N«j večji aloremlri dnevnik v Združenih državah Vc|ya za vse leto • • • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za motfnmtro celo leto $7.00 GLAS NARODA The largest Slovenian D the United States. TELEFON: CHelsea 3—3878 List slovenskih delavcev v Ameriki. 1 " Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 No. 124. — Stev. 124. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office »t New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. NgW YORK, WEDNESDAY, MAY 27, 1936 —SREDA, 27. MAJA, 1936 TELEFON: CHelsea 3—3871 Volume XLIV. — Letnik XLIV. ZDRUZENE DRŽAVE PROTI JAPONSKI TRG. POLITIKI ^^^^KM— ---------------- ~ — Brazilija se pogaja z Nemčijo in Italijo MOGOČE BO PREPREČEN PREVOZ TEKSTILNEGA BLAGA S FILIPINOV Državni department bo premenil trgovino treh držav, — Vstaviti hoče vtihotapljanje na Kitajsko. Japonski izvoz na Filipine se je zvišal za 300 odstotkov. — Braziljski poslanik naklonjen določbam, ki dajo Zdr. državam prednost v trgovini. WASHINGTON, D. C., 26. maja. — Državni tajnik Cordell Hull je objavil, da državni department proučuje delovanje treh držav, kar bo mogoče imelo za posledico velik preobrat v ameriški trgovini. Hull je posebno povdarjal. kako Japonska podpira vtihotapljanje blaga na Kitajsko, da je Avstralija uveljavila naravnost sovražno carino na nekatere ameriške izdelke in da se Brazilija pogaja za trgovsko pogodbo z Nemčijo in Italijo brez ozira na prednostno trgovsko pogodbo z Zdr. državami. In v tej smeri proučuje državni department položaj ter v kratkem pričakuje važne dogodka. Državni department ni objavil, kak diplomati-čen korak bodo podvzele Združene države glede Japonske. Neuradno pa prihaja glas, da bodo Zdr. države skupno s Filipini zaprle Japonski filipinski tekstilni trg. Ni pa jasno, kako daleč morejo iti Združene države same v tej smeri. Amerika ima za sedaj z Japonsko gentlemanski dogovor, ki za obe deželi enako deli filipinski trg. Ameriško vlado zelo razburja vtihotapljenje japonskega blaga na Kitajsko, ker je s tem v veliki meri ovirana trgovina drugih držav, ki morajo plačevati visoko uvozno carino, poleg tega pa tudi nankingška vlada trpi na carini veliko škodo. To tihotapstvo bi prenehalo, ako ga Japonska sama ne bi podpirala in bi kitajske oblasti strožje nastopile proti tihotapstvu. Odkar je ameriški poslanik Joseph C. Grew 1 2. maja protestiral pri japonski vladi, da dovoljuje vtihotapljanje, so Združene države podvzele dve močni akciji, ki imate namen na Japonsko izvajati pritisk. Prvič so se Združene države 1 8. maja pogodile s Kitajsko, da od nje kupijo velike množine srebra, 2 I. maja pa je predsednik Roosevelt povišal carino na japonske bombažne izdelke, da s tem zniža uvoz. Spočetka je bilo domnevano, da je bil nakup kitajskega srebra naperjen proti Angliji, toda Zdr. države so postopale sporazumno z Anglijo, ker je bilo potrebno vstaviti tihotapstvo. Japonsko blago, ki prihaja na Filipine, se je v petih letih pomnožilo za 300 odstotkov in poročila iz Manile, da pošiljatve tekstilni izdelkov, posebno iz Hongkonga, presegajo določbe gentlemanskega dogovora, daje Združenim država-m smernico na-daljnega postopanja. Z ozirom na poročila iz Brazilije bodo Združene države omejile kvoto za brazilsko kavo, ako Brazilija v svoji novi trgovski pogodbi z Nemčijo in Italijo ne bo vpoštevala prednostnih določb v pogodbi z Združenimi državami. Toda Hull pravi, da v tem njegov urad do sedaj še ni ničesar ukrenil. Brazilski poslanik Aranha Pa^ie zelo naklonjen dp-ločbam, ki dovoljujejo Združenim državam prednost v trgovini. Glede Avstralije je rekel Hull, da ne bo ukrenil ničesar, dokler natančno ne dožene, na katere »merice predmete se nanaša povišana carina. KONVENCIJA SOCIJAUSTIČNE ORGANIZACIJE Konvencija je postavila Thomasa za predsedni-š k e g a kandidata. — Skupina fronta s komunisti odklonjena. CLEVELAND, O., 26. maja. — Tretji dan narodne konvencije socijalistične stranke je odločil o treh važnih zadevali. Norman Thomas je bil že tretjič, četudi ne brez opozicije, pa vendar z veliko večino izvoljen z a predsedniškega kandidata socijalistične stranke. Soglasno pa je bil izvoljen za podpredsedniško mesto Geo. Nelson, farmer iz Polk County, Wisconsin. Predlog", katerega je pismeno vložil na konvenciji general. tajnik komunistične stranke Earl Browder za skupno socijalistično in komunistično fronto pri vseli krajevnih, državnih in pred vsem pri predsedniških volitvah, je bil brez daljše debate odklonjen. Brow-derjev predlog je bil kratko-malo položen na mizo. Desno krilo socijalistično MALA ANTANTA V SKRBEH ZARADI ITALIJE v juniju bo konferenca v Bukarešti. — Boje se, da bo Italija pričela prodirati na Balkan. NA ODGOVOR _NEMČIJE Anglija ne bo povečala Isankcij, ako Nemčija podpira Rim. — Mussolini stavi predlog za sporazum. LONDON, Anglija, 26. ma- yFYmr, £ • , 0., . |ja. — Nemško stališče je bolj ZhAhvA, levica, 26. maja., , . , , . , . j, — iT , , , . - . , Tj ... I merouajno kot kdaj za odloci-Vsled bojazni, da se bo Italija'. . i i * • i a iK«n::: L Itev Anglije, ako bo vztrajala edaj obrnila proti Albaniji in j ^ i • i , i , . . i pri saiiKCijaii bo iskala razmaha ob iadran-| , . u ,. . ,r . , "1 se sestane svet ski obali, je Mala antanta sklicala konferenco, ki se prične v začetku junija v Bukarešti. SOCIJALISTI PRIHAJAJO NA D AN RUSIJA SAMO ZA SPORAZUM V EVROPI Francija vznemirjena j Zahteva prosto roko na vsled socijalistične pa- | Daljnem iztoku. — Ja-rade.— Blum s 300,0001 ponska mora pristopiti socijalisti v paradi. j k pogodbi treh držav. LONDON, Anglija, 25. ma- BEOGRAD, Jugoslavija, 20». maja. — Prvič po pogrebu svojega očeta kralja Aleksandra v oktobru 19.S4 se je mladi kralj Peter II. pokazal svojemu narodu. Oblečen v sokolsko uniformo in v spremstvu regenta kneza Pavla je bil priča slikovite parade kavalerijskega polka kraljeve straže, ki je obhajala praznik svojega patrona sv. Save. BUDIMPEŠTA, Madžarska, i 26. maja. — V Budimpešto je prišla (nemška vojaška delegacija, sestoječa iz dveh polkov- . ... i . , , nikov in dveh majorjev in i-stranke, ki je zadnja dva more privoliti kake omejitve svoje mornarice na Daljnem MARION ZIONCHECK PRIŠEL V NEW YORK IStliffllSllllllWIll^ Ali ste že naročili Slove n s k o - Amerikanski Koledar za leto 1 936, — Vreden ie 50 centom. iii^iiiimiiiiiiiii^iHiiiiiiiiiim^iiiiiiiin S parnikom Scanpenn je prišel v New York s svojega že-nitovanjskega potovanja z Deviških otokov kongresnik Marion Zioncheck, ki. zastopa v kongresu državo "Washington. Zadnje čase je bilo mnogo pisano o njegovih dejanjih, ki se ne spodobijo za zastopnika naroda v ameriškem kongresu. Najvažnejši dogodki iz njegovega življenja so: 7. januarja.—Aretiran zaradi ipijanosti in nespodobnega vedenja in kaznovan za $15. 12. marca.—V zbornici ga je nek poslanec imenoval za največjega osla v kongresu. 12. aprila.—V zbornici se je stepel s poslancem Blannto-nom. 22. aprila.—Aretiran zaradi prehitre vožnje 70 milj na uro. 23. aprila.—'Kaznovan za 25 dolarjev zaradi prehitre vožnje in 20 dolarjev, ker ee ni brigal za sodnijsko povelje. Bil je •zaprt, dokler ni zanj plačal kazni poslanec John J. O 'Connor. 29. aprila.—Poročil se je z bila kot stenografka zaposlena v uradu PWA. Izposodil si je $2 za poročno dovoljenje. 1. maja.—Arotiran v Alexandria, Va., zaradi prehitre vožnje. Plačal $66 kazni in zapadel $200 jainščine. 2. maja. — Aretiran zaradi prehitre vožnje v Charlotte, N. C. 13. maja.—V Puerto Rico zadel v tovorni avtomobil; podrl ograjo pri hiši; pozvan na dvoboj z revolverjem. D/oboj je preprečil policist. 14. maja. — Izgredi v San Juanu; Zionclieck poklical vojaštvo. S svojo ženo z'aeropla-nom zbežal na Deviške otoke. 18. maja. — Prejel poročilo, da je bil vržen iz svojega stanovanja v Washington*!. Gospodinja našla stanovanje v največjem neredu. 19. maja. — V St. Thomas na Devišikh otokih pil v odličnem hotelu juho s krožnika. "Brez denarja smo, toda srečni," je rekel. Miss Hubejr Louise Nix, fci je» 20.maja.—Zmešal toniko za in močan faktor in da bo delovanje mogoče naglo preseglo meje, katere so določili njegovi vstvaritelji." Poj »i s včerajšnjih velikanskih demonstracij napolnjuje vse časopise. Levičarski časopisi z velikim navdušenjem pozdravljajo parado. "Rojen je bil nov red pod pokroviteljstvom varuhov javnega reda," piše Echo de Paris. jena japonska mornarica. Iz tega je razvidno, da bo prišlo med Anglijo in Rusijo samo do -po razum a glede evropsko mornarice. Kari Radek pravi v "Izvest-jih", da je skušala Rusija z Japonsko skleniti posebno mornariško pogodbo, česan Japonska ni hotela. Z ozirom na to, da se je Japonska odpovedala londonski mornariški pogodbi in ker je zapustila zadnjo konferenco v, "Več ur je morala policija Londonu, pravijo "Izvestja", gledati rdeče zastave in poslušati revolucjoname pesmi. To so kruta dejstva." Neodvisni konservativni list "Ami du Peuple" pravi: "Voditelji ljudske fronte so bili včeraj ob zidu. Toda Francija čaka na nje pri drugem zidu — pri zidu dejstev." da Rusija pod nobenim pogo-t jem ne more trpeti, da bi bile njene roke na Daljnem iztoku vezane. Glede evropske mornarice pa Rusija vstraja pri svoji zahtevi da je v pogodbi vključena tu-« diNemčija. lase z rumom in popil. Rekel je, da je pijača dobra. In sedaj je tukaj v New Yorku. . . ★ Zionchek je bil rojen leta 1900 v majhni vasi na Poljskem. Ko je bil star 3 leta, je prišel s svojimi stariši v Chicago, kjer je hodil v šolo in je prispeval k družinskim dohodkom s tem, da je prodajal časopise. Pozneje se je družina preselila v Seattle, Wash. Tu je v prostem času in po končanih osnovnih šolah bil kot navaden delavec zaposlen pri različnih podjetjih, pa je obiskoval večerno šolo. Leta 1928 je dovršil visokošolske študije in je postal odvetnik. Podal se je v politiko in je -foil slednjič poslan v Washington kot zastopnik države Washington, "fflNDENBURG" ZOPET NA POTU FRANKOBROD ob MENI, Nemčija, 26. maja. — Zrako-t plov "Hindenfburg" je s 4Q potniki odletel v Južno A me rit ko. Poveljuje mu kapitan Leln man. Med tovorom se nahaja športni aeroplan, ki je namenjen za Rio de Janeiro. Zrakoplov vozi tudi 200,000 pUem. ZLATA KRONA ZAPLENJENA KAIRO, Egipt, 26. maja. — Carinske oblasti so zaplenile zlato krono in z dragimi kam-« ni obloženo sabljo. Vse to jej najbrže del plftia iz palače ce* sarja Haile Selassiea v Addika, ki se nikdar ne pusti odvrniti s pota, na katerega je krenila, o takem dogovoru ni hotela nI cesar slišati. Ker pa ima predsednik po novi tarifni postavi oblast v potrebi zvišati carino do 50 od stotkov, se je te pravice po-služil in zvišal carino na japonsko bombažno blago, da obvaruje domačo industrijo pred propadom. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. ▼ JDOOSLATUO 9 z.7s------Din. 199 $ i.11________Diti. 2* « 9 JI_______Din. IM 911.19__Din. M fSSJt _____Wb. 1M8 94749______di*. 2999 V ITALIJO $ 9.85 -J____Ur 199 9 19J9_________lir 200 9 44.99 ___________Lir 999 9 87.59----------Lir 1999 9174.99 __________Ur 2999 9299.99 --------------- Ur 3999 UI ŠE CENE 8EDAJ B1TB0 MENJAJO BO NAVEDENE CEHE PODVRŽENE BPEEMEMBI GOBI ALI DOLI ■a WMHO T9ftJlH saetko* kot Sforaj uTedeno, bodlat v dinarjih Kil Urab dorol]o}«mo fee bolje pogoj«. 810w—< 9I9y— ••••••• 9 K.7I 910.99 94UM PraJ^nlfr dobi t starem kraja IspUČllc ▼ dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLB LATTICE ZA PRI- STOJBINO 9lr- BUQXEN3C PUBLISHING COMRAHX »gim »•koju** Dopisi. New York, AT. 1*. V soboto in nedeljo smo imeli kar dve veliki zabavi. Zabava, ki jo je v soboto priredila 4'Zveza za obrambo Jugoslovanov v Italiji", je bila zelo pestra, tako po narodnosti, kot po programu. Zastopani so bili Slovenci, Hrvatje in Srbi. Slovencev je bilo posebno mnogo. Pri tej zabavi so sodelovala naslednja društva: Slovenski mladinski tamburaški k l u b, slovensko pevsko dr. 41 Slovan", moški kvartet 'Jadran', hrvatsko pevsko društvo "Je-dinstvo", <4 Jadranov" orkester, trio na gosli, čelo in klavir: Mi*s Florence, Mr. Edwin in Frank Kerže, solistinja na gosli Mi,ss Olga Turk in vee pevskih solistov, med katerimi je bil posebno dober Mr. Josip Kalafatič. Program je bil zelo obširen in je nudil mnogo užitka. Trio dveh Keržetovih bratov in sestre je pokazal veliko spretnost in nadarjenost. Izvajali so tri skladbe Antona Dvora ka. Prav ničesar jim ni mogoče oeitati, igrali so izborilo, samo Dvorakovt glazba je za naša ušesa previsoka. Ko bi bili igrali kake naše narodne popevk«', )>i občinstvu mnogo bolj ugajalo, toda priznati se jim mora, da je bilo njihovo igranje na višku. Nastopili so prvič v javnosti in niso vedeli, kaj najrajše slišijo naša ušesa, ki se še vedno obračajo protf tvoji domovini in prisluškuje, jo, da bi ujeli kak domač trla--. Kot pa ze rečeno, priznati s-.* jim mora dobra tehnika in velika spretnost. 'Slovan" se je postavil, kot vedno, ter zapel mogočni pesmi, ki sta bili primerni za to prireditev. "Slovanski brodMj in "Pesem svobode". Rojakinja Miss Olga Tnrko va je s svojimi gosli privabila ljubke glasove, ki so vsakomur segli v srce. Želeti je, da bi jo še kdaj slišali. Mr. Kalafatič je s svojim zvonkim baritonom in s svojim pred našan jem očaral vse. V njem je mogoče videti bodočega zelo uspešnega opernega pvca. Zabava je bila povsem zadovoljiva in prireditelji morejo biti z uspehom popolnoma zadovoljni. Naslednjega dne, nedeljo, pa je Prosvetno društvo "Bled" imelo svoj dan. Obhajalo je petletnico svojega obstoja. S to prireditvijo je "Bled" pokazal, da je pod svojim novim vodstvom, pevovodkinjo Miss Hildo Ilude-tovo v enem letu zelo napredoval. Prav lepa je bila Hladnikova pesem Bloškemu jezeru. Skladba je jako težka in jo more obvladati samo posebno izvežban zbor. Toda "Bled" jo je zapel, skoro bi rekli, brezhibno. Tudi v ostalih pesmih, zlasti v ženskem zboru, se je pokazal, da se more postaviti poleg najboljših pevskih zborov. .K lepemu uspehu sla mno- go pripomogli Mladinski tamburaški zbor in "Bledov" boter "Slovan". Vprizorjena je bila spevoigra "Srce in denar", ki jo je zložil naš poznani skladatelj Vinko Vodopivee. Vsebina igre je zadolžena gostilna, katero vodi vdova z lepo hčerjo. Mešetar Jcrnač je pri volji plačati dolg, ako dobi Minko, hčer krčmariee Kez1. Hči se brani, slednjič pa privo-Iji v kupčijo, samo da prepreči. da posestvo ne bi bilo prodano. Ravno semanji dan je, ko je dogovorjeno za poroko. Vrno pa se po devetih letih nekdanji Minkin prijatelj Janko, ki je imel avtomobil in si je ž njim služil kruh in je pri volji ga ]»rodat i, da z kupičkoin plača dolg. In Minka na prigovarjanje matere privoli v zvezo. Igra je bila izvanredno do-bro izvedena. (Janljivi prizori so marsikomu privabili solze v oči. Po tgri ;je bila izražena splošna želja, da bi bila igra kaj kmalu ponovljena. Mešetarja Jernača je igral poznan igralec in pevec Mr. John Maček, hčer krčma rice Minko Miss Mary A rebul, kr-čmarieo Miss Frances Svet, šoferja Jan kota Mr. Frank Pir-nat in poganjača Ceneta Mr. Alntou Crnkovič. Vsak izmed njih je svojo vlogo rešil v največjo zadovolj-nost vseh in težko je reči, kdo je bil najboljši. Kratko rečeno: poslušalci so bili zadovoljni, kot že dolgo ne. Bledu je mogoče k tej prireditvi samo čestitati in upamo, da pevci dobili novo spodbudo k še marljivejšemu delovanju na glazbenem polju. Pevovodkinja Miss Hilda Hude v Dolenjem Logatcu. Bil je cerkveni knjigovodja nad 00 let. Poročen je bil 62 let in pred 12 leti obhajat zlato poroko Njegova žena še živi in je stara H4 -let. Na njegovem domu sedaj gospodari njegov sin Anton, Tomaž pa je posestnik na Brodil; na domu je še ludi hči .Tera, v Ameriki pa sta dva s*na, Ignac, ki ima trgovino z mešanim blagom v So. Hibbing, Minn., in John, čegar bivališče p:» ni znamo. onfitkii \rr\-w ca it P" ZJ,|ila. Bogu imm i i zaliva POSTNI VOZ SO IZ- , jell0t lla ni ROPALI Najhuje j«> gospodarila v ^ 4 , • - Ipredmestih iu v osrčju Canic- \ zacetkn septembra prejs- njega leta se je zgodil pri vasi Skrije v bližini Sušaka zločin, ki spada po svoji izvedbi v čase romantike Črnega grabna. Neznani rokovnjači so napadli z orožjem poštni voz. Koči jaza so z udarci onesvetili, ostale S POTA X. O pittsburški povodnji sem nameraval podrobneje poročati, Pa ~e mi zdi skoro nepotrebno, ker ste čitali v listu dolga poročila ill ker se je vodovje že mesec dni pred mojim prihodom popolnoma uueslo. Slovencem v Pittsburghu ni voda povzročila posebne škode. Do kleti prijatelja Franceta Oblaka, katera navidez zelo nizko leži, ni mogla in ni mogla. Še najmanj za petdeset čevljev bi morala narasti, da potnike pa so z orožjem strahova! i. Iz postnega voza so pobrali vse vrednosti, med dru- ništvo in policija so osumili dejanja tolpo ciganov, ki je tedaj taborila v gozdičku poleg glavne ceste, takoj po ropar-' skem napadu ,pa pobrala šila in kopita in se razkropila po svetu. Nekaj mesecev po zločinu so aretirali dva udeleženca in sicer Josa Hudoroviča iu njegovega pomočnika Pavešiča. Zdaj sta oba v sušačkih sodnih zaporih. Za tretjim udeležencem Jovom Hudorovičem pa je bila izdana tiralica. Tri četrt leta ri Cankarjevem stva pa niso mirovala. Orož-| Hp<>meniku Vrhnike iu se ozira proti severu in severovzhodu, obvisi njegov |>oglcd na prijazni cerkvici sv. Trojice, stoječi na liolmu, ki se potem razteza še dalje pod starini imenom Tičuica. Prav Cankarjev pogled je tudi obrnjen na ta holm in Tičnieo. Tu je namreč Ivan Cankar v svojih inla-deniških letih najrajše poševni, premišljal iu se zatopil v divno lepoto okolice. Tičuica je bila sprva nepo-gozdena, pozneje pa jo je lastnik, ugleden Vrhničan zasadil. Sedaj nudi Tičnica prekrščena v Cankarjev gaj, izletniku prav lepe sprehode in (mirno počivališče. Lep in velik je gozd v Cankarjevem gaju. Nevarnost pa j", da bo ta gaj nt z pa reel i-i:iHSMIvr" giejeve prestolice. Na stavbah še Zilaj poziia, o-okolici Pittsbnrglia ne manj ka. Je pač tako: Slovence je že po natiiri sovražnik vode. in ko si gradi doni, ne sili v njeno bližino. Začasa povodnji je preživljalo vse pittsbnrsko prebivalstvo pošastno grozo ter se v strahu spraševalo: — Kaj bo' Kaj bo' Vse od mestnega župana pa% doli do Ribničaua Lunareka je čakalo usodnega trenutka. Ni je pa nesreče brez sreče. Eden naših rojakov je užii srečo v polni meri. Mislim sina slovenskega podjetnika Johna Balkoca. Fejst fant je. Vsako jutro mi je postregel z vsem, po eeinar jo moja duša hrepenela. *Par ur prej, predno je začelo vodovje naraščati, se je odpravil prav po slovenski navadi k svoji ljubici v vas — v mesto Ktno, nekakšno predmestje Pittsburgha. Njenih starišev menda ni bilo doma. •Sama sta bila. ko je začel divjati vodni element. Dva dni in dve noči nista mogla iz hiše. .. S tem pa zaključujem poglavje o veliki pittsburški povodnji. , »»» «vv» •>• "GLAS NARODA" New York, Wednesday, May 27, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U£3i Pml desetimi Mi jp doživel Hollywood hud udmvr. Mnlik vseh žensk, Rodolfo Valentino, je umrl. ( 'as, k i dru-are tako hitro i/.hrišo spomin na zvezde lilinske^a obzorja, -o!u<«;ijn<> h tedaj, ko š»« uiso v grohu, ni l«il sposoben, da bi bil pojtohiomit izbrisal spomin n;» te^;i »ioski. Iteni urejal nekaj easa kot nižji vrtnar pota newyorskega Central Pur-ka. fozneje si' je [»otepal o-krog ladjedelnic in je j»o~t«iI na zadnje pomivale** krožnikov v tret'jerazr<'dni gostilni, v kateri je "Španski" plesni par zabaval mornarje. Nekega večeru je plesalec izostal in Rodolfo je vskočil namesto njega. Plesal je za muzali. kakršen j«' bil prišel iz kuhinje. Toda imel je rdeč nagelj 7.a ušesom in toliko ognja v o-eeh, da se je plesalka takoj smrtno zaljubila vanj. Tako sla ostala drug pri drugem in plesala skozi države. < Vz leto dni sta prispela lačna in raztrgana v Los Angeles in tam je Itodoifu uspelo, da j«' v Ho||ywoodu dobil službo statista. Ko je neka tovarna filmov njegovo ga povišala od pet na deset dolarjev, se je poročil s svojo {girtiierico .lefino Askerjevo, a leto dni pozneje m-je dal f m I nje ločiti. Za easa njegovih največjih iis|jehov zaljubljenih in navdušenih pNem, ki so prihajala zanj, niso preštevali, temveč tehtali na kilograme. Odtlej ? t T bil Ce noben igralec prekosil lega njegovega rekorda. Kadar COPIC ZA PUDRANJE" je prihajal k premieri kakšne-] gubi jen." In najel jo najboljše trenerje boksanja, boksal je po ga svojega filmu v New York, o mu navdušeni občudovalci tri ure na dan in jahal najbolj l>o navadi izmaknili vse, kar ni j divje konje brez sedla. Hotel • il<> zadosti dobro pritrjeno. |je biti mož, ki zna vsako žaljiv- <> klobuku, rokavicah in robcih tu nočemo niti govoriti. "Vratnico so mu strgali z vratu. konce fraka so mu telj ]»reganja-~ti skrite oboževalke. Ko'je dosegel višek svoje slave. se je odločil odpotovati v Kvropo in pokazati doma. kaj je postalo iz njega. Vrnil se je v* Chicago in pri prvem tamkajšnjem časniku, ki mu je pri-VI v roke, je padel v om<*dIe-.*ico. V listu so ga imenovali 'rožnati čopič za juidranje." Po je bilo razžaljenje. ki ga nI ►ilo lahko prenesti. Moramo vedeti, da je bilo to 1. 192fi, ko :e vladal tip ''maskulinega nn>-•a", ki 'je bil tako v modi, da o se ženske v Ameriki. ]>a tuli drugod oblačile v moško dirko. 4*( V ta sramoten žiir na meni obstane" -i ."e dejal Rodol fo Valentino, "'sem /a vedno iz- ko na mestu poplačati. Nekega dne pa se je zrušil. Zdravniki so ugotovili krvav-1 jen je v želodcu. Ko se je po ope raciji prebudil, je bilo njegovo prvo vprašanje: "Ali ni res, da sem se moško vedel f" In še ko seje boril s smrtjo, je neprestano ponavljal besede: "Nisem čopič za pud ran je." Iz poslovnih razlogov so hoteli v Hollywoodu napraviti iz njegove smrti zadnjo veliko senzacijo. Toda z "ljudstvom" z ženskimi gledalci, je bilo to nemogoče opraviti. Druga preko druge so navalile na pogrebni voz, ženske in otroci so se vedi ženo tako tlačile, da je' ko, ker je hotela vlada pokazuti zbolela. Bila je neprestano raz-1 vojaškim atašejem tujih držav burjena in nervozna in srečno!ter načelnikom generalnih štabov Estonske, Litve, in Lat vije, kako krepka je njena oborožena moč tudi izven redne vojske. Sledili so tanki, ki so vozili mimo tribun v vrstah po šest dobre pol are. Pozornost so vzbujali mnogi novi težki tan- življenje z njo ni več mogoče. Kodršče je razpravo preložilo, da dožene, koliko jo resnice na teh trditvah. POPRAVLJENA NORMANDIE oiiesveščali in stekleno krsto, v kateri je počivalo truplo pri- 'V.". "" """ ........ 'V ' ... 1 . . 1 '... i siljena ladjo delno preurediti. IjiiM lenega igralca, so razbili. - - , ^ , , , , .. Francoski veleparnik "Nor-mandie", ki je tudi po zgraditvi angleškega orjaškega pre-komornika "Queen Mary" ta čas največja ladja na svetu, je ost a vil te dni j>o šestih mesecih prvič Le Havre, da napravi 48-urno |H»skusno vožnjo. Pol leta je bilo vse precej tiho okrog te ladje ki so jo v splošno presenečenje po nekoliko vožnjah vzeli iz prometa. Vzrok za ta dolgi delovni odmor pa je v tem, da se je pokazalo v zgradbi parnika. ki so ga proslavljali kot največje delo moderne tehnike, nekoliko težkih napak, ki jih je bilo treba popraviti. Priljubljenost parnika med potujočim občinstvom ]>o prvih vožnjah, ko so se pokazale te napake, je tako popustila. da ji* bila diužba pri ki s strojnicami in topovi terf brzi tanki, ki dosežejo baje hitrost 80 km na uro. Največjo pozornost so pa vzbujala letala, ki jih je letalo nad Rdečimi trgom 750, lani jih je bilo pa 250 manj. Razen starejših tipov letal s petimi in tremi motorji enokrilne in kovinaste, ter prototip bombarderje s j>etimi motorji. Višek navdušenja 1rtih žen. Kdo so bile, in kako o izvršili, kakor rečeno, vsakovrstne rc- evicarska vrnila, .je zonal stekla naravnost Ji kakšnemu paral ure. ki naj bi takšne ne-vedeževalcu in možu zvečer- dostatke odpravilo. Tako so zmagoslavno napovedala, da sej žrtvovali enega izmed sprejeiii-bo zgodilo bas narobe. Če je . nih prostorov, da so lahko kabi-mož špekuliral na borzi, ga je žena vznemirjala s sporočili, da se mu to ali ono ne bo posrečilo. Končno je prišlo tako daleč, da ga je naganjala, naj toga ali onega prijatelja ne povabi več k sobi, češ da bo "črn majhen mož" ali "plavolas, lop mladenič" uničil njuno srečo. N»'kaj časa je mož plačeval velike stroške za takšno najMi-vedi, s časoma pa so to napo- VESELICO S POJEDINO I'HIKKDI SLOVENSKI DOM, INC. NA M 1>ANI" H K STRKKT. LITTLE FALLS. X. Y. v PETEK ZVEČER, 29. MAJA, 1936 l ljudmi vabi vsr tukajšnje Slovence Kot tudi vso iz bližnjih naselbin, da se po možnosti udeleže (p prireditve. Pijače in jest vin bo dovolj na razpolago. li;y.\l, JU> TI KAJŠN.II OKKKSTER Vstopnina z:t vse odrasle 30 tnilov . . za otroke do 14 leta pa 3.» centov V. A iMiMItn IHISTIIK/.HII Bit l'KKSKItliLJKXO. NA SVIDENJE! ZaiVtek ell s. url zvn'cr. Frank Masle. NOVI AVTOMOBILSKI REKORD Angleški stotnik George Eyston je s svojim avtomobilom, ki ga je videti na sliki, v dirki pri Bonneville, Utah, dosegel hitrost 158 milj na uro. ne, ki so najhol trpele zavoljo tresenja, preložili v zadnji del ladje. Glavno delo pa je vel jalo obnoviti vijakov. Ladja jo dobila večje vijake, ki dajejo pri manjšem številu obratov isto brzino. Končno so ves zadnji dol opremili z izolirnimi plastmi. V francoskih brodarskih krogih iliskutirajo. sedaj o tem, da li bo "Queen Mary" sposobna "Normandiji" iztrgati sinji trak oceana. V splošnem menijo. da bo angleška veleladja na svoji prvi vožnji v Almeriko dosegla ta brzinski rekord, a ga ne bo nioirbi obdržati, kajti "Normandija" dobi z neznatno spremembo lahko še rj.3.000 konjskih pil. VOJAŠKA PARADA V MOSKVI Letošnji 1. maj je hotela sovjetska vlada izkoristiti, da jh>-kažo svojo oboroženoniioč in pa v propagando za obrambo države. Prvomajska jw>vorka civilnega prebivalstva v Moskvi ni bila tako impozantna kakor lani, čeprav je bilo udeležencev več, saj je Šlo v povorki skoro •milijon odraslih in otrok, ni pa bilo toliko zastav, simbolov in propaganenih napisov kakor lani. Letos so namreč na proslavi 1. maja štodili. Pač je pa vojaška parada, ki je bila 1. maja dopoldne na Rdečem trgu. prekosila vse, kar jo mogel človek doslej videti v Moskvi. Začela so je s čestitkami komisarja državne obrambe Voro-šilova, ki je želel vojakom vse najboljše, potom je pa zaprisegel novince. Sledil je mimohod vojske pred tribunauni in Leninovim mavzolejem. Na čelu so korakali gojenci vojaških šol in vojne akademijo, sledilo je nekaj stotin j pehote v popolni bojni opremi, tem so sledile proletarske divizije, mladi delavci, ki so sicer na delu po tovarnah ,obenem se pa uoe rabiti orožje. Korakali so v civilnih oblekah in bilo jih je zelo veli- Knjigarna 216 West 18th Street "Glas Naroda" New York, N. Y. IGRE .60 ANTIGONE, ^ofoklej. strani .............. .30 AZAZEL, trdo vez............................1-— broširana .80 BENK&KI TRGOVEC. Iffrokaz v 3. dejanj---- Klasir-ne igre najslavnejšega dramatika, kar jih pozna svetovna literatura. Dela je p rev le 1 v krasno slovenščino naš najbolj Si pesnik Oton Župančič. CYRAN DE BERUERAC. Heroična kotne«!ija v I tel ili dejanjih. Trdo vezano .............. Črne maske Spisal Leonid Andrejev, '•>- str. < V na .... (Hot»oka ruska drama je piMlaua v jako le-pi-tii slovenskem prevodu. 1.70 .35 EDA. drama v 4. dejanjih ---- GOSPA Z MORJA. 5. dejanj .fiO .75 vnra kamela skozi iiio sivanke. Veseli v dejanjlli. V i^ri nastojm 11 oseh.......45 kkeltzerjeva sonata Spisal Ij. X. Tolstoj. l.'Mi strani. <*ena.....60 S čudovitim mojstrsLvoin priklene Tolstoj v tem romanu hnilea nase. Mukoma doživljamo pribor x.:i prizorom, pnwtovitost za zoviiostjo do strašnega koncu. LJUBOSUMNOST Spisal L. Novak, -io stkani. Ceuf ........ .30 Dejanje te veseloiirr«; je nai>eto in |hi1iio pristnega humorja. Sivnerija je skrniuiiu. šle-' i Ur oseh nizko ((►». Našh" malim odrom, ki žele usi»elega večera, knjižie.i t«"-čamo. irokalna železnica. :;. dejanj ........... .50 ijji.'dski ode k: r,. ZV. Fo 12 letih. 4. .U-janjl ........... .60 .MAGDA. Spisal Aluzij Iti'iuee. Sli strani. Cena...-15 Ž:i loignt uhogega dekleta v dvanajstih prizorih. "To je hritka. globoka zgodba ženske, ki trpi. pada in odpušča in umira po krivdi moža." marta, semenj v richmond!', 4. .lej. .. .30 MOGOČNI PRSTAN. Miirinski. strani.....35 namišljeni bolnik. Moiiere, SO str........50 ob vojski. Ijrrokiiz v štirih slikah .......... .30 oporoka likovškega grajšcaka 47 strani. Cena ...........................30 Ta veseloigra znanega češkega pisatelja Vrk-lickega je namenjena predvsem manjšim o-drom. petrCkove poslednje sanje Spisal Pavel Golja. S4 strani. Cena.......40 Božična igra v štirih slikah, primerna za večje fHlre. potopi .jeni zvon Spisal Gerhart Hauptmann. 124 Drama t.ska bajka v iK'tih dejanjih. pepeluh, narodna pravljira, «. dejanj -- str REVIZOR, •"». dejanj, trdo vezana ............ R, U. R. 1'rama v 3. dejanjih s predigro, (Čapeki. Vezano ........................45 ROKA V ROKO ............................ -30 MACBETH, Shakespeare. Trdo vezano. 151 str. •rt Vm :na. ..50 .35 .75 .90 .70 .70 J»0 .35 Cena: mehko vrzano.....70 Vez---- OTHELO. Shakespeare. Mehko vezano .- •-»• •• SEN KRESNE NOCl. Shakespeare. Mehko vezano. Cena .......................—*................... SKOPUH. MoUere, 5. dejanj. 11- str......... SPODOBNI LJUDJE ("ŽIVETI") Spisal F. Lipovec. 40 strani. Cena ...... To je ena izmed iH-tih enodejank. Cijih dejanje se vrši pred svetovno vojno. Namen ki ga je imel pisatelj, nam odkriva na Cela knjige z besedami: — Ni str.rp, iem,eč zdravilo. kar ti dajem. TESTAMENT Spisal Ivan Rozman. 105 slraui. Cena---- Ljudska drama v štirih dejanjih. Vprlzori-tev je omogočena povsod, tudi na takih o-drib. ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih stroškov. TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih .... ZAPRAVLJIVEC. Moiiere. 3. dejanja. 107 str. ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena .......... ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igrokaz v 6. dejanjih ZBIRKA LJUDSKIH IGER. 3.snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neta. Sanje 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije Device. — Mar j in otrok ........................ 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica.— Materin blagoslov .................. -30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža ................................ 20. snopič. Sv. Just. Ljubezen Marijinega o-troka ................................30 PESMI in POEZIJE AKROPOLIS IN PIRAMIDE .................80 BALADE IN ROMANCE, trda vez............ 1.25 broširana 1.— KRAGULJČKI (Utva) ...................... .65 BOB ZA MLADI ZOB. trda vez .............. .40 MOJE OBZORJE. (Gangl) ....................1.85 NARCIS (Gruden), broš..................... NARODNA PESMARICA. Cena .............. JSQ POLETNO KLASJE. Cena .................... .50 PRIMORSKE PESMI, (Gruden), vez. ........ .35 SLUTNE (Albrecht). broS................... .30 POHORSKE POTI (Glasen, brošrano........ J30 STO UGANK (Oton Zupančič) ............... .50 VIJOLICA. Pesmi za mladost ................ .60 ZVONČKI. Zbirka pesni j za slovensko mladino., Trdo vezano ............................ JM ZLATOROG, pravljice, trda vez............. .60 ŽIVLJENJE Spisal Janko Samec. 108 strani. Gena...... .45 .60 .50 .30 .35 .60 .30 PESMI Z NOTAMI MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Ameriška slovenska lira. 1 Hclniar 1 ..... Orlovske himne. < Vodopiveei ........ Pomladanski odmevi. 11. zv............. ____1.20 ... .45 slovenski akordi 1TJ iiii*>;n»ih iti moških zborov, uglaseil K:irl Ailatnič ........ planin ke Pesni i za -opran, J. I.aharnar ... alt. tenor 111 0:1- MOSKi ZBOR Gorski odmrvi. iij»tiarnar» zvf-zik Trije mnški /P»nri. i l*:iv«"i"'» Izdala *iiastrt'iia Matiea ......... dvogusno Naši himni MLADINI 1 »sr-iii mladinskih jn'-ini I»'lnii4 r.»j~>v:i Fr. I.i'vsiik.-. s klavirjem ali harmonijem. I'^'asil Umi! Ailainir ................'"ena MEŠANI ZBORI Trije mešani zbori. Izdala Glasbena Matiea .. RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Domovini. 1 F«testen Izdata Glasbena Matica .. Gorske rvellire. 1 Uiliarnnr» Četvero in petero raznih filasov .......... V pepelnirni noči. (Sattner» Kaiitanta za soli. zbor In orkester. Izdala ilhistwna Matiea ........................ Dve pesmi. »I"relovt-c». moški /!n>r in Ictri-?otj solo ................................ .. Cena 1.50 .i^iu^hil ...Cena 1.20 .45 .40 .50 1.— .15 .40 .45 .75 -20 NOTE ZA GOSLI Uspavanka, zložit Jo*. Viilra! ...... «'ena 1.— MALE PESMARICE Št. 1. Srbske narodne himne .................15 Št. la. Št o eutiš, Srbine tužni.................15 Št. 11. Zvečer ...............................15 št. V.\. Podoknioa ...........................15 Siavrek, zbirka šolskih pesmi. (Medved).......25 Lira. Srednješolska, 1. in -. zvezek po........ .50 Troglasni mladinski zbor primeren za troglasen ženski ali možki zbor. 15 jiesmie. (Pregelj. .1.— MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. (Alj--< — zvezek. Psalm 118; TI veselo poj: Na ilan: Divna noč .............................. .40 C. zvezek. Opomin k veselju: Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoila; občutki; Geslo .......................................40 CERKVENE PESMI Domači glasovi. Cerkvene pesmi za mešan zbor i.— Tantum Ergo (Premrli ...................... jjo Mašne pesmi za mešan zbor (Sattnen ........ .50 Pange Lingua Tantum Ergo Genitori (Foerster; .50 K svetemu Rešnjemu telesu (Foersteri Sv. Nikolaj ................. 10 EVHARISTIČNIH PESMI Za mešani zlw»r ........ ......40 ..... .60 Cena 1.— .30 MISSA in Honorem St. Josephi, Kvnr Cena 1.— Cena 1.— HVALITE GOSPODA Pesmi v čast svetnikom, mešan zbor.. PRILOŽNOSTNE PESMI za izvan «-erkvene in društven«- sluvnostl. sestavil A. (iruui. Mešani in uio^ki zbor!...Cena 1._ NOTE ZA CITRE Koželj ski. Pofluk v igranje na ritrah, 4 zVezki 3.50 Buri pridejo, koračniea ...................... .20 NOTE ZA TAMBURICE tamburas. si-dem nar«tduih i«*smi, Emil Adamič .................... priredil . Cena $1.— jicvenske narodne pesmi za tambnraški zbor in petje (Bajuk) ............................1.3« Bom šel na planince. Podpuri slov. narodulb pesmi (Hajuk) ..........................J__ Na Gorenjskem je fletno ......................L_ RAZGLEDNICE / Newyorike. Različne, »lueat .................. .40 Iz raznih slovenskih krajev, ducat .......... .40 Narodna noša, ducat ........................ .40 POSAMEZNI KOMADI po .......... 5 centov Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali '2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandiraite pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 316 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. i nQLHB VAR0V7L" THE LARGEST SLOVENE DAILY IN VJ9.J. Srčna stiska ■ n ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA GLAS NARODA" PRIREDIL: J. H. Baron je danes opustil svoj običajni popoldanski počitek. Oskrbniku Kraftu je hotel najprej pokazati konje. Gerti za mrgoli po v.-eh udih, ko ji reče oče, naj gre ž njim — toda ne, rajši ne, drugače bo gospod oskrbnik s svojim zlobnim nasmehom še mogoče mislil, da gre zaradi njega; zato očetovo povabilo odkloni. Toda ne more se zdržati, da ne bi pogledala za njima in zopet mora občudovati visoko postavo oskrbnika, ko tako dostojanstveno gre poleg njenega očeta, kot bi bil on gospoadr. 4*E!" Ponosno vrže glavo na tilnik; kako se je paralogia pečati ž njim v svojih mislih! Smešno. In kaj naj počne? Da bi legla, ni bila dovolj trudna; zato se je namenila na vrt, da kaj bere. Toda kaj! Mogoče bo našla kaj v očetovi pisarni. Naglo odločena gre v očetovo sobo, kjer najde omaro odprto, v njej nekoliko išče in najde slednjič knjigo, čije francoski pisatelj in naslov zbudita v njej veliko zanimanje. Tam je bila v jasminovem grmovju med veličastnimi bukvami klop, ki jo je njen oče na njeno željo pustil postaviti. Klop ni bila daleč od jezera, čegar globoka, temnozelena voda je ležala sanjavo. noben veter ni motil njene površine. Solnce j«* neusmiljeno pripekalo z jasnega neba na zemljo in je žareče odsevalo v vodi. Izgledalo je, kot tla je vse zamrlo, tako tiho je bilo vse. Mlado dekle leže v gugalnieo, zdelo se ji je, da se mora iztegniti in prične brati. Kmalu pa postane trudna; tišina okoli nje vpliva na njo zaspano. Zatisne oči, knjiga ji pade iz rok in zadremlje. Ko tako leži z rokami sklenjenimi! pod svetlimi lasmi, je iz njenega obraza izginila vsa ošabnost in nudila je krasno sliko. To opazi tudi mladi mož, ki že nekaj minut stoji ]x>leg nepremično in jo opazuje. Mogoče je Gerta čutila to opazovanje; kajti naenkrat odpre oči in vidi mladega oskrbnika, ki je stal le nekaj korakov od nje. JUBILEJ ZORKA PRELOVCA A Pri nas pogosto obhajamo jubileje, zato tudi niso več jm)-seben dogodek, marveč le značilen običaj za naše razmere. Samo poglejte tuje liste. Jubileji so v njih silno redki. Toda z vso pravico in dolžnostjo se moramo te dni spominjati jubileja prosvetnega delavca, ki je zarezal globoko brazdo na polju naše glazbene kulture. Petindvajset let dela ima za seboj. Xe le 25 samih na sebi. praznih; navadno govorimo pri nas ob jubilejih samo o Mili, na delo pa pozabljamo, kakor da so glavno le leta. Zorko Prelovec >o je začel javno udejstvovati zelo mlad. Z •mladostnih ognjem in nadarjenostjo, s čisto ljubeznijo do pesmi. Žt* kot študent — študiral je v Kranju in Novem mestu, gimnazijo je pa končal doma v Idriji — mu je usmerjala ljubezen do glasbe pot v življenje. Prišel je iz Idrije, tako rekoč z gosli pod pazduho, nasmejan fant, živahen kot živo srebro, ki " izvira" v Idriji. Kit dijak je že zbiral okrog sebe pevce Bralnega društva, ki jih je znal prežeti z ljubeznijo do pesmi za vse življenje. KNJIGARNA "GLAS NARODA" SPREJEMA NAROČILA ZA VODNIKOVO DRUŽBC IN MOHORJEVO DRUŽBC ČLANARINA ZA VODNIKOVO DRUŽBO ZNAŠA — $1.— ZA MOHORJEVO DRF"ŽItO PA — $1.25 — § Knjige za leto 1037 bodo g poslane iz stare domovine ; j naročnikom po pošti- JUGOSLAVIJE ISRZI VLAK OH BREMEN IN ElROPA V KREM KRHA V EN ZA JAMČI IIMUINO POTOVANJE DO LJUBLJANE Ali potujte s priljubljenimi ekspresnimi parniki: C O LPMBU S HANSA ~ DEUTSCHLAND HAMBURG ~ NEW YORK I zborne železniške zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga. 2a pojamn ja vprašajte lokalnega agenta ali HAMBURG - AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOTD 57 BROADWAY. NEW YORE I Pišite nam za cene voznih !'- SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New Vork stov. reservarljo kabln In pojasnila za potovanja ft :: Knjigarna :: | * 'Glas Naroda* * I 216 WEST 18th STREET :.EW YORK ^^!aiimi:jni:::rfai«iMHiii«T:ii:;iniiiii; ni'^irtnii:;*! utiii-i najnnnnitimranjiniii!!:^!^ Usojen mu je bil hladen ra-čunarski poklic, ki mu pa ni »mogel pogasiti ognja ljubezni do pesmi. V teli 25 letih je naredil več kakor cel mož. Delal Za njo je bilo nekaj neodpustljivega, da jo je opazoval v spanju. Njen obraz zopet zavzame mrzle, odbijalne poteze (je neprestano z mladostno silo in ga osorno pogleda t<*r medtem polagoma vstaja. "Oprostite, baronesa, če seim vas motil." *4Seveda ste," odvrne kratko. "Na svojem potu po parku sem prišel tu-seni." Gerta gibčno skoči z gugalnice. Toda še predno se more skloniti proti knjigi, ki ji je padla iz rok, jo oskrbnik prehiti in ji jo izroči. Nehote pade njegov pogled na naslov in vidno presenečenje se pokaže na njegovem obrazu. Gerta se bori z majhno zadrego; naenkrat jo zalije rdečica. Samo da nekaj reče, pravi: "Mislila sem, da ste z očetom pri konjih. Kje je papa?" "Gospod baron pride takoj; popisal mi je pot tu-sem, kjer naj čakam nanj. Ako bi bil slutil, da vas bom, baronesa, | ter je še zdaj kot zrel mož mla-1 zvezano z našo kulturo, da ga ' dosten, pravi tip dirigenta. Pri inoro "ikče prevzreti. že skoraj ponarodele, n. pr. Rdeče rože, O j. Doberdob, Za-poj mi. .. Škrjanček, itd. Pre-lovčeve pesmi so tako priljubljene. ker je v njih zajet pristni značilni duh nase narodne pesmi in slovenske duševnosti. Prelovčev jubilej je torej jubilej dela, ki ga moramo praznovati, ker je njegovo delo tako duhovnikov. Končno pa je ta kraj. čeprav ne spada uradno k njegovemu kraljevstvu, vendarle njegovo duhovno i««d-ročje. Kajti za vse Etiopce, ki jih ta trenutek ni v domovini in ki se ne bodo podredili Italijanom, je Haile Selassie bil in jim ostane cesar. SOBA ST. 13. motil pri popoldanskem spanju, prav gotovo ne bi šel tako da-Ječ. JSe enkrat tedaj prosim za odpuščanje." Gerti se zdi. kot bi njegov glas zvedel nekoliko hladnejše. Ali je mogoče ta neumna knjiga temu kriva? E, kaj, m kot bi hotela kljubovati, sede na klop in prične dalje brati in se ne zmeni za njegovo navzočnost. Kraft se nekoliko smeje, in se nato zopet obrne, da gre baronu naproti. Baron pa pride s težko sapo in si z zidanim robcem briše čelo. "Kaka vročina! Ali ste našli pot, gospod oskrbnik?" "Lahko, gospod baron. Toda imel sem nesrečo, da sem baroneso motil v spanju." "Tukaj tičiš, dekle? Kaj pa delaš v tej vročini?" "Spala sem, papa," reče s posebnim povdarkom. "Sedaj pa tukaj bereš? Kdo pa ti preganja čas?" Ko pa zagleda knjigo, pravi: "Presneto, to je pa malo preveč! Kako pa prideš do ie knjige?" Gerta mirno skomigne z rameni. "Popolnoma lahko. Vzela som jo iz tvoje omare, ki je bila odprta. Veselilo me je kaj brati in sem jo kar tako vzela!" Baron si v malo šaljivi zadregi popraska po glavi. "Gerta, prosim te. da mi daš knjigo. To res ni za tebe! Saj ima mama toliko knjig--" "Če so tihotapske stvari v tvoji omari, tedaj ne sme biti odprta. Mama je spala in je nisem hotela motiti. Tukaj jo imaš, vtakni jo v žep, saj je niti ne maraim." "Dekle," povleče jo za rdeče uhlje, "kako je, ali greš z nama?" "Ne, me ne veseli," odvrne kratko. "Potem pa ne! Sedaj pa mi povej, kaj ti je prišlo v glavo? O, tako, jezna si, ker sem ti vzel knjigo, tega pa že ne! Pojdiva, gospod oskrbnik. Na svidenj, Gerta in pri boljšem razpoloženju!" Gerta je bila vsa divja v svoji jezi. Kako le pride papa do tega, da jo osramoti pred novim oskrbnikom, kot bi bila razposajen otrok, ki zasluži kazen. Vstajajoče solze zaduši ter zopet krene proti hiši. Mine jo veselje, da bi še dalje ostala zunaj. Tedaj pa ji že pride nasproti služabnik in ji naznani, da je prišla gospodična Berger ravnokar z vozom in da še niti ni izstopila. Ko Gerta pride, ji zakliče Katarina nasproti: : "Ravno hočem v vas, da za očeta nekaj preskrbim. Ali greš z menoj? Peljala sem se mimo in sem mislila na tebe. — Mir, Rubi, mir — pogovarja nemirnega konja. "Torej, ali tmi hočeš delati druščino? V dveh urah sve zopet nazaj!" "Rada, toda nisem oblečena," neodločena se Gerta pogleda, "ali ne bi hotela počakati?" Katarina se glasno zasmeje in opazuje Gerto, ki stoji pred njo v lepi s cvetlicami pretkani obleki. "Nisi oblečena? Take obleke, kot jo imaš ti, je jaz sploh nimam. Se te obleke je škoda za vožnjo. Samo mene poglej z mojo bluzo! Prosim, odloči se, nimam preveč časa. Tvoji stariši ti bodo že dovolili, ako jih vprašaš." Gerta zahteva klobuk in rokavice, kar ji Marta takoj prinese in ji nato naroči, da doma pove, da se je z gospodično Bergerjevo odpeljala v vas in da se kmalu vrne. (Dalje prihodnjič.) "Ljubljanskem Zvonu" se u-dejstvuje že od leta 1910. in njegovo ime je nerazdružno zvezano z razvojem, uspehi ter vzponom tega našega najpopularnejšega pevskega društva, ki si je s svojim delom utrlo pot na višino naših najboljših pevskih zborov. Prelovec je bil organizator., artistični vodja in pevovodja "Ljubljanskega Zvona", s čimer je povedano dovolj: delal je vedno zavihanih rokavov. Ni čuda, da je najvidnejši delavec med našimi pevskimi društvi ter da je prvi pevovodja Zveze slovenskih pevskih društev od njene ustanovitve. Pevci se prav dobro zavedajo njegovih zaslug za Slavljencu so priredili po koncertu v kazinskii restavraciji prijateljski večer, na katerem so razni govorniki osvetli- Praznoverje se vedno vlada na svetu in proti njemu j«' brez moči ves napredek. Saj dobro vemo, da mnogi ljudje Še zdaj verjamejo kartam in vedeže-valkaim, h katerim prihaja več ljudi, nego k najboljšim odvetnikom ali zdravnikom. Mnogi ljudje verujejo tudi v srečne in nesrečne dni. Splošno velja za nesrečno Številka 1 za srečno pa 7. V nekaterih hotelih 1 i pomen njegovega glasbenega i ne najdete sobe s številko 1.1 dela. Izrečena mu je bila po Hubadovi žnpi krasna diploma. Tekst diplome se glasi: "Ob 25. letnici svojega neumornega delovanja prejmi, Zorko Prelovec naš pevski organizator, vzpodbujajoči zborovodja in narodni skladatelj za vse, ker si storil za east in prospcli slovenske pr>smi, ta znak naše iskreno hvaležnosti pevskega bratstva in zaslužnega priznanja." Podpisanih je .11 pevskih društev, včlanjenih v Hubadovi pevski župi. Solznih oči se in sicer zato ne. ker bi je nihče r»e najel. Angleški hotelirji so pred velikonočnimi prazniki iz-premenili številke sob. Odstranili so vse številke 13, ker ni hotel noben gost v teli sobah spati. Ravnatelj nekega hotela je izjavil, da bi gostje raje spa 12-b številka 1*1, in zato niliči noče stanovati v sobah s ste-vilko 12-1». Morali so ponovno1 izpremeiiiti številke sob. Novi hoteli imajo sobe, ki se začenjajo s številko 15. Ta zvičaja se je posrečila, kajti gostje še niso prišli na to, da je številka 28 v takem hotelu prav za prav Številka 13. Razočaranje je doživel samo neki hotelir na angleški obali, kjer je na velikonočne praznike naročila sobe ekskurzija iz Škotske. Vsi Skoti so hoteli imeti sobo številka 13, ki velja na Škotskem za srečno. Bili so zelo ogorčeni, ko te številke v hotelu sploh niso našli. Pač so pa hoteli j imeti vsi mnizo številke 13 in so plačilnemu natakarju dajali i napitnino, da bi jo rezerviral, n. Junija: Plačilni natakar si je znal pomagati. Ko so Skoti vstopili J v jedilnico, so debelo ]>oirledali. ka.iti na vsaki mizi je bila številka 13. Na parnihih, hi so debelo tiskani, ne vrše v domovino izleti ood vrhtvom izkušenega spremljevalca. 28. maja : Berengaria v Cherboi *J9. maja: Kes v Genoa Bremei* v Bremen 3. junija: Washington v Havre ANEKDOTA. 5. junija : Queen Mary v Cherbourg Europa v Bremen C. jupija: Paris v Havre Suturuia v Tr*t lie de France v Havre Aquitania v Cherbourg 13. Junija: Bremen v Bremen Conte di Savola v Genoa 1(!. junija: Normandle v Havre Clemeneeau j«' bil strasten lovor*. Nekoč je ustrelil divjo gos, ki jo padla na tla, dočim >o jo iz kraja dvignila jata ptic. našo glasbeno kulturo in nje- je slavijenec zahvalil vsem, ki gov i li sposobnosti, zato je bil tudi pevovodja Hubadove župe JPS. naše reprezentativne organizacije, ki predstavlja ne le doma, temveč tudi pred svetom našo pevsko kulturo. Zdaj je Prelovec predsednik te organizacije, kar pomeni priznanje njegovem delu. Prelovčev© ime je pa tudi vidno med našimi skladatelji. Ustvaril je prav za prav ogromno, nad 250 skladb za moški so mu kdaj pomagali in mu stoje ob strani še danes, vsem, ki so se spomnili ob jubilejni prireditvi. ZAKAJ NE NEGUS POBEGNIL V JERUZALEM? li v sobah, o katerih je znano. Clemeneeau je vprašal, kakšne da v njih straši, nego v sobah št. 13. Zato so vso trinajst ice iz angleških hotelov izginile. Da bi pa ne bilo treba izpre-minjat š te vik na vseli sobali, so izpremenili 13 v 12 tako, da imajo zdaj sobo 12 a in 12b, potem pa sledi soba številka 14. Toda tudi to ni pomagalo.' O os t'je pravijo, da se skriva za ptice so to in ko so mu povedali. da so škorci, je zrl nekaj časa za njimi, kako so se oddaljevali. nato .je pa dejal: "To bi imenoval jaz kompaktno majoriteto . . Advertise in "Glas Narodr*' ki je pokazal sadove Prelovče-vega dela. Značilno je, da so sodelovali kot solisti sami njegovi nekdanji pevei. Peli so najpopularnejše skladbe, ki so Mnogi so se čudili, da si jt abesinski cesar kot prvo pri-in mešani zbor, solospeve, ob- bežališče izbral baš Jeruzalem, delal je nešteto narodnih pesmi K temu pa sta ga pripravila in lani narodno balado "Lepa <]va važna razloga. Vida " za soli, zbor in orkester,! Prvi£. je svoto ^osto pod an£?_ skladba, ki traja 38 minut. To Ieškim man