Poitol urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfurt
Izhaja v Celovcu — Erschelnurrgsort Klagenfurt
Posamezni Izvod 1,30 III.. mesečna naročnina 5 šilingov
P. b. h
«
l-
T-
M
in
m
13
o- '
13
id
ir-
1)3
>0'
'ji'
nje
ja-
em
Jeli
Izjava Zveze slovenskih organizacij
na Koroškem
Izvršni odbor Zveze slovenskih organizacij na Koroškem je v zvezi s Programom, ki ga je Narodni svet koroških Slovencev »izročil v diskusijo slovenski javnosti na Koroškem", na svoji seji dne 9. 1. 1968 sklenil nasloviti na slovensko in avstrijsko javnost naslednjo
izjavo:
Predmetni program je delo in zamisel zgolj odbora Narodnega sveta koroških Slovencev in nikakor ne celotne koroške slovenske narodnostne skupnost) In njenega predstavništva.
Ker gre za program zgolj Narodnega sveta koroških Slovencev kot organizacije, ki v svojem delokrogu lahko zahteva, kar se ji pač zdi primerno in pravilno ter zase sprejme lahko kakršenkoli program, se vprašanj duhovne osnove, vsebine, pravilnosti in realnosti objavljenega programa ne dotikamo.
Izrecno pa poudarjamo, da se kot eden od tvorcev In podpisnikov Spomenice koroških Slovencev od predmetnega programa jasno distanciramo ter ugotavljamo, da za koroško slovensko narodnostno skupnost kot celoto veljajo slej ko prej samo predlogi, tznešeni v Spomenici koroških Slovencev in v nadaljnjih skupnih vlogah obeh osrednjih organizacij na vlado, ki imajo svojo osnovo v avstrijski ustavi In v avstrijski državni pogodbi.
Spomenica koroških Slovencev je tudi izhodišče In podlaga za Program Zveze slovenskih organizacij na Koroškem z dne 30. 1. 1965, ki načelno ugotavlja:
.Osnova naše narodno-politične koncepcije je dej-
stvo, da smo koroški Slovenci avstrijski državljani, ki imamo do države enake obveznosti kakor vsi ostali državljani, ki nam pa grejo tudi enake pravice kakor vsem ostalim. Pri tem še posebno opozarjamo na stališče sodobne pravne znanosti, da načela enakopravnosti pred zakonom in enakosti pravic državljanov v narodnostnih vprašanjih ni zgolj deklaracija formalne enakosti, ampak da vsebuje tudi jamstvo manjšini za dejansko enakopravnost.
Iz tega načela smo se pred desetimi leti tudi odločili, da ne tvorimo več formalno lastne nacionalne politične stranke, marveč se kot polnopravni državljani zavestno vključimo v splošno avstrijsko družbeno dogajanje in državno življenje in se v tem okviru trudimo ne le za splošni družbeni napredek, ampak tudi za uresničenje naših narodnih pravic in potreb. S tem ne odstranjujemo le v lastnih vrstah zagledanosti v lastno narodnost in z njo povezano nevarnost izolacije od splošne družbe, v kateri živimo, marveč s svojim pozitivnim sodelovanjem na vseh področjih javnega življenja doprinašamo svoj del k demokratičnemu razvoju avstrijske družbe in države."
Iz te koncepcije Zveza slovenskih organizacij na Koroškem tudi v tej zvezi naglaša, da sleherno razpihovanje nacionalističnih strasti stvari samo škoduje in ne koristi mirnemu sožitju v deželi. Najboljše jamstvo za to pa je znosna rešitev še odprtih življenjskih vprašanj koroške slovenske narodnostne skupnosti v iskrenem sodelovanju in sporazumu med prizadeto manjšino in pristojno vlado.
MED KOROŠKO IN SLOVENIJO:
Uspešen razvoj odnosov
Manjšina ima pri tem važno vlogo
Ob začetku novega leta sta koroški deželni glavar Hans Sima in predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Stane Kavčič v posebni izjavi za celovški radio znova poudarila uspešni razvoj prijateljskih odnosov med obema sosednima deželama. Hkrati sta naglasila potreba po nadaljnjem utrjevanju teh odnosov, ki bistveno prispevajo k medsebojnemu razumevanju in sporazumevanju med prebivalci obeh dežel. Sodelovanje temelji na spoznanju, da se je treba izogibati tistemu, kar loči, ter iskati to, kar druži. To je važno zlasti v tem delu sveta, kjer imamo iz preteklosti bridke izkušnje, katere naj bi narode zbližale v človečanskem duhu, ki bi v bodoče onemogočil take zablode.
Predstavnika obeh dežel sta ob tej priložnosti govorila tudi o slovenski manjšini na Koroškem. Deželni glavar Sima je izrazil zadovoljstvo, da »vprašanje manjšine na Koroškem ni več nerešen človeški problem«, kajti vsi so državljani enakih pravic in dolžnosti. Opozoril je, da imajo vse tri sosedne dežele opravka z manjšinami in torej zelo dobro poznajo možnosti in težave. Predsednik Kavčič pa je poudaril, da »izpolnjuje slovenska manjšina na Koroškem zelo dragoceno vlogo« v prizadevanjih za utrjevanje prijateljstva in sodelovanja med sosednima državama ter priznal napore avstrijskih oblasti pri reševanju manjšinskih problemov.
Na vrsti je zdaj Amerika
ITALIJA IN JUGOSLAVIJA:
Poglobitev prijateljskega sodelovanja
Predsednik jugoslovanske vlade tudi pri papežu
V znamenju poglobljenega prijateljskega sodelovanja in iskrene-9a medsebojnega razumevanja je Potekal dvodnevni uradni obisk Predsednika zveznega izvršnega sveta SFR Jugoslavije Mike Špilja-ka v Italiji. Predsednika jugoslo-vanske vlade je spremljal zunanji aainister Marko Nikezič, med osta-'limi člani jugoslovanske delegacije Pa je bil tudi pomočnik državnega sekretarja za zunanje zadeve Mitja Vošnjak. S tem je predsednik “Piljak vrnil obisk predsedniku Havanske vlade Moru, kateri je pred dobrima dvema letoma bival na Uradnem obisku v Jugoslaviji.
Med razgovori, ki so jih ob tej Priložnosti imeli italijanski in jugoslovanski predstavniki, so obravnavali razna bilateralna vprašanja, izmenjali pa so mnenja tudi o pe-,6čih mednarodnih problemih. Pri *etr> je bilo pozitivno ocenjeno dosedanje sodelovanje med Italijo in ugoslavijo ter hkrati sklenjeno, da se bodo prijateljski in dabrososed-p* odnosi v bodoče še poglobili pr razširili še na nova področja, plede raznih vprašanj, ki v sedanjem času pretresajo svet, pa je Uno večkrat poudarjeno, da so Pogledi v bistvu identični, čeprav obstaja tu in tam različnost mnenj 9lede sredstev, kako doseči neka-ere iste cilje.
, Vsekakor je bilo za italijansko-jugoslovanske razgovore značilno nu ^ dejstvo, da sta obe strani iskali ilturn« Predvsem stične točke in enaka-^atišča, ne da bi poudarjali tiste-kar je v gledanju obeh držav fQzlično. Zaradi tega je razumlji-V°' da je izmenjava mnenj potega v iskrenem ozračju, v tisti ■iu.v-i *P0Sebni atmosferi" ki je potrdila dni jo' Pr<3vilnost in resničnost besed pred-Rudnika italijanske vlade Mora, ki ’r'ia,"rl| 6 *6 pred obiskom izjavil, da gre 'seTio"	odnosih »za nekaj več kot
S°mo za dobro sosedstvo".
Pri razgovorih je bilo razumljivo omenjeno tudi vprašanje slovenske manjšine v Italiji oziroma italijanske manjšine v Jugoslaviji ter so zagotovili, da se bodo trudili za rešitev odprtih vprašanj. Predsednik Špiljak je v sredo v Rimu sprejel tudi posebno delegacijo slovenskih predstavnikov iz Trsta, Gorice in Beneške Slovenije, ki so ga podrobno seznanili z razmerami in potrebami slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Ta sprejem je znova potrdil zanimanje matičnega naroda in najvišjih jugoslovanskih državnih krogov za usodo zamejskih Slovencev.
Med svojim uradnim obiskom v Rimu je predsednik Špiljak povabil predsednika italijanske republike Saragata na obisk v Jugoslavijo, kar je le-ta tudi z veseljem sprejel. Po uradnem delu obiska je predsednik Špiljak s svojim spremstvom ostal še nekaj dni na zasebnem obi-
sku v Italiji, od koder se bo jutri spet vrnil v Jugoslavijo.
Kot izredno važen dogodek je ves svetovni tisk ob tej priložnosti zabeležil, da se je predsednik Špiljak sestal tudi s papežem Pavlom VI. Pri tem naglašajo, da Špiljak ni le prvi predsednik jugoslovanske vlade, marveč sploh prvi vladni predsednik socialistične države, ki je obiskal Vatikan.
Doslej so se odgovorni ameriški državniki na vsako zahtevo po ukinitvi sovražnosti v Vietnamu izgovarjali s tem, da iz Hanoia še niso dobili »nedvoumnega znamenja", da je Severni Vietnam pripravljen na pogajanja. Z »dokazovanjem", da je Hanoi treba prisiliti, da sede za zeleno mizo, je W0shington vsa leta opravičeval bombardiranje Severnega Vietnama.
Vsi ti »argumenti", ki se jih je Amerika posluževala za opravičevanje svojega vmešavanja v notranje zadeve vietnamskega ljudstva, pa so nenadoma zgubili še zadnji videz verjetnosti. Vlada v Hanoiu je namreč nedvoumno sporočila, da je takoj pripravljena na pogajanja z Ameriko, čim se neha bombardiranje objektov na severno-vietnamskem ozemlju. S tem je
Zagrebški kardinal Šeper
imenovan v najvišjo vatikansko upravo
V okviru že lani napovedane reforme naj višjih ustanov Vatikana je papež Pavel VI. te dni imenoval zagrebškega kardinala dr. Franja Še-perja za podprefekta tako imenovane kongregacije za nauk in vero, potem ko je dosedanji vodja te ustanove italijanski kardinal Alfredo Otta-viani podal ostavko.
S kardinalom Šeperjem je prvič v
0 p 0'
CuhljO 0 SO' 21.3«
oj i»' alo ^ nevni*
i, filr*‘
-	17.3®
sba
-	20.0®
Vsi prisrčno vabljeni na tradicionalni
77. Slovenski ples
ki bo v soboto 20. januarja 1968 s pričetkom ob 8. uri zvečer v prostorih Delavske zbornice v Celovcu.
Sodelovali bodo:
© Mestni plesni ansambel iz Ljubljane; pevca Marjana DERŽAJ in Momčilo UKOPAVLJEVIC © Trio Vitala Ahačiča;
pevca Branka STRGARJEVA in Stojan BENET © Ansambel Plesne zveze Slovenije
Vstopnice po 25 šilingov v predprodaji pri krajevnih Slovenskih prosvetnih društvih, v knjigarni »Naša knjiga” v Celovcu, Wul-fengasse, ter pri večerni blagajni.
Slovenska prosvetna zveza
zgodovini postal pripadnik slovanskega naroda član najvišje vatikanske uprave. Že v tem je vzroka dovolj, da so v mednarodni javnosti živahno komentirali to spremembo v vatikanski »vladi«. Poleg tega pa velja kardinal Šeper za pristaša »liberalnega« krila cerkvenih dostojanstvenikov, medtem ko je bil njegov predhodnik Ottaviani eden izmed vodilnih predstavnikov skrajnih konservativcev, katerim pa je zadnji koncil, ki ga je sklical pokojni papež Janez XXIII. in zaključil papež Pavel VI., močno omejil nekdanji vpliv na vatikansko politiko.
O kardinalu Šeperju pravijo, da je »človek globoke vere in širokega obzorja«. Vsekakor se je uspešno uveljavil že med zasedanjem zadnjega koncila, kjer so bila njegova izvajanja o zelo aktualnih problemih današnjega sveta deležna najširše pozornosti. Lani je bil na škofovski sinodi imenovan za predsednika teološke komisije. Zdaj pa je postal vodja kongregacije za nauk in vero, ki poleg državnega tajništva velja za najvažnejši urad v cerkveni hierarhiji. Ta visoki in odgovorni položaj mu bo seveda naložil toliko dela, da se bo moral za stalno preseliti v Rim.
V političnih krogih so posebej naglasili še dejstvo, da je imenovanje kardinala Šeperja sovpadalo z obiskom predsednika jugoslovanske vlade Špiljaka v Italiji, kjer ga je sprejel tudi papež Pavel VI.
Amerika zgubila zadnjo možnost za slepomišenje o vprašanju, kdo si želi pogajanja in kdo ne; zdaj je na vrsti Washingfon, da jasno in nedvoumno dokaže, ali res želi pogajanja in s tem konec vojne, ali pa mora pred svetovno javnostjo priznati, da so bila vsa njegova dosedanja tozadevna zagotovila te navadna laž.
Ameriški vladni krogi so se ob zadnji pobudi iz Hanoia vsekakor znašli v sila neprijetnem položaju; bili so »močno presenečeni". Očitno še pod vtisom tega »presenečenja" se je zunanji minister Rusk sestal z novinarji. Bilo je prvič, ko severnovietnamskega predloga ni več mogel kratko malo proglasiti za »propagandno spletko", marveč je moral priznati, da je Hanoi »zares spremenil dosedanje stališče" in da mora vlada v Washingtonu zdaj še ugotoviti, kaj ta »sprememba pomeni".
Najnovejši razvoj pa je znova potrdil tudi isto, kar so pravzaprav že doslej vsii vedeli: da sta pričetek in usoda pogajanj o prenehanju vietnamske vojne odvisna izključno od Washingtona. To pa le še povečuje odgovornost, ki jo nosijo predsednik Johnson in njegovi sodelavci.
Novoletni sprejem
pri deželnem glavarju
V sredo zvečer je deželni glavar Hans Sima s soprogo priredil v veliki dvorani celovškega Doma glasbe tradicionalni novoletni sprejem. Udeležili so se ga številni zastopniki političnega, javnega, kulturnega in predvsem gospodarskega življenja dežele, navzoči pa so bili tudi predstavniki koroških Slovencev.
Deželni glavar Sima se je v svojem govoru spomnil uspehov v minulem letu, ki jih je ocenil kot sadove skupnega prizadevanja vseh deželanov. Združeni napori v službi dežele Koroške in naše republike so najboljše jamstvo tudi za bodočnost.
To sodelovanje hočemo razvijati v duhu strpnosti, ki jamči mirno sožitje vseh sodeželanov v naši skupni domovini.
2 _ Štev. 2 (1336)
12. januar 1968

Od 1. januarja naprej:
Nove oblike
pospeševanja gradnje stanovanj
Z letom 1968 je stopil v veljavo nov zakon o pospeševanju gradnje stanovanj, ki je bistveno spremenil oblike pospeševanja. Bistvena značilnost tega zakona je v tem, da na eni strani vsebuje enotne pogoje za pospeševanje gradnje stanovanj, na drugi pa pri pospeševanju postavlja v ospredje človeka in ne stanovanje. Pospeševanje gradnje stanovanj ni več zvezna, marveč deželna zadeva.
Načelno zakon postavlja gospodarske in socialne razmere prosilca za kriterij upravičenosti za dosego prispevka k gradnji stanovanja. Pravico do prispevka imajo osebe, katerih mesečni dohodek ne preseže 6750 šilingov. Zakonci so prispevka lahko deležni če mesečni dohodek ne preseže 13.500 šilingov in če mesečni dohodek nadaljnjih članov družine posamič ne preseže 1350 šilingov, skupno pa 6750 šilingov.
Zakon nadalje določa rok za vrnitev prispevkov, ki bodo dana kot posojila. Posojila za gradnjo stanovanj bodo dana za dobo 50 let proti 1 odstotku letnih obresti. Njihova višina je omejena s 60 odstotki skupnih stroškov gradnje, pri čemer mora vendar prosilec imeti vsaj 10 odtotkov lastnih sredstev. Preostali znesek gradbenih stroškov je treba oskrbeti na denarnem trgu. Mladim zakon-
Čudne manipulacije z maslom
Sklad za gospodarstvo z mlekom je predložil zveznemu ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo svojstven načrt. Da bi zmanjšal zaloge presnega masla, ga namerava pretopiti 900 do 1000 ton. Topljeno maslo hoče postaviti na trg po 30 šilingov za kilogram.
Prvo vprašanje, ki pri tem nastane, je, kako bo avstrijski trg sprejel topljeno maslo. Doslej ga takorekoč ni poznal, ker ni bilo povpraševanja za njim, ker je po okusu slabši od margarine, da ga ne primerjamo z okusom presnega masla. Poleg tega je margarina cenejši, kakor bi bilo topljeno maslo.
Drugo vprašanje je, kdo bo plačal to manipulacijo z maslom. Kilogram presnega masla
Tudi letos brez vizumov v Jugoslavijo
Jugoslavija je lani za tuje državljane ukinila vizume za prestop jugoslovanske meje. Istočasno je obvestila vse članice Združenih narodov, da je pripravljena trajno ukiniti vizume na podlagi recipročnosti, se pravi z vsemi državami, ki bi za jugoslovanske državljane ukinile potrebo vizumov za prestop njihovih meja. Tej pobudi se je medtem odzvala že vrsta držav, ki doslej z Jugoslavijo še niso sklenile dogovora o ukinitvi vizumov.
Možnost, da tujci prihajajo v Jugoslavijo brez vizumov, je Jugoslavija sedaj podaljšala do 1. novembra 1968. Po tem datumu bodo brez vizumov v Jugoslavijo lahko potovali le državljani držav, s katerimi je vizume ukinila na podlagi recipročnosti. Med temi državami je že nekaj let tudi Avstrija.
cem in družinam z večjim številom otrok zakon dopušča, da se za dosego lastnih sredstev (10 odstotkov) poslužijo brezobrestnega posojila za dobo 10 let. Glede vračanja posojil, ki jih bodo dežele dajale iz sklada za pospeševanje gradnje stanovanj, zakon določa, da jih je treba vračati v obrokih in sicer je letna višina obrokov za prvih 20 let določena z 2 odstotkoma, za naslednja leta pa s 3 odstotki.
Glede velikosti stanovanj, ki bodo grajena iz sredstev sklada za pospeševanje gradnje stanovanj, zakon določa za družine z več kot 4 otroki največ 140 kvadratnih metrov, drugače pa kvečjemu 130 kvadratnih metrov, pri čemer je za eno osebo računanih 50, za vsako nadaljnjo osebo pa dodatno še 20 kvadratnih metrov.
stane 40 šilingov. Za kilogram topljenega masla je potrebnih 1,20 kg presnega masla, kar predstavlja vrednost 48 šilingov. Če k temu še prištejemo stroške topljenja in pakiranja, pride kilogram topljenega masla na okroglo 50 šilingov. Ker ga hoče sklad za gospodarstvo z mlekom postaviti na trg po 30 šilingov, bo moral nekdo kriti razliko 20 šilingov med proizvodno in tržno ceno. Kakor znano, pa so tozadevna sredstva zveznega ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo letos zelo omejena. Preostane torej le še denar, ki ga sklad za gospodarstvo z mlekom zbira pri kmetih s kriznim grošem, ki znaša sedaj 5 grošev na liter mlekarni oddanega mleka, sklad pa ga hoče že v kratkem zvišati na 15 grošev.
Omajani dolar
in njegove posledice
Svetovna, javnost se zadnje dni bavi z vprašanji, ki jih je sprožil ameriški predsednik Johnson na Novega leta dan. Pred novinarji je napovedal ukrepe, ki so po njegovem mnenju potrebni, da se zaustavi naraščanje primanjkljaja v plačilni bilanci ZDA in da se s tem zopet utrdi omajana vrednost dolarja.
Primanjkljaj v plačilni bilanci ZDA je lani vidno narasel, zlasti v času po razvrednotenju angleškega funta. Koncem leta 1967 so ga cenili na 3,5 do 4 milijarde dolarjev. Ta primanjkljaj ni nastal zaradi pasivnosti ameriške trgovinske bilance — ta je bila s 4,1 milijarde dolarjev še vedno dokaj aktivna — marveč je nastal zaradi ogromnih stroškov, ki jih Ameriki povzroča vojna v Vietnamu in vzdrževanje njenih čet drugod v svetu. Nastal pa je tudi zaradi odliva ameriškega kapitala v druge države, zaradi gospodarske in vojaške pomoči tujini in zaradi izdatkov ameriških turistov v tujini ter podobnega.
Johnson hoče v letu 1968 ta primanjkljaj odpraviti. Zato je napovedal, da bodo ZDA letos
® zmanjšale svoje investicije v svetu za 1 milijardo dolarjev, pri čemer bodo. investicije v Evropi skoraj docela ustavljene, drugod pa skrčene na 65 °/o njihovega zneska v letih 1965 in 1966;
® skrčile posojila, ki jih dajejo inozemstvu, za 500 milijonov dolarjev;
• omejile izdatke za gospodarsko in vojaško pomoč in za potovanja v inozemstvo ter ® poskušale doseči pri drugih državah olajšave za uvoz blaga iz ZDA.
Glede končanja napadalne vojne ZDA v Vietnamu Johnson s tem v zvezi ni povedal nič določenega, čeprav ta vojna zahteva levji del obrambnega proračuna ZDA. Lani je ta proračun znašal 74 milijard dolarjev ali 9,1 °/o brutosocialnega produkta. Vojna v Vietnamu stane ZDA dnevno 75 milijonov dolarjev.
Položaj dolarja v svetu je bil torej lani iz dneva v dan bolj omajan. Johnson ga vendar noče utrditi s končanjem vietnamske vojne, marveč na račun razvoja in napredka svetovnega gospodarstva, v katerem so ZDA lani investirale okoli 5 milijard dolarjev. Njegovi ukrepi bodo zlasti prizadeli države v razvoju, v Evropi pa predvsem Veliko Britanijo in Zahodno Nemčijo, v katerih gospodarstvu igra ameriški kapital veliko vlogo. Velika Britanija bo le težko ohranila funt na sedanjem tečaju, trdnost nemške marke pa je znova v nevarnosti. Italiji, ki se je v zadnjih dveh letih opomogla, ti ukrepi ne morejo toliko škodovati, enako tudi ne Franciji, ki je pravočasno povečala zaloge in konvertibilnih deviz.
Pač pa bo Johnsonova napoved spravila v nevarnost našo državo, katere vlada je še v decembru zmagoslavno računala, da bo gospodarsko stagnacijo letos poživila z najetjem na-daljnih državnih posojil v obsegu več milijard šilingov pri ameriških bankah.
Johnsonov poskus rešitve veljave dolarja v svetu, pa se lahko obrne celo v škodo ZDA. Prav lahko se namreč zgodi, da bodo Francija, pa tudi nekatere druge države sedanje ukrepe izkoristile zato, da se otresejo ameriške odvisnosti. Zadnja leta so se namreč rezerve zlata v Evropi vidno povečale. Njihova vrednost in vrednost deviz na zalogi je v območju EGS in EFTA začetkom lanskega leta znašala 32,6 milijarde dolarjev, medtem ko je v ZDA znašala le 15 milijard dolarjev.
Ukinitev vizumov je lani močno poživila jugoslovansko turistično gospodarstvo. Dohodki iz inozemskega turizma so lani tako narasli, da je z njimi lahko pokrila 54 odstotkov primanjkljaja v trgovinski bilanci, medtem ko ga je 1966 pokrila le 46 odstotkov.
Letos hoče Jugoslavija svoje turistične zmogljivosti še povečati. Da bi letos število inozemskih turističnih nočitev povečala na 18 do 19 milijonov, celokupnih nočitev pa na 38 do 39 milijonov in da bi se devizni
priliv povečal za 16 odstotkov na okroglo 208 milijonov dolarjev, hoče število turističnih postelj po hotelih povečati za najmanj 10.000. Realizacija tega načrta sicer znatno odstopa od prvotnega načrta, ki še ni mogel predvidevati posledic gospodarske stagnacije v Evropi v mednarodnem turizmu. Te posledice so se namreč pokazale šele v preteklem letu. Na splošno pa so po jugoslovanskih turističnih podjetjih mnenja, da bo letos zastavljeni cilj razvoja turizma dosežen.
Sodelovanje dravskih elektrarn
zgled dobrega sosedstvd med Avstrijo in Jugoslavijo
Kakor smo poročali v zadnji številki, sta po občnem zboru Zveze slovenskih izobražencev v Celovcu predstavnika Dravskih elektrarn Maribor, dr. Šenk in ing. D oberš ek predavala o dravskih elektrarnah in njihovi medsebojni povezanosti. Iz njunih predavanj povzemamo prikaz najvažnejših mejnikov razvoja elektrarn na Dravi med Beljakom in Ormožem ter sodelovanja med ODK na avstrijski strani in med DEM na jugoslovanski strani.
V kolikor teče po dolinah in poljanah, kjer prebivamo Slovenci, je Drava v zadnjih 20 letih popolnoma spremenila svojo podobo in podobo svojega okolja. Idile Drave, ki jo opeva stara pesem, ki pravi Lepa dravska si dolina, ko zelen paradiž, vabi gorko nas belina sredi trat zgrajenih hiš ...
skorajda ni več. Z izgradnjo elektrarn na Dravi se je marsikaj spremenilo, v glavnem v dobrobit prizadetih krajev. Teh pa je med Beljakom in Ormožem že veliko število, v doglednem času pa jih bo še več.
Od leta 1918 do leta 1942 je kraljevala na Dravi le ena elektrarna. To je bila elektrarna Fala, ki je bila zgrajena z švicarskim kapitalom in ruskimi vojnimi ujetniki. Zgrajena je bila konec prve svetovne vojne, da bi napajala Graz z električno energijo. Te svoje naloge ni nikoli izpolnjevala. Z razpadom Avstro-ogrske monarhije je po potegnitvi meje med Avstrijo in Jugoslavijo zlužila zlasti Mariboru in mu omogočila, da se je v njem začela razvijati čedalje močnejša industrija. Falska elektrarna je imela že takrat letno zmogljivost 200 milijonov kilovatnih ur in je kot taka sodila nekaj časa med največje elektrarne v svetu.
Preden je prišlo na Dravi do nadaljnjih elektrarn, je minulo razmeroma dolgo obdobje 25 let. »Alpen-Elektrowerke« so v letih 1939— 1943 dogradile elektrarno Žvabek in sicer s pomočjo poljskih in drugih vojnih ujetnikov. Skoraj istočasno je taista družba pričela graditi, pravtako s pomočjo vojnih ujetnikov, zlasti ruskih, elektrarni Labot in Dravograd, ki sta pričeli obratovati leta 1944, vendar le z dvotretjinsko močjo. Pozneje se je družba lotila gradnje elektrarne Mariborski otok.
Po končani drugi svetovni vojni leta 1945 je bilo stanje v elektroenergetski izgradnji Drave naslednje: v Avstriji sta obratovali elektrarni Žvabek in Labot, v Jugoslaviji pa samo elektrarna Fala. Elektrarna Mariborski otok še ni bila zgotovljena, elektrarna Dravograd pa je bila zaradi zavezniškega bombardiranja malo pred koncem vojne onesposobljena za obratovanje.	_	..	,
Kakor prej »Alpen-Elektrowerke« sta se tudi Avstrija in Jugoslavija zavedali pomena reke Drave za proizvodnjo električne energije. Takoj po vojni so se pristojni krogi obeh držav začeli z vso resnostjo baviti z izdelavo nadaljnjih projektov elektrarn na Dravi.
Na jugoslovanskem delu Drave so bile doslej zgrajene naslednje elektrarne: Dravograd (montaža tretjega agregata) Vuzenica, Vuhred, Ožbalt in Mariborski otok I, v gradnji pa je elektrarna Srednja Drava I, ki leži med Mariborom in Ptujem in ki bo pričela obratovati še letos. Skupno s Falo je na jugoslovanskem delu Drave 7 elektrarn s srednjo letno proizvodnjo ca 2 milijardi kilovatnih ur in z močjo 400.000 kW.
Na avstrijski strani so bile za elektrarnama Žvabek in Labot zgrajene elektrarne Reisseck-Kreuzeok, Kazaze in Bistrica v Rožu, poleg njih pa je bil v elektrarno Labot montiran še tretji agregat. Srednja letna proizvodnja teh elektrarn bo ca 1,6 milijarde kWh, njihova moč pa je 390.000 kW. Na obeh straneh pa projektirajo nadaljne elektrarne, bodisi direktno v koritu Drave, bodisi na njenem porečju (n. pr. projekt Malta). Tako energetski pomen Drave še vedno narašča.
(Se nadaljuje)
posiROKecpsveai
BERLIN. — Vzhodnonemški predsednik Walter Ul-bricht je izjavil, da bo o »vzhodni politiki'', s katero skuša Bonn vzpostaviti boljše odnose s socialističnimi deželami, mogoče govoriti samo, če Zahodna Nemčija prizna mejo na Odri in Nisi ter se odpove pretenzijam, da bi ona zastopala ves nemški narod. Predsednik Utbrlcht zahteva, naj se Bonn odpove težnjam po jedrskem orožju, naj prizna zahodni Berlin kot samostojno politično področje in opusti težnje, izražene v mtinchenskem sporazumu.
VARŠAVA. — Poljski zunanji minister Adam Rapacki je, govoreč o vprašanju Vietnama, izjavil, da vse kaže na to, da je Amerika proti miru v Vietnamu« »Ameriški vladi je dobro znano," je dejal Rapacki, »da je brezpogojna ustavitev bombardiranja Severnega Vietnama edina realna pot, ki zdaj pelje k pogajanjem, kljub temu pa Amerika ne neha bombardirati. Po vsem tem sodeč ameriška vlada zdaj ne želi pogajanj, ne želi miru v Vietnamu."
PRAGA. — Na Češkoslovaškem je prišlo v zadnjih dneh do nekaterih sprememb v najvišjem partijskem vodstvu. Centralni komite KP Češkoslovaške je zfl novega prvega sekretarja izvolil Aleksandra DubčekO/ medtem ko je njegov predhodnik Antonin Navotnf ostal predsednik Češkoslovaške. Z Dubčekom je prevzel prvi Slovak najvišjo funkcijo v češkoslovaški pa rti ji,
RIM. — Italijansko zunanje ministrstvo je sporočilo, da Italija ne bo preklicala svojega veta glede pogajanj o pridružitvi Avstrije k Evropski gospodarski skupnosti, dokler avstrijske oblasti ne bodo začele »resno ukrepati" proti teroristom, ki z dinamitskimi atentati nastopajo proii Italiji.
MOSKVA. — Predsednik britanske vlade Harold Wilson bo od 22. do 24. januarja na uradnem obisku v Sovjetski zvezi, kamor ga je povabil predsednik sovjetske vlade Aleksej Kosigin februarja lani, ko j® bil na obisku v Veliki Britaniji.
TRST. — Tržaške obmejne oblasti so objavile podatke o lanskoletnem prometu čez mejne prehode nfl Tržaškem. V letu 1967 je prešlo mejo na teh prehodih več kot 52 milijonov ljudi ali skoraj milijon tedensko.
Od lega jih je 29 milijonov prestopilo mejo $ potnim listom, 23 milijonov pa s prepustnicami v okviru maloobmejnega prometa. V letu 1966 so zabeležili nekaj nad 35 milijonov prehodov, kar pomeni, da se je to promet med Italijo in Jugoslavijo lani povečal s® polovico.
LONDON. — Britanski medplanetarni svet (BICEPl se je zavzel za ustanovitev evropske vesoljske agencije, ki bi pošiljala v evsolje satelite in druge vesoljske ladje ter opravljala raziskave. Agencija naj hi imela na razpolago svoj proračun, ki bi ga ustanovili s prispevki držav članic. S to agencijo bi *c Evropa postovila po robu sedanjemu ameriškem® monopolu v vesolju. Skupni proračun agencije naj bi znašal 240 milijonov do!arjew; od tega bi Velik® Britanija prispevala četrtino.
DUNAJ. — jugoslovanski veleposlanik na Dunaj11 Lazar Mojsov je obiskal predstavnike gradiščanskih Hrvatov, ki so mu v Železnem (Eiscnstadt) priredil* večerjo. Ob tej priložnosti se je veleposlanik Mojs®* pohvalno izrazil o kulturnem in drugem delovanj11 gradiščanskih Hrvatov ter naglasil, da bo hrvaška n®' rodna manjšina s svojim delom največ pripomogla h nadaljnji krepitvi in razvijanju dobrih sosedskih ifl j prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo.	,
DETROIT. — Avtomobilska proizvodnja v Ameriki J* 1 bila lani najnižja v zadnjih petih letih. Stkri amerišk* j
družbe ___ Ford, General Motors, Chrysler in Americ®« ,
Motors — so izdelale lani 7,406.449 osebnih avtom®' bitov, kar je za 1,192.468 avtomobilov manj kot let« ( 1966, ko je bilo že tudi opaziti manjšo proizvodnj®' S Rekordno proizvodnjo — namreč 9,329.104 avtomobil®* ( — je Amerika dosegla leta 1959.	f
HANOI. ____ Vietnamska časopisna agencija je sp®' 2
ročila, da so v Severnem Vietnamu v zadnjih dv®* < letih kljub ostrim ameriškim napadom iz zraka In * morja zgradili 5C0 novih tovarn. Na nekaterih glavnih področjih krajevne industrije se je proizvodnja 1	*
primerjavi z letom 1964 povečala za 30 odstotkov. p
SKOPJE. — Po podatkih republiškega odbora za p®' moč ponesrečencem, prizadetim ob potresu v Debf®1 so v zbirni akciji do konca lanskega leta zbrali skup' no za nad 19 milijonov novih dinarjev pomoči * denarju In blagu. Največji del pomoči so zbrali * Makedoniji in v drugih predelih Jugoslavije, Iz !** jino pa je prispela pomoč v vrednosti kakih 3,5 ml' lijona novih dinarjev. Življenjske razmere v Debf* so se že precej izboljšale, vendar še dolgo ne bo m®' goče govoriti o zopetni normalizaciji.
PARIZ. — Francoski predsednik de Gaulle bo let®1 spomladi obiskal Romunijo, medtem ko je za dru9* polovico tega leta predvideno, da bo potoval v Arij®1 kjer naj bi obiskal Afganistan, Pakistan, Indijo in M* doneziijo.
BERLIN. — Sovjetska zveza bo dobavila letos VI1 Nemčiji 85 dizlovih lokomotiv, 1600 težkih tovorni* kov, 2900 traktorjev tri letala TU-134 in dve let®* 11-18.
WASHINGTON. -- Ameriška vlada se je opravičil*! Sovjetski zvezi, ker so ameriška letala med bomb®f diranjem severnovietnamskega pristanišča HaiphonP* poškodovala tudi neko sovjetsko ladjo.
OSNABRUCK. — V zahodnonemškem mestu Os®« brOck so jo ta teden začel proces proti skupini bivl1* SS-ovcev, ki so obtoženi umora italijanskih Žid®* Obtožnica je naperjena proti skupini petih čla®«1 nekdanje SS-ovske edinlce »Leibstandarte Adolf ler”. Sodišče bo zaslišalo precejšnje število prič * računajo, da bo obravnava trajala najmanj štiri soc e.
KAIRO. — Svet arabske lige je na izrednem zd*r danju v Kairu sklenil, da se za 17. januar predvid®«* konferenca najvišjih voditeljev arabskih dežel preW na poznejši čas. Politični opazovalci menijo, da P glavni vzrok za preložitev konference treba iskn v dejstvu, da trenutno niso vsi arabski voditelji ^ sklicanje takega sestanka, s katerim je treba pot1
2
S
«
C
f
i
S
F
.
it
N
It
n
s]
It
rr
tv
C(
o
St
tr
P
Ei
n,
ki
V(
ie
k(
b,
bi
Bt
it,
"L %.
m UNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIB =
Nekaj misli in pomislekov
k programu
Narodnega sveta koroških Slovencev
a
i*
!»•
C«»
11«'
el«
il«"
ilo'
■?r
ve*
Icl«1
m«*
,li|»
vi
ri*l«
let«1
|I4"1
nb»r
onj'
Os««
»iv*1*
Id«*
lan«'
i
14 ' i i«'
m d Ide«1 irel^ da I' Uk«*
Dne 4. januarja t. 'I. je Naš tednik »predložil javnosti po odboru in Zboru zaupnikov Narodnega sveta" na dveh straneh — v sedmih poglavjih — nekakšen program, s katerim človek (krščanski ali ne-krščanski, slovenski ali neslovenski), ki misli in vidi stvarne razmere v deželi koroški, ne ve kam. ,Ne na voz ne na gare' bi dejal naš kmet. Ta občutek se vsili kar sam od sebe, ko prebereš mogočne tirade o borbenih junaških Slovencih, ki da so zavzeli v dolžino in širino 300 km težavnega geografskega prostora, pa ne najdeš nikjer zgodovinskega dejstva, da so bili prav ti Slovenci prej miroljubni poljedelci in živinorejci kot pa militaristi, pa da so PROSILI Bavarce za vojaško pomoč, ko so jim postali (dejansko bojeviti) Obrt le prehudi izkoriščevalci in plenilci. In da so se prav li Slovenci za ceno krščanstva (in s tem vstopa v krog kulturnih evropskih narodov) morali sprijazniti z bavarsko oz. frankovsko nadvlado, to pa pomeni s postopno nemško kolonizacijo, z germanizacijo itd. »Slovanska plemena, ki so bila sa-nia po družbeno-ekonomski strukturi jako zaostala, so se znašla na geopolitično silno izpostavljenih tleh, med dvema ljudstvoma, ki sta Po svoji družbeni strukturi in kulturi bili mnogo više od njih: ob razvalinah visoko kulturnega rimskega imperija in poleg njegovega tedanjega glavnega dediča v srednji Evropi — germanskega fevdalizma, ki je bil v začetku svojega razvoja 'n poln ekspanzivne sile. To dej-stvo je opredelilo položaj sfovan-skih plemen za nekaj stoletij vna-Pfej.. . (Sperans, Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, str. 58)
Omenjeni „Program" podreja slovenski narod katolicizmu, tako mu je narodna zavest samo ob-jika katoliške zavesti, le-ta pa mu ie primarna. Takšno programiranje sloni na Mahničevi praksi in je dandanes ne samo resnično zaostalo, omejeno, ampak — milo rečeno — rahlo špasno. Naj zaboga ne vrže kak prebajevit ,katoličan' faradi te ugotovitve skale name, češ — proti veri je! Sploh se cedi Cel .Program" od samega deklarativnega krščanstva, napihnjenega Posploševanja (.slovenski narod je z malimi izjemami v celoti krščan-skokatoliški", .slovenski jezik — enakovredno povzdignjen do časti offarja" ipd.) in v nebo vpijočih fr°z (.slovenski narod stopa v 15. stoletje svoje evropske navzočno-sti" — za božjo voljo vendar, kdo Po ga goni iz te Evrope??). Same .navdušene" besede, čeprav hočejo biti pravzaprav navduševalne. Navdušenje se stopnjuje tako da-eci da programovci najdejo prav na 'Koroškem celo zibelko krščanstva! Kot laik človek meniš, da je 6-fa v Betlehemu ali morda v Ri-IT,ui na Koroško pa res ne pomisliš.
* tn potem ta ganljiva zaskrbljenost za zveličanje drugih Sloven-c&v (.imamo dolžnost, da bomo v oporo tistim Slovencem, ki take rast' na temeljih slovenske krščanske tfadicije nimajo več”!!), kakor da so Programovci slepi in gluhi. Pa niso. Cr|o pa je res 'in pravično je tako: n*3 tradiciji narodno-političnega lerikalizma Slovenci onstran Kara-^Onk ne rastejo več. Verovanje pa J6 lam prej globlje in bolj iskreno °t vsa zaskrbljenost in vse duše-džništvo Narodnega sveta. Glo-lr,ski psiholog bi našel v tem »Programu" zlato jamo, če bi samo pre-el| kolikokrat je imenovano kr-
ščanstvo. Ne mogel bi mimo Goetheja, ki ga navajam po smislu: „Wo Begriffe fehlen, da steflt so-fort das V/ort sich ein." Sumljivo je torej preglasno govorjenje o krščanstvu, poudarjanje krščanstva — nič manj kot poudarjanje socializma.
O .materinem jeziku", ki da „je podlaga vrednotam duha", pa bi moral pisati posebej — očitno prepotrebno razpravo. V tej zadevi so pojmi med našimi .izobraženci" katastrofalno pomešani in zapleteni. Definicije vise vse skrižem v zraku. .Prva skrb nam bodi: ohraniti pri življenju naš jezik in naš narod! Ohraniti se moramo' itd. Nikjer besede o tem, da je vsak jezik, torej tudi naš ogroženi slovenski, samo sredstvo, da ni sam sebi namen in da nam nikakor ne more oblikovati .zavednega Slovenca", še manj pa ga more ohraniti .pri življenju”. Uboga in nemarna bi bila naša .evropska navzočnost", če bi bila rasla kultura slovenskega naroda iz tolikšnega nacionalističnega solipsizma, kakor ga razodeva pisanje Našega tednika. .Vrednote duha" si je prebujeni Evropejec vseh časov in narodnosti iskal in našel v raznih jezikih, tega menda res ni treba dokazovati. O skupni duhovni zakladnici človeštva, o slovenski narodni zgodovini, ki naj bi bila učiteljica koroških Slovencev, ni v Programu niti besede. Zato je človek pripravljen brez pridržkov prav dati Tednikovi trditvi: .Naš človek je v splošnem premalo izobražen v lastni zgodovini . .." Gre samo za vprašanje, k d o je tisti .naš človek" in zakaj je ta naš človek tako malo izobražen. Močno dvomim, da mu bo Tednikovo pisanje razširilo obzorje. Tudi .Koroški Slovenec" mu ga ni, to vidimo v generaciji .iz-
obražencev", ki je iz njega črpala svoje .vrednote duha" — in danes krmari čoln tako imenovanih krščanskih koroških Slovencev.
Naravnost klovnska ironija pa je naslednja Tednikova ugotovitev: .Slovenska kultura na Koroškem je samorastniška, t. j. rastla je iz narodnega idealizma, brez kakršnih koli javnih podpor, le iz osebnih žrtev. Zato pač ni mogla razviti impozantnih del. Nedostatek javne, deželne in državne podpore pa je imel to posledico, da se je slovenska kultura razvijala samostojno, zares v slovenskem duhu in na krščanskih temeljih." Ja kaj pa potem še hočemo? .Samorastniško" pomeni programovcem brez impozantnih del, ta neimpozantna dela pa so jim zares v slovenskem duhu in na krščanskih temeljih! Naj živi torej še dolga leta naš narodni idealizem! Ad multos felicissimos annos! Bog bo že dal, da naš človek v splošnem ne bo več premalo izobražen.
Zakaj le bezajo programovci v .javne fonde dežele in države", iz katerih naj bi se dvignil .Slovenski kulturni dom" v Celovcu? Ali ne bodo s tem ogroženi zares slovenski duh in krščanski temelji? Premislimo, bratje! Kaj bo potem z našim narodnim idealizmom, kli nas je vse doslej držal nad germansko vodo? Ne prenaglimo se za božjo voljo!
Človek res ne ve, ali naj bi se od srca nasmejal ali pa razjokal nad tolikšnim narodno-političnim diletantizmom. Kaj res nihče pri Narodnem svetu še ni prebral vsaj ducat Einspielerjevih političnih člankov v Miru? Na koga je naslovljena zahteva po Slovenskem kulturnem domu? Na p. d. Brnika v Rinkolah? Na dijaka Lukeja Krauta v gimnaziji za Slovence? Naš tednik oz. Na-
Pod naslovom »Tribuna bralcev" uvajamo novo rubriko, v kateri bomo od časa do časa objavljati dopise oziroma stališča bralcev našega lista k različnim problemom. V vsakdanjem življenju se srečavamo s tolikimi vprašanji, o katerih ima eden tako in drugi spet drugačno mnenje. In različnost teh mnenj naj bi prišla do izraza v rubriki »Tribuna bralcev", s katero hoče naš list prispevati k razčistitvi raznih pojmov.
Ta rubrika naj bi bila čim bolj pestra, zato tudi želimo, da bi bil krog sodelavcev čim bolj širok. Glede vprašanj, o katerih naj bi bralci povedali svoje mnenje, uredništvo ne dela kakih omejitev, razumljivo pa si pridržuje pravico, da kdaj kakšen prispevek tudi zavrne oziroma odkloni objavo. Prav tako izrecno poudarjamo, da anonimnih dopisov načelno ne bomo upoštevali, vendar dopisnikovega imena na njegovo željo v listu ne bomo objavljali. Končno izjavljamo, da v teh dopisih izražena stališča niso nujno mnenje uredništva, marveč predstavljajo zgolj osebno mnenje vsakega posameznega dopisnika.
Tokrat objavljamo v tej rubriki dva izmed dopisov, ki smo jih prejeli v zvezi s »programom", katerega je Narodni svet koroških Slovencev preko Našega tednika »izročil v diskusijo slovenski javnosti na Koroškem".
Uredništvo
rodni svet daje Ljudski stranki glasove in izjave pokorščine kanclerju Klausu. Le-ta obljublja (celo v našem materinem jeziku, kolikšna ljubezen do koroških Slovencev!) vso svojo skrb za našo narodno enakopravnost. Le zakaj ne naslovi Narodni svet svojega .Programa" nanj? Posebne sorte diplomacija? Vrag vedi.
Kaj prida ta .Program" Narodnega sveta (ali bolje: nerodnega sveta) ne bo povzročil. Kvečjemu več ali manj prahu v krogih, ki komaj čakajo na take prenapete loke lin ki prav tako životarijo ob na-rodno-političnih anahronizmih kakor opisani programovci ob gromovitih .programih". To pa miru in napredku v deželi samo škoduje.
V Škocijanu je pred nekaj leti predstavnik Avstrijske lige za člo-
Komu koristijo manjšine v manjšini?
V prvi številki leta 1968 je Naš tednik predložil javnosti obširen program Narodnega sveta koroških Slovencev s pozivom, naj bi o njem diskutirala slovenska javnost na Koroškem. Ta poziv je nedvomno velik po-zitivum in izredna redkost. O posameznih odstavkih bo beseda na drugem mestu in ob drugi priložnosti. Za ta okvir to tudi ni potrebno, kajti tudi celota zapušča v podpisanem bralcu neko sliko.
Ne zaradi pomembnosti takih programov, temveč zaradi stvari, za katero gre, to so koroški Slovenci, se mi zde potrebne naslednje ugotovitve:
E Narodni svet koroških Slovencev pometa z brezovo metlo, in še s to pred tujim pragom. Toda Narodni svet naj bi pometal najprej pred svojim. Ko bo njegov prag snažen, to res ne bo senzacija, temveč se bo zgodilo samo nekaj samo ob sebi umevnega, izpolnilo se bo samo to, kar zahtevajo pravila medčloveškega občevanja in olike. Samo tako bi Narodni svet mogel postati salonski. Ali ne ve, da je čas nabijanja tez mimo (to ustvari bloke) in da se je pričela doba mostov, srečanj, obiskov, dialoga? Ne razumem, da se tega ni spomnil noben zaupnik Narodnega sveta. Vodstvo izvrstno vpliva in vodi politiko plašnic. Nekaj zahtevati od drugih, česar se sam ne držim, je nerealno. Vrhu tega pa so brezove metle za hleve.
■ Narodni svet koroških Slovencev odklanja dialog, medsebojni mir znotraj naroda, želi, da ostane razdor^ zavrača vlogo mostu, noče biti posredovalec srečanj. Točno ve, da koroški Slovenci niso Narodni svet, še bolje ve, kaj jih razdvaja — in kljub temu poudarja prav to. Nad šestdeset (!) vrst tega programa govori o »krščanstvu« kot edinem pogoju, ki koroškemu človeku dovoljuje biti Slovenec; Narodni svet edini zmore in opravi vse iz lastne moči, on edini v današnjem svetu ne potrebuje partnerja, ga niti ne omenja, ga celo zanika; pripravljen ga je iskati prej pri tujem narodu kakor v vrstah drugače mislečih Slovencev. Tak program, ki izključuje bistvene činitelje (slovenska levica), ki gre hladnokrvno mimo dejstev, je krivica nad slovenskim narodom na Koroškem (ali ni že dovolj trpel?). Ni več kot samodopadljivo kajenje
samemu sebi. S takšnim povzdigovanjem lastnega pomena, s takšnim poudarjanjem lastne važnosti se Narodni svet more meriti samo še s Heimatdienstom na Koroškem.
■	Narodni svet koroških Slovencev proslavlja fraze in (s)lepe načrte. S samo zahtevo »ohraniti se moramo« in z zgodovinskimi prerezi se slabo ohranjamo. Lahko je ugotoviti potrebo po tem in onem, lahko je predlagati ustanovitev tega in onega, lahko se je razpisati o prilastkih, ki bi naj krasili naš narod, toda kaj je s tem doseženo? Se je narodni propad s tem že ustavil? Narodnega obstoja na Koroškem nam ne zagotavljajo formulacije in definicije, še manj fraze in rotenja slovenske vernosti, temveč samo odkrita analiza slovenske resničnosti, na katero bi se moralo navezati (brez velikih besed) temeljito delo. Program Narodnega sveta je daleč od tega.
■	Narodni svet koroških Slovencev krmari v slepo ulico, če išče rešitve izven strnjene slovenske celote na Koroškem. Rešitev ni odvisna od drugih, ki naj bi nam dali to in nam ne odvzeli onega; rešitev je v vsakem posameznem pripadniku slovenske manjšine posebej. Vsak se mora odločiti v vsem popolnoma sam, mirnega srca se na pomoč Narodnega sveta lahko požvižga. Narodni svet se vmešava v stvari, ki bi ga sploh ne smele brigati in ki jih vsaka kulturna državna zakonodaja prepušča posamezniku (molitev v družini ...).
Tako neokusen program dopušča samo tale zaključek: ne verjamem mu, ker ni narodni program, temveč privatni referat; tudi zaupam mu ne, ker krati moje čisto osebne pravice in ne spoštuje mojih odnosov do sveta; predpisuje mi način toalete, vsiljuje mi, da moram biti rimski katolik, če hočem biti Slovenec; vidi in ustvarja probleme tam, kjer jih ni (vera); s postranskimi rečmi zapravlja čas in ga krade ljudem; najhuje pa je, da ruši, podira, cepi, ne približuje.
-nsch
ali koroški Slovenec,
za katerega program ni bil napisan
vekove pravice predlagal, naj bi se manjšinski sosvet fe lige potrudil za ustanovitev dodatnega referata pri deželni vladi za slovensko koroško kulturo (zahtevo po takem referatu so koroški Slovenci postavili že v skupni spomenici iz leta 1955, prav tako pa jo vsebuje tudi program Zveze slovenskih organizacij na Koroškem iz leta 1965 — op. ured.). Predlog je bil soglasno sprejet, Slovencev (predstavnikov) je bilo nič koliko tam. Na Dunaju, na seji predsedstva lige, pa je merodajni slovenski koroški predstavnik tega sosveta predlog »samorastniško" zavrnil, češ — ni nam treba kulturnega referata, denar naj nam dajo. In vendar je bil to organski, realen (= izvedljiv) predlog. Noben član Narodnega sveta takrat še pisni! ni, kaj še da bi se razburil. Danes pa bi imeli radi celo posebno slovensko sekcijo za ljudsko zdravstvo in higieno. Kdo naj se še spozna? Zaletavost še ni naprednost. Napihovanje vžbuja pomilovanje (primerjaj basen o žabi!). Delajmo raje! Samo trudapotno raziskovanje na znanstvenem področju (zgodovina koroških Slovencev, narodopisje, gledališče koroških Slovencev — Drabosnjak, politična publicistika koroških Slovencev, gospodarski in družbeni vzroki germanizacije, vključevanje v druge panoge znanosti in umetnosti na naših tleh) nam bo prej ali slej omogočilo morda celo lastni Kulturni dom. Tudi z gledališčem koroških Slovencev je ista: najprej moramo ustanoviti slovensko dramatično društvo, namestiti poklicnega igralca-režiserja, ki bo zbral okrog sebe igralske talente in z njimi naštudiral letno kake tri predstave in tako polagoma širil resnično kulturo na podeželju, potem pa, ko bomo že nekaj znali, bomo morali misliti tudi na Kulturni dom. Tako, kot smo do zdaj dokazovali svojo »evropsko navzočnost", seveda ne moremo pričakovati, da nam bo deželna ali državna oblast na krožniku prinesla Slovenski kulturni dom! Mnogo bomo morali storiti zanj najprej sami! in to čisto zares.
Končno je v tej zvezi treba opozoriti koroško javnost na program Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, ki je bil objavljen v Slovenskem vestniku 12. februarja 1965. Ta je realen in v skupnem stremljenju naše narodne manjšine izvedljiv ker ne sega po zvezdah.
Janko Messner
4 _ Štev. 2 (1336)
12. januar 1968
Bralci odgovarjajo „Kleine Zeitung“
Kakor smo poročali, se je »Kleine Zeitung« v svoji številki od 23. decembra 1967 razburjala nad koroškim deželnim svetom, ki je leoben-skim »Burschenscbaftlerjem« prepovedal, da pred božičem ne smejo »obdarovati« železnokapelskih otrok v prostorih šole. Mi smo k temu in drugim podobnim dogodkom že zavzeli svoje stališče, danes pa objavljamo izvlečke dveh pisem, ki se ba-vita z istim dogodkom.
Gustav Novak iz Malnič piše med drugim:
V božični številki »K!eine Zeitung" prinašate poročilo ..Obdarovanje z ovirami". V tem poročilu se čudite, zakaj naj bi bilo razdeljevanje božičnih daril po obmejnih šolah ovirano.
Kot nesocialistu mi strankarsko politično ozadje povzroča manj skrbi kot delovanje prizadeti!) študentskih organizacij. Pri tem Vam očitam, da v tem ,primeru delate kot oni mož, ki jo velikonočnega jutra no poti v Emaus srečal obupane Kristusove cposMje. Ali ste edini v deželi, ki no veste, da graški študenti z lepo brazgotino v obrazu ne delijo otrokom obmejnih šol daril zgolj Tu ljubezni do Jezirška ali Spodnje Koroške! To bi ja imenovani gospodje lahko bolj smotrno storili v Wo!kcrsdorfu (kjer je prcmogovcnik pred ukinitvijo — op. ured.) ali pa v kakem drugem kraju v katastroinem območju.
Kako bi v ostalem pisali, če bi wUnione della liberta degli študenti" po južnotirolskih šolah v istem »duhu" kot tukaj na Koroškem delila svoja »ljubezenska darila"!
Felix D i t m ar , predsednik združenja staršev na šolah občine Moos-burg, član upravnega odbora deželne zveze združenj staršev na obveznih šolah Koroške in član upravnega odbora iste zveze v državnem merilu, pa piše med drugim:
No da bi se hotel podrobneje bavrti s stvarjo i>n z dogodki, moram ugotoviti, da me je način Vašega pisanja zelo začudil, predvsem pa pripomba, ki pravi, »da se poskuša izključiti združenje staršev, ki stoji blizu Karnf-ner Heimatdiensta in ne blizu zbirne zveze profesorja Piuka; z drugimi besedami socialistov”. Dovolite mi, da ugotovim, da zbirne zveze profesorja Piuka ni, če pri tem mislite Deželno zvezo združenj staršev na koroških obveznih šolah. Članstvo v tej zvezi je omogočeno vsem, ne glede na to, kateri stranki se posamezni funkcionorji priznavajo. V tej zvezi ni nobenih političnih frakcij, ki bi bile sestavljene iz zastopnikov strank. Mi se bomo tudi v prihodnje borili prati temu, da bi postali zveza smotrov kake organizacije, kakor je to verjetno združenje staršev v Železni Kapli.
Mislim, dragi prijatelj Fessl (pisec članka v »Kleine Zeitung” — op. ured.), da se to z Vaše strani ni zgodilo iz zlonamernosti. Menim, da bi bilo bolje, če bi se pred pisanjem članka v resnici pogovorili s predsednikom deželnega šolskega sveta, dež. posl. Gutten-brunnerjem, z županom Lubasom in okrajnim šolskim nadzornikom Mairitschem, kar ste prvotno mislili. Skoda da ste to opustili. To ne odgovarja serioznosti, ki sem je od Vas navajen in to ne služi stvari. Zdi se mi, da ste se, upam da ne zavestno, s stvarjo bavili površno, in upam samo, da ste nasedli prišepeta-vanjem, ki namenoma nočejo božičnega miru.
VABILO
Gasilsko društvo Št. Jani v Rožu vabi na prijetno
GASILSKO
PRIREDITEV
v nedeljo 14. januarja 1968 ob pol osmih zvečer pri Miklavžu v B i I č o v s u. Na sporedu je igra v treh dejanjih „Moč uniforme".
Izdajatelj, založnik in lastnik; Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Blaž Singer; uredništvo in uprava. 9021 Klagenfurt - Celovec, Gasometergasse 10, tel. 56-24. — Tiska Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: 9021 Klagenfurt - Celovec, Postfach 124.
KOLEDAR
Pelek, 12. januar: Alfred Sobota, 13. januar: Veronika Nedelja, 14. }anuar: Hilarij Ponedeljek, 15. januar: Pavel Torek, 16. januar: Marcel Sreda, 17. januar: Anton četrtek, Id. januar: Priska
Na mejnem prehodu Grablje-Holmec:
Praznično novoletno srečanje
Pred novim letom je prišlo v soboto zvečer na mejnem prehodu Grablje-Holmec do prisrčnega novoletnega srečanja predstavnikov obmejnih občin Ravne in Pliberk. Pobudo za to obliko izmenjave novoletnih voščil je dala občinska skupščina Ravne, pliberški občinski svet pa jo je iskreno pozdravil. Tako so se potem ta večer na meji sestali člani občinske skupščine Ravne s predsednikom Kertom na čelu in člani občinskega sveta Pliberk z županom Kristanom na čelu. Srečanja pa so se udeležiti še predstavniki varnostne službe in carine na obeh straneh meje. Večer prijetnega srečanja je poživila
ščitih srečnega, uspešnega in zadovoljnega novega leta so vsi govorniki naglasili veselje nad tem srečanjem in svoje zadovoljstvo nad razvojem dobrih sosedskih odnosov, ki jih je omogočila odprta meja med sosednima državama. Izrazili so željo, da bi se ti odnosi v prihodnje še poglobili in razširili in da bi se tudi na splošno mednarodno razumevanje in medsebojno spoštovanje, sožitje in sodelovanje še bolj razvijalo, ker je najbolj koristen prispevek k ohranitvi in utrditvi miru v svetu.
V prijetnem razpoloženju so si predstavniki obeh strani meje 'izro-
ravenska godba z mogočnimi ubra- čil'! darila in P05’1''2^ 5 P;iačo: ra
nimi akordi, ki so se razlivali v tihi zasneženi zimski večer,
Vzdušje srečanja je bilo na mah
venski predstavniki so med drugim natakali odlično slivovko, pliberški pa so postregli z dobrim sorgen-
Tečaji o reji in krmljenju mesnatih prašičev
Južnokoroški krožek za zrejo in pitanje prašičev Pliberk bo priredil tečaje o reji in krmljenju mesnatih prašičev
@ 18. januarja (četrtek)
ob 9.00 uri dopoldne v gostilni Franca Piceja na Z a m a n j i h
ob 2.00 uri popoldne v gostilni Greiner v Globasnici
@19. januarja (petek)
ob 9.00 uri dopoldne v zgornji dvorani gostilne Breznik v Pliberku
@ Govorili bodo:
Dipl. ing. H. G o I d : Reja in krmljenje kot bistvena predpogoja za proizvodnjo kvalitetnih mesnatih prašičev Svetovalec K. S tab er: Vsakdanja vprašanja reje in krmljenja v krožku
Poslovodja BI. Singer: Organizacijska vprašanja v našem krožku
@ K udeležbi vabljeni tudi člani, ki se sedaj zanimajo za vstop v krožek.
m
r
veselo, prisrčno in prijateljsko. Naj- dorfškim pivom. Pliberški župan je
Ing. Resch novi župan Beljaka
prej sta govorila predsednik občinske skupščine Ravne in župan ob-
pri tem sporočil, da bo za prihodnji Silvester povabil predstavnike
Na svoji seji je občinski svet čemer se je posebej razvilo prija-
čine Pliberk, za njima pa so spre- ravenske občine na srečanje v Pii- mesta Beljak v torek izvolil dote- teljsko sodelovanje med Beljakom
govorili še drugi. Po iskrenih vo- berku.
Prošt Valentin Brandstatter
Na Novega leta dan je v bolniš- kob v Lesachtalu. Po drugi sve- ^eze ^ 9‘avar J m a 1 v, a ®re niči Elizabetink v Celovcu po dolgi lovni vojni je prevzel župnijo v 9a ro e )e novi župan prisege . težki bolezni preminul v 77. letu Kapli na Dravi, zatem pa je sto- Bivši beljaški župan Timmerer je
danjega namestnika župana, ing. in Kranjem, pa tudi sodelovanje z Rescha za novega župana Beljaka, drugimi gorenjskimi občinami. Za Dotedanji župan, vladni svetnik razvoj tega sodelovanja ima biv-Gottfried Timmerer 'je pred ši župan Timmerer, ki je sedaj čast-tem zaradi starosti odložil župan- ni občan Beljaka, velike zasluge, sko mesto. Seji je prisostvoval tudi
starosti dobrloveški prošt in dekan Valentin Brandstatter. Njegove zemeljske ostanke smo v četrtek minulega tedna na dobrloveškem pokopališču izročili materi zemlji. Pogrebnih svečanosti se ni udeležilo le veliko duhovščine, marveč tudi ogromna množica prebivalstva iz Podjune in krajev, kjer je blagi pokojnik kot duhovnik služboval.
Prošt Valentin Brandstatter je bil rodom iz Ziljske Bistrice. Ko je bil posvečen za duhovnika, je bil najprej kaplan v Pliberku in v Železni Kapli. Po letih župnikovanja v Št. Rupertu se je spet vrnil v Pliberk, od koder je bil v letih nacizma kot svojemu ljudstvu zvest slovenski duhovnik izgnan v St. Ja-
pi! na čelo proštnije v Dobrli vasi, stal na čelu občinskega sveta 12 kjer je tudi končal svojo truda pol- let. Za župana je bil izvoljen po no življenjsko in duhovniško pot. smrti prvega beljaškega povojne-Kjerkoli je pokojni duhovnik služ- ga župana Viktorja Petschniga. V
bova1!, je imel veliko prijateljev. Zato ga bomo tudi po njegovi smrti ohranili v hvaležnem spominu.
letih Timmererjevega županstva je mesto Beljak na široko odprlo vrata k sodelovanju na avstrijsko-itali-jansko-jugoslovanski tromeji, pri

Naša mladina na smučarskem tečaju
'Povabilu na smuč trski tečaj, ki ga
je na Šentjanžkih Rutah pripravila Slovenska mladina, se je odzvalo lepo število 27 fantov in deklet. Tečaj je bil minulo soboto in nedeljo. Prvi dan ga je vodil prof. Milan K u p -
Velika sedežna žičnica na Peco
Za božične praznike je dobila Peca novo veliko žičnico. S tem je postala še bolj dostopna, kakor je bila, tako za ljubitelje zimskega športa, kakor tudi za poletne ljubitelje gora.
Kakor znano, je 'bila pred leti na Peco do Sedmih koč zgrajena cesta, zatem pa od Sedmih koč navzgor krajša sedežnica. Cesti je sedaj stopila v konkurenco nova sedežnica iz doline do Sedmih
koč. Ta sedežnica premosti 1000 metrov nadmorske višine in je sedaj v prometu vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne. 'Enako obratuje tudi sedežnica od Sedmih koč naprej.
Medtem je bilo za prve potrebe urejeno tudi novo smučišče, ki v dolžini 10 kilometrov sega s Pece skoz v dolino. Manj korajžni smučarji pa imajo svojo progo na cesti od sedmih koč navzdol.
p e r, drugi dan pa študent fizkul-ture Robert K r o p i u n i k .
Tečaj je organizacijsko pripravil Hanzi Weiss iz Št. Janža, prostor in hrano udeležencem pa je dal Egi-dij Hafner pd. Lapš na Šentjanških Rutah. Po zatrjevanju udeležencev je bil tečaj sicer zaradi mraza naporen, spričo dobrega razpoloženja pa zelo prijeten. Vsekakor so bili udeleženci z njim zadovoljni, saj so celo tisti med njimi, ki so se že prej udeležili raznih smučarskih tečajev, zatrjevali, da so se naučili marsikaj novega.
Dobro razpoloženje je zlasti vladalo v soboto zvečer, ko so se udeleženci zbrali k diskusiji, ki jo je vodil predsednik Slovenske mladine, dr. Pavle A p o v n i k . Čeprav so bili precej utrujeni, je diskusija potekala živahno, zaključena pa je bila s prijetno domačnostjo, h kateri je z dobro in izdatno hrano svoje prispeval pd. Lapš na Rutah.
TO IN ONO
OD ŠMOHORA DO LABOTA
BRNCA. — V Št. Jobu nad Brn-co je 23. decembra popoldne pričelo goreti gospodarsko poslopje kmeta Antona Dermutza. Škodo, ki jc
Ustaški emigranti in „Volkszeitung“
V septembru minulega leta so nekateri avstrijski časopisi zagnali vik in krik, da so Jugoslovani v Trstu »ugrabili« prof. Kmnoslava Draganoviča. Imenovani hrvaški duhovnik, ki je živel po drugi svetovni vojni v Avstriji, je bil tedaj baje na poti v Rim. Ta vik in krik sta potihnila, ko je prof. Draganovič novembra poslal javnemu tožilcu v Sarajevu prošnjo za objavo izjave, v kateri je bilo rečeno, da njegov »prihod v državo ni
posledica nobenega nasilja, politične ali policijske igre,
oljn
nobene ugrabitve«, marveč da se je sam prostovoljno vrnil v staro domovino. V bistvu je to izjavo prof. Draganovič podal tudi na tiskovni konferenci pred domačimi in tujimi novinarji. To je zadostovalo tudi za avstrijski tisk.
Celovška »Volkszeitung«, ki do Jugoslavije ne more biti nikoli dovolj strupena in ki se raje poslužuje obrekovanj kot resnice, očitno z zgornjimi ugotovitvami ni bila zadovoljna. V zadevi Draganovič je 3. januarja postregla s svojim edinstvenim »odkritjem«. Na prvi strani te številke ni vedela zapisati nič več in nič manj kot to, da »mož, ki ga je jugoslovanska vlada na tiskovni konferenci predstavila domačim in tujim novinarjem, ni bil prof. Draganovič«. Pri tem se je sklicevala na pridigo, ki jo je po njeni objavi imel hrvaški emigrantski duhovnik Vilim Cecelje na Novega leta dan v neki celovški cerkvi.
Že naslednji dan pa se je izkazalo, da članek v »Volkszeitung« ne odgovarja resnici in da je izbruh nepoboljšljivih hujskačev. Župnik Cecelje je decidirano izjavil, da kaj takega nikoli ni govoril in da je za njega nerazumljivo, kako more priti kaj takega v časopis. To so potrdili tudi poslušalci pridige, ki pa so dodali, da pridiga ni bila na Novega leta dan, marveč že na prvi božični praznik. Do »odkritja« je zavzel stališče tudi tiskovni ataše avstrijskega veleposlaništva v Beogradu, ki je Draganoviča prej poznal in ki je izjavil, da ga je na omenjeni tiskovni konferenci zopet spoznal.
Kljub vsemu pa »Volkszeitung« — trmasta in nepoboljšljiva, kakor je ■— vztraja na svoji trditvi ali laži, ki jo je objavila. Za njo Draganovič na tiskovni konferenci v Sarajevu ni bil Draganovič. Pri 'tem kliče na pomoč celo vrsto ustaških emigrantov, ki — kakor iz-gleda — kar vedrijo p njenem uredništvu in katerih nestrpni duh, ki ga širijo v svojem kanadskem listu »Hrvatski glas« je sedaj edini dokaz njenih »odkritij«. Prav .ta trma pa kaže »Volkszeitung« v pravi luči. Njej ne igre za resnico, marveč vztraja raje na laži, kakor ji je hujskanje nemških nacionalistov in ustaških emigrantov proti Jugoslaviji bolj pri srcu, kakor pa razvoj mirnega sožitja in prijateljskega sodelovanja med Avstrijo in Jugoslavijo.
lo, ki jc
je požar povzročil, cenijo na pol milijona šilingov. 27. decembra v jutranjih urah pa je v Rinkolah pri Pliberku pogorelo gospodarsko poslopje kmeta Jurija Žmavcerja. Škodo cenijo na 400.000 šilingov.
LOGA VAS. — Na sveti večer je 19 letni natakar Jožef Humitsch povozil 65 letnega upokojenca Otta Wintscha, ki je pri tem utrpel smrtne poškodbe. Isti dan je pri Kokju, občina Dobrla vas, 21 letni kovač Fridrik Klančnik z avtomobilom trčil v avtomobil Amalije Zimpasser, ki je pri tem utrpela smrtne poškodbe, njena hčerka Friderika pa težje poškodbe.
BOROVLJE. — Občinski svet je sklenil redni proračun za leto 1968, izrednega pa bo sklenil šele, ko bo dobil jasnost, kako bo sedanji gospodarski razvoj v državi vplival na dohodke občine. Redni proračun obsega 13,4 milijona šilingov dohodkov in izdatkov. V njem je zapopadeno tudi povečanje pokopališča v Podljubelju. Na isti seji je občinski svet prodal tudi poslopje bivše šole v Glinjah, izkupiček pa je odvedel v sklad za gradnjo novega uradnega poslopja v Borovljah.
CELOVEC. — Iz letnega poročila pokrajinske bolniške blagajne za delavce in nameščence na Koroškem je razvidno, da so bili predlanskim najbolj češči vzroki smrti bolezni na srcu in na arterijah. Zaradi tega je umrlo 696 zavarovanih oseb. Na raku je umrlo 461 oseb-Njihovo število je od leta 1965 naprej rahlo nazadovalo. Temu nasproti je število delovnih nezgod močno naraslo. Pri njih je bilo poškodovanih 12.510 zavarovanih oseb.
ŽELEZNA KAPLA. — Občinski svet je na svoji seji sklenil pose-| ben prispevek za ureditev Bele i" drugih hudournikov v občini. S prispevkom bodo obremenjeni prebivalci občine po določenem ključu.
ŠT. VID V PODJUNI. — Avstrijska pošta je 8. januarja uvedb novo prometno progo med Klopinj' skim jezerom in Zablatniškim jezerom do Št. Primoža. Vozni red tej progi je razviden pri uradih poštnih avtobusov.
LABOT. — Občinski svet je n« zadnji seji sklenil redni proračuf za leto 1968 v obsegu 3,48 milijon* šilingov dohodkov in izdatkov. \l' redni proračun bo iz podobnih raz' logov kot v Borovljah sklenjen Šele pozneje.
Zlati kruh
(SLOVAŠKA PRAVLJICA)
Nekoč je živela vdova, ki je imela zelo lepo hčer. Mati je bila skromna in ponižna, hčerka pa prevzetna deklica. Prišlo je mnogo snubcev, toda nihče ji ni bil všeč. Čim več fantov .se je sukalo okoli nje, tembolj je vihala nos.
Neke lunine noči se je mati prebudila. Hčerka je ležala ob nji in spala. Mati je gledala svojega lepega otroka, ko je opazila, da se deklica v snu srečno nasmiha.
— Le kaj se ji sanja, da se tako ljubko smeje? si je mislila mati in spet položila glavo na ■blazino ter zaspala.
Zjutraj pa je vprašala hčerko:
— Povej mi no, kaj se ti je sanjalo ponoči, da si se tako prisrčno smehljala?
— Kaj se mi je sanjalo? Ej, sanjalo se mi je, da se je pripeljal gospod v bakreni kočiji in mi dal prstan z dragulji, ki so se svetili kot zvezde na nebu. In ko sem šla po cesti, so ljudje gledali samo mene.
— Otrok, otrok, kakšne visokoleteče sanje sanjaš, je rekla stara mati in zmajala z glavo. Deklica pa je vesela šla na delo.
Zvečer se je pripeljal na njeno dvorišče kmečki sin in jo zasnubil. Materi je bil snubec všeč, hčerka pa je rekla:
— Če bi se pripeljal z bakrenim vozom in mi poklonil prstan z dragulji, ki se svetijo kot zvezde na nebu, pa še ne bi šla s teboj.
Ženin se je pobit odpeljal, mati pa je hčerko okarala.
Tudi ro noč se je mati zbudila in slišala, kako se hčerka v sanjah tiho smeje.
—	Le kaj se spet sanja dekliču? je mislila mati in dolgo ni mogla zaspati. Zjutraj, ko se je hčerka umivala, pa jo je vprašala:
— Hčerka, ljuba hčerka, le .kaj se ti je sanjalo ponoči, da si se smejala v snu.
— Kaj se mi je sanjalo, ej, sanjalo se mi je, da se je pripeljal gospod v srebrni kočiji. Poklonil mi je srebrn šapelj in me zasnubil. Ko sem šla po cesti, so vsi ljudje gledali samo mene.
—	Le kaj govoriš, otrok moj, jo je karala mati, toda hčerka je že zaprla vrata za seboj, da ji ne bi bilo treba poslušati materine pridige.
Še tisti dan se je pripeljala na vdovino dvorišče gosposka kočija in grajski sin je prišel snubit vdovino hčer. Mati je bila presrečna, hčerka pa ga je zavrnila:
— Če bi prišli pome s srebrno kočijo in mi prinesli srebrn šapelj, pa ne bi šla z vami.
Snubači so se priporočili in odpeljali. Mati je pokarala hčer in tožila:
— Dekle, dekle, kaj bo s teboj? Prevzetna si, ne bo se dobro končalo.
Hčerka pa se je norčevala iz njenih skrbi.
Tretjo noč je spet ležala mati ob hčerki, toda od hudih misli ni mogla zaspati. Tedaj se je dekle v sanjah na ves glas zasmejalo.
— Le kaj se sanja nesrečnemu otroku, je vzdihnila mati in je bedela do jutra.
Zjutraj pa je vprašala hčerko:
— Le kaj se ti je sanjalo ponoči, da si se na ves glas smejala?
— Ne povem, je rekla hči, saj me boste spet kregali.
r
— Kar povej, je mislila mati.
— No, sanjalo se mi je, da se je pripeljal ženin v kočiji iz samega zlata. Prinesli so mi zlato obleko in vse je gledalo za menoj.
Mati je vila roke, hčerka pa je skočila iz postelje in tekla iz izbe, da ji ne bi bilo treba poslušati materinega tarnanja.
Tega dne .pa so se na dvorišče pripeljale tri kočije: bakrena, srebrna in zlata. V prvo je bil vprežen par, v drugo dva para, in v tretjo kočijo štirje pari belih konj. Iz prvih dveh kočij so skočili pazi v rdečih hlačah in zelenih kapah, iz tretje kočije pa lep gospod, oblečen v obleko iz čistega zlata. Zaprosil je vdovo za roko njene lepe hčerke. Hči pa je pomislila: to je tisti, o katerem se mi je sanjalo. Prinesla mu je iz svoje izbe nevestin šopek v znamenje, da ji je ženin všeč. On pa ji je dal prstan z dragulji, ki so se svetili kot zvezde ponoči, srebrn šapelj in obleko iz čistega zlata Nevesta se je šla preobleč, mati pa je zaskrbljeno vprašala ženina:
— Kakšen kruh bo pa jedla moja hči?
— Kruh je pri nas bakren, srebrn in zlat. Izbirala si ga bo, je odvrnil ženin.
Mati se je začudila. Nič ni rekla, toda skrbelo jo je. Hčerka pa je brezskrbno prišla iz svoje izbe, oblečena v zlato obleko, bila je lepa kot še nikoli.
Ženin jo je prijel za roko in odpeljali so se, ne da bi se poljubili in poslovili.
Mati je stala na pragu in jokala.
Svatbene kočije pa so drdrale po široki beli cesti, dokler se niso ustavile pred visokimi skalinami. V skali je bila odprtina, široka in visoka kot mestna vrata. Skoznje so zapeljali in nato se je zemlja stresla, stemnilo se je, da se je nevesta v strahu oklenila ženina.
— Ne boj se, jo je pomiril, kmalu bo svetlo kot podnevi. Od vseh strani so pritekli palčki v rdečih hlačah in zelenih kapah, svetili so s prižganimi baklami in pozdravljali svojega gospodarja. Šele sedaj je spoznala lepotica, s kom se je poročila.
Iz temne votline so zapeljali v neskončne gore, ki so se dvigale proti nebu, toda vse smreke, jelke, bukve in gore so bile svinčene.
Iz svinčenih gozdov in gora so se pripeljali na širno jaso, kjer je stal imeniten grad, ves srebrn in zlat. Vanj je ženin peljal nevesto, se ji poklonil in dejal: — Vse to je tvoje.
Ker je bila nevesta utrujena in lačna, se je razveselila, ko so palčki pogrnili zlato mizo za kosilo. Sedli so za mizo in prinesli bakrene, srebrne in zlate jedi. Vsi so jedli, le nevesta ni ■mogla. Poprosila je za košček kruha.
— Takoj, ljuba moja, je dejal ženin in ukazal palčkom, naj prineso nevesti kos kruha. Prinesli so ji najprej bakrenega, nato srebrnega in navsezadnje še zlatega kruha. Toda nevesta ga ni mogla jesti, čeprav je bila strašno lačna. Solze so ji tekle po lepih licih, toda ženin ji je dejal:
—Nič ti ne pomaga jok in stok. Kakor si si postlala, tako boš ležala.
Nevesta je ostala pod zemljo, lakota jo je pestila, ker je hrepenela le po zlatu in ni znala spoštovati zemeljskega kruha.
Le tri dni na leto je smela pod svetlo sonce, tiste tri dni vsako leto, ko je njen mož in gospodar podzemeljskih rud odprl vrata v svoje zakladnice. Takrat je stekla na beli dan in prosila za skorjice suhega kruha.
Povodni mož v Obirskem potoku
Pred izlivom Obirskega potoka v Belo so precej velike globodnice. Največja med njimi se imenuje Ruperfova globodnica. V njej je prebival v starih časih v stekleni palači povodni mož.
Nekega dne se napoti Rupertova hči, najlepši deklič v vsej okolici, v Kaplo in gre mimo globodnice. Hipoma se prikaže povodni mož, jo zgrabi in jo potegne v globočino. Mnogo let je pri njem preživela in dobila sia sedmero otrok. Doma pa nihče ni vedel, kam je izginila. Toda nenadoma prisopiha nekega dne domov, vklenjena v verigo okoli pasu. Hlapci so se norčevali in jo povpraševali, kaj se je zgodilo, da toliko let potrebuje iz Kaple. Pripoveduje jim, kaj se je zgodilo, in pokaže na verigo, s katero jo bo kosmatinec potegnil nazaj. Le malo časa ji je dovolil, da obišče starega očeta in ljubo mater. Preden jo je izpustil, pa ji je naročil:
„Ko potegnem prvikrat za verigo, jemlji slovo! Ko potegnem drugikrat, se odpravi od doma in, ko tretjič potegnem, moraš biti že tu!"
Ko domačini to slišijo, siroti verigo odvežejo in jo ovijejo okoli natna, v katerega je bila sekira zasajena. Povodni mož potegne tretjič in privleče velik naten v vodo. Ko vidi, da ga je žena prevarala, se tako razburi, da je voda na visoko cesto pritekla. Vzame najmlajše dete, ki ga je mati posebno ljubila, ga položi na naten, ki so ga za verigo otvegli, in ga preseka. Polovico vrže s tremi deklicami vred na cesto, češ, jih bo že kdo materi pripeljal. Od jeze in žalosti zruši svoj grad, poje ostale otroke in se s sekiro usmrti.
Koroška narodna
poooooooooooooooooooooo<xxxx>o^
S	Peter Jovanovič:	^
S	Zimska	o
£	Veter piha,	p
O	meglo nosi,	^
O	snežec pada	<>
9	izpod nje.	p
<>	Pada, pada	£
p	in zapade	O
<>	vse poti,	p
O	ki v vas drže.	X
%	In zapade	<>
$	skoraj Mihca,	a
p	ko domov	Y
^	od vasovanja gre.	o
»OOPOOOOPOPOOOOOPPOOOPOOPOOOCOC
Kako so volkovi požrli graščaka
Nekoč se je bogat graščak peljal s četverko. Pa ga je v bosti ustavilo četvero volkov in zakričijo na gospoda:
»Tebe bomo požrli in par tvojih konj.«
Graščak pa jim odgovori:
»Dam vam vso četverko, da Jo požrete, samo mene pustite živega!«
»Pa te ne bomo poslušali Naj tudi vse konje pustimo, tebe bomo požrli.«
»Joj, prejasni gospodje, jaz Pa vas hudo prosim, pustite me tokrat živega: obljubim, da vas bom krmil, nosil vam bom 'en dan konja, drugi dan vola, tretji dan kravo, četrti dan osla in tako vas bom krmil ves čas.«
»No, tokrat te pomilostimo, samo glej, to je poslednjikrat. Ge pa nas ogoljufaš, ti pride-■demo v hišo in te požremo.«
»No, prav,« jim reče graščak, »če vam nič ne bom dal. me pa požrite.«
Prišel je graščak domov in ukazal, naj pripravijo v gozdu velik pogon na volkove.
In graščak je odšel na veliki lov, vpil je, kričal in streljal oni štirje volkovi pa so medtem šli na njegovo živinsko dvorišče, se prikradli k volom, h kravam, no, pa recimo, k volom, ampak sklenili so, da ne pojdejo vsi hkrati v stajo šli so posamič. Skočil je er, volk v stajo in reče volu:
»Ta mah te bom požrl!«
Vol pa mu odgovori:
»Kako pa, ali imaš pogodbo, da me lahko požreš?«
Volk pa pravi:
»Seveda jo imam. S tvojim gospodom sva se dogovorila da te požrem.«
»Potem pa pojdi in gospoda pripelji sem. Če gospod dovoli, me boš požrl.«
Volk se je obrnil, da gre vol pa ga udari z rogovi in ga ubije. Drugi trije volkovi so začeli zavijati, tedaj pa pride graščak.
»Zdaj te pa bomo požrli, gospod. Enkrat si nas ogoljufal, pa nas ne boš več.«
Graščak je potegnil karabinko pa jim pravi:
»Ali mislite, da ste me srečali kot onkrat? Ne, zdaj va: pa pobijem.«
Tako je rekel graščak, ustrelil in ubil volka, druga dva pa sta — eden z ene, drugi z druge strani — planila vanj in ga raztrgala. A ko sta požrla graščaka, pravi en volk drugemu:
»Zdaj pa ne bo varal nikogar več.«
^■■■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii|||||||||||miiiiiiiiii|||||||||||||||||mi|||||,|||||||||||,|||,|||||||,|||||,||l„mi|„,|,|||,„mmim,|,|||„||l||ll||imill||| uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinin
Genocid
(1. nadaljevanje in konec)
Ne pravim, da se vsi ameriški vojaki tako zabavajo. Veliko jih je ogorčenih nad tistim, kar jih silijo delati, toda Pb nekaterih naletimo na isto veselje do ubijanja kot pri Hitlerjevih vojakih.
Kot vedno drugi nehote sledijo. Mlad ameriški črnec nam je pripovedoval, kako je med neko očiščevalno akcijo ®den od častnikov pokazal na žensko, ki je šla pred njimi ‘n mu dejal: „Ubij jo!" In jo je ubil. Oficir ni bil sadist: je bila operacija, v kateri so morali vsakogar ubiti. To v Pbčo smo vprašali, zakaj je streljal. Odgovoril je: »Če ne ki bil streljal, bi bila prej ali slej vrsta na meni."
Pripovedovali so nam tudi o tistem ameriškem gene-foIu, ki je v helikopterju odšel na lov na Vietnamce". S strojnico je pobil vse moške, ki jih je videl. »Toda ne žensk", je dodal. Kakor veste, pa vietnamske ženske nosijo ®nake črne pidžame in enake klobuke kot moški. Z višine jih je najbrž zelo težko ločiti.
Lahko bi povedal še dvajset drugih zgodb, ki pa ne ki ničesar dodale osnovnemu pojavu: kadar žačnemo slepo streljati na vse, kar se giblje in kar je rumeno, je geno-cid že tu. Zanimivo je to, da so se tega najprej zavedeli Navadni vojaki. Tja so prišli brez posebnih idej, toda s Prepričanjem, da vseeno gre za zaščito »dobrih" proti »slokim". Potem pa so kaj kmalu spoznali, da jih vsi Vietnamci Sovražijo, da torej niso bili tam, da bi osvobodili ljudstvo, temveč zato, da bi pobili vse Vietnamce. Spoznali so, da so jih prevarali, toda njihova jeza se ni obrnila proti nji-
hovi vladi, temveč proti tistim, ki jih ni bilo treba osvoboditi, temveč pobiti. Veliko med njimi jih razume, v kaj jih silijo, vendar ničesar ne rečejo, ker to ni lahko. Spomnite se mladih Francozov, ki so se vračali iz Alžira in ki so tam pri čem sodelovali: o tistem so raje molčali.
Namen genocida ni viden samo v strogo vojaških operacijah. Pravno so ga definirali tudi kot zavestno prizadevanje za zmanjšanje rojstev, sistematično podiranje telesne in duševne integritete ljudi, množična preseljevanja ljudstva itd. Američani namena ne priznavajo, poskušajo pa vse to.
Vzemimo taktiko »požgane zemlje", ki obstaja v tem, da na Jugu s strupenimi snovmi posipljejo obdelovalno zemljo, ki je pod nadzorstvom Vietkonga. Delali so poskuse z odpadanjem listja v džungli, toda uspehi so bili porazni: džungla je preveč trdoživa, upira se in odbija. Potem so poskušali z »odprtimi" conami. Razmišljali so takole: »Ker revolucionarna vojska živi v ljudstvu kot riba v vodi, bomo izlili vodo iz posode," to je uničili ljudstvo tako, da se ne bo moglo hraniti in prehranjevati še partizanov. Ko so kmetom požgali vasi, so se naselili na robovih gozdov, kjer obdelujejo ozke pasove zemlje, ki jih ščiti drevje. Tako jih ni mogoče videti iz letala, jih bombardirati ali posuti s strupenimi snovmi. V resnici Američanom nikakor ni uspelo »izliti vodo iz posode", ker se vojaki FNO organizirajo v džungli, kjer so sorazmerno zavarovani, ter dobivajo hrano iz drugih pokrajin. Ne samo, da niso odvisni od tistih kmetov, ki jih Američani skušajo sestradati, temveč pogosto prav oni hranijo in negujejo kmete, ki jih skušajo uničiti, in jim pomagajo.
Američani tem kmetom dajejo na izbiro: če hočejo ubežati bombardiranjem in lakoti, morajo le oditi v ameri-riško ali vladno postojanko (najbolje ponoči, če nočejo, da jih pobijejo iz helikopetrja), da jih bodo sprejeli v »naselje novega življenja".
Poglejmo, za kaj gre. Ljudje, ki jih tlačijo v ta naselja, so seveda sumljivi, ker so pred tem dve ali tri leta živeli na področju, ki ga nadzoruje Vietkong. Torej bodo z njimi tudi tako ravnali. Najprej razbijejo družine, ki so tako pomembne v vseh azijskih deželah. Mož je najčešče že davno odšel v rsto FNO. Če je ostal in se preda skupno z družino, ga takoj zaslišujejo in pogosto tudi mučijo. Če je zelo mlad, ga nasilno vključijo v vladno armado. Torej nič več ali skoraj nič več družin in so mi to potrdili: prihaja pa do tega, da 500.000 ljudi živi v ječah in da na področju, ki ga nadzorujejo Američani, več kot tretjina prebivalstva živi v »naseljih novega življenja". Vsak ukrep, ki ima za posledico padec števila rojstev, pa konvencija iz leta 1948 označuje kot »genocidni zločin".
Prebivalci naselij pogosto nimajo nobene možnosti za delo. Najmanj sumljive uporabljajo za nižja dela v ameriških taborih, toda ravnotežje dela in življenja, na katerem počiva vsa kultura, je porušeno. Higienske razmere so obupne. Prehrana je sramotno nezadostna, zato ker jo Američani »pozabijo" razdeliti, ali pa zato, ker riž — ki so ga sicer ukradli partizanom s tistega področja — južnoviet-namski funkcionarji prodajajo na črni borzi. Vse fo ima za posledico »telesno in duševno propadanje", ki ga konvencija iz leta 1948 označuje za »genocidni zločin".
Vietnamci imajo torej izbiro samo med smrtjo v njihovi vasi, če v njej ostanejo, in počasnim propadanjem v "na-
6 _ Štev. 2 (1336)
12. januar 1968
Dovolj cenite mleko?
Mleko je zelo važno za človeško prehrano. Zato nekaj besed o sestavi tega živila: v kilogramu mleka je 125 gr suhe snovi in 875 gr vode. Suho snov mleka sestavljajo: beljakovine, mlečna maščoba, mlečni sladkor, vitamini in rudninske soli.
Mlečna maščoba je laže prebavljiva kot vse druge vrste maščob, razen tega pa vsebuje še vitamine A in D. Mlečna tolšča ima razen energetske tudi visoko biološko vrednost.
Mlečni sladkor pospešuje v črevesju razvoj nekaterih mlečnih neokislinskih bakterij, ki zavirajo razvoj gnilobnih klic. Mleko vsebuje vitamine BI, B2 in PP, vitamina C pa ne vsebuje v zadostni količini. Od mineralnih snovi, ki jih vsebuje mleko, je največ kalcija in fosforja. Prav v mleku sta oba v tako idealnem razmerju, kot v nobenem drugem živilu. Kalcij in fosfor sta skupaj z vitaminom D važna za tvorbo kosti in zob. Tako je mleko neobhoden gradbeni material za rast. Mleko jamči mladini pravilen telesni in umski razvoj. Razen kalija in fosforja pa vsebuje mleko še razne druge mineralne snovi.
Čeprav mleko odraslemu človeku ne m ore služiti za edino živilo, moramo poudariti, da je biološko med najvažnejšimi živili. Mleko je odlična dopolnilna hrana. Njegova uporaba v gospodinjstvu omogoča zdravo prehrano.
Mleko igra pomembno preventivno vlogo v ohranitvi zdravja in v fizičnem razvoju šolske mladine. Zato ni samo naključje, da zdravstvena služba pospešuje dodatne šolske obroke v obliki mleka. Res je, da marsikateri otrok mleka ne pije rad, zato pa obstaja več možnosti, da mu ga nudimo v drugi obliki, kot so kakao, bela kava, jogurt, kislo mleko ali sadno mleko. Šolski mlečni obrok vpliva pozitivno tudi v vzgojnem oziru, ker navaja mladino na redno potrošnjo mleka.
Kdaj otrok shodi
Pretirana uporaba zdravil
Danes je že nekakšno napisano pravilo, da jemljemo zdravila za sleherno se tako drobno telesno neprijetnost. Zakaj bi prenašali glavobol ali zobobol, ko pa moremo bolečine odpraviti? Pri tem sploh ne pomislimo, da zdravila škodujejo telesu. V svetu je iz dneva v dan več reklam za posamezna zdravila, ki vplivajo na lahkovernost in človekovo sugestijo. Tudi zaradi tega je potrošnja zdravil vedno večja.
Zdravila so za zdravljenje bolezni, zato jih moramo uživati zares bolni. So pa ljudje, veliko je njihovo število, ki nimajo nikakršnega organskega obolenja, pa kljub temu pojedo dnevno veliko število tablet. To so predvsem ljudje, ki trpijo za funkcionalnimi neurejenostmi v telesu na tako imenovani živčni osnovi, ljudje z labilnim živčnim sistemom, ki čutijo težave v zvezi s srcem, želodcem, mehurjem . .. Brez vzroka so zaskrbljeni za svoje zdravje. Takim bolnikom je predvsem potreben počitek, pa pravilna prehrana, šport, se pravi aktiven počitek, ureditev vzdušja v družini ali na delovnem mestu. To so najbolj učinkovita zdravila zanje . .. Duševna higiena je namreč prav tako pomembna kot vsakodnevno umivanje...
Zdravnik je edini, ki pozna pravilno delovanje in pravilen način uživanja zdravil. Ko piše recept, ve, da odgovarja za bolnikovo zdravje. Bolnik tega ne ve in zalo popolnoma neodgovorno jemlje zdravila. Posledice ga prestrašijo.
Nekatera zdravila se kopičijo v telesu. Če jih ne uživamo po zdravnikovih navodilih, brez reda ali počitka, moremo povzročiti zastrupitev Z bruhanjem in nepravilnim delovanjem srca,
Antibiotiki so močno orožje v rokah zdravnikov, hud strup pa v rokah laikov. Dandanes bolnik pogosto zahteva >antibiotik«, kljub temu da more svoj prehlad odlično pozdraviti s sulfonamidi, ki jih zdravnik kombinira z vitamini B kompleksa in sadnimi sokovi. Zdravljenje je odvisno tudi od reda pri jemanju zdravil, sicer je bolje, da predpisanih zdravil ne uživamo! Injekcijo penicilina ne more dobiti nihče, dokler zdravnik ne razišče njegove občutljivosti ali preobčutljivosti do tega zdravila.
Če zaradi revmatičnih težav jemljemo aspirin, moramo to storiti le po jedi: potem ne bomo čutili zgage. Kombinirani praški hitro odpravljajo glavobol, če pa jih jemljemo prepogosto in v prevelikem številu, morejo povzročiti zastrupitev. Antirevmatične masti in tekočine za masažo smemo uporabljati le, če jih je predpisal zdravnik, sicer nam morejo vneti kožo ali oči, ko mast ali tekočino vtiramo na obraz.
Živo srebro, dodano kremi za obraz, povzroča čez čas zastrupitev. Prav tako je tudi nevarna krema na bazi hormonov, prav takšne kreme so v zadnjem času silno sodobne in hvaljene; če jih uporabljamo v preveliki količini, morejo povzročiti nestabilnost hormonskih odnosov v telesu in določena obolenja .. .
Učinek zdravil, ki pomagajo prebavi, je najboljši če jih raztopimo v kozarcu vode in pijemo ob obroku. Slabokrvni ljudje smejo uživati železne preparate le z limonado ali vitaminom C.
Skratka: idealno bi bilo, ko bi sleherno zdravilo predpisal zdravnik in na receptu tudi napisal točno navodilo za uporabo.
Kdaj normalno začne otrok hoditi? Kdaj začne govoriti? Kako ga pripravimo do tega, da ne moči postelje? Kako do tega, da je? Ta in še nešteta podobna vprašanja mučijo mlade mamice.
Nekateri psihologi trdijo, da- otrok sploh ni treba učiti hoje. Z naravno rastjo in s časom prebredejo vsa obdobja od plazenja po trebuhu do samostojne hoje. Večina zna sedeti pri štirih mesecih, stati pri devetih in hoditi pri petnajstih mesecih.
Poskusite!
JUHA Z ŽLIKROF! IN SKUTO
Vzemi: i125 gr moke, 1 jajce, 80 gr ikute, mleko, 25 gr parmezana, peteršilj, moškatni orešek.
Z moko in jajcem napravimo najprej testo, ga razvlečemo in razrežemo na okrogle koščke. Nato premešamo skuto z nekaj mrzlega mleka in tako pripravljeno zavijemo v testo, potem ko smo dodali sol, parmezan, nekaj peteršilja in moškatni orešek. Žlikrofi naj ostanejo v vreli vodi (ki počasi vre) okrog 15 minut.
PEČENKA IZ MEŠANEGA MESA
Vzemi: 125 gr govejega stegna, 125 gr telečjega stegna in 125 gr svinjskega mesa brez kosti ter 125 gr jeter. Poleg tega rabimo še mojeron, moškatni orešek, 1 jajce, zelen grah, 70 gr masla.
Goveje meso, teletino, prašičje meso, jetra majeron, moškatni orešek, sol in poper pretisnemo trikrat skozi strojček za meso. To zmes povežemo z enim rumenjakom in jj primešamo olupljene amerikanske lešnike. Nato izoblikujemo zmes v obliki klobase, ki jo s čopičem namažemo z jajčno beljakovino, ki smo jo malo stepli. Vse skupaj nato povaljamo v kruhovih drobtinah in položimo v raztopljeno maslo v kozici. Pečemo pribilžno eno uro pri zmerni vročini in večkrat polijemo pečenko z njenim sokom. Tako pripravljena pečenka je zelo okusna tudi hladna.
Na Yaleški kliniki so preizkušali dvojčici. Pri deset in pol mesecih so začeli prvo učiti lezenja po stopnicah, drugo pa šele, ko je imela eno leto. Pokazalo se je, da je veliko bolj napredovala druga s krajšo učno dobo ob pravem času.
Več podobnih poskusov je dalo sorodne rezultate. Če hočemo učiti in vaditi z uspehom, moramo počakati, da je otrok dovolj star in razvit. Preden ga začnemo učiti, da ne moči, mora imeti razvite živčne zveze z mehurjem. Do tedaj, tj. do okrog osmih mesecev, bodo vsa prizadevanja brezuspešna.
Otrok se nauči govoriti z oponašanjem.
Večina otrok izreče prvo besedo (mama) približno pri desetih mesecih. Ob letu dni poznajo že tri besede, pri petnajstih mesecih okrog 19 besed in pri dveh letih že 272 besed (povprečno). Vendar vas skromnejši besedni zaklad vašega malčka ne sme vznemirjati. Za 'Einsteina pravijo, da se je tako počasi učil govoriti, da so ga celo starši imeli za neumnega.
Često otroci od enega do petih let odklanjajo kakšno jed. Lahko da jim res ne prija, da so tako razpoloženi, ali pa posnemajo kakšnega drugega člana družine. Razumna mati ga ne bo skušala prisiliti, da je. Lahko ji to uspe, pri tem pa zgubi otrokovo zaupanje. Lačen otrok bo jedel vsako okusno hrano. Otroci, alergični na določene jedi, pa potrebujejo zdravniško nadzorstvo. Skušajmo se ravnati po njegovih željah, streči njegovemu okusu, vendar ne dovolimo, da bi postal »mizni tiran". Pripravljajmo različne jedi in pripravljajmo iste jedi različno. Ne »pitajmo" ga, kadar je razburjen, vznemirjen.
Mastno lasišče
Lasišče izloča -kožno mast, ki masti lase. Seveda, če je te masti preveč so lasje premastni in nobena pričeska ne drži.
Da lasje ne bodo preveč mastni, moramo najprej poskušati omejiti izločanje masti v lasišču, medtem pa odstranjevati odvečno mast.
Mast izločajo kožne žleze lojnice. Mnogokrat žleze lojnice, predvsem v puberteti, premočno izločajo. -Koža je predvsem po obrazu, hrbtu in prsih izredno mastna in pojavijo se mozolji.
Prva naloga je, da omejimo dotok maščob. Torej se moramo izogibati mastni, zabeljeni hrani. Predvsem svinjska mast je škodljiva. Tudi olja, maslo in rastlinske masti so maščobe, zato se bomo omejili tudi pri tem. Čokoladi se bomo odpovedali, prav tako ne bomo segali prepogosto po slaščicah. Jejmo čim več sadja in zelenjave.
Maščobo bomo skušali odstraniti tudi s pudri. Uporabljajmo kozmetične pudre za lase ali tudi otroške pudre. Lasišče napudramo, pustimo da puder učinkuje vsaj pet minut, nato lasišče dobro prečešemo.
-Kadar umivamo glavo, si pripravimo mnogo tople vode in šampon v prahu. Jajčni šamponi so za mastne lase premastni. Nujno je, da umivamo mastne lase vedno v deževnici ali v vodi, v katero smo dodali žličko bo-raksa.
Beljenje las in trajna posušita lase. Tupira-na pričeska mastne lase nekako prezrači,
Tudi sonce in veter mastnim lasem zelo dobro deneta.
Drobni nasveti
® Svila bo zelo lepa, svežih barv, z lahkoto boste likali, če ne pozabite dodati poslednji vodi za izpiranje nekaj žlic navadnega belega kisa.
® Bronaste predmete boste najlepše očistili s petrolejem. Seveda jih morate na koncu še dobro zdrgniti z mehko krpo.
■ Čebula ne bo imela v jedi močnega okusa in vonja, če jo že sesekljano pridržite za nekaj minut v vodi, ki mora biti mlačna. Nato jo dobro odcedite in šele tedaj zamešajte v jed ali stresite v mast.
® Star krompir bo mnogo okusnejši, če prilijete vodi za kuhanje malo kisa.
H Omleta bo zelo okusna, če jajcem dodate sladko smetano. Jajca dodajajte eno f>o eno in za vsakim jajcem navržite v posodo še žlico sladke smetane.
B Mastne madeže lahko odstranite tudi z glicerinom. Mehko krpo navlažite v glicerinu, podrgnete z njo po madežu, ki ga morate očistiti še s toplo milnico.
n Nove zobne ščetke ne bodo pretrde, če jih boste pred uporabo za nekaj ur namočili v slano vodo.
® Molji ne bodo zašli v volnen klobčič, če volno navijete preko kroglice naftalina ali sivke.
			
seljih novega življenja". To niti ni prava izbira, ker jo narekuje strah: ljudje se »upognejo”, ko ne morejo več prenašati bombardiranja ali ko jih odpeljejo s silo. Ta misel o »svobodni izbiri", ki jo imajo Vietnamci, je čista laž ameriške propagande.
@ Američani vsekakor zatrjujejo, da Severnim Vietnamcem dajejo jasno izbiro: prenehajte podpirati gverilo na Jugu, pa vas bomo pustili pri miru.
To je enako sleparstvo. Najprej je zato, ker Američani zelo dobro vedo, da je pomoč Severnega Vietnama partizanom na Jugu bila zelo majhna (kakih 10 odstotkov njihove vojaške moči, po ameriških cenitvah), ko so začeli svoje zračne napade na Sever; drugič zato ker gre tudi tukaj za iluzorno izbiro, saj Sever ne bi mogel, četudi bi hotel, prisiliti Juga, naj položi orožje. V nemogoči domnevi, da bi vlada v Hanoiu rekla Američanom: »Prav, ne bomo več pomagali,” bi se boj nadaljeval na Jugu in Američani bi lahko rekli: »Trdili ste, da boste kapitulirali, toda lagali ste, ker se vojna nadaljuje na Jugu. Zato nadaljujemo bombardiranje."
Tudi na Severu so Američani krivi namernega genocida, ker ima njihovo bombardiranje za cilj uničenje vseh družbenih struktur dežele, uničenje vsega, kar je socializem zgradil v trinajstih letih. Hoteli bi dokazati ne samo to, da se gverila ne izplača, temveč tudi to, da se socializem ne izplača. In ko bi Severni Vietnamci kapitulirali, bi jim »vse to ponovno zgradili" — Američani so se že ponudili — »na bolj zdravih osnovah". To skušajo doseči z vsakdanjim zastraševanjem, ki pri marsikomu že povzroča duševne motnje. Vietnamski minister za zdravstvo mi je prišel sam povedat — in mislim, da mu lahko štejemo v čast, da to prizna v polnem razmahu vojne — da je veliko ljudi živčno uničenih, predvsem otroci in starejši, in da bodo potrebna
leta, da bodo odpravili vse duševne motnje, ki jih je pri ljudstvu povzročilo bombardiranje. Že ta groza sama po sebi je genocid, ker zmanjšuje duševno integriteto ljudi cele skupine, zločin, ki ga je definirala konvencija z leta 1948.
Američani dajejo Vietnamcem iluzorno »izbiro” zato ker sami nimajo izbire, dokler se ne bodo odpovedali oporiščem v Vietnamu. Za imperialistično silo je genocid edini mogoči strateški odgovor — ne pravim taktični — na odpor prebivalstva, ki je popolnoma enotno v vojni. Niso si ga izmislili Američani, toda druge rešitve ni. Morda nekateri med njimi celo v vladi tega niso vedeli, ko so se podali v vietnamsko vojno, toda danes to prav gotovo vedo. Za njih obstajata samo dve rešitvi: oditi ali vse uničiti. Ameriška vlada to ve in njen največji zločin je morda to, da laže svojemu javnemu mnenju in mu prikriva logičen, neogiben konec politike, ki jo uresničuje v njegovem imenu.
Če ima ameriška politika v Vietnamu svoj smisel samo, če gre do genocida, zakaj je Združene države ne poskušajo hitro končati s tem, da bi še pospešile »eskalacijo«?
Ker tega ne morejo iz ekonomskih, strateških in vojaških razlogov. Tako obširne akcije ni mogoče improvizirati. Za njo je potrebno zgraditi celo mrežo letalskih in zemeljskih oporišč, ceste, pristanišča, skratka velikansko infrastrukturo. Tega ni mogoče izpeljati kar čez noč. To pa je že materialna ovira »eskalacije". Uporaba atomskega orožja bi lahko vse poenostavila, toda atomsko orožje ni najbolj učinkovito v deželi brez večjih koncentriranih naselij, zato strokovnjaki menijo, da bi uporaba tega orožja na tako majhnem ozemlju bila nevarna tudi za tiste, ki bi ga uporabli. Poleg tega pa bi tudi mednarodne posledice utegnile biti preveč resne.
Končno bi bila taka uničevalna vojna silno draga. Javno mnenje je potrebno torej počasi navaditi na izdatke,
ki mu jih nalagajo. Pred ameriške voditelje se postavlja tudi pomemben psihološki problem: ker so pred tremi leti svojemu ljudstvu zatrjevali, da bo vsa stvar zelo lahka, mu sedaj ne morejo povedati, da bi za zmago nad majhnim poljedelskim narodom iz Azije bilo potrebno vse gospodarstvo postaviti na vojno osnovo kot v času Hitlerja.
Sorazmerno počasno napredovanje eskalacije torej ni posledica humanosti ameriške vlade, temveč posledica dejstva, da je materialno in psihološko nemogoče napredovati hitreje.
Toda Cilj je isti genocid, ker, ponavljam, ni druge rešitve za superindustrializirano deželo, ki hoče imeti pod svojim nadzorstvom revno deželo, katere prebivalstvo se je v celoti dvignilo proti njemu v revolucionarni vojni.
@ Ali Američani uspevajo?
Ne, zato, ker se jim vietnamsko ljudstvo upira kot malokateri narod v zgodovini. Vietnamci niso samo ohranili, sicer malo spremenjeno, trdno gospodarsko infrastrukturo, temveč so še celo okrepili svojo socialistično ureditev. Vendar tega izrednega napora žrtev ne bomo vzeli kot olajševalno okoliščino za rablje! Se toliko manj, ker ima ameriški genocid v Vietnamu dvojni učinek. To je resnični genocid proti vietnamskemu ljudstvu in grožnja genocida za ljudstva na drugih celinah, posebno za ljudstva Latinske Amerike, ki bi tudi hotela izvesti svojo revolucijo. Ameriški zločin v Vietnamu nosi v sebi kal na desetine drugih zločinov, ki so jih Združene države pripravljene narediti povsod, kjer bi se kdo uprl njihovi hegemoniji. Tega ameriško ljudstvo ne ve, ker mu lažejo, ker mu zatrjujejo, da njegova zastava povsod plapola za obrambo svobode. Zato tudi ne razume sovraštva, ki se dviga proti njemu na vseh koncih sveta, kjer se ljudje bojujejo za svobodo.
Izberite tudi vi!
{jgj Vlado Strugar: OSVOBODILNA VOJNA V JUGOSLAVIJI,
obširna dokumentacija, 352 str., zemljevidi, ppl. 84 šil.
Q Jean Laffitte: PREŽIVELI, roman iz nemških koncentracijskih
taborišč, 300 str., ppl.	34 šil.
ESI Lojze Zupanc: SONCE JE UMRLO, spomini na trpljenje v
nacističnih zaporih, 128 str., ppl.	19 šil.
Mihailo Marič: SORGE OBVEŠČEVALEC STOLETJA, življenjska pot najbolj znanega obveščevalca 512 str., ilustr., pl.	79 šil.
Bgl Neža Maurer: ZVEZA MORA OSTATI, zapiski o
partizanskih kurirjih, 332 str., ilustr., pl.	67 šil.
VIHARNI ČASI, spomini na partizanska leta,
216 str., ilustr., ppl.	32 šil.
Ki France Bevk: POT V SVOBODO, knjiga spominov na
zadnjo vojno, 372 str., ilustr., pl.	42 šil.
§£} Edvard Kocbek: LISTINA, dnevniški zapiski
iz leta 1943, 552 str., pl.	70 šil.
KI Svetozar Ševo: DESANT NA DRVAR, nemški napad na glavni štab jugoslovanske osvob. vojske,
203 str., ilustr., ppl.	38 šil.
|Hj V OGNJU PREMINULI, pretresljivi dnevniki iz židovskih
getov, 256 str., pl.	72 šil.
^ Matevž Hace: LJUBEZEN IN OROŽJE, zbirka partizanskih
povesti, 228 str., pl.	38 šil.
ff! Ivan Matičič: SKOZI PLAMENE PRVE SVETOVNE VOJNE,
knjiga spominov, 400 str., ilustr., ppl.	54 šil.
§|[| Grigorij Baklanov: SEŽENJ ZEMLJE, roman iz druge
svetovne vojne, 216 str., kart.	38 šil.
g^j Aleksander Vojinovič: KRI NI VSE, roman o vprašanju
krivde in kazni, 328 str., pl.	46 šil.
Posamezne knjige dobite v knjigarni
„Naša knjiga", Celovec, Wulfengasse
Ko je zunaj pozvonilo, je Margaret Lowen rahlo odstrla zaveso iz organdija in videla, da je stal pred vrati tuj moški. Bilo je v soboto dopoldne in njeni mišje sivi lasje so bili trdo naviti na navijalke. Ni bila na-lepotičena in vsa prednost, ki jo je njena domača halja še imela, je bila ta, da je bila udobna.
Margaret je postala ravnodušna in nič več ni tako skrbela za svojo zunanjost. V 53 letih se je temeljito odvadila nečimrnosti. Šla je k vratom in jih tiho odprla.
Ko jo je mož zagledal, je presenečeno obstal. »Miss Lowen?«
»Da, prosim.«
Mož se je vljudno odkril. »Kriminalna policija. Sem poročnik Berger iz osmega okraja.« Ko je pokazal službeno značko, ga je povabila v vežo.
»Kaj želite, poročnik? Pravkar sem se hotela obleči in iti ven.«
»Ne bo dolgo trajalo, Miss Lowen. Oprostite, prosim. Kajne, saj ste gospodična?«
»Da.«
»Ali vas nazivajo Margie?«
»Ne, prav gotovo, ne,« je odgovorila nejevoljno.
»Zelo mi je žal. Toda, rekli so mi da tu stanuje gospodična Margie Lo-wen.«
»Ah, tako.« Pogladila si je ovratnik domače halje. »Potem bi gotovo radi govorili z mojo nečakinjo. Ona
O. H. LESLIE FOLB:
je hčerka mojega brata in dal ji je moje ime.«
Poročnik Berger je olajšano vzdihnil. »Ali vaša nečakinja stanuje pri vas, Miss Lowen?«
»Da. Danes je ni doma, ker gre za konec tedna k moji sestri. Zakaj vprašujete?«
»Tega vam ne morem tako hitro razložiti. Ali bi smel sesti?«
Nejevoljno je Margaret peljala poročnika v dnevno sobo. Odprl je aktovko in iz nje potegnil šop papirjev. Miss Lowen ga je pozorno opazovala.
»Povejte mi prosim, kaj o vaši nečakinji, Miss Lowen. Ali že dolgo živi pri vas?«
»Skoraj šest let. Od smrti njenih staršev. Ljubim jo kot lastnega otroka.«
»Koliko je stara?«
»22 let.«
»Je zelo družabna? Mislim, če ima mnogo prijateljev?«
»Dovolj. Zakaj vas to zanima?«
Poročnik je vzdihnil. »Najbrž boste neprijetno presenečeni, Miss Lo-tven. Ce bi bilo vse v redu, se tudi mi ne bi vtikali v to zadevo. Toda nekaj se je zgodilo in zato vas moram obvestiti o stvareh, o katerih vam vaša nečakinja gotovo ni nič Povedala. Pred dvema letoma se je Začela dopisovati z možem, ki se imenuje Raoul Collins.«
»No, in?«
»Ta Roul Collins je moral izvedeti naslov vaše nečakinje prek dopisoval-nega urada. Saj večkrat berete oglase v časopisih: »Samotno srce' in tako dalje.« Poročnik se je odkašljal. »No, vaša nečakinja je pisala temu ^ollinsu in redno ji je odgovarjal. Težavna zadeva pa je to, da sedi ta Cillins v zaporu . .. dosmrtno.«
»Kaj?«
»Zelo mi je žal, toda to je dejstvo. Že kot mlad fant je zašel Roul v slabo druščino. Skupno s tovariši so hoteli oropati trgovino s krznom tn Collins je ubil nekega moža. Usmrčen bi bil na električnem stolu, Pa je bil še premlad. Obsodili so ga Zato na dosmrtno ječo. Zdaj je star 28 let in je zelo osamljen.«
Margaret Lowen je kar tiščala domača halja. Odpela si je ovratnik in se naslonila v naslanjaču. »Tega res ne morem verjeti,« je rekla in požrla slino. »Ne verjamem, da bi si Margie dopisovala s takim človekom.«
»Ne bodite prestrogi z njo. Saj ''este, kako se pripetijo te stvari. Mladostna romantika in ...« Poroč-0l'k Berger je kar zardeval ob teh
besedah in pričel je listati po papirjih, ki jih je imel pred seboj. »To smo našli v Collinsovi celici. Pismo vaše nečakinje. In to sliko.« Dal ji je posnetek v roko. »Je to Margie?«
»Da. Da, to je ona.«
»Silno mi je žal, da vas s tem nadlegujem, Miss Lowen. V vsem ni nič hudega, nič prepovedanega. Vsa pisma so namreč cenzurirana in so bila v redu.« Malce je pomišljal, nato pa je vzel iz aktovke tanek ovitek in iz njega vzel nekaj pisem. »Prosim vas, če bi eno ali dve prebrali.«
Pisava je bila drobna in nežna. Margaret je kar stiskala roko v gubah svoje domače halje. Z drugo pa je držala pismo in brala:
»Ljubljeni Raoul! Pišeš mi, da bi vse žrtvoval na svetu, samo, da bi bil enkrat pri meni. Verjemi, da prav tako hrepenim po tebi, kot ti. -Če bi le bila kaka možnost, da bi se uresničile te divje hrepeneče sanje. Tudi življenje bi dala. Vedno si predstavljam, kako bi bilo, če bi živela skupaj.
Tako zelo sva si podobna. Skromna sem, kot ti in zadovoljna bi bila z vsem, kar bi imela. Samo, da bi bila najina sreča dosegljiva. Med tem časom pa morajo najina pisma premostiti prepad.
Seveda, samo besede ne morejo izraziti ljubezni. Vse, kar mi še nudi življenje najdražjega, je najino dopisovanje.«
Miss Lowen je izročila poročniku pismo in rekla: »Res ne morem razumeti, kako je mogla Margie začeti s tako nesmiselnim dopisovanjem. Deklica je zelo pametna in boječa. Pa vendar tudi precej samosvoja.« Njen glas je bil hrapav: »Rekli ste, da je zadeva zelo nedolžna. Zakaj pa ste potem prišli sem?«
Poročnik Berger se je nagnil malce naprej. »Raoul Collins je pobegnil. V četrtek ponoči. Z njim sta pobegnila tudi dva Italijana, ki smo jih žal, ustrelili. Collins pa nam je ušel.«
Margaret, katere lica so žarela, so postala smrtno bleda. »To je strašno. In kaj je pri tem kriva Margie?«
»Stvar je naslednja, Miss Lowen. Collins potrebuje denar, skrivališče in nekoga, ki bi mu pomagal. Ker ni-
DOMISLICE
•	Spoznavajo se tri tedne, ljubijo se tri mesece, kregajo se tri leta, prenašajo se trideset let; sinovi počno isto znova.
(H. Taine)
•	Blagajna je naprava, ki prihrani tatovom nadležno iskanje denarja.
(Ch. Torquef)
•	Nadležnež je tisti, ki govori o sebi tedaj, ko hočemo mi govoriti o sebi.
(A. Vivanfi)
•	Če bi bile na oblasti po vsem svetu ženske, bi odpravile vse orožje — razen jezika.
(E. Sommerville)
•	Preden iztrgaš list iz knjige, poglej, če ni tvoja!
(B. Samsonov
® Strahopetec je človek, ki v nevarnosti misli z nogami.
(A. Bierce)
ma nobenega svojca in nobenih prijateljev, je verjetno, da bo prišel k vam.«
Srce Miss Lowen je nervozno bilo »Res, strašno. Kaj pa naj storim v tem primeru?«
»Samo nobene panike. On vendar upa, da ima tu zaveznike, ne pa so-
vražnike. Verjetno ima orožje, toda bodite popolnoma mirni, vse se bo dobro izteklo.« Poročnik se je smehljal. »Kar pogum, Miss Lowen. Najbrž ne bo prišel semkaj. Ga bodo že prej ujeli. Za primer pa, da bi se pojavil, bodo naši agenti v bližini.«
»Kaj pa, če jim le uide?«
»S tem dejstvom tudi računamo. Če pa se mu bo posrečilo priti do vas, nas kar pokličite na tole telefonsko številko.« Iz žepa je vzel malo vizitko, na kateri je bila številka. »Mi bomo v nekaj sekundah pri vas.«
Vstala je, njeni udje pa so bili ledeni. »Res sreča, da Margie ni tukaj.« »Prav imate. Zato bi tudi vam svetoval, da bi se zavarovali. Ostati pa morate tu, ker nam morate pomagati. Collinsova želja, da bi videl vašo nečakinjo, je naša sreča, da ga bomo lahko prijeli.«
Poročnik je vstal, dal pisma v ovitek, nato pa v svojo aktovko. Ko je že držal roko na kljuki, se je spet ozrl: »Še nekaj, Miss Losven. Na vašem mestu ne bi telefoniral nečakinji in ji tudi zadeve ne omenil. Lahko bi se zgodilo kaj nespametnega.«
»Da,« je odgovorila Margaret Lo-wen. Ko je vstala, se je morala prijeti z roko za mizo, ker se ji je vrtelo. »Ne bi hotela, da bi se Margie kaj zgodilo, preveč jo imam rada.«
»Dobro,« je rekel poročnik Berger. »O vsem vas bomo obveščali, Miss Lovven.«
Ko je poročnik Berger zapustil hišo, je šla Margaret v spalnico in se brezbrižno oblekla. Z nervoznimi prsti si je potegnila navijalke iz las in počesala svoje redke lase.
. Kosilo ji ni dišalo in pojedla je le nekaj grižljajev. Nato je šla nakupovat. V samopostrežni trgovini se je zamudila celo uro. Izbirala je zalogo za prihodnji teden. Ta stara navada in dolžnost sta ji bili zelo dobrodošli, ker jo je to odvračalo od misli, ki jih je vzbudil jutranji obisk. Ko je prišla domov, je vsa utrujena in izmučena odšla po stopnicah navzgor v svojo spalnico. Legla je oblečena na posteljo in zaspala. Zbudila se je, ko je ura na kaminu kazala šest.
Ob sedmih je bila zunaj že tema in nastopajoča noč je še povečala njeno napetost. Vedno in vedno je odgrinjala zavese in se ozirala na tiho cesto. Dozdevalo se ji je, da vidi nekoga za drevjem in da so policijski uradniki skriti med parkirnimi avtomobili. Razločila pa ni nikogar.
Po večerji je bila bolj pomirjena. Ob pol desetih je sedla pred televizijskim sprejemnikom in poročnikov obisk se ji je zdel samo kot sanje.
Tedaj je zaslišala šum v kleti.
Vstala je, zaprla sprejemnik in šla v vežo. Sobna svetilka je metala mračno svetlobo na kletna vrata. V strahu je strmela tja. Nato se je opogumila, šla k vratom in jih odprla.
Zrla je v najtemnejše oči, ki jih je kdaj videla. Na kletnih stopnicah je čepel mladi mož. Njegova postava je bila še deško vitka, njegova brada ostra, njegovi plavi lasje so bili kratki in gosti. Ves njegov obraz pa je izražal obup in odločnost: sršeča brada, močan nos in ozko stisnjene ustnice.
Brez besede in nezaupljivo sta se nasprotnika opazovala.
»Nič vam ne bom storil, gospa,« je rekel s hripavim glasom. »Popolnoma nič. Ostanite mirni. Samo ne kričite, potem bo vse v redu.«
»Kaj pa hočete tukaj?«
»Vi dobro veste, kaj hočem. Vi ste Margiejina teta. Gotovo vse veste o naju.«
»Margie ni tu,« se je izmikala.
Prišel je do nje in jo prijel za komolec. »Torej, pojdiva gori v sobo.« Mladi mož jo je peljal v dnevno sobo, kjer se je Margaret zgrudila na stol. On pa je šel k oknu, se stisnil k steni in opazoval cesto.
»Kje je Margie?«
»Je to tako pomembno?«
»In kako!«
»Pustite mojo nečakinjo na miru. Vi je sploh ne poznate.«
»To vi mislite. Jaz jo pa poznam bolje kot...« Prekinil je svoj govor in pričel hoditi sem in tja.
»Gospa, poslušajte me, prosim. Nimam mnogo časa. Takoj moram dobiti zvezo z Margie in to nujno.«
»Saj sem vam povedala, da Margie ni tukaj,« je odgovorila Miss Lo-wen z ostrim glasom.
Postavil se je pred njo. Njegove kretnje so bile težke. Strah jo je bilo
pogledati mu v oči. Ni se upala opazovati njegovega obraza. Tedaj je postal njegov glas naenkrat mil in njega samega je bilo strah.
»Razumeti morate to, kar je med menoj in Margie. Resnično ljubirr. vašo nečakinjo. Prisegam vam. Za nič na svetu ji ne bi mogel prizadejati kaj hudega. Samo videl bi jo rad in z njo govoril. Morate mi pomagati!«
»Kolikokrat naj vam pa še povem, da ne vem, kje je.«
Kar zapihal je od jeze in začel zopet hoditi sem in tja. Očividno ni vedel, kaj naj napravi s teto svoje najdražje. Tedaj je zagledal Margie-jino sliko na mizici.
»Kako je lepa!« Margaret je s silo zadržala jok. »Prosim vas, pustite jo v miru. Resnično vam povem, da je ne poznate. Margie je še cel otrok!«
»Vem, kar moram vedeti.« Spet je prišel k njej in poteze njegovega obraza so bile grozeče. »Poslušajte me včndar! Ali veste, koliko sem bil star, ko so me vtaknili v ječo? Sedemnajst! Ali veste, koliko let sem sedel tam? Enajst!«
Obrnila je glavo proč, on pa jo je zgrabil za ramo in jo prisilil, da mu je pogledala v oči. »Ali si morete predstavljati, kako prekleto sam je človek v celici? V hiši s tisočimi drugimi in vendar popolnoma sam. Lahko si mislite, kakšen postane človek.«
»Vem,« je rekla osorno. »Razumem vas.«
»To vi mislite, v resnici pa ne veste popolnoma nič. Margie mi je dala nekaj, kar ...« Od razburjenja ni mogel govoriti dalje in roka mu je zdrsnila z njene rame. Nato je stopil k oknu in se zastrmel v noč.
Margaret je opazovala njegovo drobno, sključeno postavo in oči je imela polne solz. »Torej, dobro,« je rekla trpko.
»Kaj?«
»Dobro. Poklicala bom Margie. Če res tako želite.«
Njegov obraz se je kar razjasnil. Gledal jo je, kako je vstala s stola in odšla v vežo. Številko, ki ji jo je dal policist, je znala na pamet. Zavrtela je številčnico. »Poročnik Berger,« je rekel glas.
»Dober dan. Jaz sem, Margijina teta. Tu je nekdo, ki hoče videti Margie. In to takoj.«
»Je Collins tam? Odgovorite mi samo, če je pri vas, Miss Lowen.«
»Da. Vse v redu.«
»Zadržite ga. Takoj smo pri vas.«
»Dobro, že razumem.«
Položila je slušalko na vilice. Na roki je začutila trd prijem in zavpila. Obrnila se je in zagledala Raoulov kosmati obraz tik poleg svojega, njegove oči pa so bliskale od jeze.
»Poklicali ste policijo.«
»Ne.«
»Laž. Da, da. Že razumem. To je past!«
Jezno se je tolkel z roko po glavi. »To bi si lahko mislil.«
»Prosim,« je ihtela Margaret. Divjost v njegovih očeh in sovraštvo v njegovem glasu sta jo globoko presunili. Vsa se je tresla in odmikala se je od njega. »Prosim, pojdite vendar. Mi vam ne moremo pomagati. Nihče vam ne more pomagati.«
»Ali mislite, da me boste tako podlo izdali?« Vedno bolj se ji je bližal. »Zvabili ste me v past!«
»Takoj bo tu.«
»Torej priznate.« Ves tresoč se od razburjenja je planil proti njej. Margaret je zakričala in stekla v dnevno sobo. Tekel je za njo, kar peneč se in slep od maščevanja. Toda, še preden jo je zgrabil, je Margaret Lowen zagledala težak srebrn svečnik. Zgrabila ga je in ko je stegnil roke proti njej in jo zgrabil za prosto roko, tedaj ga je treščila s svečnikom po plavolasi glavi, da je zabobnelo. Tako močan je bil udarec, da ji je roka kar otrpnila. Raoul Collins pa se je zgrudil na preprogo.
Z grozo je strmela vanj in videla, kako mu kri lepi lase. Za trenutek je mislila, da je mrtev, ker pa je slišala njegovo hropeče dihanje, je vedela, da je nezavesten. Skoraj minuto je stala nepremično, nič več se ni mogla premagovati in padla je poleg njega na kolena. Njegovo krvavečo glavo je položila v naročje in solze so ji tekle po gubastem obrazu.
»Ljubček moj,« je stokala. »Moj ubogi, mali ljubček.«
Po polnoči je zapustila policija hišo. Margaret Lowen je bila vsa uničena; njena želja, da bi mu zopet napisala pismo, pa je bila večja, kot njena izčrpanost.
Vzela je sliko svoje nečakinje z mize, enako sliko, ki jo je ona poslala Collinsu pred dvema letoma in in jo raztrgala na drobne koščke. Nato je sedla k mizi, vzela rožnat pisemski papir in napisala:
»Ljubljeni Raoul!
Pravkar mi je moja teta povedala, kaj se je zgodilo. Ne morem ti popisati, kako zelo me je prizadela tvoja nesreča. Moram pa ti nekaj priznati in prosim, ne misli, da sem trdosrčna: vesela sem, Raoul. Srečna sem, da ti tvoj beg ni uspel in da si se vrnil v ječo. Hvaležna sem usodi, da si bova pisala še mnogo pisem, teh rožnato-rdečih znanilcev ljubezni in zvestobe. Brez najinih pisem, ki so nama obema postala tako draga, midva ne bi mogla več živeti.«
Zarek ljubezni v dosmrtno j eeo
Lepe knjige kot nagrade
Ko smo za nedavne praznike objavili tradicionalno nagradno križanko, smo se bali, da bo morda ie nekoliko pretežka. Poslane rešitve pa so nas prijetno presenetile, kajti napake so bile tokrat tako redke, da se o njih skoraj ne izplača govoriti. Tako je bilo letos res zelo malo takih, ki so nam sicer poslali rešitve, vendar jih pri žrebanju kljub temu nismo mogli upoštevati, ker se jim je pač vrinila ena ali druga napaka; zato pa je bil toliko večji kup pravilnih rešitev, med katerimi smo z žrebanjem izbrali tiste, katerim je sreča namenila nagrade.
f
Avstrijski dogodki
v_________ ____________
■	LETOŠNJI KONGRESI
NA DUNAJU
Letos bo Dunaj v pravem pomenu besede spet mesto mednarodnih kongresov. Pristojni krogi pravijo, da bo prišlo letos na Dunaju do 200 mednarodnih kongresov in konferenc. Največja med njimi bo konferenca OZN o vesolju, ki bo v času od 14. do 28. avgusta v kongresnem centru Hofburg. Te konference se bo udeležilo okoli 5000 znanstvenikov in politikov vsega sveta. Na drugem mestu med letošnjimi dunajskimi mednarodnimi prireditvami bo konferenca OZN o cestnem prometu v času od 7. oktobra do 8. novembra, ki bo združila 800 delegatov vsega sveta. Med važnimi dunajskimi mednarodnimi posvetovanji tekom letošnjega leta je treba omeniti še posvet mednarodne atomske oblasti koncem februarja, proslavo 200 letnice dunajske visoke šole za veterino, konferenco OZN o pravu pogodb in njihovih problemov od 26. marca do 24. maja, petdesetletnico letalskega poštnega prometa, ki se je začel na liniji Dunaj—Lvov—Kijev, in 26. kongres avtorskih agencij.
■	CESTA ZA BRZI PROMET
na Štajerskem
Zgledu Tirolske, ki je gradila cesto za brzi promet skozi Felbertauern, ter Koroške in Salzburške, ki bosta pričeli letos graditi cesto za brzi promet od Salzburga skozi Katschberg do Beljaka, je sedaj sledila tudi Štajerska. V deželnem proračunu Štajerske je določen znesek 1 milijona šilingov za študij projekta in ustanovitev družbe, ki bo gradila cesto za brzi promet od avstrijske zahodne avtoceste pri Pyrnpassu preko Graza do Špilja na avstrijsko-jugoslovanski meji. Ta cesta naj bi omogočila najkrajšo pot od evropskega severa in severozahoda do Maribora in od tam naprej preko Zagreba, Beograda do Bukarešte in Soije. Istočasno naj bi pospešila razvoj turizma na Štajerskem.
rcLevizua
AVSTRIJA
Sobota, 13. 1.: 12.55 Smučarske tekme na Lauberhornu
—	16.00 Kalifornija in Kalifornci — 16.30 Daktari — 17.35 Plesna šola — 18.30 Dober večer v soboto — 19.00 Očarljiva Jeannie — 19.45 čas v sliki — 20.15 Eden bo zmagal — 22.00 Športni dnevnik.
Nedelja, 14. 1.: 9.55 Smučarske tekme na Lauberhornu
—	15.30 Mario, otroška oddaja — 15.55 Svet mlodine — 16.25 Literatura na ploščah — 17.00 Od kontinenta do kontinenta — 18.00 Pustolovščine dobrega vojaka švej-ka — 18.30 Rieglerjevi — 19.00 čas v sliki — 19.30 Šport — 20.15 Ljubezenske zgodbe in ženitvene zadeve
—	22.25 Vroče ure v Montpernassu.
Ponedeljek, 15. 1.: 18.00 Francoščina — 18.30 Avstrijska podoba — 19.00 Playboy ima težko — 19.45 Čas v sliki — 20.15 Zvezdne ure olimpijskih zimskih iger —
21.00	Mož z imenom Harry Brent — 22.20 Posebej za vas. Torek, 16. 1.: 18.00 Angleščina — 18.30 Urbanizem —
19.00	Francoski šonsoni — 19.45 čas v sliki — 20.15 Ta-le naš svet — 21.00 Poštni predal 7000 — 21.10 Coppelia, balet.
Sreda, 17. 1.: 10.30 Madagaskor — 11.00 Zvezdne ure olimpijskih zimskih iger — 11.45 77-Sunset-Strip — 13.00 Smučarske tekme v Badgasteinu — 17.00 Pavliha in živali v gozdu — 17.30 Lassie — 17.55 Knjižni kotiček — 18.30 Aktualnosti iz kulture — 19.00 Televizijska kuhinja —
19.45	čas v sliki — 20.15 VaS nastop, prosimo — 21.00 Mož z imenom Harry Brent — 22.00 Novinarji in politiki diskutirajo.
Četrtek, 18. 1.: 11.30 Grenlandija — 12.00 Angleščina —
12.30	Smučarske tekme v Badgasteinu — 18.00 Italijanščina — 18.30 Športni kaleidoskop — 19.00 Super Max —
19.45	čas v sliki — 20.15 človek, ne jezi se — 21.20 iobby Doli in njegove afere.
Petek, 19. 1.: 10.30 Za kulisami živalskega vrta Schon-brunn — 11.00 človek, ne jezi se — 12.05 Lobby Doli in njegove afere — 18.00 Francoščina — 18.30 Avstrijska podoba — 19.00 Tajno naročilo Johna Drackeja — 19.21 Snežna poročila — 19.45 čas v sliki — 20.15 čuda živalskega sveta — 21.00 Mož z imenom Harry Brent — 22.20 Mala dunajska nočna glasba.
JUGOSLAVIJA
Sobota, 13. 1.: 12.55 Smučarske tekme v Wengenu —
17.35	Vsak teden — 18.00 Obzornik — 18.20 Sneguljčica — 19.20 S kamero po svetu — 20.00 Dnevnik —
20.35	Obrt — 21.35 Videofon — 21.50 Gideon.
Nedelja, 14. 1.: 9.30 Narodno zabavna glasba — 9.55 Kmetijska oddaja — 10.40 Vrtinec, otroški film — 11.55 Prenos iz Wengena — 13.00 Nedeljska konferenca —
18.45	Vsak teden — 19.10 Bonanza — 20.00 Dnevnik —-20.50 Zabavno glasbena oddaja — 21.50 Športni pregled.
Ponedeljek, 15. 1.: 17.05 Mali svet — 17.30 Cookovo potovanje — 18.00 Obzornik — 18.30 Epilepsija v otroškem obdobju — 18.50 Reportaža — 19.15 Kuharski nasveti — 19.45 Solist Lado Leskovar — 20.00 Dnevnik —
20.35	Drama — 21.35 Po izbiri, glasbena oddaja.
Torek, 16. 1.: 16.40 Francoščina — 17.45 Risanke — 18.00 Obrežje — 18.25 Torkov večer — 18.50 Svet na zaslonu
—	19.30 Obzornik — 20.10 Veliki Mc Quinty, film — 21.40 Bera slovenske kulturne tvornosti v letu 1967.
Sreda, 17. 1.: 17.25 Lutkovna igra — 17.45 Kje je, kaj je — 18.00 Obzornik — 18.20 Združenje radovednežev — 19.05 Ples skori čas — 20.00 Dnevnik — 20.30 Neznana Italija — 21.30 Zadnji dan prvi dan, film. Četrtek, 18. 1.: 11.00 Angleščina — 17.15 Hrestač —
18.00	Obzornik — 18.20 Narodna glasba — 18.45 Po sledeh napredka — 19.05 Splet — 20.00 Dnevnik — 20.35
Za rešitev otroške križanke so bile razpisane kot nagrade fri slovenske mladinske knjige, ki jih prejmejo:
■	Mirko Male, Sele-Kot št. 36, pošta Borovlje;
® Marijan Pečnik, Rute šf. 2, Šmihel pri Pliberku;
■	Maja Hoja, Št. Jakob v Rožu šf. 125. Lepe slovenske knjige pa čakajo nagrajence tudi pri križanki za odrasle; izžrebani so biti:
■	Kristi Schellander, Dijaški dom, Celovec, Tarviser Sfrafje 16;
■	Peter W i e s e r, Čahorče, pošta Kofmara vas;
■	Simon Otip, Sele-Kot štev. 25, pošta Borovlje;
■	Anica Kološa, Murska Sobota, Cvetkova 5, Slovenija;
■	Fottej Hartmanu, Klopinj, p. Škocijan.
Nagrajence prosimo (razen nagrajenke v Sloveniji, kateri bomo nagrado poslali po pošti), da svoje nagrade najkasneje do konca meseca dvignejo v uredništvu našega lista, Celovec, Gasomefergosse 10. Za primerjavo pa objavljamo zdaj še pravilne rešitve.
AVSTRIJA
I. PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.15, '17.00, 19.00, 22.00,
23.00,	24.00.	j
Dnevne oddaje (razen ob sobotah, nedeljah in praznikih): 6.00 Pozdrav — 6.40 Jutranja opazovanja — 7.10 Včeraj zvečer v svetu — 7.20 Jutranja telovadba — 8.10 Jutranja glasba — 8.45 Dobrodošli z inovicami — 10.05 Magazin ob desetih — 11.00 Roman v nadaljevanjih — 1.1.15 Opoldanski koncert — 13.00 Slavni dirigenti, sla,vni orkestri — 14.15 Lepi glas — 14.45 Mednarodne gospodarske vesti — 15.00 Več učenja, več znanja — 15.45 Koncertna ura — 16.30 Majhne dragocenosti — 17.10 Kulturna poročila — 18.00 Mladinska redakcija — .18.30 Pregled večernega sporeda — 22.10 Šport z vsega sveta.
Sobota, 13. 1.: 6.05 Govori Fritz Schilling — 6.09 Pet minut agrarne politike — 6.14 Jutranji koncert — 9.00 Smeh spada k lepemu vedenju — 12.55 Smučarske tekme na Lauberhornu — 13.30 Tehnični razgledi — 13.45 Iz opernega sveta — 14.30 Iz literarne delavnice — 15.00 Romunski simfonični orkester — (18.00 Jugoslavija poje —
18.45	Hombergov kaleidofon — 20.00 Portret Giovanija Bosca — 21.00 Kit z morsko boleznijo — 22.20 Profil jazza.
Nedelja, 14. 1.: 6.05 Vedre melodije — 8.05 Včeraj zvečer v svetu — 8.15 Mila umetnost — 9.10 Nedeljska satirična oddaja — 11.15 Z dunajskih gledališč — .11.30 Orkestralni koncert — 13.05 Dobrodošli z novicami — 13.15 Stališče — 14.00 Operni koncert — 14.30 Štirideset dni Muse Dagha, roman — 15.00 Popoldanska glasba — 17.05 Tristan in Izolda, opera — 20.20 Literatura.
Ponedeljek, 15. 1.: 6.05 Odkrito povedano — 17.15 Knjiga tedna — 17.30 Aktualnosti s krščanskega sveta — 18.45 Šansoni — 20.00 Evropski koncert — 21.00 Argumenti —
21.30	O tem lahko govorimo.
Torek, 16. 1.: 6.05 Preden odidete — 6.09 Kratko in jedrnato — 17.15 Pogovor v gorah — 17.30 Znanje časa —
18.45	Ura pesmi — 20.00 Spectrum Austriae — 21.00 Dirigira Robert Stolz — 21.30 Prisluhnimo.
Sreda, 17. 1.: 6.05 Odkrito povedano — 13.25 Smučarske tekme v Badgasteinu — 17.15 Lirik Alfred Gesswein
—	17.30 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 18.45 Šansoni — 20.00 Pesem miru — 22.15 Paul Temple in zadeva Hilbert, kriminalka.
četrtek, 18. 1.: 6.05 Preden odidete — 6.09 Oddaja delavske zbornice — 17.30 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 18.45 Pesmi in balade — 20.00 Za in proti
—	21.00 Dva krat dva je pet — 21.30 Nedeljski pesniki.
Petek, 19. 1.: 6.05 Nihče ne bo zmagal — 6.09 Oddaja
delavske zbornice — 17.15 Stoletnica smrti Gustava May-rinka — 17.30 Mednarodna radijska univerza — 17.45 Šansoni — 20.00 Zgubljenec, slušna igra — 21.15 Glasbene šarade.
Regionalni program
Poročila: 5.00, 5.50, 6.30, 7.45, 10.00, 12.45, 17.00, 19.00,
20.00,	22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen ob sobotah, nedeljah in praznikih): 5.40 Jutranja razmišljanja — 5.45 Kmetijska oddaja
—	6.05 Jutranja telovadba — 8.20 Glasba — 9.00 Šolska oddaja — 10.05 Šolska oddaja — 11.30 Kmetijska oddaja
—	11.45 Za avtomobiliste — 12.00 Opoldonski zvonovi —
13.05	Objave, pregled sporeda — 13.45 Opoldanski koncert — 14.15 Slovenska oddaja — 15.00 Komorna glasba
—	16.00 Koncert po željah — 18.00 Razgledi po deželi — .18.15 Odmev Časa — 18.45 Šport — 18.55 Lahko noč otroci — 23.10 Ogledalo poročil.
Sobota, 13. 1.: 11.00 Lepa naša domovina — 14.20 Pihalna glasba — 15.00 človek kot ti in jaz, roman — 15.30 Koncert po željah — 17.10 Prepevamo in pripovedujemo po koroško — 19.15 Kulturnopolitične perspektive — 20.10 Dnevnik za tri groše, satirični magazin — 22.10 Plesna glasba po naročilu.
Na poti od Kamnika do Radovljice — 21.00 Mednarodni jazz festival v Ljubljani.
Petek, 19. 1.: 11.30 Francoščina — 17.30 Moj prijatelj Fricka — 18.00 Obzornik — 18.20 Zgodba o jazzu — 19.05 Na sedmi stezi — 19.35 Srečanja — 20.00 Dnevnik —
20.35	Dvoje, film — 22.05 Kralj Matjaž, koncert.
KRIŽANKA ZA OTROKE
Vodoravno: 1. pika; 4. vamp; 8. rok; 10. sir; 11. in; 12. dur; 14. Ra; 15. Božič; 16. et; 18. lim; 19. on; 20. ton; 21. tri; 22. las; 24. Etna; 25. vile.
Navpično: 1. in 7. Prijetne praznike; 2. ion; 3. kk; 5. as; 6. mir; 9. južina; 12. dol; 13. Rim; 17. to; 19. or; 22. LA; 23. SV.
KRIŽANKA ZA ODRASLE
Vodoravno: 1. vaza; 4. scena; 8. elita; 11. sova; 14. ara; 16. ekipa; 18. bol; 19. 11; 21. spaka; 24. tri; 25. razum; 27. es; 28. ion; 29. Atila; 31. sever; 32. vrt; 33. kk; 34. stenica; 35. kopalke; 37. ar; 38. Uri; 39. Ems; 39a. vi; 41. tj; 42. ža; 43. rj; 44. Ero; 46. antena; 51. orkani; 55. rok; 56. cima; 58. Toronto; 60. moka; 61. soda; 62. ris; 63. vrv; 65. veža; 67. te; 68. lek; 69. laž; 70. alt; 71. ta; 73. ri; 75. le; 77. vas; 79. Oka; 80. pr; 81. ro; 82. antanta; 83. la; 84. ir; 85. Korošec.
Navpično: 1. Velikovec; 2. za; 3. ars; 5. cekin; 6. ne; 7. akt; 8. epi; 9. la; 10. trava; 11. som; 12. ol; 13. Avstrijka; 15. apatija; 17. irh; 18. burkeži; 20. lok; 22. Ate; 23. ali; 25. rep; 26. zel; 27. era; 30. ac; 31. so; 34. srt; 36. Ema; 40. iris; 43. roka; 45. omot; 47. na; 48. etika; 49. nos; 50. ar; 51. on; 52. RTV; 53. korak; 54. ne; 55. roža; 57. Adela; 59. opal; 60. metro; 62. reva; 64. vlak; 66. ura; 72. koc; 74. in; 76. en; 78. sl; 79. or; 80. pr; 81. re.
Nedelja, 14. 1.: 6.40 Ljudska glasba — 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.00 V gosteh pri Luisu Trenkerju — 10.30 Pojoči čevljar, pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.05 Ogledalo mestnega gledališča — 13.20 Opoldanski koncert —
13.45	Iz domačih krajev — 14.30 Koncert po željah —
16.00	šlangenburžan, viteška igra — 17.05 Plesna glasba
—	18.00 Koroško ogledalo tiska — 18.20 Zabavna glasba
—	18.30 Koroški portret — 18.45 Pridite i>n pojte — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Vedre melodije — 20.05 Mikro-drame — 20.30 Ločitev boli, glasbena komedija.
Ponedeljek, 15. 1.: 8.30 štirideset dni Muse Dagha, roman — 9.30 KoroŠKa včeraj in danes — ill.OO Pozdravi iz Walsertala — 14.00 Ženska oddaja — 15.30 Otroška ura — 17.10 Trič trač — 19.15 Bistvo in razvoj balade — 20.10 Srečevališče paviljon, slušna igra — 21.05 Zvoki godal.
Torek, 16. 1.: 9.30 Zabavna glasba — ,11.00 Častitljiva glasba — 14.00 Za mladino — 15.30 Koroška domača obrt
—	15.45 iKoroški knjižni kotiček — 17.10 Vroča plošča hladno servirana — 19.15 Ljudska glasba — 20.10 Koncert v studiu.
Sreda, 17. 1.: 9.30 Poročila o znanosti in umetnosti —
9.45	Kaj pravi veter — 11.00 Ljudska glasba — 14.00 Posebej za vas — 15.30 Otroška ura — 15.45 Četrt ure otroške telovadbe — 17.10 Kriminalni komisariat A-dur — 19.15 Koroške pihalne godbe — 20.10 Dobro zabavo —
21.00	Za prijatelja gora.
Četrtek, 18. 1.: 9.30 Ta pot me veseli — 11.00 Ljudska glasba — 14.00 Posebej za vas — 15.30 Psihologija jezika
—	15.45 Koroški avtorji — 17.10 Mixed pickles z glasbo — 19j15 Zabavna glasba — 20.10 Ljudski plesi na Koroškem in štajerskem — 21.00 Zveneča alpska dežela.
Petek, 19. 1.: 9.30 Ljudska glasba sveta — 11.00 Ljudska glasba iz Avstrije — 14.00 Koroška domovinska kronika — 15.30 Glasba za mladino — 17.10 Z glasbo v konec tedna — i19.15 Pihalna glasba — 20.10 Zveneči prt — 21.00 Operni koncert.
PECI in ŠTEDILNIKI v največji izbiri
Podjunska trgovska družba
bratje Rutar & Co.
Dobrla vas - Eberndorf
A 9,41 tel. (0-42-36) 18,
Slovenske oddale
Sobota, 13. 1.: 9.00 Priporočamo vam — 9.05 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 14.00 Plesne glasbe novih akordov.
Nedelja, 14. 1.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 15. 1.: 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda — Za našo vas — »16.00 Dober večer našim malim poslušalcem.
Torek, 16. 1.: 14.15 Poročila, objave — športni mozaik — Pokoncilski pogovor.
Sreda, 17. 1.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo.
Četrtek, 18. 1.: 14.15 Poročila, objave — Zeleni gozd je lovčev raj — Stari izreki v novi obleki.
Petek, 19. 1.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka — Iz ljudstva za ljudstvo.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 4.30 5.00 , 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00.
13.00,	14.00, 15.00 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 5.30 Svetujemo vam — 6.00 Napotki za turiste — 6.50 Danes za vas — 7.00 Telesna vzgoja — 8.00 Pregled sporeda — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki — 12.00 Na da-
C/5
NOVICE 1
iz 1
m 40 LET TRIGLAVSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA
Triglav stoji letos v ospredju zanimanja ljubiteljev gora Jugoslavije in drugih držav. Letos mineva 895 let, odkar je bil kot gora prvič omenjen. 26. avgusta bo minulo 150 let, odkar so »štirje srčni možje s ta velikim Jurjevcem prvič stopili na premagani vnh očakov kranjskih s.iv‘ga poglavarja, Triglav, bojda prvič, odkar stoji svet«. Septembra se bodo slovenski alpinisti spominjali 160 letnice pristopa bratov Dežmanov in slovenskega prvega gorohod-ca svetovnega imena Valentina Staniča na Triglav. Pred 110. leti sta se rodila oče in nekronani kralj Julijskih alp dr. Henrik Tuma in dr. Julius Kugy.
Pred 75 leti, 27. februarja so nasledniki bohinjskih triglavskih prijateljev, Piparji v Ljubljani, ustanovili samostojno Slovensko planinsko društvo. Deset let pozneje je bilo ustanovljeno na Jesenicah deseto slovensko planinsko društvo. Pred 40 leti, in sicer 8. januarja 1928 so na Dovjem in v Mojstrani ustanovili triglavsko planinsko društvo, ki je nadaljevalo delo »triglavskega kralja Matjaža« župnika Aljaža iz. Dovjega, Janeza Klinarja, Požganca Janeza Pečarja-Bobka in Janeza Rogarja-Koro-bidlja. Po NOB je triglavsko planinsko društvo Dovje-Mojstrana vzor vsem več kot stotim planinskim društvom, ki so združena v Planinski zvezi Slovenije.
B! VELIKA PLANINA V LETOŠNJI ZIMI
Podjetje »Ljubljana transport« vzdržuje na Veliki planini tri smučarske vlečnice. Prva je nad vodnjakom, druga med Veliko in Malo planino, tretja pa v Tihi dolini. Ob že obstoječi sedežnici in novih vlečnicah so stalno vzdrževane in označene smučarske proge, v njihovi bližini je okrepčevalnica, druge gostinske storitve pa so zagotovljene v hotelu »Šimnovec«, kjer je tudi učitelj smučanja in možnost za izpo-sojilo smučk in sank ter smučarskih čevljev. Cesta na Veliko planino je do Stahovice asfaltirana, neasfaltiran je le še kratek del 1500 metrov pred spodnjo postajo žičnice.
nošnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.00 Prireditve dneva in pregled sporeda — 13.10 Obvestila — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Komentarji — 16.00 Vsak dan zo vas — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — '19.00 Lahko noč, otroci — 19.10 Obvestila — 19.15 Glasbene razglednice — 22.00 Pregled sporeda za naslednji dan —
23.05	Literarni nokturno.
Sobota, 13. 1.: 8.08 Glasbena matineja — 9.25 Naši pevci zabavne glasbe — 9.45 Iz albuma skladb za mladino — 11.15 Kar po domače — 12.10 Zagrebški solisti — 12.40 Popevke iz studia 14 — 14.05 Od melodije do melodije — 15.45 Ob petkih zvečer, podlistek — 17.05 Gremo I v kino — 17.35 Igramo beat — 18.15 Pravkar prispelo — 18.50 S knjižnega trga — 19.15 Majhni zabavni ansambli
—	20.00 Revijski in zabavni orkester RTV Ljubljana —
20.30	Detektivi na plan, zabavna igra — 22.10 Oddaja za naše izseljence.
Nedelja, 14. 1.: 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Pravljica v modrem, otroška igra — 9.05 Voščila — 10.00 še pomnite, tovariši — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 12.10 Voščila — 13.40 Nedeljska reportaža —
14.00	Popoldne ob lahki glasbi — 14.30 Humoreska tedna
—	15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Operni koncert — 17.30 Cesarjev slavček, igra — 18.30 Tretja Beethovnova sonata za violončelo in klavir — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Serenadni večer.
Ponedeljek, 15. 1.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.45 Razvoj našega mladinskega zborovskega petja — 11.15 Cocktail melodij in plesnih zvokov — 12.10 Januar, ruska skladba — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 14.35 Voščila — 15.40 Ljubljanski mešani zbori — 17.05 Operne arije — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Pevka Gaby Novak — 20.00 Koncert orkestra in zbora RTV Zagreb.
Torek, 16. 1.: 8.08 Operna matineja — 9.25 Priredbe Tončke Maroltove — 9.40 Cicibanov svet — 11.15 V ritma današnjih dni — 12.10 Concertino za violino in godalni orkester Vilka Ukmarja — 12.40 Pihalne godbe — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 15.40 V torek-nasvidenje
—	17.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.15 Slovenske skladbe — 18.45 Družba in čas — 19.15 Pevka Marjana Deržaj — 20.00 Agent iz Vaduza, igra — 21.00 Pesem godal.
Sreda, 17. 1.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb —- 9.45 Kužek Belček, glasbena pravljica — 11.15 Narodne in domače melodije — 12.10 Scher-zo in simfonietta — 12.40 Operotni zvoki — 14.05 Igramo y za razvedrilo — 14.35 Voščila — 15.45 Epizoda in ljubosumnost, podlistek — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Skladbe Szymanowskega — 18.40 Naš rozgovor — 20.00 Vrhovi operne ustvarjalnosti: Čarobna piščal.
Četrtek, 18. 1.: 8.08 Operna matineja — 9.25 Narodne pesmi iz Istre — 11.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe
—	12.10 Iz opere Hlapec Jernej — 12.40 Pihalne godbe —*
14.05	Izbrali smo vam — 15.40 Pevka Pavla-Uršič-Petri-čeva — 17.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.15 Turistična oddaja — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.15 Pevec Nino Robič — 20.00 Cotrtkov večer — 21.00 Literarni večer.
Petek, 19. 1.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Vaški kvintet z Reziko in Sonjo — 11.15 Melodije za opoldne — 12.10 Pianistka Edith Farnadi —* 12.40 Na kmečki peči — 14.05 Valčki in uverture — 14.35 Voščila — 15.40 Kulturni globus — 17.05 Človek in zdravje — 18.15 Zvočni razgledi — 18.45 Na mednarodnih krlf-potjih — 19.15 Pevka Jožica Svete — 20.00 Črnske duhovne pesmi — 20.30 Dobimo so ob isti uri — 12.15 OddojG o morju in pomorščakih.