47. številka. V Trstu, v sredo 13. junija 1888. k Tečaj XIII. „EDINOST" izhaja dvakrat na teden, vsakn sredo in soboto ob 1. uri popoludne. „Edinost" stane: za vse loto gl. 6. — ; izven Avst. 9.— gl. za polu leta * 3.—; „ „ 4.50 „ za četrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 „ Posamično Številke so dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trsta po » nov., v Gorici in v Ajdovžclni^o H nov. Na naročbe brez priloitne naročnine se upravnistvo ne ozira. EDINOST Vsi dopisi ne pošiljajo nredništvu v uliri Torrente št. 12. Vsako pismo mora l iti frankovano, ker nefratikovana se ne »prejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi in oznanila »o račune po 7 nov. vrstica v petitu; za naslove z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obscglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. se računo po pogodbi. Naročnino, reklamacije in in«erato prejema upravništvo v ulici Torrente 12. Odprto reklamacije so prosto poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. (V tdinoati J« mo6<. Slovani v Trstu nekdaj in denes. (Konec VIII. članka) Se na dalje so milostivi cesar dovolili, da naj se v mestih narodna straža (Nationalgarde) napravi, katera ima iz mestnikov in odrastene šolske mladosti obstati in katera bo svojo posebno obleko in orožje imela, da bo varovala mir svojega doma. Po tem cesarskem dovoljenji je bilo kakor na Dunaji in v Gradci tudi v Ljubljani 17. dan tega meseca taka narodna straža, kakor da bi bil mignol, napravljena in srce mora človeka ganoti, ako vidi, s kakšnim veseljem so na povabilo našega preljubega deželnega poglavarja grofa Wel-sersheimba mestniki vseh stanov, šolska mladost mnogih šol, nje učeniki, cesarski uradniki in mnogi plemenitniki vkupaj vreli, se stražnike (Nationalgardisten) v narodno stražo zapisat, — in v kako lepem redu postarni mož poleg iskrenega mladeniča na straži stoji in po noči okoli patrolira. Tu se ne dela noben razloček več med imenitnim grofom ali poštenim mojstrom : oba stojita edinega srca in edine vrednosti na straži; nobeden se v ti častni službi za mir in prid domovine črez druzega ne povzdiguje, ker je vsak pripravljen, če bi treba bilo, preliti kri za svoj dom in za svojega cesarja. Bog Vas živi, vrli Ljubljančanje! Ta dva dneva — 17. in 18. sušeč — ko ste dragi domorodci tako vneti k orožju skup pritekli, bosta še v prihodnjih časih pri poznih vnukih slovola. Od roda do roda bodo eden druzemu pravili : kakšni možje smo Ljubljančanje v teh dnevih bili, in naši belorudeči svileni trakovi, katere smo v znamenje goreče udanosti do svojega cesarja na suknjah pripete nosili, bodo de poznim vnukom drag spomin! Slišali ste zdaj, dragi bratje na Kranjskom in po vseh drugih slovenskih deželah! neprecenljivo darilo, katero so nam presvitli cesar 15. sušca podelili. Kaj pa je zdaj naša dolžnost ? Kaj druzega kakor da se hvaležne skažemo ta-cih dobrot, katerih naši predniki v več stoletjih niso doživeli. Kako pa so bomo hvaležno skazali ? Kako drugače, kakor da se iz srca vcscj-limo in da ukaiuo „Bog živi Ferdinanda!" — da so pa v tej veselici ne prevzamemo in da sicer veselega srca pa mirno pričakujemo dobrot, katere bomo v novih po- stavah dobili. Take veliko stvari se pa ne morejo v ednem tednu izvesti; gotovo pa bodo prišle brž ko bode mogoče. Cesarska beseda v obličji celega sveta nam je porok tega! Do tistega časa bodo mogle sedanje postave pri starem ostati; zatorej jo zdaj naša dolžnost, ako si hočemo vse dobrote nove vlade nakloniti, da smo v vseh rečeh svojim gosposkam zvesto podložni in da vse natanko tako opravljamo, kakor dozdaj. Skoraj nam bode nova zarja za- siifiln. !" Ni čudo zatorej, ako so se tudi Tr-žačani slovenski začeli gibati, sosebno naša inteligencija se je začela pogostoma shajati po gostilnah in pogovarjati ter navduševati drug druzega za narodno stvar. Raz-govarjali so se v velikem številu vsak večer, kako bi si osnovali po vzgledu ljubljanskem svojo slovansko družtvo, kjer bi vzajemno si izpovedali svoje misli in želje, kako bi se kaj ukrenolo, da se pomore ubogemu zaspanemu narodu v okolici tržaškej, ki so je seveda prav ali nič zavedal svoje narodnosti in pvojih naravnih pravic po danej ustavi. Tu je bilo treba dela in požrtvovalnosti, da so mogli naposled vender zgraditi družtvo, ki je cvelo toliko let in delalo veliko čast mestu tržaškemu. A naš namen je stoprav pozneje govoriti o razvijanji tega „Slavjanskega družtva", zatorej nam bodi dozvoljeno, da so zopet vrnemo k poprejšnjemu splošnemu predmetu, da se naši članki bolje umu. „Novice" 1848. 1. decembra meseca I prinašajo „najnovejšo in najimenitnejšo novico", da jo cesar Ferdinand prostovoljno izročil vladar-stvo avstrijskega cesarstva sinu svojega brata, ki je nastopil prest o 1 našega cesarstva v Olomuci pod imenom Fran Josip I. in v patentu 2. dan decembra meseca slovesno oznani ta nastop vsem ljudstvom avstrijskega cesarstva s tem pristavkom, da bode zvesto varoval od presvetlega svojega stri j c a, cesarja Ferdinand a nam zagotovljene svobode in ustavne pravice in skrbel za osrečonje svojih ljudstev. Te besedo mladega cesarja so še bolj vnele naš kolikor toliko vzbujeni narod in tudi na tržaške Slovane jo to neizmerno uplivalo, da so se še bolj tesno združili. PODLISTEK. Pikova dama. Ituski spisal A. S Puškin, prevel I H. V. (Konec.) — Prišla sem k tebi proti svoji volji, reče ona s trdim glasom: a ukazano mije izpolniti tvojo prošnjo. Trojka, sedmerka in as priigrajo ti po vrsti, a pod tem pogojem, da bi ti na en dan več kakor edno karto no stavil in da bi vse življenje potem uže več ne igral. Odpuščam ti svojo smrt pod tem pogojem, da bi se ti oženil z mojo gojenko Lizaveto Ivanovno. . . S to besedo se je tiho obrnola, šla k vratom in izginola šlapaje s papučami. Herman jc slišal, kako je zalopnola vrata v veži, in videl, da jo zopet nekdo pogledal k njemu skozi okno. Herman ni dolgo mogel zavedati so. Šel jo v drugo sobo. Sluga je spal na tleh; Herman ga je jedva vzbudil. Sluga bil jo pijan po navadi; od njega ni bilo mogočo dobiti nikakega pojasnila. Vrata v veži so bila zaprta. Herman so jo vrnol v svojo sobo, užgal svečo in zapisal svojo prikazen. VI. — AtAnde! — Kak vi smeli mne skazatj a t A n d e ? — Vašo prevoBlioditoljHtvo, ja skazal a t An de-s!*) Dve nepremakljivi ideji ne morete vkupo bivati v nravatvenej prirodi, tako kakor dve telesi ne moreti v fiziškem svetu zajeti edno in tisto mesto. Trojka, sedmerka, as so hitro zakrili v domišljiji Iler-manovi obraz mrtve starke. Trojka, sedmerka, as niso mu šli iz glave in gibali so na njega ustnih. Če je ugledal mlado deklico, govoril je: „kako je krasna! prava srčna trojka." Če ga je kedo vprašal: „koliko je ura?" odgovoril je: „pet minut do sedmerke." Vsak debeli mož napominal ga je na asa. Trojka, sedmerka, as pre-sledovali so ga v spanji, in delali vse mogoče podobe; trojka cvela je pred njim v podobi krasnega grandiflora, sedmerka predstavljala so mu jo kot gotiška vrata, a9 — kot velikanski pajek. Vse njega misli zlilo so so v odno — okoristiti se ne skrivnostijo, ki ga je toliko stala. Začel je misliti ob ostavki in o potovanji. Hotel je v javnih igralnih hišah pariških vzeti za- *) Ako Rus koga posebno spoštuje, prideva koncem nekaterih beuedij glas — „s". Prol. Govor državnega poslanca Jakoba Hrena. v 317. državnozborskej Hcji dnć 25. aprila 1888 (Konec.) Iz povedanega boste, častiti gospodje, uže spoznali, da treba nujne pomoči. Tu nikakor ne gre za to, da bi so naredila popolnem nova cesta, toga no mislim; le sedanja naj so primerno in dobro popravi, in v ta namen jo bode treba samo na nekaterih mestih preložiti kakor na Kapitel-skem marofu, v Kačjej gori, pri sv. Ani, Občini in Peščenku, drugod se bodo pa dalo popraviti s tem, da se bodo semter-tja kaj pokopalo aH pa zasulo. I)a je res nujna potreba, da se ta dola začno in izvrše, se lahko vlada infor-muje iz dotičnih poročil političnih organov in stavbenskih oblastev, in kakor se mi dozdeva, hoče vlada sama sprožiti stvar, kajti če sem prav poučen, dala je uže napraviti načrte in proračune troškov za preložitev cestey pri Kapitelskem marofu in Kačjej rti. Če jo to resnica, moram biti hvaležen visoki vladi, da je sama spoznala neugodnost in storila prvi korak, da so odpravi. Želim in prosim jo, da bi se še dalje zanimala za to stvar, in jo energično dovršila, kar jo tem bolj pričakovati, ako bode vlada v izjavi visoke zbornice dobila primerno podporo in zategadel predlagam sledečo resolucijo: (čita:) „C. kr. vlada se naprosi, da prej ko mogoče odpravi promet ovirajoče ogromne klance na državni cesti iz Ljubljano v Ru-dolfovo, da da izdelati potrebno načrto in proračune troškov za najnujnejšo popravo ceste ter takoj delo začne in užo prihodnjo leto postavi primeren znesek kot potrebščina v državni proračun". (Dobro! na desnici.) Prosim zbornico, da šo malo potrpi, kajti govoriti hočem tudi o budgetu samem, in sicer k točki 1 in 2 § G. tega naslova in staviti predlog, da se dotacija za Karlovsko in Zagrebško državno cesto 9000 in 10300 gl. primerno poviša. Tu gre za isto cesto, o kateroj sem dosedaj govoril, za dolenjsko državno cesto, katera pelje iz Ljubljane do hrvatske mejo, katera se pri Rudolfovem razdeli v dve panogi, katerih pelje edna črez Gorjance skozi Metliko v Karlovce (od tod Karlovska cesta), druga skozi St. Jarnej in Kostanjevico v Zagreb (od tod Zagrebška državna cesta.) klad očarovani fortuni. Slučaj rešil ga jc vseh takih nameravanj. V Moskvi se jo osnovalo družtvo bogatih igralcev pod predsedništvom slavnega Čekalinskega, ki je preživel vse življenje pri kartah in pridobil nekdaj milijone, pri-igravaje pri danih obrokih in zaigravaje čisto denarje. Dolgoletna skušnja mu jo prislužila zaupanje tovarišev, a odprta hiša, slavni kuhar, ^laskavost in veselost so mu pridobile uvaženje občinstva. Prišel jo v Petorburg. Mladež je kar vrela k njemu, pozabljala plesove zaradi kart in bolj čislala dražosti faraona kakor zapeljivost ženstva. Narumov privel jo k njemu Hermana. Prošla sta vrsto krasnih soban, napolnjenih z uljudniini slugami. Vso so bilo polne ljudij. Nekoliko generalov in tajnih svčtnikov igralo je vist; mladi ljudje so sedeli po divanih, srebali sladoled in kadili iz lul. V gostini sobi za dolgo mizo, okolo katere so jo stiskalo kakšnih dvajset igralcev, sedel je gospodar in metal bank. Imel jo okolo šestdeset let ter bil prav častne vnanjesti; glava mu jo bila pokrita se srebrnimi vlasi; polni in sveži obraz izobražal jo dobrodušje; oči so se svetile; oživljal jih jo vodni smehljaj. Narumov mu je predstavil Hermana. Čekalinski mu jo stisnol prijateljski roko, prosil ga, naj Na teh dveh cestah bile so ravno take pomankljivosti, kakor na cesti iz Ljubljane v Rudolfovo, katero sem poprej slikal, o katerih so govorili zastopniki Kranjske v prejšnjih oddelkih sedanjega zasedanja in v prejšnjih zasedanjih. Za dela na Zagrebškej cesti se je uže lani postavil v proračun znesek 0000 gl. kot prvi rok in ga jc zbornica tudi dovolila, ter se izvestno tudi uže porabil. Kar se tiče troškov, proračunjeni so za Karlovsko državno cesto na 45.000, za Zagrebško pa na 80.000 gld. Visoka vlada pa letos zahteva za Karlovsko cesto 9000 gl. kot prvi rok, za Zagrebško pa 0300 gold. S temi zahtevami strinja se tudi predlog budget-nega odseka. Če so bodo tako delil stavbeni znesek, trajala bodo dela na Karlovskej cesti pet let, na Zagrebškej pa celih trinajst let. — Predlagani dotacijski doneski so tako neznatni, tako majhni, da se zastopniki Kranjsko ž njimi nikakor zadovoljiti no morejo, temveč morajo zahtevati, da so dola hitreje nadaljujejo, kakor bi bilo mogočo s temi dotacijami. (Res je! na desnici.) Državna uprava je spoznala, da so ta dela potrebna, pa so res tudi tako nujna, da so ne morejo več odlašati in je zatorej v interesu bednega, stiskanega dolenjskega prebivalstva, ki mora večkrat izseljevati se s trebuhom za kruhom v drugo dežele in druge dele sveta, da se ta dela hitro izvrše. Kakor sem pa užo poprej pojasnil, je pa to tudi v državnem in političnem interesu, in vender so hočejo dela razdeliti na več let, na pet in oziroma na trinajst let. — Ne verujem prav, da bi vlada bila tu prav razumela nalogo svojo, vzlasti čo se pomisli, da ne gre za podporo kako konkurenčne ali deželne ceste, temveč za državno cesto, katero važnost priznava se tudi v strategičnem oziru. Mi ne zahtevamo, da se morajo dela izvršiti v ednem ali dveh letih, a razdele naj so na krajše število let, v prvem slučaji na tri, v drugem šo na daljša štiri leta. — Dovol jujem si v tem oziru predlagati, da bi visoka zbornica blagovolila po vladi in potem po budgetnem odseku predlagana doneska primerno povišati in smem tembolj zahtevati, da visoka zbornica podpira moj predlog, s katerim se strinjajo tudi drugi zastopniki Kranjsko, ker so so dosedaj za ceste na Kranjskem zahtevale le so vede prav po domačo in nadaljeval metati. Talja trajala je dolgo. Na mizi je bilo več nego trideset kart. Čekalinski se je ustavil za vsakim lučajem, da bi dal igralcem časa urediti se; zapisaval je izgubo, uljudno poslušal njih zahteve, še uljudneje uravnaval izobiljni ogel, ki ga jo privihnola roka raztresenega igralca. Koncčno se jo talja končala. Ček alinski jo mešal karto in pripravil se, da bi drugič metal. — Dovolite postaviti karto, rekel je Herman, iztezajo roko izza tolstega go-epoda.Y ki je tu pontiroval. Čekalinski se jo naamehnol in poklonil se molče, v znak pokornega soglasja. Narumov je pozdravil smeje 80 Hermana, da je prelomil tako dolgi post in želel mu je srečnega začetka. — Dobro! reče Herman, in napiše b kredo številko nad svojo karto. — Koliko izvolito ? vprašal je ban-komot ter poškilil: oprostite, prosim, jaz ne razločim. — Sedeminštirideset tisoč, odgovori Herman. Pri teh besedah obrnole so se glave vseh na enkrat in vsi uprli so oči na Her- mana. — Zblaznel je ! mislil si je Narumov. najskromnejše podpore is državnega žepa. Preporočam torej visokej zbornici (Čita:) „Visoka zbornica naj sklene: Da se hitreje izvršč prelaganja in druge poprave na dolenjskej državnej cesti, katere je vlada sama za potrebne spoznala, se dovoljuje mesto po budgetnem odseku pri poglavji 7, naslov 7, § 6 za 1. 1888 predlaganih potrebščin 9000 gold. oziroma 6300 gld.: Prvič za dela na Karlovskej cesti gld. 15.000 kot prvi rok; drugič za dela na Zagrebskej cesti 20.000 gl. kot drugi rok*. (Odobravanje na desnici). Politični pregled. Notranje dežele. Kakor posnemamo iz delegacijam predloženega vkupnega državnega proračuna iznaša vojni budget 97,717.655 for. za mornarico 9,180.947 for. Vkupno izredna potrebščina iznaša 23,181.246 for., od katere spada 20,964.666 for. na vojsko 2,137.280 na mornarico. Za puške repe-tirke je stavljenih v račun 13,384.700 for. Carinskih dohodkov bode 39,698.314 for. Kredit za Bosno in Hercegovino iznaša 4,423.000. Skupna vlada bode zahtevala od delegacij 473/io milijonov for. izrednega kredita za deloma uže ukrenene varnostne naredbe, deloma pa kot nadaljevanje tacih 1887 1. pričetih naredeb. Od teh je 277/io milijonov odločenih za dela, ki se ne dado odlašati, en del je uže porabljen, 176/io milijonov se da pa vladi na razpolaganje s pooblastilom, da je uporabi, kadar Be bode potreba pokazala. Predsednika avstrijske in ogerske delegacije sta izustila prav mirne govore, izražala sta nado, da se mir morda še lehko za dlje časa ohrani, ker si pa države ena drugi nič prav ne zaupajo, zato se lehko dogodi, da se vname vojska zaradi kake po sebi prav malenkostne .stvari. Predsednik ogerske delegacije je mi-nistra-predsednika brat grof Ljudevit Tisza, predsednik avstrijske delegacijo pa Smolka. Andrassyja ni bilo v prvi seji, kar proglašajo listi za zelo miroljubno znamenje, kajti Andrassy, ki je baje da oče vse avstrijske orijentalne politike, kateremu je zatorej tu vse znano in bi bil lehko se svojimi interpelacijami in odkritji lehko vzbudil nevoljo sosednih držav vzlasti Rusije. Prestolni govor bode tudi, kakor pišejo iz Budapešte, zelo miroljuben in ne bode v njem nikakih fraz, ki bi se dale na različne načine tolmačiti. Evropski položaj se v preteklem letu ni skoro nic promenil. Tudi bolgarsko vprašanje je še vedno na tistej stopinji, kakor pred letom. Vse kaže, da se v bližnji bodočnosti ni bati vojske in tudi Bismark je neki preverjen, da bode ohranjen mir še za nekoliko časa. — No vse to misli in ti govori o miru so lepi, prijetno se čitajo in poslušajo, verjeti jim pa vender ni mogoče, kajti številke bolj jasno govore. — Če jo zatorej mir tako zagotovljen, čemu zahtevate 47 milijonov izrednega kredita za vojsko P Zakaj tratimo sok celega cesarstva za puške in kanone ? — Dovolite reči vam, de Čekalinski z neizpremenjenim smehljajem: da je igra vaša velika; nijiče še ni tu stavil već nego dvestopetinsedemdeset simple. — Kaj ? vpraša Herman : bijete li mojo karto ali ne ? Čekalinski so je poklonil z vidom istega mirnega soglasja. — Hotel sem vam samo povedati, reče, da jaz, imejoč zaupanje tovarišev, ne morem metati drugače, kakor na čisti denar. Kar se mene tiče, sem sicer uver-jen, da zadostuje vaša beseda, a zaradi reda igre in računov prosim vas postaviti denar na karto. Herman je vzel iz žepa bankovi bilet in podal ga Čekalinskemu, kateri je ga hitro pogledal in ga položil na Hermanovo karto. Začel je metati. Na desno je pala devetka, na levo trojka. — Igra je moja t reče Herman, ka-zaje svojo karto. Med igralci nastal jo šepet. Čekalinski se je nahmuril, a smehljaj vrnol se mu je takoj na obraz. — Izvolite prejeti? vpraša Hermana. — Prosim lepo. Čekalinski vzel je iz žepa nekoliko bankovih biletov in takoj izplačal. Herman je vzprejel svoj denar in odšel od mize. Narumovu to ni šlo iz glave. Herman je izpil kozarec limonade in odpravil se domov. Škoda, katero dela vsem evropskim narodom ta oboroženi mir, je dvojna; prvič so z davki strašno preobloženi, drugič pa ta večni strah pred vojsko jemlje vsakemu pogum, da si ne upa uplesti se v velika podjetja ter tlači na tak način poljedelstvo, trgovino in obrt. Čas bi bil, da se enkrat rešijo narodi te m6re, ki je tlači. Vse države se pripravljajo uže leta in leta, in ko se bode ta vojska res enkrat vnela, gorelo bodo po vsej Evropi; kri bode tekla v potokih in po tej strašnej vihri napočili bodo ubogim narodom morda vender lepši dnevi. V hrvatskem saboru stavil je član stranke prava baron Rukavina jako lepo in umestno interpelacijo na vlado, zakaj se hrvatski sabor ne pokloni kot tak in v polnem številu cesarjeviču in zakaj je namesto tega še le na četrto mesto postavljeno predsedništvo sabora v številu deputacij, ki pojdejo prestolonasledniku skazovat počasti. V svojoj motivaciji je baron Rukavina jako lepo naslikal dostojnost hrvatskega sabora ter njega odnašajo s krono. Odgovor, ki ga je dobil, bil je pa jako plitev in plehek. V nedeljo došel je prestolonaslednik v krasno odi-čen Zagreb, v prestolnico verno udanega mu hrvatskega naroda. Vsi listi navdušeno pozdravljajo visokega gosta. Iz vseh strani Hrvatske prihiteli so ljudje, da vidijo kraljeviča. Prestolonaslednik odpotuje iz Zagreba v Bosno nadzorovat vojsko in od tam t Dalmacijo. Vnanje dežele. Ruski listi se še bavijo z novo odprto zakaspiško železnico ter razpravljajo o nje pomenu za rusko trgovino. „Moskov-skija Vedomosti" gredo pa tu še dalje ter naglašajo, da je ta Železnica tudi v političnem in vojnem oziru neizmerno znamenita in važna. Lehko bi — piše ta list — mogla nastati potreba, da mora Rusija ob svojej srednjej Aziskej meji zbrati znatne čete. Rusija mora biti pripravljena na vse slučaje v svetski politiki, zato ima pa tudi zakaspiška železnica za njo znamenitost prvega reda. Rusija more sedaj v najkrajšem času koncentrirati znatne vojne sile na srednje-azijskej meji. A tudi za rusko politiko v Evropi ima za-kaspijska železnica veliko važnost. Glavna protivnica Rusije na Balkanu, Anglija, bode bolj popustljiva, ko bode znala, da so ruske čete na indijskih vratih. Rusija je evropska država in to hoče tudi ostati, no čim bodo mogočnejša v Aziji, tem ležje bode tudi v Evropi izvršila svojo zgodovinsko zjdačo. Knezu Koburgu no cvetejo na Bolgarskem rožice. Afera Popova dela mu preglavico. Dva konservativna ministra, Na-čević in Stoilov zahtevata, da knez ne potrdi obsodbe vojnega sodišča, dočim se liberalni ministri, najbolj Mutkurov, silno groze, da bodo precej odstopili, ako knez Popova pomilosti. In da je zadrega še večja, vrednega Stambulova ni v Sofiji. Knez ne ve, kaj naj stori, ker bi ne žrtvoval rad svojega ljubimca, a še manje se upa zameriti se svojim prijateljem. Mej posamičnimi ministri je strašna napetost. Vrhu vsega tega pa dobavitelji ali liferanti ne morejo dajati več robe za vojsko tako dolgo, da jim vlada poplača za- Drugi večer prišel je zopet k Čeka-linskemu. Gospodar je metal. Herman je šel k mizi; ponteri so mu dali takoj mesto, čekalinski se mu je laskavo poklonil. Herman je počakal nove talje, postavil karto, položivši nanjo svojih sedem-inštirideset tisoč in včerajšnji pridobiček. Čekalinski je začel metati. Valet prišel je na desni, sedmerka na levi. Herman odkril je sedmerko. Vsi so vzkliknoli. Čekalinski je bil vidno zmešan. Naštel j« štiriindevetdeset tisoč in predal jih Hermanu. Herman vzel jih jo hladnokrvno in takoj odtegnol se. Prihodnji večer je prišel Herman zopet k mizi. Arsi so ga čakali; generali in tajni svetniki ostavili so svoj vist, da bi videli igro, tako nenavadno. Mladi oficirji skočili so z divanov ; vsi slugo zbrali bo se v gostini sobi. Vsi so obstopili Hermana. Ostali igralci niso postavili svojih kart, nepotrpežljivo čakajo, s čim konča. Herman jo stal pri mizi pripravljajo se sam pontirovati proti bledemu, a vender smehljajočemu se Čekalinskemu. Vsak je odvzdignol kup kart. Čekalinski je mešal. Herman vzame in postavi svojo karto in jo pokrije s kupom bankovih biletov. To je bilo podobno dvoboju. Globok molk Jo vladal okrog. Čekalinski začno metati; roke so se mu tresle. Na desno pade dama, na levo as. stane obroke. Pač res ubogi Koburg nima nič kaj prijetnega položaja na Bolgarskem. „Romanul* piše, da Koburg tudi v Sunili in drugih bolgarskih mestih ni bil tako sprejet, kakor je želel. Zahtevali so pa od njega, da odpusti ministerstvo in raspusti sobranje v smislu ruskega programa. — Kakor javljajo iz Belega grada, v M a-c e d o n i j i vre. Albanski poglavarji se shajajo ter pretijo. Zdi se, kakor bi Italija spodbadala Albance. Mogoče je, da vzplamti upor v Macedoniji prej nego si moramo misliti. Turška vlada se tudi boji, zato zbira vojsko v teh krajih ter opozarja druge vlade vzlasti na Sveto goro, kjer je ruski samostan, kateri je po turškem mnenji poln orožja, menihi so pa sami fiun-tarji, ki bi radi zanetili upor v deželi. Na Nemškem je podaljšano trajanje državnozborskega mandata, če tudi so vsi mislili, da cesar ne bode potrdil tega zakona. Zloglasni minister Puttkamer, najvernejši prijatelj in sluga Bismarkov, je vender dal svojo ostavko. Ta gospod j© tako mehko sedel na ministerskem stolu, da se je prav težko odločil k temu koraku. Ko mu je pa cesar v posebnem pismu izrazil svojo posebno nezadovoljnost na njegovem postopanji za časa volitev, ni bilo miuistru več obstanka in je moral dati ostavko. Neki listi ga zagovarjajo češ, da se pri volitvah vender niso godile take nezakonitosti, kajti v državnem zboru je bila ovržena samo ena, v deželnem zboru pa tri volitve. Objavljen bode ukaz, po katerem bode uradnikom prepovedano kakor koli uplivati na volilce. Nazadnjaki zelo obsojajo to liberalno naredbo. Angleži ne morejo mirno spati zarad Irske. Vse prisilne mere ne pomagajo, da se naposled uvede red v ono nesrečno deželo t. j. da se tam popolnoma uduši vsako narodno gibanje. Irska narodna liga ni še zatrta, zdi se marveč, da kanijo nekateri radikalni člani poprijeti se skrajnih sredstev, da pomorejo svojej domovini. Tako javljajo iz Londona, da so na poziv nekih prvakov lige iz Amerike ukre-noli neki Fenijci, da z bodalcem in dinamitom odgovore na angležko zatiranje. K sreči je angležka policija preprečila ta načrt. Angleške novine nimajo dovolj psovk in pogrd, da je usipljejo na glavo Fenij-cem in Ircem. Svobodomiselni Angleži si ne morejo misliti, da se smejo tudi Irci boriti z onimi sredstvi, s katerimi je oni tlačijo. Klin s klinom. Iz B r u s e 1 j a javljajo, da se bode princ Viktor Napoleon kmalu sprijaznil bo svojim očetom, princem Jeromom. Ta pa se bode takoj, ko poroči hčer, odrekel politiki ter prepustil vodstvo cesarske (im-pevialistiške) stranke na Francozkem svojemu sinu. Deroulade, zakleti sovražnik Nemcev in propovednik osvetne vojne proti Nemčiji, kandidira v državni zbor francoski. General Boulanger in njegova stranka ga podpira in zdi se, da bode se izvoljen. DOPISI. Iz Dutovljanske občine dne 10. junija. (Redka slovesnost.) — Dno 2. t. m. obiskal nas je milostivi g. vladika Tr- — As je dobil! reče Herman in odkrije svojo karto. — Dama vaša je ubita, do laskavo Čekalinski. Herman so strese: v istini namesto asa je stala pri njem pikova dama. On ni veroval svojim očem; ni umel, kako se jo mogel zmotiti. V tem trenotku zazdelo se mu je, da je pikova dama mignola z očesom in nasmehnola se. Nenavadna podobnost porazila ga jo . . . — Starka ! zakriči v strahu. Čekalinski potegnol je k sebi zaigrane bilete. Herman je stal nepremakljivo. Ko jo odšel od mize, nastal jo šumen govor. -Vrlo je spontiroval !u govorili so igralci. Čekalinski mosal je z nova karte, igra pošla jo daljo. ♦ * * Herman jo zblaznel. On biva v Obu-hovski bolnici št. 17., ne odgovarja na nobeno vprašanje in mrmra nenavadno hitro: „Trojka, sedmerka, as! Trojka, sedmerka, dama! . . ,K Lizaveta Ivanovna se jo omožila s prav ljubeznivim mladim možem; on služi nekjo in ima dobro plačo ; sin jo bivšeg.i upravitelja pri stari grofinji. Pri Lizavoti Ivanovni vzgaja bo revna sorodnica. Tomski jo bil povzdignen v ritmaj-stra in se je oženil s knežno Polino. žaški; dospel je k nam z Repentabora, kjer je delil sv. birmo. Pod načelništvom g. župana naredili so se trije slavoloki, istega dne proti večeru pride milostivi g. vladika. Prvi ga sprejme oddelek Krepijo pri svojem slavoloku. Vladika obišče cerkev sv. Notburge, ki je še precej dična, kakor se je izrazil tudi sam milostivi g. vladika; bil je jako zadovoljen. Potem gre v Dutovlje, kjer ga je željno priča* kovala velika množica ljudstva, šolska mladina s6 svojim voditeljem g. A. Koso-veljem in občinsko starešinstvo ; ob uhodu slavoloka ga v imenu občine prijazno nagovori podžupan g. A. Stok. Na to se poda v cerkev sv. Jurija; cerkev bila je v pozdrav velikemu mašniku res prav dično olepšana za kar gre čast in hvala g. duhovnemu Ant. Kuhnu. Drugi dan okolo devete ure pričela se je slovesna sv. maša v farnej eerkvi sv. Petra in Pavla v Tomaji. Po minoli sv. maši delil je milostivi g. vladika sv. birmo; birmancev bilo je mnogo, med birmanci nahajal se je tudi tukajšnji c. kr, orožnik g. B. G. kateremu je milostivi g. vladika prvemu podelil sv. birmo. Omenim naj tudi, da farna cerkev sv. Petra iu Pavla v Tomaji je bila primerno ukrašen«. Zanimljivo je gledati v to prekrasno vežo božjo ob uhodu. Kadar se vrši slovesna služba božja, sliše se raz pevališče ali* kor harmonične orgije in milo doneče petje dobro izvežbanih pevcev, na kar gre vsa čast in hvala g. nadučitelju A. Benigarju, Komen 7. junija. ]Izv. dop.] ( V h o i preč. župnika-dekana gospoda Adolfa II a r m e 1 a.) Kakor je obfe znano, izpraznjeno je bilo vsled smrti r. g. Doljaka mesto tukajšnjega župnika-dekana. Visoko c. kr. namestništvo v Trstu je na predlog p. n. knezonadškofijskega ordi-narjata goriškega imenovalo preč. gospoda Adolfa Harmela, župnika v Šebreljah v tolminskem političnem okraji, našim žup-nikom-dekanom in to na veliko radost vseh faranov. Smelo rečemo, da jo ta vest vse jako razveselila, ker je znano bilor da je preč. g. A. Harmel na zelo dobrem glasu. — Včeraj je imel pri nas slovesen, veličasten uhod. Ob cesti rifenberški — mej Svaravo in Štrekljevo krčmo —■ postavljen je bil krasen slavolok, ki jo bil ves z narodnimi in cesarskimi zastavami in zastavicami našpikan z napisom: „Dobro došli nam dušni pastir! Bog Vas živil" Pred slavolokom zbirali so se razni dostojanstveniki, starešinstvo, duhovniki, učiteljatvo, šolska mladina z narodno in cesarsko zastavo in zelo mnogobrojno* občinstvo. — Novega preč. g. dekana sta šla sprejet v Gorico g. župan Jos. Kovačič in gr kaplan Kodrič. —- Na meji komenskega dekanata — v Dornbergu — sta pa čakala gospoda Edv. Strekelj, kaplan in A. Leban, nadučitelj, katera sta novodošlega preč. gosp. dekana dostojno pozdravila, na kar se je preč. g. dekan kaj laskavo zahvalil. — Prvi pozdravi ga kot svojega novega predstojnika, a drugi v imenu učiteljskega osebja in „Bralnega družtva*. — Ob 7. uri zvečer pripeljal so je preč. g. dekan s pritrkovanjem zvonov in giome-njem topičev v Komen. Tu najprej predstavi g. župan starešinstvo, a gosp. c. kr. okraj, sodnik \Vallenhof vse dostojanstvenike. Potem ga pozdravi g. Al. Strekelj V imenu „pevskega in bralnega družtva Lira*. — Konečno predstavi g. Ant. Leban učiteljsko osebje in mnogobrojno šolsko mladino. Na to stopi pred preč. g. dekana belo oblečena deklica Lenčika Žigon, učenka 4. razreda iz Komna ter pozdravi v imenu šolske mladina preč. g. dekana, izročivsi mu krasen šopek cvetic, nastopno: PrečaBtiti gospod dekan! Napočil je veseli dan, Ki ga želelo mlado, stdro, Da v osiročeno nam fdro So preseljuješ, nov dekan! Naproti, glej ! Ti vso hiti, V očeh radost se vsem žari, In vsak pozdraviti Te hoče, Premili naš duhovni oče! . . . Kako bi no ? — vrlin so gliis Razlega Tvojih v vsako vas, Povsod jo znano, da si vnet Za Svoj poklic vzvišen, svet; Za narod da si Svoj goreč, Za nje<:a vzcvit vsokdar skrbeč, In da Evtorpa Ti jo glavo Odičila s čestjo in slavo! . . . Presrečen Komenčdn jo vsak, Da sem dekan prihaja tak, In k Bogu vsak goročo moli, Da cerkvi, občini iu šoli V blaginjo bi pastirovM Mej nami dolgo bi ostil! . . . Poglej nas, revne otročiče, Še nas Ti sleherni zdaj kliče, Iz duše svoje ves Ti vdan : Bog živi, novi Te dekdn! . . .* Zares, mi majhni smo nezmožni, A dobri bomo in pobožni, Po navkih Tvojih prevesćli Vsekd&r se bodemo mi včlif — In ▼ znak, da Te spoštujemo, Ti šopek poklonjujemo, Iz moje roke ga voljan, Vzprejmi, mili naš dekan, In naj obuja Ti spomine Ljubezni komenske mladine! . . . Preč. g. dekan skoro do solz ginen zahvali se prisrčno in odvrne pozdrave v lepej besedi. Množica pozdravlja ga opetovano s h „živio-uklici. Preč. g. dekan spremljan od vseh podal se je potem v cerkev. Preko cesto do cerkve in Župnega dvora vihrale so na hišah narodne in cesarske zastave. Smelo moramo reči, da je bilo vse vkusno okrašeno. Sprovod v cerkev, kjer je opravil preč. gosp. dekan sv. blagoslov, bil je veličasten. Potem pa so ga spremili v župnijsko stolico, katera je bila tudi lepo okrašena. — Ob 9. uri napravilo mu je družtvo „Lira" serenado, o katerej priliki se je pelo več komadov slov. pesmi. Konečno naj Se omenimo, da novi naS dekan je še mlad in krepak — pravijo da ima 42 let — ter upamo, da bode mnogo let pri nas uspešno pastiroval. — Komenci pozdravili so navdušeno Sreč. g. dekana svojega, z vročo molitvijo, a bi ga Bog ohranil v tem poslu mnogo, mnogo let v korist in blagor našega znamenitega dekanata, — Tedaj dobro došli, prečastiti novi g. dekan; Komen, ves dekanat izraža Vam svojo ljubav in udanost. — Iz Senožeč. Obč. volitve smo 25. in 26. maja srečno in složno dokončali. Če bodo v splošno zadovoljnost, bode poka-sala prihodnost. Saj smo imeli več ko dve leti dosti časa preudarjati, odkar so bile obč. volitve razpisane in končane, katere može bi volili v odbor. Zoper te pred dvema letoma končane volitve uložena pritožba se je vender po preteku dveh let rešila. K složni volitvije v prvej vrsti pripomogel veČini sicer neznani volilni odbor, ki je po svoji moči in volji izbral 19naj-zavednejših in odličnih narodnjakov, ki bodo željam pl. pokrovitelja radi ustregli, nič manj pa tudi obračali svojo modrost nam v blaginjo in korist. V drugi vrsti bodi tudi pohvalno omenjen Črevljar g. M. K., ki je bolj nevedne in plašne volilce poučeval, k slogi navduševal in zabranil 80 svojim prepričevalnim včasi tudi kot fiilo ostrim govorom, da se ni utihotapil kak zgrabljivi volk med pohlevne ovčice. Gosp. M. kadar bodo spet volitve, stopite le neprestrašeno na noge. V tretji je pa k slogi pripomogla izvrstna od pl. gosp. darovana bržanka in pečenka, katera se je volilcem 3. razreda uže pred volitvijo delila, po volitvi pa nadaljevala, dokler se niso volilci vsi navdušeni k počitku vlegli. Volilci 3. razreda, katerim so se tudi vsi zavedni Lažanci pridružili, so volili enoglasno preporočono može. Drugi razred je pa pred volitvijo prej določenega odbornika nadomestil z mlajšim, v pisavi izvedenega in drugih rečeh izurjenega; ta bode dober tajnik. V prvem razredu je bil mod drugim preporočen bivši župan g. P., kateri jo nosil skoz 8 let težko županjsko butaro, katera ga šo zdaj tlači, in ker je v dobi svojega županstva po očetovsko skrbel za sosesko, ter črez 500 gold. davkov zanjo naprej plačal, jo bil voljen tudi za odbornika. On zasluži, da bi ga posadili še v v tretjo na županov stol. Bodočega župana Čaka veliko dela. Domače vesti. Predsedništvo političnega družtva „Edinosti" poziva vso čestite gg. odbornike in namostniko v sejo, ki bode v nedeljo dne 16. t. m. točno ob lOVa zjutraj v prostorih dol. podpornega družtva v ulici Molin piccolo št. 1. Dnevni red jo zelo važen, zatorej naj ne zamudi nikdo iztned imenovanih gospodov priti v sejo. Vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so izročile doneske podružnice: Slov. Gradec 127 gld., Žavec 124 gld,, Dornberg (skupilo za poslano vino) 27 gl. 8(5 kr., Beljak in okolica 50 gld., Cerkno na Goriškem 30gl., Kotmaravas na Koroškem 70 gl., Č. g. Pire, benediktinec v St. Pavlu 3 gl., c. g. Bizer, dekan in J. Ogriza, kaplan 10 gl., Mohorjani na Prež-ganji 2 gl., Češko-sloviuski spolek v Pragi 20 gl., Mohorjani od sv. Križa pri Litiji 5 gld. Za družbo sv. Cirila in Metoda so nabrali pri Zuljanu zbrani v proslavo urarše gospć Calleari pet gold. — Dobilo se je pri stavi v Bazovici 1 gld. — Dalje je poslal „bazoviški vese-lični odbor" deset gold. Čitalnična veselica v Bazovici v proslavo 401etnice vladanja Nj. Vel. cesarja se je vršila v nedeljo 10. t. m. jako lepo v gostilni na pošti. Vse točke obširnega razporeda izvele so se dovršeno in o tej priliki so pokazali pevci, kako vrlo na-predujo v narodnem petji. Malone vse točke petja so se morale ponavljati, vzlasti pa bo ugajali mešani zbori. Tudi nas je osvedočil tržaški „Sokol", da si je svest svojega namena ter da ima izvrstnih telovadcev med svojimi člani. — Posebno veselje je vzbudila igra „Bob iz Kranja", katero so igrali diletantje jako točno. Konečno je bila preprosta zabava, med tem ko se je vrtela mladina do blizo 11. ure veselo v krogu. Pozno po noči še-le so se gostje zadovoljno razšli. — Obžalovati moramo samo, da je baš v nedeljo uže na vse rano neusmiljeni „Jupiter pluvius" odprl svoje jfeze ter sipal neprestano vse do poludne dobrodelni dež na razsušeno zemljo. Slabo vreme je oplašilo mnogo občinstva iz Trsta in drugih krajev, katero bi se bilo izvestno udeležilo veselice. Akoravno jo dež ponehal uže okolo 12, vender so se temni oblaki podili po nebu do pozne noči in zatorej ni čudo, da se jo v prijaznej Bazovici seslo razmerno malo ljudstva. Nadejamo so pa, da je bil čitalnični gmotni uspeh ukljub tej vre-menskej nezgodi vender ugoden. Natanč-nejega poročila o tej veselici pričakujemo. Razpisani službi. V Pazinu in Tolminu ste razpisani službi okrajnega živino-zdravnika v XI. razredu. Zahteva se znanje deželnih jezikov in nemščine. Prošnje do 15. julija t. 1. c. kr. predsedništvu deželnega namestništva v Trstu. Odprtje vinske razstave. V soboto 9. t. m. ob 11. uri d. p. odprla se je slovesno prva tržaška razstava za vina, rastline in vinarsko orodje. Prišlo je mnogo dostojanstvenikov in odličnih oseb iz raznih tržaških krogov; omenjamo dvornega svćtnika viteza Rinaldinija, policijskega ravnatelja vit. Pichlerja, finančnega ravnatelja pl. Plenkerja, deželnega višjega sodišča predsednika dr. Defacisa, predstojnika pomorske oblasti viteza Alber-GIanstiittena, vojaškega divizijskega poveljnika generala pl. Kin-narta, deželnega zdravstvenega poročevalca dr. Bohato, namestništvenega avćtnika Gio-venellija, okrajnega glavarja barona Con-rada, predsednika trgovinske zbornice Dim-merja, predsednika av.-og. Lloyda barona Marka Morpurga, državnega poslanca Iv. Nabergoja, vojaškega zapovednika majorja pl. Schrolla; razven te gospode bilo je mnogo članov tržaške trgovinske zbornice, občinskega svćta, magistratskih uradnikov, dalje zastopnik isterskega deželnega zbora Canciani in goriškega dež. zbora Bolle ter zastopnik poljedelskih družtev južne Tirolske grof Alberti de Poja. — Točno ob 11. uri pride deželni namestnik baron Pretiš z grofom Manzanom. Sprejel ju je predsednik izvrŠevalnega odbora župan dr. Bazzoni z nagovorom, v katerem je poudarjal zasluge kmetijske družbo za razvoj domačega gozdnarstva, poljedelstva in vinarstva. Konečno se je zahvalil vladi in vsem tistim krogom in zasebnikom, kateri so pospeševali prvo vinsko razstavo v Trstu ter prosil namestnika, naj odpre razstavo. Namestnik je odgovoril, da so popolnoma strinja z nazori županovimi in zaradi tega so nadeja, da bode pričujoča razstava blagodelno uplivala na vinski promet Avstrijsko-Ogerske. — Zatem si je ogledal posamezne oddelke razstave in so o vseh naredbah jako pohvalno izrekel. Gledališče „Polytheama" ima vse drugo lice. Vnanja dvorana, prostor za gledalce in oder so se spremenili v krasni cvetlični vrt. V ložah pri tleh se pokušava vino, katero podajajo nežne roke tržaških gospodičen. Y središči parterja je krasen paviljon v švicarskem slogu, kjer so izložena vina iz bližnje okolice; na obeh straneh paviljona sta orijentalska šotora in okolo pa piramide steklenic z izvrstno vinsko kapljico iz vseh krajev našega cesarstva. Pred odrom je vodomet, stene so ukrašeno s cvetlicami, zastavami, grbi itd. Prav tako vkusno so pripravljeno redutne dvorane, kjer so razstavljeni stroji, semena itd. Razstava so bode gmotno izvestno dobro sponesla, kajti v soboto 9. t. m. jo jo obiskalo preko 500, v nedeljo pa okolo 2000 o8ob; oddalo pa so je v enem dnevu do 8000 listkov za pokusanje vina. — Mod razstavo bodete dve veselici in sicer prva pri Sv. Andreji, druga pri lovci. Razni bogataši so darovali v to svrho izdatne svote denarja. Slovensko družtvo v Ljubljani. Gg. dr. Vošnjak, L. Svetec, J. Murnik, dr. vitez BIeiweis, dr. Moše in dr. Tavčar so kot začasni odbor uložili pri deželni vladi Eravila politiškega slovenskega družtva. ►eželna vlada je z odlokom dne 3. junija t. 1. oznanila odboru, da ne prepoveduje ustanovitve družtva. Začasni odbor bode, ko se upiše dovolj udov, sklical občni zbor. Umrl je, v sredo, dne 6. t. m. zvečer gosp. dr. Ferdinand Pogazhnik, odvetnik na Dunaji, v 49. letu dobe svoje. Pokojni Pogačnik bil je rodom iz Kranja, dovršil 1858 1. v Ljubljani gimnazijo in šel na vseučilišče Dnnajsko, kjer je bil mej ve-likošolci kot najboljši jurist. Po dovršenih študijah ostal je na Dunaji ter po končani praksi otvoril svojo pisarno. Dasi daleč od doma, ohranil si je vedno živo zanimanje za naše zadeve in često se spominal domovine svoje. S Pogačnikom izgubila je slovenska kolonija na Dunaji odličnega člana. Lehka mu zemljica! „SI. N." Obtožbo proti ubijalcu Simltzu je izjavilo peštansko sodišče za veljavno. Ko-nečna obravnava bode dne 25. t. m. ob 9. uri zjutraj. K obravnavi so pozvane te-le priče: Fran Chevesitz, II. Milović, gospa M. Friedmann, Karol Grimme, Marija Krakovitzor, Marija Krakovitzer ml., Rudolf Tiller, Herman Cerminec, Joaip Lichtenstern, Emil Carlino, Jakob Hafner, Klara Bruck, Fr. Scholz, Em. Bruch, Jos. Wilhelm, Jak. pl. Eisner, Ljubomir Jan-kovič. Josip Giglinzzi, Marija Friedmann, Fran Ltischinger, Jakob Sch\varz in Mihalj Toriik. Pri obravnavi bode tudi zdravnik dr. Aleksander Ajtai, italijanski tolmač Edvard Somoggy in obtoženčev branitelj odvetnik dr. Julij Graner. Nezgodi. Služabnica Lujiza C., stanujoča v hiši št. 4 ulice del Ponte zapirala je steklena vrata in po nesreči udarila z levo roko skozi steklo. Prerezala si je kite in izgubila mnogo krvi. Zdravnik jo je odpravil v bolnico. — 121etni Anton Višnovec iz Vrdelja h. št. 223 je splezal na domačem vrtu na drevo. Padel je po neopreznosti na tla ter si ulomil koleno. Nastopiti pijančevanja. Dninar Fran D. iz Oprtlja je pijan mirno zaspal v ulici Fonderia. Spreten tat mu je odnesel 6 gl. 50 kr. denarja in srebrno tobaČnico vredno 2 gld. Policijsko. Nedavno je prinesel javni postrežček v neko tržaško zastavljalnico več zastavljalnih listkov, glasečih se na izdatno svoto, da jih založi. Uradnik je spoznal, da so listki ponarejeni in javil je stvar policiji. Poizvedlo se je, da sta ponarejalca pisar Artur Paulikjevicz in bivši uradnik v mestnej zastavljalnici Siro Monti, katerega so zasačili na Dunaji. Oba ponarejalca sta v tržaškem zaporu. — Na parniku „Timavo" jo polil lGletni strežaj Evgen Crosetto 181etnega mornarja Ivana Fragiacoma s6 špiritom in mu za-palil obleko. Prestrašen mornar je skočil takoj v morje, vender pa so jo opekel na prsih in rokah. Njegovi drugi so ga spravili na kopno, surovega strežaja pa so zaprli. — 281etni javni strežaj J. S. so je sam prijavil policiji, ker je potrosil 7 gl. neznanemu gospodu, kateri mu jo izročil vrednostni listič, da ga zastali. Surovost. Neznani postopači so pretepli brez uzroka 471etnega gluhonemega Matijo Pohana, ranili ga z noži nad levim okom in na ustnicah ter pobegli. Siromak jo moral v bolnico. Sodnijsko. Težak Andrej Petri iz Trsta je obsojen zaradi tatvine na 21ctni zapor. Ukradel je gospo Lujizi Kanciani na ulici listnico iz žepa. — Zaradi istega hudodelstva jo dobil 281etni Karol Mattioni 8 mesecev in zloglasna Gizela Ginevrina 6 mesecev zapora. Fra Grge Martića pjesnička djela. Iz-davatoljica Milena Mrazovič Serajevo. Teh del je izšel ravnokar 6, zvezek. Svoje 6. Čitatelje opozorujemo na današnji oglas gosp. Lavrenčiča, ki prodaje sveže neposneto mleko in drug^». Propo-roeamo to novo trgovino domačinom, ker se s tem koristi domačej živinoreji. V Bazovici se jo v nedeljo o veselici izgubil bracelet. Kdor ga je našel, naj ga blagovoli prinosti v tiskarno Dolenca. Književnost. Jos. Stritarja zbranih spisov je izšel 47. snopič. Slovanski svet. Štev. 11. Vsebina: 1. Pravni čut Slovanov. 2. O cerkvenih ob- redih. 3. Učna ednakopravnost na Slovenskem. 4. Nov dokaz nemške objektivnosti. 5. Psoglavci. 0. Dopisi. 7. Pogled po slovanskem svetu. 8. književnost. Književno oznanilo „Pedagogiikega družtva". Ravnokar je izšel II. 1'edago-giški letnik z vsebino: 1. Fran Gabršek, „Občno ukoslovje". 2. Ravnikar, „Zgodovina slovenskega ljudskega šolstva". 3. J. B. „O šolskih stavbah" z 22 podobami. 4. Tone Brezovnik, „Namen, ureditev in poraba šolskih knjižnic. 5. Jos. Bezlaj, „Navod za risanje strojev" z 28 podobami. 6. J. L. „Pogled nay pedagogiško polje leta 1887." T. B. „Šolstvo na Štajerskem v šolskem letu 1886(87". 8. J. L. „Ob uči-lih". 0. Poročilo o ,prvi slovenski stalni učilski razstavi" pedagogiškega družtva v Krškem. 10. Fran Gabršek, „Poročilo o družtvenem delovanji v preteklem družtve-nem letu. 11. Dodatek in 12. Vabilo. — Izborno izbrana tvarina sama preporoča užc knjigo, ki obsega 227 stranij ter velja za neude gl. 1*40 (vezana v celo platno 40 kr., v pol platna 80 kr. dražje), po pošti 5 kr. več. Naroča se pri odboru „Pedagogiškega družtva" v Krškem, v R. Mi-ličevej tiskarni v Ljubljani, pa tudi pri vsaki drugi knjigarni. V istih založbah se dobe tudi še nastopne knjige: Pedagogiškega družtva: 1. Pedagogiški letnik, I. leto 1887 po gold. 140. 2. Fr. Gabršek, „Občno vzgojeslovje", po 80 kr.; 3. J. Bezlaj, „Pouk v črtežih, II. del, po 30 kr., 4. Franjo Gabršek, „Občno ukoslovje", po 80 kr. Slovenski učitelji! Sezite pridno po teh knjigah ter vabite tudi občinstvo k naročbi in k pristopu k temu obče koristnemu in edinemu slovenskemu pedagogisko-literarnemu družtvu! Od izdatne podpore jo zavisen ves napredek in nadaljne uspešno delovanje „Pedagogiškega družtva", katero si prizadeva pospeti so na stališče „Hrvatskega pedagogi jsko-književnega zbora"! — Naš cesar Franc Jožef I. Spomeniški spis o štiridesetletnici njegove vlade. Za slovensko mladino priredil učitelj. Tiskala in založila Ig, pl. Kleinmayr & Fed. Bam-berg v Ljubljani. 1888. Tako je naslov mali 32 stranij obseženej knjižici z mnogimi lepimi podobami n. pr. Frana Josipa I. o nastopu vlade I. 1848; cesar Ferdinand se odpove vladi; Dunaj pol. 1848.; železnica črez Semering itd. Krasna, v IG barvah izvršena podoba milega vladarja našega je porok, da bodo otroci to knjižico radi hranili in se šo potem, kedar dora-8tejo, mnogokrat na slovesni dan stiride-setletnice vlade Njegovega veličanstva cesarja Frana Josipa I. z radostijo spo-minali. Preporočamo to v lepem jeziku pisano delce naš^j mladini. Cene slavnostnemu spisu: Pri naro-čitvi na 10,000 in več izvodov po 12 kr. knjižica, na 5000 do 10.000, 13 kr., na 1000 do 5000, 14 kr., na 100 do 1000, 15 kr. knjižica. Posamični izvodi stanejo 18 kr. — Izj ava. Na „Poslano" g. dr. G 1 e z c r j a v listu „11 Giovino Pensiero" z dne 30. maja 1888. št. 58. šteje si podpisani odbor pulj« ske „čitaonice" v svojo dolžnost v obramba narodne časti javljati nastopno: 1) Namen puljskej „čitaonici", „naj-staršemu civilnemu družtvu", kakor priznava to tudi sani g. dr. Glezor, bil je vedno ednak namenu denašnjega našega družtva. 2) Ni resnica, da je bil kedaj druž-» tveni jezik italijanski ali nemški in še menj jo mogel biti 1. 1869, 1870. in 1871., ker je najjasnejši protidokaz tej trditvi ta, da so vse knjige čitalnične teh let pisane hrvatski. 3) Družtvo ni bilo nikdar politično, ali da je bilo in da je č:ato rodoljubno, dokazujejo družtvena pravila. Trditev pa, da je dr. Glezer bil član družtva 1. 1809., 1870., in 1871. no izhaja od strani podpisanega odbora, ker naš običaj ni bil nikdar črniti in ovajati kogar mu drago, a najmanj g. dr. Glezerja. Odboru ni niti znano, da bi bil g. dr. Glezer „zaslužen" član našega družtva, a radi resnice moramo javiti, da je njegovo ime upisano v zlatej knjigi pod št. 286. S tem smo izrazili ono, kar smo morali, izjavljajoč, da se ne bodemo spuščali v nikakoršno daljno polemiko. V Pulji dne 4. junija 1888. Odbor „Čitaoniee„. *) Zn utvari pod tem nsfilovom jo uredništvo toliko o.itjovomo, kolikor mu postara veleva. Dunajska borsa dno 12. junij i. Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld. 79.30 „ v srebru — — — „ 80.93 Zlata renta--------„ 109.9U 5% avstrijska renta — — — — — w 94.20 Delnice narodne banke — — — — „ 801.— Kreditne delnice — — — — — — „ 284.50 London 10 lir sterlin--— — — „ 12G 45 Francoski napoleondori — — — — „ 10 02l/i C. kr. cekini — — — — — — — „ 5.90 NemAke marke — — — — — — — _ 62.- Zalivala. Mojo popolno priznanje izrekam slavnemu c. kr. priviligiranemu avstrijskemu zavarovalnemu družtvu „Dunav" na Dunaji za povoljno in naglo poravnanje škode, prouzročene mi ob požaru pri malinu v Žejah. Ob enem preporočam najtopleje vsakemu to renomirano družtvo. Nova Sušica 8. junija 1888. M. Ambrožič mlinar in posestnik. JU T S tužnim srcem oznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš oče, oziroma tast, gospod JAKOB DUJC, posrjtnik In malinar po dolgej in mučnej bolezni, previden »e hv. zakramenti za umirajoče dne 11. junija ob 12. uri po not*i v 69. letu Kvoje starosti v Gospodu zaspal. Pogreb rajnuoga bode v četrtek 14. t. m, ob 9. uri zjutraj. Z a v e r h o k, dne 12. junija 1888. Nepnzabljivi prrporoča se v molitev in blag spomin, Ivan, Franjo sin«. Katerina om. Race. Pranja oni. Obreza, hčeri. Anton Race. Janez Obreza, zeta. Amalija Tuje roj. Kocijan, nevesta. Oznanilo. Oznanja se slavnemu občinstvu, da bode od zdaj naprej vsako leto na dan sv. Ivana 24. junija v Boljunci (v koperskem okraji) liovi semenj, posebno živinski, vseh poljskih orodij in ostalega. PRI JULIJU GRIMNIU dežnikar, Barriera Vecchia 18 je zelo bogata zaloga dežnikov za go Spe in gospode za jako nizke cene. — Dežniki iz bombaža od 80 novč. naprej. Dežniki iz volne in satina od f. 1.40. naprej. Dežniki židani od f. 2.50. naprej. Sprejemajo se vsakovrstni popravki za jako nizke cene. 41—104 Ot rt -i S Zi ® N -3 U i i| i ,* « -'. t r' O x* i c .. DC * s f'- i r '"JS Z -3 T* ■ g r %c rac.^" 5 c .ž F.a £ z ti ZD ^ — t\ * ~ ~ 5* *1"S *® " QC S o S « -2 * l tS» 2 — f8 •mJ2 ^ 00 S o o * — f*«--. •3'« e X_:S -f ™ — 2 7 -i* — ** T s m - 5 g sČ i = a ^ f ► ta Z a T fie w 'S * Najnovejše letno blago iz prave ovčje volne pošilja proti povzetju po jako nizkih stalnih cenah poznana reelna in solidna tvrdka J. W. SI E G E L BRNO Briinn. Gospodje krojači, kateri še nimajo mojih vzorkov, ter žele razširiti krog svojih naročiteljev v porabo jako solidnega blaga, naj se obrnejo z dopisnico zaupno namo. Dobe mojo najnovejšo zbirko vzorkov brezplačno in franko. NULLUM PEPSINUM, nisi pepsinum Arpii. To izvrstno gr nko želodčno zdravilo je pod stalnim nadzorstvom družtva strokovnja Ških kemikov in pod posebno kontrolo slove-črga zdravnika dr. Hagerja. Pokazalo seje kot izvrstno najboljše sredstvo za hlab želodec, tolilko kar se tiče vlitisa, kolikor sijajnega uspeha ter je v v tem obziru pripoznano od vst-h zdravniških krogov v Nemčiji. Usp«h tega zdravila j« tolik, da se more zvati najboljše srens vo proti pom>>rskej boli zni, tudi pr< ti trehnhobolu in prehlajrfnju Že-lodčevem. Ako se pije vsak dan pred ■ bedom kozarček te pijače z vodo, hitro se občuti do-brotvoren upliv. Za otroke zadostuje manj, primerno starosti. 1 --10 Zaloga v Trstu pri S. ASC0LI. Via Nuova št. 15, I p. Assicurazioni generali. \ TrMtl (društvo, ustanovljeno leta 1831.) To društvo je ražtegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa* na zavarovanje proti požaru — zavarovanje stekla — zavarovanje proti toči — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na živenje. DmŠtvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1887 f. 36,130.176-53 Premije za poterjatl v naslednjih letih f 22,766 106-P5 Glavnica za zavarovanje žive- nja do 31. decembra 1887. f, 105,482.651 38 Plačana povračila: a) v letu 1887. f. 10,099 647 — b) od začetka društva do 31. decembra 1887. f 207,379>02*20 Letni računi, izkaz dosedaj plačanih odškodovanj, tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natanjčneia pojasnila so dobe v Trstu u uradu društva: Via dello, Stazione v laetne palači. 8-24 La Filiale della Banca Union TRIESTE s' occupa di tutte le operazioni di Bunca e Cambio - Valute. a) Accetta rtr*a>nmti in Conto corrente, nbboiimnlo PER NAPOLEONI: 2 ' 4%c. preav.di 20 g.ni 3 °/ov M „40 „ 3'/V7o* n « 3 mesi ^VaVon y> n ® v di versamento in circo- 3B PER BANCONOTE: ,% c- preav di 5 g ni o/ i o 0 11 »1 n 1 - 3%% a 4 mesi fisso 4°/o »6 , Per Iettere luzione il nuovo tasso d1 interesse andrk in vigore a partire dal giorno 1 f> rispet-tivamente dal 23 ottobre 3 887. In Banco giro abbuonando il 3°/0 interesse annuo nino a qualunque somma; prelevazioni sino a f. 20,000, a vista verso cheque; Importi maggiori preavviao avanti la Borsa. — Conferrna (lei versamenti in apposito libretto. Conteggiu per tutti i versamenti fatti a qualsiasi ora d'ufficio la valuta del me-de.siino giorno. Antone p ei p rop r i correntisfi 1'incasso di conti di piazza, di cambiali per Trie.ste, Vienna, Budapest od altre principali cittk, rilascia loro assegni per questc piazze, ed accorda loro hj facolta di domiriliare effetti presso la sua cassa franco d'ogni upesa per rs hi. b) tfincarkit delTncfiuisto e della vendita di effetti pubblioi, valute e divise, nonebe dell'incasso di assegni, cambiali o coupons, verso Vs°/o prov-vigione. c) Accorda ai propri committenti hi facolta di depositare effetti di (jualsiasi specie, e ne cura gratis rincasao dei coupons alla scadenza. d) Vende le Lettere di pegno ■ii/2n/o e 5% della Banca Commerciale Unghe-■rem cli Pest e le lettere d i pogno 40/° dell' i. r. priv. Banca Jpotecaria au-striaca di Vienna. Trieste, ottobre 1887. ■m Pozor! ,5 ^% Najuljudnejo oznanjam p. n. tržaškemu občinstvu, da sem ^v, z lO. junijem t. 1. odprl na trgu delle Legna št. 10 v rTi*stvx svojo zalogo z vsak dan dvakrat svežim, neposnetim mlekom ^ ™ in se smetano z Notranjskega, z namiznim surovim maslom nčalns moči pravico prcdno> Mtt nad vsemi v t»»j stroki zntinimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi se vsakim dnevom Veffe prašanje po njemu. Ta balzam bojat na delajočin snovih kineške rehar-bare, katera koreniku je poznana zarad nje-nepH ugodnega upliva na probavljanje In čiićenje, je zanenljlvo sredstvu proti tuŽHvam v želodcu odvisnim od slabega preb>ivljanja; zato pa ga vsi strokovnjuki in zvedene! priporoffujejo proti neješčnosti, zabasatdu, smrdljivi sapi, gnjusu, riganju, bacanju, proti nemoroidalnem trpljenju, zlatenci in vsakej bolezni v črevesju Steklenica z navodom vred stane JIO novcev. 1—15 GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI G. B. PONTONI v GORICI. Skladlića v Trstu v lekarni Marka Ratasini i O. B. Rovn, na Reki v lekarni al Redentore, G. Gmein«r, v Korminu v lekarni A. Franzoni, v Tominu v lekarni E. Palisca. 11—25 Takoj delujoče. Uspeh zajamčen. Neizogibljivo ! Vsak dobi svoto naznj, pri katerem bi moj sigurno delujoči ROBORANTIUM (sredstvo za bradorast) breuzpešen ostal. Tako tudi sigurno deluje proti plešivosti, izpadanju laseh, muholjicam in osedenji Vs;>eh večkratnim trenjem zajam-čen. Originalne steklenice po gld. 1.50. Ste« klenicu za poskus po gld. i — prodaje J. Grolich v Brnu, v TESTU pa samo A Praxm!irer in P. Pren-dinl - v LJUBLJANI Edv. Mohr - v GORIOI lekarniffarja (Jristofolt-tti in Pontoni, A. Her-nianek. drogar — na REKI .1 Gmeiner, lekar - v CELJU Peiifc - v MABIBOEU J Martinz — v GRADCU K Roth, Murplatz 1. Tam se tudi dbbi Eau de Hebe, iztočno sredstvo lepote, katero izdrži svežost in belost kože. iT Ml NLEPARIJA I I ki — L7] zagotovljen, prost vaoh tujih snovij, zaradi tega se lehko upotrcblja brezicu jTL] strahu v hranilno sredstvo. Kar so tiče kakovosti kakor tudi cene, ne boji se HJi LjTI nobene konkurenco, o čemor so lehko prepriča vsak, ako kupi z malimi nove H ' m -Ljil malo škatljico. m iiil M (Dobiva se v zalogi via Carinita N. 22 v Trsti tx\ m I I kakor tudi v vseh glavnih tnirodilnicah in prodajalnicrh jestvin. FILIJALKA V TRSTU C. kr. priv. avstr. KREDITN. ZAVODA za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonlh na 4-dnovni odkaz 2'/g°/0 80-dnovni odkaz 2°/0 „ n H-mesečni „ 2,/i „ » » 0- v n 2l/a B Vrednostnim papirjem, glnsečim na nnpoleone, kateri se nahajajo v okrogu, pripozna ho nova obroKtna tarifa na temuiju odpovedi od 20. fobruvarja, 20. aprila, in 20. julija. Okrožni oddel. V vredn. papirjih 2°/0 na vsako svoto. V napoleonlh brez obresti. Nakaznice za Dunaj, Prago, Pefito, Urno, Lvov, Uoko, knkor za Zagreb, Arad, Gradoc, llerinaiiHtadt, Inomost, Colovoo, Ljubljano in Solnograd — b r o •/. troAkov. Kupnja iti prodaju vrodnostij, diviz, kakor tudi vnuvčonjo kuponov pri odbitku l°/uo provizijo. Predujmi. i Na jamčevne listine pogoji po dogovoru. 'L odprtjem kreditu v Londonu ali 1'arizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi. Na vrednosti 5l/a°/o letnih obrestih do 1000 gld., za vokso svote po [»ogodbi. UJožki v pohrano. Sprejemajo ho v pohrano vrednostni pupirji, zlat ali Hrebnii denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Trst, 9. milicija 1888. 48 —16 Lasfnik pol. družtvo Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Lovro Žvab. Tiskarna Dolenc v Trstu.