač, ne da bi gospodje tudi povedali, kje naj finančni minister dobi potrebni denar. Minister odgovarja, da tako dolgo tega načrta vlada ne more predložiti cesarju v potrjenje, dokler pokritje ni zagotovljeno.
Ko je bilo treba glasovati, ali naj se reši predloga že v tem ali prihodnjem zasedanju, je bilo navzočih le še 93 poslancev in je bila zbornica nesklepčna.
V	sredo je pričetkom seje grof Z e d w i t z izrazil željo, naj bi domovinski zakon prišel šele na jesen na vrsto, ker je sedaj premalo časa za to važno predlogo. Posl. A d a m e k zahteva, da pride domovinski zakon sedaj na vrsto, posl. K r a u s želi borzni zakon.
Predsednik pa naglaša, naj bi se sedaj rešilo nekaj manjših predlog, domovinski zakon in borzni davek pa naj prideta v jeseni na vrsto. Zbornica temu pritrdi. Po dolgi vrsti raznih interpelacij zbornica sklene, da mora proračunski odsek vsaj do jeseni dognati uravnavo uradniških plač. Nato se nadaljuje debata o patentnem zakonu, ki po daljši razpravi obvelja z nekaterimi premembami.
Ministerski predsednik grof B a d e n i odgovori na interpelacijo dr. Emerja in tovarišev, kaj misli vlada storiti nasproti sklepu dunajskih antise-mitskih mestnih odbornikov, da nobenega Žida ne volijo v mestni svet, ter naglaša, da vlada sicer obžaluje ta sklep, a navzlic temu nima povoda, da bi se umešavala v prosto glasovanje avtonomnega zastopstva. — Dobro so jo skupili židovski prijatelji I
Dalje odgovarja ministerski predsednik na interpelacijo glede starostnega zavarovanja zasebnih uradnikov ter priznava važnost tega vprašanja. Toda vlada ni še dokončala natančnih poizvedavanj, da bi mogla predložiti gotov načrt. Na interpelacijo gledč deželnega prisilnega zavarovanja proti požarom odgovarja ministerski predsednik, da je to pereče gospodarsko vprašanje. Mali zemljiški posestniki bodo lahko prevzeli prisilno zavarovanje nepremičnin, ako jim davčna reforma nekoliko zniža breme. Minister obljubi, da bode vlada na jesen predložila državni zakon, po katerem bodo dežele mogle ustanavljati deželne zavarovalnice.
Zunaj je bilo skoro čisto tema, zato mu ni mogla videti v obraz. Ko pa stopita v svetlo sobo, omahne Marijca prestrašena korak nazaj.
„Jože, ljubi moj, kako si shujšal! Ali se ti je godilo tako slabo, Jože?"
Solze ji stopijo v oči.
In Vejiiua res ni bilo skoro več poznati. Zmr-šena brada je malone popolnoma osivela, ravno tako lasje. Lica upala in vela; gube krog očij in na čelu so številnejše in bolj globoke kot prej; oči so udrte in gledajo mračno in bolestno.
Ta obraz, ta sklonjena, onemogla postava jasno kaže vse, kar je prestal Vejan v zadnjih mesecih. Ni ga jadil toliko zapor sam na sebi; najhujša mu je bila zavest, da je vso nesrečo kolikor toliko zakrivil sam n svojo neskrbnostjo in lahkomiselnostjo; tej zavesti pa se je pridružil še srd na Majarja, ki mu je storil tako vnebovpijočo krivico . .. Sram ga je bilo samega sebe in pred ljudmi . . . Mislil je na ženo, kako se doma ubija in skrbi, da se preživi. A kaj to! Hujša od napornega dela je žalost in sramota — zakaj ljudje kažejo z zasmehom na Marijco, in to zaradi njega. Ravno tako bodo kazali na njegove otroke, češ: oče je bil v mestu zaprt, ker se je pretepal.	(Dalj« sledi.)
Konečno je bila daljša debata vsled interpelacije poslanca VVohanke, zakaj se na Češkem trgovskim potovalcem izdajejo samo nemške legitimacije.
Minister Guttenberg odgovarja, da hoče vlada skrbeti za popolno jezikovno ravnopravnost.
Poslanec dr. B u s s ugovarja temu, da bi vse trgovske zbornice na Češkem morale izdajati dvojezične legitimacije.
Dr. H e ; o 1 d zahteva narodno jednakopravnost v vsakem oziru, kajti Slovani t Avstriji ne priznajo in nočejo priznati nemščine kot državni jezik. Nihče ne sili Nemcev, da bi se učili češki, a tudi Cehov ne more nikdo prisiliti, da bi se učili nemški; a javni uradnik mora znati jezik ljudstva, med katerim službuje.
Na to ue ob '/,6. uro seja pretrga do 8. ure. V večerni seji zbornica nadaljuje debato o zemljiških knjigah na Tirolskem. Zakon obvelja v drugem In tretjem branju. Ker zbornica ni bila sklepčna, predsednik ob 10. uri zaključi sejo.
Politični pregled.
V Ljubljani, 5. junija.
Dunajske občinske zadeve. Komaj se je srečno završila volitev članov v mestni svet, se že pečajo židovsko liberalni listi z volitvami v razne odseke. Kakor pri prvi volitvi, tako izjavljajo tudi sedaj, da ne bodo židovski liberalci vsprejeli nobene kandidature in bodo zvalili vso veliko skrb na ramena antisemitske večine. Pri tej priliki pa z največjo skrbljivostjo razmotrivajo vprašanje, bodo li kandidatje večine tudi zmožni, izvršiti tako težavne naloge, kakoršne potrebujejo nujne in vestne rešitve od strani mastnega sveta. Z veliko paznostjo naštevajo posamna dela v prid dunajske občine ter dostavljajo, da je poleg dobre volje, katere gotovo ne manjka mestnim zastopnikom, nujno potrebno temeljito strokovno znanje. Tega pa, dostavljajo židovski listi, nimajo člani večine sedanjega mestnega zastopa, in besede, s katerimi je dr. Lueger nekoč pokazal, da so tudi protisemitje vešči branja in pisanja, nikakor ne zadostujejo. Izvanredna skrb za blagor mestne občine je res značilna za židovsko liberalno kliko. Ko bi bila ta, ko je še vladala v mestnem zastopu s svojo neomejeno oblastjo, pokazala le polovico toliko skrbi za interese dunajskega mesta, ne bi bile občinske blagajne tako čisto pometene in ubožnejemu prebivalstvu bi ne bilo potreba nositi tako težkih bremen, kakor jih nosi sedaj. Kar se pa tiče besedij dr. Luegerja glede znanja branja in pisanja, je hotel s tem le pokazati, da je ravno liberalna klika vzela pod svoje okrilje vse, kar je znalo podpisati svoje ime, brez ozira na to, je li kandidat tudi res strokovno izobražen in ali v resnici pozna žalostne razmere tlačenih stanov ter jim želi pomagati. Zahtevi židovskih liberalcev je kmalu ustreženo, drugače pa je z vestnim zastopstvom nižjih stanov. V poslednji stroki se židovska klika ni še nikdar odlikovala in zatoraj naj le lepo molči o „važnih" interesih ter prepusti skrb za občni blagor vladajoči večini.
Soeijalno - politično delovanje dunajskih antisemitov. Kakor je napovedoval voditelj dunajske antisemitske stranke, tako se je tudi zgodilo. Že v prvem mesecu svoje vlade v dunajskem mestnem zastopu se je jela protisemitska večina resno pečati z vprašanjem, kako zboljšati žalostne razmere nižjih stanov. Z največjo pozornostjo se je poprijela vprašanja, kako pomagati gotovo najrevnejšemu prebivalstvu, namreč služabnikom in delavcem, ki nimajo nobenega posla. Ubožni odsek se je obrnil s posebno okrožnico na vse obrtne zadruge in druga društva, v kateri se slika nujna potreba osrednje organizacije v svrho oskrbovanja brezposelnih delavcev vsake vrste. Ta centrala bode posredovala mej delavci in delodajalci pri oddaji služb, ob jednem pa tudi prevzela nalogo, z vsemi potrebščinami oskrbovati brezposelne delavce. Poleg tega se pa kaj marljivo razmotriva vprašanje glede zavarovanja delavcev za čas, ko nimajo dela ali pa so nezmožni za delo. S tem korakom so pokazali dunajski ljudski zastopniki pot, katero je treba nastopiti, ako se hoče pričeti s temeljitim zboljšanjem razmer nižjih stanov. Začeti je treba pri najnižjih, najubožnejih prebivalcih in se potem polagoma po-vspenjati navzgor. Kaj jednacega pa ni bilo čuti iz mestnega magistrata, ko so bili na krmilu židovski liberalci, ki so služili le svojemu kapitalističnemu
molohu. Ljudstvo sedaj lahko spozna, kdo j« njegov prijatelj in kdo sovražnik.
Bourgeois poraién. Večina, na katero se je dosedaj opiral bivši francoski ministerski predsednik in s katere pomočjo je nameraval Še jeden-krat povspeti se do višjih častij, se je razbila. Radikalna in socijalistična stranka, ki sta se do sedaj obe oklepali Bourgeoisovega kolektivističnega načela, sta se razdvojili, in s tem je izgubil Bourgeois tudi v poslanski zbornici krepko zaslombo. Poskus, v kratkem se zopet povspeti do najvišjih časti, se je popolnem izjalovil na korist sedanjega Melinejevega kabineta.
Italija. Kakor je že v petek poročal brzojav, je papež Leon XIII. poslal duhovnika Makarij» k abesinskemu kralju Meneliku s prošnjo, da bi izpustil vjete italijanske vojake. Kakor se poroča, so vlada, zmerni liberalci in celó nekateri radikalci veseli tega koraka sv. očeta, ker je upanje, da Me-nelik prošnje ne odbije. Le Crispijevi pristaši se bojé hvaležnosti ljudstva nasproti cerkvi. Tako je posl. Fortis izrekel bvojo sodbo: „Ce se to posreči, potem bodo duhovniki pravili kmetom : Glejte, država je vaše otroke spravila v sužnost in papež jih je oprostil I" Prostozidarji bi torej raje videli, da vojaki ostanejo v sužnosti, kakor da jih oprosti cerkveni poglavar.
Italijani v Afriki. Po poročilu italijanskih listov iz Masave se kaj vspešno vrši pokopavanje padlih vojakov na bojišču pri Adui. Dne 30. maja so pokopali 1072 Evropejcev in 39 zamorcev. Določitev identitete mrličev je zelo težavna, kajti telesa so večinoma tako razdejana, da jih ni možno spoznati. Temu se tudi ni čuditi, kajti od bitke pa do dneva pokopa je preteklo malone tri mesece, in je skoro neumevno, zakaj italijanska vlada ni poprej storila tega koraka, akoravno je imela na razpolago dovolj moči. — Papežev najnovejši korak v svrho opro-ščenja ostalih italijanskih vojnikov daje italijanskim framasonskim listom vedno večji povod za ostudno zabavljanje, čim bolj bo bliža trenutek, ko se bode pokazal povoljen vspeh papeževega poslaništva. Zagrizenim papeževim nasprotnikom ni nič kaj ljubo, da je sv. Oče prehitel v njenem delovanju vlado, ki še celo za odreditev pogreba potrebuje skoro tri mesece.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 5. junija.
(Procesije sv. R. Telesa) so se včeraj zelo slovesno vršile zjutraj v trnovski in št. peterski, dopo-ludne v stolni cerkvi. Povsod je bila udeležba ljudstva zelo mnogoštevilna, vzlasti svetilcev in svetilk je bilo povsod izredno veliko. Kot lepo posebnost je nam letos omeniti, da so poleg otrok in žensk v vrste svetilcev stopili tudi gospodje, vzlasti iz Mari-janske kongregacije. Želeti je, da se ta lepa novost kmalu povsod udomači in razširi v čast Najsvetejšega. — V stolnici so vodili procesijo prevzv. gosp. knezoškof. Udeležili so se sprevoda načelniki raznih uradov, vojaštvo itd. Navzoči so bili mej drugimi dvorni svetnik Schemerl namestujoč odsotnega dež. predsednika, dež. sodišča predsednik pl. Koče v a r , ces. svetnik M u r n i k , župan Hribar, predsednik trg. zbornice P e r d a n itd.
(Procesija Sv. R. T. iz frančiškanske cerkve) izide pri lepem vremenu v nedeljo ob 8. iz cerkve in bode za letos vzela nastopno pot: Skozi Slonove ulice po Dunajski cesti do znamenja pred bivšo bolnico 1. blagoslov. — Potem po Marije Terezije cesti, novi Tržaški cesti, blizu jahalnice 2. blagoslov. — Po Erjavčevi cesti k uršulinski cerkvi 3. blagoslov.
—	Mimo Zvezde skozi gledališko ulico na Marijin trg, 4. blagoslov. — Uljudno se prosi, da stanovalci ob teh ulicah in cestah okinčajo in razsvetlijo okna.
—	Gospodom, ki so se namenili s svečami spremljati sv. R. Telo, bodi uljudno naznanjeno, da je zanje zbirališče na spodnjem samostanskem hodniku, prostor pri procesiji pa takoj za korporacijo.
(Državna podpora) Poljedelsko ministerstvo je dovolilo kmetijski podružnici v St. Jerneju za razširjenje trtnice po 130 gld. podpore za leta 1896 —1898.
(Brzojavna postaja v Mirni.) Dne 3. junija se je v Mirni okraj Rudolfovo odprla brzojavna postaja z omejeno službo, zvezana s tamofinjim poštnim uradom.
(Izpred porotnega sodišča.) Dne 1. junija je bil obsojen 19 letni mesarski pomočnik Fran Bre-celnik iz Spodnje Šiške v triletno težko ječo, po-
ostreno z mesečnem postom, ker je dne 22. marca t. 1. s kozarcem po glavi udaril Frana Vilfana ter ga s tem na desnem očesu oslepil. — Minulo sredo je bil na zatožni klopi cigan Al. Breščak iz Huj pri Kranju radi hudodelstev javne nasilnosti. Zatoženec je izvršil več tatvin in zuaša vrednost ukradenega blaga nad 550 gld. Zaslišanih je bilo blizu 70 prič. Porotniki so izmej 21 stavljenih vprašanj potrdili 19 ter ga pripoznali krivim. Sodišče ga je obsodilo na osemletno ječo in po prestani kazni v prisilno delavnico.
(Z Dunaja,) 3. junij». Zdravje provincijala Pollaka se je zopet shujšalo. S početka bilo je upanja, da ozdravi, in se je bil tudi precej že pomogel, sedaj pa ne more več jesti, moči pojemajo in bati se je otrpnenja možgan.
(Za Jeranovo dijaško mizo.) Neimenovan 30 gld. — C. g. Lovro Krištofič, župnik v Kovorju, 1 gld. 50 kr. — G.Anton Lavrenčič, kapelan v Cerknici, 2 gld., namesto venca na grob župnika Strnada v Enežaku. — Gospa K1 e i n o v a v Ljubljani 2 gld. — G. dr. V. Greg orič, dež. primarij, za mesec junij 2 gld.
(Iz Radeč,) dne 3. t. m. Število sejmov v našem trgu se je za tri pomnožilo. Doslej smo imeli vsako leto šest sejmov, odslej jih bo devet. Prosilo se je sicer za šest novih, tako da bi bil potem vsak mesec jeden, a dovoljeni so samo trije, in sicer dne 25. januvarija, 9. avgusta in 11. oktobra. — Novoustanovljena ekskurendo-šola v Podkraju se je s tem mesecem otvorila. Pričelo se bo s poukom vsako leto začetkom aprila, jenjalo pa koncem oktobra.— Skarlatinka se kar noče posloviti od tukajšnje mladine. Se vedno močno razsaja. — Po vinogradih se povsod vrši druga kop, katera letos ni težavna. Škropiti so večinoma tudi že začeli. Trta kaže lepo.
(Z Vrha pri Vinici.) Dne 18., 19. in 20. maja je obiskoval veleč, gospod Anton Aleš, dekan v Semiču, župnije ob Kolpi ležeče. — Dne 28. maja pa je bil v Vinici za župana enoglasno izvoljen v Be-lokrajni in onostran Kolpe dobro poznati Krčmar Peter Malič, po domače: „Skolnik iz Vinice".
(Srečolov) je dovolilo finančno ministerstvo kmetijski podružnici v Kovorju pri Tržiču.
(Razpisani službi.) V Preddvoru in v Voklem je izpraznjeno mesto učitelja v četrtem plač. razredu. — Prošnje do 20. junija okr. šolskemu svetu v Kranju.
*
* *
(Iz Celovca) dnč 1. jun. Uradna Celovčanka ne mara vsprejemati brezplačnih pozivov, s katerimi bobnajo naši schulvereinovci za podporo svojemu društvu. Zato so izrekli zadnjič na svojem shodu, na katerem so, kakor pri vsaki taki komediji, imeli prvo besedo slovenski renegati, kar svoj mogočni „anatema" nad uradnim listom. Sedaj pa se je vnela po tukajšnjih listih zbog tega pravcata polemika. Komedija! — Komedijo so ob binkoštnih praznikih igrali tudi na Zgornji Beli. Nj. eksceleu-cija g. dež. predsednik naš je dobil zopet lep spomenik ; koliko jih že ima, ne vem več, menda jih se bo že nekaj nabralo. Nj. eksc. se je kajpak sam potrudil, kakor vselej, osebno k odkritju „svojega" spomenika in „Celovčanka" prinaša prav navdušeno in vznešeno pisan opis tiste — slavnosti! „Jedes Thiercheu hat sein P.iissierchen" pravi Nemec, kaj bi ga naš g. deželni št f ne imel!
(Raznoterosti s Koroškega.) Piše se nam: Javna varnost po Celovcu in okolici je čim manjša. Že večkrat se poroča o napadih na meščane. — Znani hotel „Sandvvirt" v Celovcu je prodal dosedanji posestuik Simon g. Jilg u, najemniku restavracije v hotelu „Kaiser von Oesterreich". — Nemško kat.-pol. društvo je imelo na binkoštni torek dobro obiskan shod na Kokovem nad Trbižem. Med drugim je poročal dež. posl. Huber. — Nabiralno pu-šico so drzni uzmoviči izpraznili v župnijski cerkvi na Rudi.
(Novi volilni red za Koroško — ni potrjen!) Iz Celovca, dn6 2. jun. Kakor poročajo listi, vlada novega volilnega reda za Koroški dež. zbor, kakor se je sklenil v zadnjem zasedanju, cesarju ne predloži v potrjenje zbog nekega formalnega pogreška 1 In vendar sedi v našem dež. zboru lepo število juristov, ki pa niti niso zmožni, da napravijo zakone vsaj formalno pravilne. Kakšne so
potem postave, sklenjene po teh ljudeh še le v drugem pogledu, si lahko mislite. — Tudi z deželno-zborskim vol. redom, kakor ga je sklenila sedanja večina, ne moremo biti zadovoljni; upajmo, da ga zboljša novi zbor I	—p.
(Iz Sv. ViSarij.) Četrtek, dne 14. maja, na god Jezusovega vnebohod», odprla se je na novo romarska pot na Sv. Višarjab. Med tem, ko v tem času po dolinah in nižjih gričih že vse zeleni in cveti, vlada tukaj prve dneve navadno še huda zima. Sneg, po katerem je peljala steza na Sv. ViŠarje, bil je letos na več krajih čez 1 meter in 25 cm. visok. K temu je prišlo letos v začetku še prav slabo vreme; od 21. do 22. maja po noči padlo je pol metra novega snega. Vendar s tem slabo vreme ni ponehalo; deževalo in snežilo je pri hudem zimskem vetru celo čez binkoštne praznike in še zdaj, začetka junija, se tolažimo z latinskim rekom : „Post nubila Phoebus", to se pravi, po slabem vremenu se mora zopet jasno, modro nebo pokazati. Vkljub temu pa je bilo lansko leto, ko sem prišel 2. junija tukaj gori, še veliko več snega, kakor pa letos ob tem času. Navadnih romarjev prišlo je letos še le malo na Sv. Višarje, posebno na binkoštne praznike bilo je tukaj vse prazno; procesije pa, ki pridejo vsako leto pred binkoštmi ali pa po binkoštih na Sv. Višarje, bile so prav dobro obiskane. Prišlo jih je namreč pred binkoštmi iz Celja kakih 800, iz ljubljanske okolice in Slovenjega Gradca na Štajerskem 1000, iz podjunske Doline na Koroškem 300, po Dubovem pa iz zgornjega Štajerskega 700, iz graške okolice 50, iz Škofje Loke 300 in iz Karn-burga pri Gospisveti 70 romarjev. Zavoljo slabega vremena in hudega zimskega vetra je neka že bolj priletna ženska iz spodnjega Štajerskega dobila pljučnico, pa je v par dneh zopet okrevala, med tem ko je neki čez 80 let star mož iz slovenjegraške okolice zavoljo utrujenosti, slabosti in morebiti še zavoljo kake druge bolezni binkoštno soboto tukaj na Sv. Višarjah umrl. Peljali so ga po saneh doli v Žabnice, kjer so ga potem tudi pokopali. Tako stari ljudje naj bi, ako želijo čudapolno Marijino podobo tukaj obiskati, pozneje tukaj gori prišli, ko je vreme že lepo in toplo in ko se gori grede lahko spočijejo, kolikokrat hočejo, med tem ko je to pri snegu in
hudem mrazu nevarno in nemogoče.
*
* *
(V Razboru nad Sevnico) imajo te dni sveti misijon. Vodijo ga čč. oo. lazaristi iz Celja. Začeli so ž njim dne 31. pr. mes. Dal Bog obilo blagoslova !
(Pravico javne šole) je podelil naučni minister ženskemu učiteljišču čč. šolskih sester v Mariboru. — čestitamo vodstvu čč. šolskih sester, ki vodijo tako vzorno ta šolski zavod. Letos delajo četrtolet-nice že zrelostni izpit.
Društva.
(Dijaška in ljudska kuhinja v Ljubljani.) — Dne 29. majuika t. 1. se je vršil občni zbor imenovanega društva v njegovih prostorih na Starem strelišču ljubljanskem. Predsednik gospod stotnik Hubschmannn v p. je zborovanje pričel s primernim jedernatim nagovorom ter nadaljeval s kratkim pregledom društvenega delovanja v dobi od 1. majnika 1895 do 30. aprila t. 1. S prispevki, ki so jih blagodušno namenili visoki deželni odbor, slavna mestna občina in posebno slavna Kranjska hranilnica, je bilo mogoče, da je društvo razpečalo dosedaj najvišje število jedil in kruhov, prvih 218 890, drugih 105.030, skupaj tedaj 323.920 v jednem letu ; od teh je bilo S786 jedil brezplačno danih dijakom in učencem tukajšnih srednjih in obrtnih šol. Zalibog pa je to provzročilo, da je društvo porabilo znaten del svojega premoženja, kajti brezplačna hrana dijakov sama je znašala po tarifi 798 gld. 09 kr. — Naj bi tedaj veledušni podpi-ratelji priskočili v pomoč, da se še nadalje omogoči podpiranje pridne mladine s zdravo in tečno hrano; drugače bi moralo društvo znatno krčiti razdelitev te podpore. Največja požrtovalnost se mora pač priznati v dičnih naših častnih damah, ki se neumorno vrstijo dan za dnem pri opoldanski službi, to je pri delenju kosila ter pri gospodinstvu in upravi sploh. Marsikateri dijak se jih bode v poznih letih hvaležno spominjal, ko bode morebiti zatzemal kako prečastno mesto v človeški družbi. Pa tudi gospodje odborniki vrlo podpirajo društveni smoter s svojim delovanjem pri gospodarstvu in upravi. Vsled svoje preselitve v Celje so iz ¡društva in njegovega odbora izstopili gospa in gospod Mayer in gospodičina
Mina Hoen g. — Njih 19 letno nepretrgano in neumorno delovanje se je čutil odbor dolžnega priznati s krasno izdelano zahvalno diplomo. Neizprosna smrt je društvu odvzela izredno delavno častno damo gospo Kristino Kavčičevo in nepozabnega častnega člana monsignore Luko Jeran-a, očeta naSe mladine. Bodi jima blag spomin ! Odbor je v obče sestavljen kot preje ; mesto odstopivšega gospoda Alfonza Mayer-ja je vstopil gospod Edvard Regnard, mesto tajnika gospoda Evgena Lah-a, ki je žalibog zadržan po obilih drugih opravilih, je vstopil gospod Josip Zupančič, in kot sonamestnica kuhinjske predstojnice je pristopila gospa Fanny Hoffmann. Društvo neguje blage namene in res zasluži iskrenih simpatij ter izdatuo podporo.
(K a t. polit, društvo) priredi v nedeljo dne 7. junija v Tomišlju pri Igu popoldne ob treh v župniških prostorih javen društven shod, pri katerem govori dr. Žitnik o kmečkem vprašanji in dr. Krek o narodno gospodarski organizaciji.
(„Slovensko planinsko društvo.') Drugi društveni p«poludanski izlet iz Trzina čez Rišico v Črnuče in Ježico uspel je pretečeno nedeljo kaj lepo. Vzlic temu, da se je vreme dopo-ludne zelo kisalo, sošlo se je do 30 izletnikov, kateri so se s popcludanskim Kamniškim vlakom peljali do Trzina. Tam so v gostilni g. Narobe mimogrede spili kozarec vina in odšli. Vreme je postalo zelo lepo in ker solnce ni pripekalo, bila je hoja jako prijetna. Skoraj uro daleč pelje pot po lepi senci bukovega gojzda ter polagoma dospeš na prvi vrh, raz katerega se ti odpre jako lep razgled, katerega uživaš dve tretjini pota, — dokler zopet ne prideš v gojzd, po katerem navzdol dospeš na veliko cesto malo pred Črnuškim mostom. Zaznamovanje pota se je temeljito popravilo in dodelalo. Ob 6. uri dospeli so izletniki k „Alešu", kjer so jih pričakovali prijatelji in znanci in so se tam prosto zabavali. V Ljubljano vrnili so se nekateri peš, drugi pa so se odpeljali.
(Slovensko planinsko društvo) priredi, kakor že omenjeno, prihodnjo nedeljo t. j. 7. t. m. društveni izlet na Zaplaz in sicer po sledečem vaporedu: Odhod po dol. želez, iz južnega kolodvora ob 6. uri 15 m. zjutraj, prihod na štacijo sv. Lorenc ob 8. uri 35 m., kjer je kratek postanek, oi tod peš na Čatež, kamor dospe izletniki ob 10. uri, ob '/i 11- u" sv. maša, potem ogled okolice, ob 7,12. uri skupno kosilo, po kosilu pohod Z%-plaza ('/4 ure hoda), ob 2. uri odhod iz Čateža na Mrzlo lužo, kamor se dospe ob 3. uri 30 m., tam prosta zabava in odhod ni postajo Vel. Loka, od koder se odpelje ob 5. uri 58 m. Prihod v Ljubljano ob 8. uri 35 m. Omeniti je, da bo pri tem izletu malo hoje in še ta po prav zložnem, romantičnem potu, ki vodi deloma po seučnatem gozdu, deloma po vinogradih. Dobra postrežba je zagotovljena, kakor tudi velika udeležba. Ker so se tudi izletniki iz Trebnjega oglasili k udeležbi, upamo, da se tudi s prijatelji planinci iz Novega mesta snidemo.
(P o d r u ž n i č e n s h o d.) V Št. Jakobu v Rožni dolini na Koroškem je zborovala v binkoštni ponedeljek dne 25. m. m. podružnica sv. Cirila iu Metoda. Zborovanje je bilo prav dobro obiskano. Glavno družbo zastopal je gosp. Dragotin Hribar iz Celja, kateri je zbranim v dveh lepih in jedernatih govorih pojasnil pomen šole, pomen družbe in vspeh prave šole. Volil se je ves poprejšni odbor in izbrala tudi zastopnika za glavni zbor.
(Bralno društvo na Ljubnem), katerega pravila je c. kr. namestništvo v Gradcu že potrdilo, imelo bo prihodnjo nedeljo, t. j. 7. t. m. ob 4. uri popoldne v krčmi Jožefi Bende na Ljubnem svoj prvi občni zbor, pri kojem se bodo sprejemali društveniki in vršila volitev društvenega odbora.
( H r v a t s k o - s I o v e n s k i klub „Slavijo" v Pragi) se je dne 21. majnika kot poddruštvo vseslovanskega akademičnega društva „Slavije" ustanovil. Na občnem zboru dne 27. maja sprejel je od odbora predložena pravila, katera je odbor „Slavije" v redni seji dne 30. maja potrdil. Ima naslednji odbor: cand. iur. Lav. Mazzura, predsednik ; stud. iur. Dragotin Svajger, predsednikov namestnik; cand. iur. Ivan Milan Hribar, tajnik; stud. iur. Zivko Bertič, blagajnik; stud. phil. Ivo Dobžansky, knjižničar; stud. phil. Andro Kaparovic, namestnik ostalih upravnikov.
Telegrami.
Dunaj, 5. junija. Včerajšnja procesija s svetim Rešnjim Telesom se je radi deževnega vremena morala vršiti v stolni cerkvi. Pri slavnosti je bil navzoč cesar s člani cesarske hiše.
Dunaj, 5. junija. (Poslanska zbornica.) V današnji seji je vsprejela zbornica patentni zakon v tretjem branju ter na to pričela
Najbolje priporečen.	Menjalnica bančnega zavoda	VFien,
ca preskrbljenje vseh	**	I B ' k
Schelhammer & Schattera Ȋt
razpravo o zakonu glede lokalnih železnic. — Budgetni odsek je soglasno vsprejel predlog poslanca Kathreina, v katerem so pod-odsek pozivlje, da poroča odseku o predlogi glede vravnave uradniških plač vsaj tri dni pred otvoritvijo jesenskega zasedanja.
Dunaj, 5. junija. Kraljica Natalija je dospela sem včeraj zvečer ob 8. uri in je po kratkem odmoru odpotovala v Belgrad.
Budimpešta, 5. junija. Danes dopoludne so slovesno prepeljali kraljeve insignije iz dvorne palače v cerkev kronanja, koder bodo tri dni izpostavljene na ogled.
Pariz, 5. junija. Ministerski svet je ko-nečno sostavil načrt zakona o dohodninskem davku, katerega predloži v današnji seji zbornici.
. Rim, 5. junija. „Agencia Štefani" poroča iz Akmare: 2. t. m. pokopali so pri Adui nadaljnik 393 Evropejcev in 207 zamorcev. Kakor se poroča, je kralj Menelik ukazal vsem vodjem, naj mu pošljejo vse italijanske vjetnike in naj lepo ravnajo z njimi, da pridejo zdravi v njegove roke.
Atene, 5. junija. Oddelek turških vojakov, ki je štel 85 mož, se je vrnil v Va-mos ter hotel odvesti ostalo strelivo in orožje. Pri delu so jih pa vstaši napadli in razun dveh vse pobili.
Atene, 5. junija. Turški vojaki so v bližini Kaneje zažgali več vasij.
Preizkusili in priporočili
so sloviti vseučiliščni profesorji in zdravniki
tinkturo za želodec lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta),
katera je ugodno učinkujoče, želodec krepčujoče, slast in pre-bavljenje pospešujoče in telo odpirajoče sredstvo. — Stekleničioa velja 10 kr.	121 (50-16) 1
Umrli ho:
2. junija. Ignacij Sare, posestnik, 39 let, Kolezijske uliee št. 6, jetika.
V hiralnici:
2. junija. Helena Ilresky, gostija, 85 let, peritonitis.
Meteorologiono poročilo.
I Dan I	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina iv 24. urah v mm.
3j 9. zvečer		734 8	15 6 | sr. zali.		jasno	00
4	7. zjutraj 2. popol.	735 1 734 2	12 0 18-9	si. svzh. sr. jug	megla oblačno	
4| 9. zvečer		734-5	16 0	si. jzah.	jasno	01
5	7. zjutraj 2. popol.	734-7 732-8	11-8 20.9	si. sever si. szah.	soparno dež	
Srednja temperatura srede J 5-5°, za 0-8° pod normalom. Srednja temperatura četrtka 15'6°, za 0'8° pod normalom.
Zahyala.
417 1-1
Vsem onim, kateri so našo nepozabno soprogo, ozir. mater, sestro in teto, gospo
Frančiško Petrič roj. Geiger
v njeni dolgi in mučni bolezni obiskavali in k večnemu počitku spremili, posebno č. gg. oo. Heidrihu in Nastranu ter družinama Dermastija in Cirenstein, kateri so, čeravno z obilnim domačim delom obloženi, dan na dan bolnico obiskavali ter z mnogimi rečmi postregli, izrekamo najprisrčnejšo zahvalo.
Ljubljana, dne 5. junija 1896.
Žalujoči ostali.
Zahvala. 418 1~1
Štejemo si v dolžnost, izreči najtoplejšo zahvalo vsem, kateri so nas tolažili ob smrti nepozabnega soproga, oziroma očeta, gospoda
Ignacija Šarca
posestnika
istotako darovalcem krasnih vencev, spremljevalcem pokojnika k zadnjemu počitku, osobito še prečast. gospodu župniku trnovskemu najprisrčnejša zahvala.
V Ljubljani, dne 5. junija 1896.
Ana Šareč, sinovi in hčere.
VABILO
k
izvanrednemu občnemu zboru
l.ii
kateri bode
dne 18. junija 1896 ob V/2 uri zvečer v zadružnih prostorih, Kongresni trg 2.
P © £• © & g
1.	Pozdrav načelnika.
2.	Poročila računov za leto 1895.
3.	Poročilo nadziralnega odseka.
4.	Odobritev računov.
5.	Razdelitev čistega dobička. K obilni udeležbi vabi
419 i-i	odbor.
99
SICARA«.
Za jedno lečenje (Trinkkur) zadostuje 1 zaboj z m 36 litri, cena 33 kron franco štaeija Slavonski Šamae. t-Naslov: Slčura - uprava, pošta Modric (Bosna). m
„Pomladanski odmevi"
i 11
„Gorske cvetlice"
pesmi za sopran, alt, tenor in bas,
zložil
Janez Laharnar.
Dobč se pri skladatelju na Št. Viški gori (p. Slap ob Idriji), prve po 70 kr., druae po 50 kr. komad.	411 3—2
Konjski cvet
(pomnoženi restitucijaki tok)
steklenica 1 gld., 5 steklenic 4 gld. rabi se za drgnjenje v krepilo konjskih udov. Ta
cvet, mnogo let po izkušenih živinozdrav-nikih in od praktičnih poljedelcev priznan kot krepileu, lajša otrpnelost konjskih udov ter služi v krepilo pred in v restitue'jo (očvr-ščenje) po kakem trudapolnem delu.
za konje rogato živino, ovce, prašiče i. t. d.
Rabi se skoro401et z najboljšim vspe-hom večinoma po hlevih, ako žlvinče ne more jesti; zbolj-šuje mleko.
Zamotek z rabilnim navodom vred velja 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld.
priporoča in lazpošilja na vse strani s prvo pošto
lekarnar 113 11
Ubald pl. Trnk6czy, Ljubljana, Kranjsko.

Kavnokar je izšel v naši zalogi: 379 10-8
HI
zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov,
nabral in izdal
Anton Brezovnik.
Druga povsem predelana in za polovico pomnožena izdaja.
Strani 308.
Cena 90 kr., po pošti 10 kr. več.
iijrifia^iMBiii
knjigarna v Ljubljani.
qpRqpppppp^sjqfHgc^c
Katoliška Bukvama v Ljubljani priporoča:
Slovensko-nemški slovar.
Izdan na troške rajnega knezoškofa Ant. Al. Wo 1 f a.
Uredil
M. Pleteršnik.
Dva zvezka (118 pol vel. osrn.), nevezana 11 gld. 50 kr., vezana v polfranc. izvirnih platnicah 14 gld. 50 kr.
X> u ii a j s k a b
orza.
Dn6 5. junija.
Sknpni državni dolg v notah.....
Sknpni državni dolg v srebru ...
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista...........
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
101 gld. 35 kr.		
101		35 .
122		75 .
101		30 .
122		60 .
98		80 .
974		
351		75 .
119		95 .
58		72 V..
11		74 .
9		52 „
44		50 „
5	»	65 „
Dn6 3. junija.
4* državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5 % državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . ,
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zein.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% ,
„	„ južne železnice 6% .
,	„ dolenjskih železnic 4%
143 gld. 50		
155		25
191		_
98		75
138		75
126		25
107		_
112		—
98		50
99		25
221		50
166		75
129		75
99	n	50
Kreditne srečke, 100 gld........197	gld. 50	kr
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	139	„	—	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17	„	70	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......24	„	—	„
Sa' nove srečke, 40 gld........69	„	—	p
St. Gendis srečke, 40 gld.......70	„	—
Waldsteinove srečke, 20 gld......61	.	—	[
Ljubljanske srečke.........22	.	75
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	154	„	—	,
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v,	3387	.	50	„'
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	417	„	—	„
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	92	,	25	.
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	61	.	—	„
Montanska družba avstr. plan..........77	.	30	.
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	164	„	—	r
Papirnih rubljev 100 ................127	„	25	„
Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. k ■ 1 a n t n a izvršitev naroflll na boni.
Menjarnična delniška družba
„M E R C U R"
Woliziilo it. 10 Dunaj, Hariahilfarstrasss 74 B.
Mdf Pojasnila %tt v vseh gospodarskih in Inančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseli ipekulscijtkih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti BV naloženih glavnic.