Skopulja.
(Krajnska pripovedka.)
w    perjazni ravnici sred rožic dišečih         V različnih drevesih preblaz'ga plemena         Pohlevna sobica na lice mu kane ,
Pod belim snežinkam krog svojga verta         Se v rajski ložiček ta vert spremeni,            V perserčni britkosti odpravi se prečj —
Je v dnevu jesenskim ob sončnim  zahodu      Od zlatiga cvetja, od rajskiga sadja               Ko zjutrej prevzetna Skopulja ustane Prevzetno šetala Skopulja gospa.                     Se vejca in steblo vsaktero šibi. —                Prelepiga verta ni vidila več.
Pod soncam zastonj bi iskati se trudil            Siv starčik prot vertu ob palci perleze,         V nar visi snežnike od krajnske dežele
Kraj, kteri bi vtegnil bit' temu enak,            ^a licu mu revšina bila je brat' :                    Peklenske pošasti ga vlekel vihar,
Zastonj mu primerjaš Arkadske *) planine, „Gospd milostiva! — začne trepetaje —      Na Grintovca skalnati verh ga posadil 5 V lepoti na svetu nobeden ni tak.                    „DovoVte tri jabelka meni pobrat'!"             Do njega nobeden ne more nikdar.
*) Arkadija,   dežela na Gerskim, je bila     „„Kak6 se prederznes metukej nadlegvat' ?     Zde} z jabelki ptice in zver' se gostijo, zavolj lepih planin in   gričev od starih         Pober' se od mene nesramni lenuh!              Ki zrele z verh hriba v robove derče,
pevcov visoko čislana dežela, tako de so      Ko b: tdcimu sadje %ametati imela,              Po travici voljni verta se igrajo, jo sploh nar lepši, rajski kraj imenovali.         Raj' vidim, de vzame peklenski ga duh.*'"         Skopulja pa brusi po pesku pete.
___________________________________                                                               —n.
List 32.