Naš kmet. Slovenske gorice, dne 17. febr. Vsa društva ter razae ataaovake zadruge posiljajo ob tem čaau po razaib časaikih ugodaa ali aeugodaa poročila o delavaoati pretečeaega leta ter grajajo jedae ali druge Bedostatke drustva, kateri so jim bili ovira k boljšemu razvoju. Bodi tedaj dovoljeao tudi meai, da požljem v imenu stoterih ataaovskih sotrpiaov iz Slovenskih gor. oziroma Sloveaske Štajerake bilaaco o stanu, iz katerega se rekrutirajo vsi drugi 8taaovi ia drustva aa aasem sloveaskem iem. Pač meada nikomur ne dela preglavice, da bi takoj ae ugaail, da ae te vrstice tičejo krniaega očeta vesoljaega človeštva, aamreč kmetskega staau. Poglejmo aekoliko površao aazaj v preteklo leto, aa glavae dohodke kmetakega staau. Travaiki, kateri ao takorekoč glavai dohodki nasega Pesaičarja, so bili ravao pred maogo obetajočo seaako koaajo grozao preplavljeai z umazaao vodo, otave ae je valed suše bore malo pridelalo, aa ajivah se ai toliko pridelalo, da bi ae aeme povrailo, kaj se le delo ia stroski, v viaogradih se v aajboljših obdelaaih bodisi v novih kakor v atarih aaaadih ai pridelalo skoraj aič. Kar se tiče aadonosaikov, je pač le redek posestaik, da bi vsled letosaje slabe ceae toliko skupil za sad, da bi vaaj polovico letaib stroskov pokrilo. Zato pač ai treba aikomur preroakega duha, da more vaakdo z mirao veatjo reči: Še aekaj let tako ia aploaea kmečki polom je aeizogibea. Maraikdo ae bo izgovarjal, da ae ai tako hudo. Pa poglej, dragi, v letao kajigovodstvo, aa stevilke dohodkov ia atroakov, kjer pa še ae smea račuaiti ali zapisovati svojega dela, dela avoje žeae ia otrok. Ia to je račua ataau v Avstriji, kateri dela brezplačao od zore do mraka! Pač se pise po razaih goapodarskih ia velikobeaedaih političaih čaaaikih, kmetu se mora pomagati. Ali poglejmo, kadar pa pride v državai ali v deželai zboraici do glaaovaaja za zviaaaje davka radi brezmiaelaega gospodaratva, tedaj obeaajo vae ubogemu molčečemu kmetiču aa hrbet. Tu aavedem aamo jedea alučaj, kateri je huda toča za celo atajersko kmetijatvo. Da kmetijatvo poleg visokih davkov valed dragiaje ia pomaajkaaja hlapcev ia poljedelskib aioči aajveč trpi, je pač obče zaaao. Zato aikakor ne prija ubogemu trpiau, ko se poti po letu ter mora biti a pokvarjeaimi pridelki zadovoljea, ker jih valed pomaajkaaja delavcev ai mogel ob pravem času spraviti pod ntreho, ako vidi po deželaih ia okrajaih cestah trumoma hoditi brezdelae, potikajoče takozvaae popotae rokodelce. Zarea, tem ]ju- dem veljajo besede: nNe sejajo ia ae žaajejo itd." Za te ljudi je vsako leto, kakor sem izvedel od zauealjive straai, čez 200.000 K v deželaem pforačuau, seveda aa rovaš kmeta, v dokladah aa zemljiski davek. To je vaebovpijoča krivica ter pozivljamo aa tem mestu aaae kmet8ke poalaace, da za8tavijo vse moči, da ae ta krivičaa odredba odpravi. Ako že hočejo imeti preskrbovališča za te rokodelske popotaike, tedaj aaj plačajo za aje tovaraarji ter drugi ajihovi delodajalci sami. Ker od teh ljudi, kakor vem iz lastnega prepričanja, ae gre delat kmetu za aobeao plačilo. Slučajao potujoči kmečki delavec ali hlapec pa itak ae dobi tamkaj preaočišča. To bodi tedaj, dragi staaovaki tovarisi, po vseh aasih pol. sbodih aaaa prva resolucija, da se aam odpravi ta krivica. Potem pa se pridejo atotere druge pritožbe ia zahteve, aikakor pa ae prosaje. Kajti zavedajmo ae, kdo amo iu da je od aas odvisaa država ia dežela ia vse aižje ia višje uradaiatvo. Zakličimo vai kakor jedea mož: Proč z vsenai krivicami za aaš aarod ia ataa, proč z vsemi predpravicami za druge staaove aa rovas kmeta! Dajte aam pravičaeji volilai red ia atotisočerokrat zahtevaaih strokovaih šol, kajti ae le takrat bo reaeao pereče kmetijakovprašaaje! Kmet Bloveajegoriski.