List 42. spodarske, obrtniške in narodne. i-* Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jernane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold.; pošiljaie po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. Obseg: Ali je res med steljo in steljo razloeek? — Poročilo o sedemletnem pogozdovanji Krasa od c. k. deželnega nadzornika g. Goll-a. — Gospodarske novice. — Obrtnijska novica. — Zoper cigane in za cigane. — Meje dežele Kranjske v raznih časih. (Dalje.) — Zborovanje šolskih društev: „Vdovskega učiteljskega društva", „Slovenskega učiteljskega društva" in ,,Narodne sole" v Ljubljani. (Dalje.) — Mnogovrstne novice. — Deželni zbori. — Naši dopisi. — NoviČar. jj . , £ Gospodarske stvari. Ali je res med steljo in steljo razloeek? Na to iz Kr. došlo nam vprašanje ne moremo našim gospodarjem bolj temeljitega odgovora dati, kakor če ]im povemo, kako veljavni dr. Wolf po mnogih kemijskih preiskavah razsoja vredn ost mnogoterih rastlin, ki kmetovalcem služijo za steljo. Ako pa se govori o vrednosti stelje, se ve, da se pod tem razume gnojna moč različne stelje. Cujmo tedaj dr. Wolfovo sodbo, ki utegne našim umnim gospodarjem ravno zdaj najbolj prijetna biti zato, ker je přišel čas, da morajo gospodarji za steljo svoji živini skrbeti. Sploh velja za gotovo, da slama, če bolj zelena se požanje ali pokosi, toliko bolja je za steljo. Za steljo najbolja je jecmenovka (ječmenová slama), za ječ-menovo pa ovsenovka. Ržena in pšenična ste precej ene vrednosti. Veliko veliko več kot žitna slama je za steljo vredna sočivja slama, vendar se grahovica in gra-horkna slama zato ne nastelja, ker je tudi dobra klaja. Obilo gnojne moči ima v sebi bobovica in fižolova slama, pa tudi ajdovica. Fižolova slama ima le to last-nost, da počasi trohni, zato svetuje dr. Wolf, naj fižolova in bobova slama pa tudi ajdovica, ker se zavoljo le-seničastih stebel ne morejo dosti vlage napiti, se pome-šajo s kako drugo slamo ali s suho prstjo, kedar se nastiljajo. Za namestnika stelje hvali dr. Wolf vresje (resje), ki ima veliko voska in Čreslovine. Ker je vresje zeló leseno, voščeno in smolnato (v 100 delih vresja je 6 delov voska in smole), se tedaj ne more hitro sprste-neti. Da se pa to prej zgodi, naj se malo razsekano vresje zmeče na velike kupe , da se samo razgreje, in pa čreslovina, katere je v 100 delih 4 do 5 delov in katera za gnoj ni dobra, tako pokonča. Tudi je dobro, da resje ostane^dolgo časa pod živino v hlevu ali pa vgnojišči. Ce tako ravnamo z vresjem — pravi dr. Wolf — se smemo zanašati, daje dosti bolja stelja, kakor je žitna slama, zakaj ? — zato, ker ima več apna, potašlja, sode, klora in lojnika v sebi. Gnoj iz vresja nima sicer tako hitre moči kakor slamnati, ker vresje počasi sprsteni, al njegova moČ trpi delj časa memo lamnatega gnoja, ki hitro izgine. Listje in š i lov je so prav dobra stelja, iz katere se napravi dober gnoj, posebno za trdo ilovnato zemljo ; pozabiti pa ne smemo nikoli, da se gozdu krade in lesu jemlje, kar se po ti nastelji polju daje. Veči del lis t j a zapopada veliko vec apnice, lojnika, fosforne in žveplene kisiine kakor žitna slama, in ker ima gotovo tudi več gnjilca v sebi, je za steljo gotovo bolje kot slama. Tudi praprot ima dokaj gnojne moči v sebi, hitro sprsteni in je tedaj dobra stelja. Tudi bičje in ločje, zeleno pokoseno in posušeno, Jiitro sprsteni in dobro gnoji. Sota, mešana s kako drugo steljo, je posebno pripravna v konjskih in ovčjih hlevih. Iz teh natančnih preiskav se vidi očitno, da med steljo in steljo je velik razloeek, — da tedaj ni prav, ako gospodarji naši ne porajtajo: ali nastiljajo to ali uno; vedeti jim je treba: kakor stelj a, takosen gnoj; kakoršen pa gnoj, takošna žetev. Poročilo o sedemletnem pogozdovanji Krasa od c. k. deželnega nadzornika g. Goll-a. Od leta 1874., odkar se je posebna skrb obrnila na pogozdovanje Krasa, obsegajo nasadi okolo 160 hek-tarjev. Razdelé se na občine Postojna, St. Peter in V i pava. Od teh spada pomladanskemu in jesen-skemu nasadu okolo 34 hektarjev, za kar se je okolo 300.000 listnatega in h o j e v n e ga (črnega) lesá, 25.000 sadičev jagned in 160 kilogramov pravih ko-stanjev porabilo. Pravi košta nj se je nasadil v Vipavski dolini na prošnjo tamošnjega županstva. Ta nasad kakor tudi drugi so se prav dobro obnesli, tako, da se je izmed vseh sadík 70 odstotkov přijelo. Posebno se mora opozarjati na hrib SoviČ nad postoj nsko jamo, Oštri vrh pri Postoj ni in na nasadne objekte pri Bistrici in Vi pa vi. Med nasajenimi rast-linami kažejo crni borovci najboljši vspeh. Poskus z nasadom jagned se je na obili zemlji in v zatišji dobro obnesel in priporočati je, da se pogozduje tudi s tem drevjem. Oštri vrh, Sovič in pri Flamljah so ob-dani s suhimi zidovi, da so varni pred pasočo se živino. Za te zidove se je v prošlih 4 letih okolo 1200 gold. izdalo, in sicer po 1 gold. 40 kr. za kurentni meter. Stroški za pogozdovanje oziroma za izrejo sadík znašajo za 1879. leto 3274 gold. 83 kr., za leto 1880. pa 3332 gold. 80 kr. Pri zadnjih stroških so všteti iz- datki za jesenske nasade, razen tega pa se je od teh 3332 gold, porabilo 720 gold, za zidanje magacina, ki je ob enem hišica za stražnika. Rastline za pogozdo-vanje Krasa se izrejajo v centralni semenski drevesnici pod Rožnikom, ki je zdaj razširjena na 2*90 hektara, 5 oral, 85 štirjaških sežnjev. Izkaz o rastlinah v tej drevesnici kaže, da je bilo .. ' jeseni 1880. leta listnatih drevesc 844.400, hojevih 3 milijone in 341.000 in sadnih 241.800, skup 4 milijone in 428.200 rastlin, ki so se izredile od setve 80 kil macesnovega, 40 kil belo-borovega, 100 kil črno-boro- vega, 80 kil smrekovega, 200 kil akacijnega, 50 kil javorovega, 50 kil jesenovega in 122 kil semena raznih druzih gozdnih in sadnih dreves. Skupni letni stroški za vzdržavanje semenske drevesnice s plaóilom za stalnega delavca vred, ki je bil ob enem nadzorovatelj semenski drevesnici, znašali so za 1879. leto 1500 gld. in za 1880. leto 1600 gold., tako, da stane izreja 1000 drevesc blizo 60 kr. Vsako leto pa se izredi ne le toliko drevesc, kolikor jih treba za pogozdovanje Krasa, ampak še razdelí se jih mnogo naprednim občinam in privatnim osobám. V slednjih dveh letih se je tako močno povpraševalo po sadicih, da se bode moglo mnogim prosilcem na deželi še le v bodoči pomladi vstreči. Med obcinami so se pri pogozdovanji osobito marljive skazale občine Vip a va, Postoj na in Bistrica, katerim gre zato javna pohvala. Konečno omenja g. Goli, da prebivalstvo sprevidi veliko korist pogozdo-vanja in da je tedaj upati, da se bode prijemalo z vedno večim veseljem tega delà. V minolih 10 letih se je mnogo obrnilo na bolje. popolnem končana; na spodnjem Avstrijskem se je tudi ravnokar pričela. Dalmacija in Gorica imate velik pri-delek sèm ter tjè celó izvrstnega grozdja; južno Tirolsko ima tudi dobro letino, grozdje je pa le srednje. Na spodnjem Avstrijskem, Stajarskem in Kranjskem je, kar se tiče množine, dober pridelek ; dobroto grozdja pa kazi sedanje vreme. — S pridelkom sadja so na spodnjem Avstrijskem, Stajarskem, severnem Tirolskem in Českem zadovoljni; najužnem Tirolskem je pa le malo sadja.— Setev ozimine se je zavoljo neugodnoga vremena po-vsodi zakasnila. Od srbské vlade je neka angleško-amerikanska družba dovoljenje dobila, zaklane in pripravljene prešiče izvažati. Nova konku-renca naši avstrijsko-ogerski živinoreji! Trtna us na Ogerskem se čedalje bolj razširja ; našli so jo zadnji čas tudi v nogradih občine Jabuka v torontski županiji. Mednarodna skupscina o zadevah trtne usi v Brnu v Švajci se je pričela 3. dan t. m. Tej skupščini je predsedoval prvosednik švajcarske trgovsko-kmetijske zbornice gosp. Ruchonnet, in zastopane so v njej bile Francoska, Nem-čija in Avstrija; Italija se je odpovedala. Ko izvemo sklepe te skupščine, jih naznanimo tudi v „Novicah". Obrtnijska novica. O izvažanji avstrijskega piva v vnanje dežele piše „Berl. Tagbl." iz Indije. Dunajsko pivo (Dre-herjeve in pa Lizinsse pivarne) je prejšnji čas najbolj slovelo, zdaj pa je veliko manj kupčije ž njim, pravijo, zato, ker ni vec tako dobro kakor prejšnji ča3. Zdaj kraljuje berolinski „Tivolibier", le nekaj malega gre v vnanje dežele Pelzenskega, Graškega in Lj ubij ans keg a (Kozlerjevega). Pelzensko pivo hvalijo, pa jim je predrago. —- O tem poročilu piše ,,Wien. landw. Zeitg.", da je ,,Berl. Tagbl." pozabil povedati, od kod je to poročilo vzel? — menda ga je dobil v pivarni ..Tivoli" v Berolinu ? Národno-gospoclarske stvari. Zoper cigane in za cigane. „Novice" so uže večkrat govorile o nadlogah, katere posebno kmetje po deželi trpijo po ciganih, in so povdarjale potrebo, da bi vlada po kaki postavi zabranila deželam to veliko nadiogo kmetijstva. Naj povedó danes, kaj tudi dunajska ,,Landw. Zeitg."' o tej zadevi piše : Prva sramota za sedanji vek je to, da se Še zdaj, ko se svet tako rad z napredkom in omiko baha, kla-tijo po svetu družine, brez omike , ki tudi brez vsega delà živé, in to so ci ga ni. Ta rod je hud davek, pa le za kmeta, za meščana ne, ker mest se cigání ogi-bajo. Davkar se prikazuje v ciganih v cve ter i h po-dobah: berač, prerokovalec, konjski barantač in tat. Cigaň berač je pač silno nadiežen, pa vendar ne še tako nevařen, ker tudi veliko ne dobi; vendar je tudi ne mala nadloga in s svojim vedenjem pohujšljiv posebno za mladino, ker sramožljivosti niti po imenu ne pozna. (Pri nas je razen tega še nekak strah za male otroke, katerih se je marsikateri uže tako vstrašil uma- Stan letine v Avstriji 1. dne oktobra. Po poročilu c. kr. ministerstva kmetijstva je bilo vreme v drugi polovici meseca septembra — razen v Dalmaciji — večidel hladno in deževno. V nekaterih deželah, kakor v Bukovini, na Salcburškem in Tirolskem so imeli uže sneg v različnih krajih po ravninah, po hribih so bile pa mnogokrat nevihte s točo. To mrzlo vreme zabranjevalo je do sedaj v nekaterih planinskih krajih v Bukovini in spodnji Avstriji zete v ovsa. Koruza v mnogih krajih še potřebuje nekaj časa, da bode popolno dozorela. (Žalostno sedanje vreme za to!)v Dobra íetina bila je ali se pričakuje na spodnjem Stajarskem in Dolenjskem, srednja v spodnji Avstriji, zeló slaba v Dalmaciji; po druzih deželah srednja ali pa slaba. — Proso je v Dalmaciji prav slabo. — A jda je prej prav dobro kazala, po mrazu je pa zeló trpěla, vreme sedanjega meseca bo prav zeló pokazilo letino. — Krompir so v Dalmaciji uže spravili domu, drugod ga še spravljajo. Pridelek je zeló slab v Dalmaciji, na Slezkem je prav dober, v Bukovini in na Koroškem sređen. Po drugih deželah je pridelek deloma sređen, deloma dober, le v mnogo deželah gnjije, kakor na Českem, Koroškem in na Kranjskem; — na Slezkem, gornjem Avstrijskem, spodnjem Stajarskem in gornjem Tirolskem pa ni gnjil dosedaj. — Slad-korna pesa se je še le pričela z njive spravljati. Pridelek bode dobro sređen. — Repa na Kranjskem večidel dobro stoji, isto tako tudi zelje. — Otava še sedaj ni povsodi pokošena. Košnja je bila dosedaj le na Goriškem dobra; povsod drugod pa, kar se tiče množine in kakovosti, le srednja ali celó slaba. — De tel ja obeta obilo pridelka. — Trga te v se je uže pričela v južnejših deželah; v Dalmaciji in na Kranjskem je uže zanega in razcapanega cigana ali na zdravji škodovalo.) ciganke, da mu je to kem rokodelstvu pripravlj če bi bil bistra Cigan barantaô s konji je uže nevarneji, ker špe- potem še lahko više šel v šolah y bi kulira na mošnjo kmetičevo. Vesti nima nobene, m*ui »c juu muiaia u»u pn^a, tuui v tej s tega je pa tudi prav konjederec in živalsk trinog. Kupi izobražiti se. Kedar bi iz takih šol bili izpuščeni razen ziko) Ker imajo cigani še poseben talent za glasbo (mu bi se jim morala dati prilika , tudi v tej stroki bi kje kako kljuso, potem jo žene daleč proč, predno jo se postavi na somenj WVt «.AVViMi. KWUIU KJKJ L Mil X IJLà JL/ UfJVUUi y U jbrže ne poprijeli zopet ciganstva, ampak bi po ) > ,odebeliu z mišico (arsenikom), stali človeštvu koristni in odločili se za tak ali tak stan ) ) Se da se debela vidi, ali pa jo priveže na kol pa jo tepe kolikor more, vsa druhal pa upije, da uboga žival strahu da tu zopet nastane vprašanje: „kdo bo vse to plačal? posebno še, ker bi bili odvajeni vlačugarstva 9 i U skače ; na somnji potem teče, da se je z bičem pri- takneš, in kupec misli, Bog ve. kako živahno ali debelo Al Če država vzdržuje tolike čete nepotrebnih vojakov in žival je kupil bil ogoljufan. > pa » V^ «1 T MIUAJV Ili UC\ D J Vv uaj U tvill\u JLU1I1JUUU V y prekmalu spozná, kako grdo je tako bude nadloge kmeta dobila daj toliko milij bo uže za odp te tudi kmet sam bo rad kaj dal, če bo kake krajcarje in S prerokovanjem ali vedeževanjem se pečajo da ciganov vec ne bo videl so misli članka, katereg si tega > večidel le ciganke in navadno jim gre zopet le ženski spol na limanice. Celim narodom ali deželam ta slepa- smo mi po8neli pa pridjali V se kar se tiče rija pač res ni nevarna, vendar v družinskem življenji dežel. Naj pristavimo temu pa še take babure store marsikaj hudega, prinesó v marsikako pred kratkem brali po več listih in ki nekako čudno nekoliko h slovenskih dogodbo, katero smo družino kolikor toliko nesreće, sreče nikoli. Davek } ki ga za to jemljó, ne tišči naroda, pač pa posamezne ro- ín lahkoverno ženstvo ; možki rod dovine tako lahko na limanice. ilustrira izobraženje ciganov Bogata magjarska gospá vzela lepo cigansko jim ne gre dekle seboj v Pariz ter jo tam dala izobražiti pi Najhuji davek kmetu pa je cigan tat. Nobena stvar Ko ni varna pred njim y on krade vse, Kar more, pos^ono se ni vedeio, kam je zginila. (Jez nekoliko časa dot se z u naj suši, poljske pridelke v gospá pismo iz Ogerskega, v katerem se jej mlada go kar more pos bno gosposki, da je bila po vsem za viši stao odgoj bila stara 17 let, je nekega dne kar zmanjk po se ni vedeio kam perutnino, hm ■MHHM isi in na perilo Polji , y ki sadje zgini da Cez nekoliko časa dobi y razen tega pa drva v hosti y s katerimi si kuha in za gorkoto kuri. To uganja tem lajše, ker se ga kmet resno lotiti prav ne upa — boječ se, da bi mu ne zažgal ali „zaeopral", ker po nekaterih podična zahvaluje za vse přejete dobrote > znanj f da boli šla nazaj med svoj ker • • Pa je] na- vgaJ se kakor ne krajih pripisujejo ciganom še zdaj neko čarovniško moč. Večkrat se tudi prigodi, da ciganska družba stori kako večo tatvino, če se za to ugodna prilika najde (kar se je predlanskim na Dolenjskem res pripetilo). Preteklo stoletje so uže poskušali, ta iz Indije izgnani rod trdno naseliti in navaditi na tukajšnje šege. Nekaj se je to posrećilo na Sedmograškem, v Alzaciji in med Magjari, kjer živi več ciganov ravo iz sebe ko red mogl cigansko živ- in bilno mestno, kateremu popolnem privaditi. ,,Goni na- z ~ o ; - r i-------- r.....—? > ^v' ^A lami , vendar se bo zopet vrnila" je latinsk pregovor, ki se najbolj vresničuje pri ciganih Zgodovinske stvari naseljenih, ki se pečajo večidel s kotlovinstvom in kieparstvom. Cesar Jožef II. je to poskusil na Ogerskem, odkazavši ciganom selišča. Pa čez zimo so ostali v kočah, brž pa, ko Meje dežele Kranjske v raznih casih. (DaJje.) , A ,. . , . . . . Kranjska v prvi dobi srednjega veka. so se zbudili tiči, so tudi Cigani pobrali svoja kopita in J r . potegnili jo po svetu, nazaj jih ni bilo več. Po prihodu Longobardov in Slovencev, in zlasti Tudi pozneje, v sredi tega veka, je poskusila vlada po zmagi Frankov, se namesti imenovanih dežel kažej navaditi cigane rednega življenja, ter je zahtevala od na novo ovlj deželnih vlad primernih nasvetov. Takrat so neki kot prejšnje mejnike, in se le drugače zovejo. 1st rij edino pomoč priporočili to, da bi se ciganom otroci Istrijanska marka (Marcha Istriae), ko pokrajine ali marke, ki imajo po- ali prišla jemali in v primerno odgojo dajali ; pa to ni obveljalo, oblast Frankov za Karola Véliceg > se ker se ne vjerna z ljudoljubjem in sedan jimi kultur- starem y gala je od morja do julskih pl še klicala po n. in okle- nimi razmerami, in ker bi se bili utegnili cigani mašče- pala razen isterskega polotoka še Kras Vip in vati s tem, da bi bili začeli zopet drugim otroke krasti, Pivko , kakor^ se kaže zlasti iz_ Oglejskih , pa tudi iz kakor nekdaj. Tržaških in Frižinskih listin. Karnija pod Longobardi Morda se pa kaj tacega vendar dá doseći na dru- je postala Furl ani ja ali Friulsk j v o d s t gem, milejšem potu. Da bi se cigani silili, svojo deco v solo pošiljati, na to še misliti ni. Prvič se cigan zmiraj (Ducatus Forumjulii, Friuli julskih pl y , m je v gala je od Taljamenta do tudi To minsko i ime po svetu vlačij drugič bi nečedni ciganski otroci z dru- stran z Istrij vred To seb razjasnujejo zlasti Oglejska K gimi po šolah ne mogli sedeti, ker bi jih ti med seboj pisma ne trpeli (kakor na pr sami nimajo nobene šole , ne morejo hoditi v katoliško šolo na Suhoru , ker jih zavoljo necednosti drugi med vlaški otroci v Gorjancih, ki ske oblasti y veči del sama y se zvati jela Kranj ali Kraj voja poleg longobard- n a. tudi Kraniska ali Krainska mark ko pri pod seboj ne trpé). Tedaj bi bilo iz ciganov sedanjemu veku Franke (Chreinmarcha, pagus Chreine, Kraina) in je se- na ta način , če bi se za nji- primerne ljudi narediti hove otroke napravile posebne odgojevalnice gala od H Ljubi in Trig do Trojá 9 in do Lj u bel Kranj g od , okle- Vrhniko li u v « uuuac učtpi a Yiic p u s c u u c u u^uj c v a i li i v v , v ^j^^aj^m^^ «v j ^ ~ ~ " ^ J" katere bi ciganom otroke s silo jemali, če bi jih stariši pala je tedaj vso gorenjsko stran z Ljublj ne hoteli prostovoljno dajati. Za take zavode bi ne bilo in Cerknico vred. To razjasnujejo stare Frižinske, Bri treba velikanskih novih poslopij, tudi ne posebnih uči- * ~ teljskih moči, marveč napravili bi se prav poceni v po- ksenske, Oglejske in druge listine Prejšnja S je bila po tem Slovenska st > slopjih ) katerih zdaj po vseh deželah kaj praznih stoji. Vindska ali Posavsk mej šoli Do 14. leta bi bil ciganski otrok v taki , bi se moral pač res razen navadnih šolskih predmetov v kateri Vinidorum) in S n e žnik .je y od Ljublj gala od D ali mark do (Marcha kega se kaj praktičnega učiti, da bi bil vsaj za poduk v ka oklepala je tedaj j do Kolpe in Sotl< Stajarsko, dolenjsk % atran z Metliko in Ž Uinb er k O m, in pa Lož z Steg Obi o kami vred. pohvali bratoljubno skrb gosp. Lapajne-a, „-------- ^ ..........pojasnuje pa njegovo p^a«., «.«„^ Vendar ta marka ni ostala pri toliki velikosti ; krog videzno ne ume natančno. Vname se o tem živahn vlo0 postaví katere de leta 1100. je bil del med Savo in Dravo odlocen 7 m privržen marki doljni Kor o tan ski ali novi S tir ski bata teli ) J katere sejudeležujejo prof. Predik in u ci- ) dole nj ska stran z Ložem vred pa se Andrej. Poslednjič obveTj Stajarskega), Kuhar in Praprotnik St J předlo g je še dalje klicala za Slo vens k o stran ali Vindsko naj se v prihodnji odborovi seji ta zadeva obravna in marko, dostikrat sploh le za Marko. zemljepisnih bukvah se večkrat nahaja pomota določi, kaj storiti č Zdaj oglasi za besedo da je Slovenska stran obsegala samo svet med Krko in se združili sedanj bere drugi pismeni nasvet g. Lapaj Tom- Naj bi Kolpo ali Metliško stran; pa stare Oglejske in druge T listine kažejo, da se je tudi Smarje, Sent-Vid, Krka, Trebno, Mirna peč, Mokronog in Kostanjevica štela slovenski marki, kar se še veliko pozneje, o trn > U Ski šolski listi: ljubljanski „U č i t Pop o t nik" in goriška „Š o 1 v enega Govornik zadevo, o kateri se Val- vorilo in pisarilo, jako dobro pretresa ter povdarja uze mnog o go- HHHll^H da T OJLUVCUSiS-I JLIJ d l ÍV » , OD OC V outV\J p VJjUllKs) ^ , \J » c* l" , , i U V Čl 11 fcj J vazorjevem Času, ni pozabilo. Vse to je bolj na drobno med šolskimi izhaj listi j) ćela dokazano v sporočilih kranjskega zgodovinskega društva ,,S Mittheilungen" leta 1836, str. 29 in dr.). Iz teh razlag je jasno, da je Kranjska ali K r a j n-Kranj ali Krajna, kedaj veliko manjša bila in Učitelj << uže 21 biti mel leto •jbolj > f tedaj vendar mora on priljublj J i j J / gotovo dovolj liberalna nekdanj n a- ) y ska, komaj polovico sedanje obsegala. lahko razume, zakaj se Pivčan nerad šteje za Kranjca; in pa se ni mogel vzdržati. Kako se „Popotnik ~la" podpirata, govornik ne vé^povedati, svetuj u Sol pa, naj se „ 1 Po takem se pa tudi Goriškeg y in zedi dopisuje iz S taj ar s keg in vseh treh listov v ene m aa, ixraujua; bilo Di aovrseno; Konecao pa stavi predlog: naj bi se Opomniti pa tudi ta zadeva řešila v prihodnji odborovi seji. Na to bi do on se je namreč kedaj prišteval Istrij i, konečno pa stavi predlog naj bi moram pravi Hicinger da ne vem y kako Je to? Ali mar Pivčani ne govorijo vsi enako, ali ima vsak po- takoj obravnava poprime besedo g. Borštnik in pravi y naj se stvar slušavec druga uiesa. Zakaj ko eden pripoveduje pravijo: ,,sem bil v Krajni", zopet drugi govori, se glasijo: „sem bil v Kranji, grem v Kranj" y y y da da to y vsaj zoča. seben odsek strokovnjakov večina narodnih učitelj na- Gosp. Tomšič meni, naj se v to imenuje po Zdaj se og! ko se menijo od Cerknice ali od Ljub- y in pravi, da bi bilo pred vsem treba gosp M je namrec ljane. Tudi Sebastijan Krel je pred c.som pisal: „po miSu ter solemn, kako in kaj. On o V3em tem vé i Krai n u in po Koroški deželi" (primeri Kopitar's Gram- toliko, kar je bral v časnikih; njemu ni nihče nič pisal dniki dotičnih — r— — —, naj « listov razodeli medju3obno svoj bi po misli ter sklenili kako si kaj On o V3em tem vé ie matik, str. 421). Po takem se kaže, daje v nekaterih misli pa, da štajarski in goriški krajih tudi v navadi oblika Kranj za celo deželo; Svoj lastni šolski list Gosp. Steg teli V 1 • • zeln v o imeti bširnem oblika Krajna se nahaja sicer še v imenu Suhe govoru razpravlja, da hvalevredne spise donašata Krajne. (Dalje prih.) potnik" in „Šola", katere bi gotovo tudi „T o v aj n e (Dalje prih.) S katere bi gotovo tudi „T bolske stvari potnik rad sprejemal v svoje predale. Gospodj pošiljajo unima listoma, naj bi jih dajali „T y ki SVOJ spise in zedinjenj bi se Zborovanje šolskih drustev „Vdovskega uciteljskega društva'6, „Slovenskega uciteljskega društva" in „Narodne sole46 v Ljubljani. (Dalje.) Zdaj sta sledila dva govora. Nadučitelj gosp. Fr« dalj< stan 7 J J A. yj Y r, marveč vsakdo, kdor se zanimiva za napredek kmetijstva sploh in za pravi vspeh, ki ga imelo bode po pravici v nekoliko letih kmetijstvo na Dolenjskem, po prvi tako izvrstni razstavi. Očitna hvala toraj ćastitemu starceku, in da govorim v smislu vodje Slapenske vinorejske šole gosp. R. Dolenca, ki je gosp. Ogulinu napil pri banketu, rečem: naj ohrani ga mili Bog zdravega in jveselega toliko let, kolikor ima sivih ias še na glavi! Se bolje kakor naša hvala pa mu dé no-tranja zavest, za napredek in boljše stanje kmetijstva kaj koristnega storiti. A. Derganc. Iz Dedindola na Dclenjskern. (Star zvon.) V Dedin- dolu, podružnici višnjegorski na Dolenjskem, nahaja se v zvoniku star zvon, ki je zaninuv zaradi napisa. Napis mu je namreč v gotskih minuskulah na jarmu (haube) v krogu, in sicer o + rex-|-glorie + lXXXVI-(-. Pod rie sta dva vojaka ali viteza s sulicama. Pod o-f- pa zopet eden in zraven pečat z dvema podobama. Ker so bili napisi: o rex glorie christe veni cum pace ali: o rex eterne glorie christe veni nobis cum pace posebno proti konci 15. veka v navadi, tedaj bi pomenila številka 1XXXVI leto 1486. Stotine so se Če^tokr&t na napisih izpuščale , tako tudi tukaj. Lahko je pa tudi mogoče, da je starši, ka]ti kakor trdi H. Otte v knjigi: „Handbuch der kirchl. Kunst-Arcbao-l>gieu str. so bili zvonovi s tem napisom uže od 13. veka v navadi, vendar se pa še le proti konci 15. veka prav pogosto nahajajo. Ker je ta zvon prav maj-hen , se ni mogel cei napis: o rex glorie christe veni cum pace spisati, marveč le skrajšan. —Kakor sem poizvedel, visel je prej v stari cerkvici v Dedindolu, ko so pa to razen prezbiterija podrli, oběsili so ta zvon v zvonik nove cerkve , katera prav blizo stare stoji. S tem zvonotin se več ne zvoni, zato tudi nima več kem-beljna. Drugi trije zvonovi so iz 18. veka. J • S. Iz logaškega okraja. — Pri volitvi občinskega sta- rešinstva na Vojskem 16. dne t. m. je bil za župana izvoijen Andrej Kogej, — za svetovalca pa sta bila izbrana Jožef Habe iu Janez Vončina ; vsi trije posest-niki na Vojskem. Iz Slapa V Vipavski dolini 16. okt. — Preskušnja na tukajšnji vino- in sadjerejski šoli bode v četrtek dne 27. oktobra ob 9. uri zjutraj. K preskušnji je vab- ljen in ima vstop vsak za napredek vneti gospodar. Iz Stranj pri Kamniku. — 19. dne u. m. imeli smo novo volitev županstva, pri kateri so bili izvoljeni sle-deči posestniki: za župana Fran Slebir s Strmika, za svetovalca pa Tomaž Pódjed iz Lanišča in Jožef Krive iz Strmi ka. Iz Ljubljane. — Danes ima deželni zbor 10. sejo; podoba je, da bode konec zborovanji v petek. — (Centralni odbor družbe kmetijske) je v svoji zadnji seji 16. dne t. m. sklenil, da bode občni zbor družbe kmetijske 23. dne pnhodnjega meseca novembra dopoludne. Popoludne istega dne pa bode po naznanilu predsednika konjerejekega odseka konje-rej ski odsek imel svoj občni zbor. — Med sejo cen-tralnega odbora mu je došel dopis, v katerem c. k. deželna vlada družbi kmetijski naznanja, da je si. ministerstvo kmetijstva štipendijo s 300 gold, za obiskovanje više kmetijske šole v Dečin-Liebwerdu Viljemu Rohr- manu, učencu 7. gimnazijskega razreda v Novomestu — eno pa tudi s 300 gold, za obiskovanje srednje kmetijske šole v Modlingu Ivanu Saj et u, učencu 4. gimnazijskega razreda v Novomestu podeliti blagovolilo. — (Iz seje družbe kmetijske 9. dne t. m. [Konec.]) Na vprašanje c. k. deželne vlade: ali naj bi se od občine ídrijske naprošena prememba dveh sejmov dovolila, je odbor sklenil odgovoriti, naj se dovoli, in sicer tako, da se sejm o sv. Barbari dne 4. decembra preloži na drugi dan, to je, 5. dne decembra, tržni dan vélikega četrtka pa na véliko sredo. — Na predlog družbe kmetijske, naj bi se s pomočjo državne subvencije natisnil rokopis učitelja Ran ta ,,o drevju škodljivih mrčesih", je si. ministerstvo kmetijstva odgovorilo, naj se dotični rokopis predloži v razaojo. Ker centralni odbor v svojih rokah ima Rantov rokopis, se je sklenilo, ga takoj c. k. deželni vladi izročiti. — Podružnica kmetijska v Ha tec ah na Dolenjskem poroča o novi volitvi podružničnega odbora, pri kateri sta bila vitez dr. Gut-mannsthai za predsednika, gosp. Mavricij Scheyer pa za podpredsednika zopet izvoljena. Centralni odbor pozdravlja to novo volitev radostno ter izreka zahvalo in priznanje tej marljivi podružnici; tudi je odbor radosten sprejel podružnični račun dohodkov in stroškov preteklih 10 let, iz katerega je razvidno vrlo redno gospodarstvo rateškega odbora. — Po nasvetu gosp. Rib. Dolenca, vodje Slapenske sadje- in vinorejske šole in zastopnika centralnega odbora družbe kmetijske pri kmetijski razstavi v Novomestu, izreka odbor pismeno zahvalo in priznanje odboru novomeške podružnice, posebno pa gosp. Antonu Ogulinu za dobro izvršeno vredbo prve take kmetijske razstave v Novomestu. — Poročilo podružnice novomeške o njenem občnem zboru dne 18. avgusta t. 1. vzelo se je na znanje s pohvalo njenega marljivega delovanja. — Gosp. Edvardu Urbančiču, grajščaku v Predvoru, izreka odbor zahvalo za dovoljenje, da se ona denarna premija, katera je bila pri premiranji goveje živine pred nekimi leti njemu priznana, pa je ni hotel sprejeti, pri sedanjem premiranji v Kranji na sv. Lukeža dan razdeli na dve premiji, in sicer ena za 50 gold., druga pa za 45 gld. s tem pogojem, da se ti premiji dvema kmetoma pode-lite. — Po poročilu gosp. Tonnies-a , da je dren až na mašina, katero je si. ministerstvo kmetijstva družbi kmetijski izročilo, sedaj popolnem popravljena , je centralni odbor sklenil, posoditi to mašino g. Borštniku v Dolji za izdelovanje drenažnih cevi pod tem pogojem, da pride po-njo v továrno Tônnie3-ovo in da jo po za-željeni porabi zopet v dobrem stanu povrne družbi kmetijski. — Od gosp. Matija Ran ta, učitelja na Premu, centralnemu odboru na ogled poslani, uže meseca mar-cija vrezani sadni eepici, kateri se po nač.nu v 7. listu ,,Novic" naznanjenem dado celo leto sveži ohra-niti, spoznal je centralni odbor za popolno zdrave in za cepijenje ugodne. — Na prošnjo dobrodelne Vincen-cijeve družbe seje, kakor druga leta, tako tudi letos iz pridelkov družbioega vrta na Poljanah dovolilo nekoliko centov krompirja, repe in korenja. — Gosp. Martin Zdolšek, posestnik v Trebnjem, je bil za uda sprejet. — Nanašaje se na zadnji list „Novic", v katerem je bilo poročano o 1 ici tan d i goveje živine v Kranji, so kupili bike pincgavskega plemena sledeči gospodarji: Matija Burger iz Postoj ne, Adolf Gale iz Z g or nje Šiš ke, grajščak Janko UrbanciČ na Turn u y Alojzij nem slikarj to-le Umek je umri 24. marcija 1880. v Schrei iz Jesenic, Janez Vihar iz Ledine pri idriji, Buč^ki na Dolenjskem v Mrgolétovi hiši, previđen sè grajščak vitez Ludevik Gutmansthal iz Dvora pri Ra- sv. zakramenti za, umirajoče. Pokopal ga je preč. gosp. tečah Anton Globočnik iz Železnikov, Miha Mrak Stup v Skocij Vedno preganjan bil iz Pred trg a pri Radoljici, Vincencij Ogorelc iz S ko- siromak in poln golazni; pri sebi pa imel > velik koliko felce pri Ljubljani', Anton Jeglic iz Hudega pri Tr- risarskih priprav. Domá je bil nesrečni umeteljnik v r_____ o-____• • r\ : „ x : x • MIL- t?».......• o»inlri \7 u___ Z1CU ) D o v j ega. Janez Strupi iz Circič, in Miha Skomavc iz Boštanjski župniji Bernik )) Danica" v svojem zadnjem listu razjasnuje vse zvonenj za molitev an- {Na vcerajsnjo razstavo in premiranje goveje Ži- drugače iz vir vine v Kranji) je bilo okoli 100 repov lepe živine do-mačega in ťincgavskega plemena pripeljanih. Natanč- popisale. Mi se o tacih zgodovinskih poročilih radi pod „trikratne^ geljevega češčenja" , kakor so ga „Novice" v 39. listu neje porocilo prinesejo „Novice" drugi pot; danes po- učiti damo, vendar to trdimo y da vemo to, da je bií od si. ministerstva kmetijstva po- prikaznij vec repati 400 let ki trah pred nenavadno slani gosp. profesor Po vše jako zadovoljen z napred-kom naše domaće govedoreje. Razstavna komisija je ,,babjeverst obstala iz sledečih mož: c. kr. okrajni glavar Derbič, še dand ljudstvo presunjeval pred > ne more se smatrati za i in to tem manj, če pomislimo zgo da v w ^ ^ .1 ) J^/ULLIlOilLUU y U« o strahu pred hudo uro sliši se zvo- okr. živinozdravnik Franjo Dočkal, Oton Detela, Mihael Razinger, c. kr. poštar, Jožef Keržič graj- po- nenje v nekaterih cerkvah, če tudi je pripoznano šcak, sestnik in pa Jos. Frid. Seunig, podpredsednik c. kr. se je Ijud je to celó nevarno o hudi uri in zato prepovedano > da Da kmetijske družbe kot zastopnik njen in tudi omikano ljudstvo prejšnje čase, dokler znanstvo ni bistva repatic razjasnilo, brez babj Premije za bike so dobili: Edvard Urbančič, verstva teh nenavadnih prikazen na nebu hudo balo > grajščak v Predvoru 50 gld., Anton Burger iz Hraš 40 kaže nam zgodoviu«», n.* nou* ťuťuvcuujc, u» je apauj gold., Aleš Molj iz Vogelj 25 gold., Matevž Porenta iz ski menih Valderama razlagal ljudem, kake posebne bu ki nam pripoveduj da spanj Suhe 40 gold.. Janez Strupi iz Cirčic 30 gold., Matevž dobe podijo repatice iz pekla pod nebó Rupar iz Suhe 25 gold. Naša Sloga" polna radosti, poroča o zabavi Premije za krave so dobili: Franjo Krišper iz WiW^W J'ViUH iMIUVOHj ^/UlUVja \J ZjOiVOI v 1, o nedavno bila v hrvatski čitalnici v Ka s; v i (v Istri) ki Kranja 45 gold., Jo3ip Kercon, župnik iz Predaselj 35 deloma zato, ker so se točke besede z Jurko __1 Jí Til_____• ^ ______.__* _ Í7" — ~ 1 ^ ^ 1 T »-m 1 1 /vť rkÉM/% Xř v 1 rvk rř fk í ITT MA/1 I i r» rr»iXi 1 J 1 ^ f sa- gold. ) Franjo Omersa iz Kranja 25 gold., Jurij Kra loig » Kumovanje" vred lepo izvršile, deloma pa tudi sovec župnik iz Šmartna 35 gold., Anton Kakovec iz zato, ker je mnogobrojno gostov došlo v zabavo iz Ve Lovrana. Bršeca, Pična, Cresa. Reke Kranja 25 gold., Lorenc Jenko iz Praš 25 gold. Premije za telice so dobili: Baron Henrik La princa, Voloskega, lirske Bist Premije za telice so dobili: Baron Jdenrik La- ilirske bistrice, da i i: zarini iz Smlednika 40 gold., Martin Žumer iz Vo'keij ,,Bilo tu junačkoga rokovanj iz same bele L j ub 1 j Zianui i U UlUiCUUItva *a:\J QKJUJL» , mai mu t^i ia »oa w i. lu 1 WJVV/ ij jjf «V vvi. J wLiMwt. iv«v H.UJW pise naša jjUIU^«, -- 30 gold., Anton Mežnarc, dekan iz Kranja 25 gold., bratimskoga grljenja, srdačnoga razgovaranja. Radost Janko Urbančič, grajščak s Turna 35 gold., Martin Ko- čitao si svim i domaćim i gostovom na lico". Oćividen Sloga šenina iz Preske 25 gold., Franjo Kušar iz Drage 25 premiji za telice samo zà kmete darovani od dah pa tudi narodni napredek Kastavske čitalnice X Vi, î /A nu n í i __ ST A i f I A w-v 1 ^ I « ~ nasa t Sloga pravi kajti pred malo leti je samo kak Edv. Urbančiča sta dobila: Marijana Verlic iz dijak deklamira! v čitalnici in težko se je dobila kaka gold. Smlednika 50 gold., Lorenc Kavčič, poštar iz Medvod gospica za kako deklamacijo, zdaj pa je kar 7 moških 45 gold. in 3 ženske stopilo na pozorišče. Tako daje Kastavska Uže na ves razstavah na Dunaji, v Parizu itd. čitalnica lep izgled drugim, naj krepko napredujej in odlikovana Terpinčeva fabrika barvarskega lesá na Fužinah je zopet pri razstavi v Hebu na Českem přejela sreberno medalijo. veliko vojaško častjo je bil 16. dne t. m. pokopan gosp. Franjo PakiČ, c. k. stotnik in poveljnik c. k. deželno brambovskega batalijona novomeskega netij enj slovanskeg čutj v narodu našem 15. dne t. m. je nlharm društ šolo za nauk tacim, ki se > V I • • zehjo ki se šteje med trob 70 odprlo učiti onega glasbenega in piskal to šolo > ki je za revne učence brezplačna, misli filharmo je tukaj po dolgi ki bolezni v 50. letu svoje starosti umri. nično društvo ustanoviti mestno godbo Tudi v Litijo so dobili brzoj Precastiti g03p. Val. Lah, zadnji čas bivši ka- (Izjava.) ,,Slov. Narod' i v 221 » postajo. listu dne 29 plan v Naklero nad Kranjem 11. t. m. odrinil v B pri po poročilu „Danice* sam. Cez zimo misli ostati da je c. ptembra poroča nik gosp. Anton Gertsch deželne sodnije predsed nekega uradnika za od ondotnih nemških naselcih, katerim bo najbrže tudi božjo službo opravljal in ob enem pripravljal za naselbo Kranjcev, katerih bode v prvo blezo kacih 20—30 družin tje naselil. Na vprašanje, kako misli početi zastran pust prosečega zavrnil s sledečimi besedami : „govorite —— .. — " } kakor je navaden v ljub- a ne v ,,tonu stanovanj, je rekel, da bo na prvo postavil dolgo vrsto lesenih kóč z mostovžem po sredi in s sobicami po obéh stranéh, kakor celice, za posamezne družine. Vse bo podobno, ljanski čitalnici Ker se gosp. Gertscherju ni potrebno zdelo klicati onih čitalnično društvo sramotečih besed smemo biti uverjeni, da so istinite. } , pre-toraj ozirom na to, da národna Čitalnica šteje med ^ w» JL-i y JLA W JLV V «. VVJL4 VUj til* VUWi CLI ViiUW VA 1 tiíiAlXVl » W V ^ V - —---— - --- --/ -------------------------------J ~ - --- leseno. Rokodelci bodo delali kmetom stanovanja, kmetje svoje društvenike tako omikane rodovine, kakor vsako pa bodo rokodelcem polja obdelovali in si tako pošteno drugo društvo ljubljansko ; dalj z ozirom na to y se v teku 20 let zmerom korektno ravnala po da ojih nasproti pomagali. Za cerkev bo v prvo postavil prezbi- terijo, tudi leseno, in to bo dosti za začetek; pustil pa od ~c. k. vlade potrjenih pravilih, in da se je pri vsaki bo prostor za cerkev ob koncu itd. Bog daj srečo ! priliki skazala lojalno, patriotično in za dobrodelne na- mene požrtvovalno društvo, — in vrhu vsega jtega gledé (V pojasnilo.) V letopisu „Matice slov. a za 1880. na strani 56. v oddelku: „Umételjnost in umé- teljna obrtnost Slovencev" piše P. pl. Radies: „Lep ta- To pojasnilo dopolnimo s tem, da je g. Umek zadoja lent je imel tudi slikar Umek, ki je obiskaval mona- leta blaznovati začel in je zarad tega bil v norišnico na Stu- 1 1 1 1 t • 1. 1 1 • «it 1 t . V v t • V * i • V V kovsko akademijo, o katerem se pak sedaj ne zna, je li denec sprejet, pa cez vec mesecev iz norisnice zato ízpnscen £e živ ali mrtev." > Edinost y da zaa) tudi nj prišla vrsta onih političnih smo svarili, naj se ljudje ne dajo zapeljati onim, ki jih mucencev in na katere narodnjaki vladi kažej yy fort mit Bagovarjajo? naj se preselé v Braziiijo; navedli smo ihm !" ter noch zu sehr auf das deutsche hort akaj V zato praví, ,,weil der Oberpostverwal íí Kdor nase vrstice v 40. listu „Novic" bere in slovenski ume, bo na prvi pogled takoj spoznal, kako „Tagespoštni" * besede tudi žaíostno osodo neke rodovine, ki slepiti. Čujemo, da se zopet letos po K paganda za izselitev. Genueška se dala delà na K yy Novic'4 rečene iz obrača na polit z&oiJ UMiw yy ~ ------ ------ konomičnega stališča pre pre-pro-po- s pozive, v katerih z nesramnim obeča- družba ,,Casale šilja njem vabi Kraševce v nesrečno Brazilijo med divj zato, da bi èêlo y ovil s kron o šta K y arodnega mučenca íí D rag Kadoliskovo fagespo zveri, strupeno kače ~• , v puščave in mlakuže, j^jer jjuui mori strašna rumena mrziica. Naj pametni možjé svare ljudi i v o bi bíle „Novice*' v svojih undanjih „Poberkih dnem smislu govorile, bile bi iaiiko marsikake vedno ljudstvo, in če se priklati kak zapeij in ga naznanijo gospóski, da ona kaznuj pom t 4 na R a d o 1 i s k o lit vah poslan cev v deželni zbor kranjski 1. 1877. navele, po katerih kor javlj , der Oberpostkommissàr Iz Dalmacij odp y nai „Nar. List", Rekrutba v Boki vrši se, ka v popolnem redu y po nanilu na mlj i slo v ensk dar „zu sehr aufs deutsche hort tscne nort. Ce je res, ua vujuiaivu puueguu v vrnogoro, sa&or manchem gut nationalen Mann so dunajski centralistični časniki po svetu trobili gotovo res ven da iz Kotora od 11. dne t. m. ni iz vseh občm ne eden Bokelj podvržen vojništvu pobegnil v Crnog kor je gosp. R a d o 1 i s k , cl u u i l o n. a uiMuvuvtu t) redlicher Gebahrung mit den Postgeld wegen ur Handwerk gelegt", je to prav storil y kajt das ben pošten zato, da bi Taaffe V • cej centralistični kliki postrežlj vlado zrušili. Krivošij no biti rodoljub nikdar ne zagovarj ukriviči naroden uradnik postenost će Je lz Bosne Precastiti gosp. dr. Josip St adi pa prejšnji gospodj post Uaii Y Jl^l Ilčll UUCll ui auiiirv y ^jcai ^/i v^juiiji. o ť J w verwalterji morebiti niso kaznovali kake nepoštenosti odlični vseučilišcni profesor v Zagrebu , je postal nad škof Sarajevski. y svojih urac ljubljanske nikov, ni tega kriv ne sedanj visi pravnik Iz Irske g Velika pošte, ne uradniki drugih kranjskih pošt, ki radi tega, ker so Parnella zraven tega, da so pošteni uradniki, so tudi pošteni si- za notranje zadeve dobivata pretii zburjenost vlada tukaj za- prli Gladston in minister pisma vseh mini novi matere slovenske Ali pa gosp Radoliska strov stanovanja straži policija. Razna irska društva v pri vsi svoji skrbi za dobro postno gospodarstvo zmo zen, celó brez znanja slovenskega jezika nadzorovati Kranjske pošte in v svojem poslu na deželi zasliševati to Londonu nameravajo napraviti meetinge, na katerih se bode izražala razjarjenost o priprtju Parnella. Parneli • • • 1 v 11 »>• ... javil ce lada prepové javno postopanje lig večkrat tudi take stranke , ki ne umejo nemščine y osnovalo se bode tajno društvo z istim namenom y Par u i ki sam čuti, da je nujnapo naj ugane „Tagespoštni treba, gosp. Radoliako braniti pred osodo purifikacije". kake nell se v ječi peča s tesarstvom, katero mladosti. přiučil v yi Novičar iz domaćih tujih dežel. Dunaja. shodom presv. našega cesarja in cara ruskega bode vendar resnica, kakor kažejo priprave posebnega dvornega vlaka. tem pa, kje pa bode vshod, se še zmerom nič gotovega ne vé. Zdaj pravijo, da v Krašovicah, krásnem gradu grofa Potocki-a v Ga- Iz Rima. — Tukaj so se praznovali romarskipraz-niki. Tisoč romarjev, toraj polovico navzočih, je obis-kalo v soboto grob Pija IX. Romarii so polagali vence na umrlega papeža grob. Beneški patrijah je govoril Pija IX. proslavjajoc govor. Vse seje vršilo mirno. — Romarji so izvršili Leonu papežů adreso , katero je pre-bral beneški patrijarh. Papež je poslušal stojé in potem odgovoril na njo: Pozdravil navzočne in jih opominal, naj ostanejo katoliški, svoj govor pa je končal : ,.Naše I • • • • llCIJl. Namesto umrlega ministra vnanjih oprav barona orožje je duševne nravi, mi bodemo zmagali. Blagoslov-ljam vas in v vas Italijo, našo domovino". Haymerle a je začasno imenovan državni finančni minister pl. Szlavy, njemu pomočnik pa pl. Kallay. . novembra. Naučni minister namerava na Dunaj sklicati zbor o šolstvu izvedenih, kateri bodo obravnavali predruga- Državni zbor se neki prične Žitna cena v Ljubljani 15. oktobra 1881. Hektoliter: pšenice domače 9 gold. 10 kr čenje gimnazijskih šol. ta zbor pridejo urad- 10 gold. 3 kr turšice 5 gold. 53 kr banašdk soršice 7 gold niki naučnega ministerstva, nekateri vseućilišni profe- 80 kr rži 6 gold kr ječmena 4 gold. 39 kr sorji, nekateri ravnatelji in profesorji srednjih šol in še drugi učenjaki. Minister ima uže izdelan nek načrt, ki ima podlaga biti dotični konferenci. Da je reforma studij na avstrijskih gimnazijah živa potreba, o tem je prosa 5 gold. 3 kr ajde 5 gold. 30 kr ovsa 3 gold 8 kr Krompir 1 gold. 60 kr. 100 kilogramov Odgovorni vrednik : Alojz! llajer. Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledoiki v Ljubljani.