PoStnina platana v gotovini. Štev, 22.—93r V Ljubljani, dne 2. junija 1922. IV. leto. Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. :: Cena posamezne Štev. 1 Din. .NAS GLAS* izide vsak četrtek. Celoletna naročnina . . . Din. 40'— Polletna naročnina ..... 20'— Četrtletna naročnina ..... 10*— Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po ceniku. -...: Uredništvo: Ljubljana, Rimska cesta štev. 20/11. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane In zadostno frankiranc. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št 5/L Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. Iz zadnje seje širšega odbora O. Z. pred obč. zborom. ^ 24. t. m. se je vršila zadnja nujna seja širšega odbora O. Z. pred III. rednim obč» nim zborom. Otvoril jo je ob 8. zvečer I. podpredsednik Dolžan, ugotovivši sklepe* nost. Čitanje zapisnika zadnje seje širšega odbora z dne 2. maja t. 1. se opusti, ker je zapisnik izšel II. maja v 19. številki »Na* šega Glasa« in je njegova vsebina vsem znana. I. podpred. Dolžan poroča na to o beogradski predstavki, ki so se je v zmi-slu sklepa zadnje odborove seje udeležili on ter delegata Benedičič in Pečjak. V Beogradu so se določeni dan zbrali zastopniki neuradniških kategorij iz vseh pokrajin. Kot uradnik pa se je deputacije udeležil samo poročevalec. Deputacija se je zglasila pri Predsedniku Glavnega Sa* veza g. dr, Miki Jovanoviču, ki ji je dal radevolje vse potrebne mtormaeije o vsem, kar je za uradnike pod vzel glavni Savez. 23. maja se je sestavila vsem kom? potentnim mestom sledeča spomenica: »Delegati državnih shtžiteljev in ne-»kaznih činovnikov (poduradnikov). ki so dopotovali Iz Ljubljane, Zagreba. Splita, Sarajeva in Beograda osvajajo povsem memorandum, sprejet na protestnem zboru dne 17. aprila t. 1. v Beogradu, v ka* terem se v glavnem zahteva od narodne skupščine in kraljevske vlade sledeče: 1.) Da se vsem služiteljem in neukaz» Dr. Fr. Z. (Ljubljana.) Kako je bilo dalje. Pred raznimi baroni in graščaki v okraju je imel Friedrich grozen rešpekt. No, to slabost sem bil opazil tudi pri Zaplotniku! Jaz pa takih ozirov nisem poznal. Nekoč pride Friedrich k meni in me začne obdelovati v neki stvari, čisto splošno seveda, ne da bi imenoval kako osebo. Hotel mi je sugerirati misel, da bi se dalo neko zakon to določilo v lovskih predpisih tolmačiti tudi drugače, kot sem Ka običajno tolmačil jaz. Takoj sem zaslutil, da bi napravil rad komu uslugo. Vzkipelo je v meni in brezobzirno sem odvrnil: »Da bi se jaz kakemu baronu k. na ljubo odmaknil od tega, kar smatram za pravilno? Nikdar!...« Zdrezml se je in odbežal. Ime sem bil izgovoril kar tjavendan m niti najmanje nisem slutil, da Je baron *v res v kaki zvezi z dotično stvarjo. Ko nim činovnikom zviša draginjska dnevni* ca na 25 dinarjev za celo kraljevino. 2. ) Da se razširi stanarinski dodatek, ki je sedaj veljaven za preddvojno kralje* vino Srbijo in Crnogoro, na ceio kraljevino za uradnike in vse nižje uslužbence. 3. ) Da se izplačujejo cele dnevnice tudi vsem služiteljem in neukaznim činov* nikom, če ne plačajo na leto nad Din. 300 neposrednega davka, enako kot uradni* kom. 4. ) Da se maksimiranje rodbinskih dnevnic oziroma celotnih prejemkov slu-žiteljcv in neukaznih činovnikov za vse draginjske razrede takoj ukine kot nemo* ralno in nesocijalno. 5. ) Da se v najkrajšem roku sprejme in uveljavi zakon o službeni pragmatiki. 6. ) Da se navedene zahteve uveljavi» jo za vse aktivno uradništvo in uslužben-stvo. kakor tudi za vpokojence. Podpisani delegati so uverjeni, da bo narodna skupščina in kraljevska vlada čimpreje ugodila njih upravičenim zah te* vam, ker bi sicer ne mogli prevzeti nobene odgovornosti za posledice, katere bi moralo povzročiti omalovaževanje in zavlečevanjs teh zahtev.« Istotako je bila predložena ministr* stvu pravde nastopna prošnja: »Delegati ukaznih in neukaznih uradnikov in drž. služabnikov iz Beograda, Ljubljane, Za-Kreba, Splita in Sarajeva prosilo, da se oovodom kraljeve poroke amnestirajo vsi državni nameščenci, ki so bili disciplini* pa sem stopil malo pozneje skozi pisarne, se je baron R. baš od Friedricha poslavljal! V Kamniku nisem bil rad samo radi lepe okolice, ampak tudi iz tega vzroka, ker sem imel tam mnogo dobrih in iskrenih prijateljev. Kolikokrat se domislim na prerano umrlega kamniškega župana dr. Samca! In v kako lepem spominu so mi razni izprehodi, ki sva jih delala skupaj s sedaj vpokojenim dvornim svetnikom Polcem! Na novo sta bila prišla tisti čas v Kamnik okrožni zdravnik dr. Dereani in sedanji veterinarski nadzornik Sadnikar. Zlasti z zadnjim sva prebila kot samca premnog prijeten večer v Graškovi restavraciji na Šutni skupaj, ali pa tudi na njegovem tako orginalno urejenem, z dragocenimi starinami napolnjenem domu. V mnogih hišah v Kamniku sem bil kakor domač. Tako zlasti pri višjem poštarju Novaku, kjer sem se z njegovimi ljubkimi otroki zabaval in često kot otrok z otroki rani, ali so v disciplinarni preiskavi radi disciplinarnih pregreškov in prestopkov. Ob priliki kraljeve poroke je predvi* de no pomiloščenje političnih in drugih zločincev. Popolno amnestijo zaslužijo tem* bolj javni nameščenci, ki niso zagrešili zločinov in katerih kazni izvirajo ponaj* več izza dobe pred osvobojenjem in so bile večinoma posledica jugoslovanske na* rodne zavednosti.« Deputacija je obiskala vse parlamentarne klube ter jih informirala o bednem položaju nižjih državnili uslužbencev. Na» rodni poslanec D e r ž 1 č ii je preskrbel dostop v ministrsko ložo in v tinančni od* bor. V finančnem odboru so delegati dobili zatrdilo, da je omejitev rodbinskih doklad z ozirom na davčno postavko 5 Din. v smislu zahteve nižjih uslužbencev že re* šena in da bo tudi maksimiranje teh do» klad po vsem pričakovanju odpravljeno s L junijem t. 1. K poročilu I. podpredsednika Dolžana poda tudi drugi delegat Pečjak (sluga) svoja pojasnila. Vso akcijo, izvaja poročevalec. le vodil s posebno vnemo in spret* nostjo I. podpredsednik O. Z. g. Dolžan, za kar mu izreka toplo zahvalo. Tudi O. Z. gre vse priznanje in zahvala, ker je s svojim zadnjim sklepom omogočila dele» gatom potovanje In tako nesporno pokazala, da docela umeva težnje nižjih usluž» bencev s tem. da jim nudi vso moralno in materiiclno pomoč. igral. Rajnega Vilkota, ki je bil čisto nenavaden muzikaličen talent, pač nikoli ne pozabim. Kako vam je znal igrati na harmoniko! Samo zažvižgati mu je bilo treba melodijo, pa so že ubrali njegovi drobni prstki prave tipke! Kaka škoda, da ga je ugrabila komaj sedem let starega kruta smrt! Upam, da mi n'kdo ne zameri, ako se spominjam na tem mestu ljudi, ki \ mojo službo niso bili v nikaki neposredni stiki, kajti k prijetnemu službovanju ne spadajo samo ugodne razmere v uradu, temveč tudi izven njega. Vsi ti dobri ljudje so bili vzrok, da sem se počutil v Kamniku morda bolje kot celo v svojem rojstnem kraju, kateremu sem se tekom let kolikor tol ko odtujil. Posebno ljubo mi je bilo tudi to, da sem se v Kamniku večkrat lahko sešel s Kersnikom. Kot član okrajnega šolskega sveta je prihajal vsak mesec redno k seji v Kamnik. Ko je bila seja končana, se je Predsedniku delegacije Brankoviču se je no dolgem prizadevanju posrečilo, da je sprejel deputacijo tudi finančni mi* nister. Minister ie osvedočil za položaj nižjih uslužbencev popolno razumevanje in obljubil pomoč, kolikor mu bodo dopu* ščala sredstva. — Povod za maksimiranje rodbinskih doklad je dal fin. odboru narodni posl. sodnik Kurbegovič iz Sarajeva, ki je zatrjeval, da imajo nižji uslužbenci v primeru z uradniki že itak previsoke prejem* ke. Priporočal iim je. naj si svoj položaj izboljšalo s postranskimi dobodkj: Če pa to ne gre, naj prosijo za upokojitev ?!) Poročevalec Pečjak poudarja dalie. da sta Osrednji zvezi v Sarajevu in Splitu odrekli bosanskim in dalmatinskim dele* gatom vsako materijelno pomoč, četudi plačujejo njuni člani mesečno 2 din. kot Članarino. — Poročili obeh delegatov (tretji delegat Benedičič se do 24. maja še ni vrnil) se je vzelo odobruje na znanje. Prvi podpredsednik Dolžan omeni še dodatno, kako so opravili pri ministru T r i f k o v ič u. Minister je izjavil depu* taciji, da se bo nova službena pragmatika uveljavila najbrž že s 1. julijem 1922, predsednik Glavnega Saveza dr. Jovanovič pa je delegatom povedal, da se izpreminjevalni predlogi k načrtu tega zakona ne bodo mogli več vpoštevati. ker je bil načrt itak izgotovljen sporazumno z vsemi ostalimi pokrajinskimi zvezami po Glavnem Savezu. Predsednik odredi v svrho razgovora o občnem zboru lOminutni odmor. Nato izjavi, da je treba O. Z. na vsak način vzdržati, ker moramo posebno v sedanjih težkih trenotkih pokazati na znotraj in na zunaj kompaktnost in enotni nastop. Prosi predlogov glede sestave kandidatne liste za izvolitev novega predsedstva O. Z. K besedi se oglasi de* legat Držaj, ki pravi, da je želja vseh nižjih uslužbencev, da vodi O. Z. tudi še nadalje uradnik. Sporazumeli so se na ta način, da bi prevzel predsedstvo ra* čunski nadsvetnik g. Ivan Ro št an, za prvega podpredsednika naj bi občni zbor volil rač. revidenta in sedanjega prvega podpresednika O. Z. g. Janka Dolžana, mesto drugega podpredsednika pa naj dobe nižji uslužbenci v osebi jetnišnične* ga nadpaznika g. Frana T u m p e j a. Držali smo se pri določanju predsedstva strogo načela, da noben član predsedstva vselej zglas i za kratek čas pri meni v pisarni. Hodila sva po moji majhni sobi gori in doli in prerešetavala razna aktualna vprašanja.. Včas h sem ga še spremil v gostilno, kjer ga je čakal voz in sva še tam nadaljevala svoje pomenke. Več krat je pa tudi tako naneslo, da sem moral jaz po uradnih opravkih na Brdo. Da sva se tudi ob takih prilikah videla, je samo ob sebi umevno. Da je moral ta nad vse simpatični in nadarjeni mož leči tako zgodaj v hladno zemljo! Večkrat si predstavljani, kako neizmerno hudo mu ie inoral0 biti, ko je videl, da se mu bo loč ti od preljube obitelji in od tistega bajno lepega pogleda, ki se odpira od brdskega grada proti ponosnim Kamniškim in gorenjskim planinam! Kruta, kruta smrt!------- Winklerja so bili izrinili. Storili so to Nemci, seveda pa s pomočjo naših ljudi. Kajti mnogi naši politiki so bili pač taki, da so za smotko, ki jim jo je ponudil ne sme biti politično angažiran. Delegat g. Zorko podpira Držajev predlog. Zastopniki uredniških organizacij se vzdrže vsake izjave. Delegat g. Roš t an izjavi na predsednikovo vprašanje, da bi izvolitev sprejel, ker to zahteva njegova lastna discipliniranost in volja njegovih tovarišev. Delegat g. Janežič (pošta) je mnenja, da gre danes samo za infornm* tivni razgovor in za sestavo popolnoma neobvezne kandidatne liste, ki jo delegati na občnem zboru lahko ovržeio. Vsak sklep, ki bi ga danes glede tega vpraša* nja storili, bi bil prejudicialne narave in bi izpodvezal prosto voljo volilcev. Prvi podpredsednik g. Dolžan izjavi, da bi iz povsem privatnih razlogov ne mogel znova prevzeti poapredsedni* škega mesta. Dolegat g. T u m p e j je v o* Ijan prevzeti mesto II. podpredsednika. Sklene se. da ostane vsled Dolžanove izjave mesto I. podpredsednika rezervira* no za učiteljstvp, vsled česar se navzoči učiteljski zastopnik g. Dos tal zaprosi, da njegova organizacija odboru pravo* časno sporoči ime kandidata. S tem je bil razgovor o kandidaturi novega predsednika ad informandum in brez vsake obveznosti zaključen. Sprejel se je na to soglasno predlog tajnika g. Bekša. naj se dovoli društvenemu slugi nagrada 1000 K. Delegat g. Držaj apelira na širši odbor s prošnjo, naj preneha »Naš Glas« z napadi na nižje uslužbence vsai toliko časa, dokler se razmere v O. Z. ne spremene. Zeli, da sc izdaja lista do preklica suspendira in na* klada zadnje števike (št. 20) radi Catono* vega članka »Premišljujte!« uniči, češ da je vse netiradnike strahovito razburil. Tajnik B e k š izjavlja, da nas veže s tiskarno pogodba: izdajanja glasila za to ne moremo hipoma ukiniti, pa tudi nakla* de št. 20 ni mogoče več zatreti, ker le list že ekspediran. — Upravnik »Našega Glasa« Petrovčič prečita zapisnik zadnje seje časnikarskega odseka, ki se vzame na znanje s pridržkom, da sklenje* ne likvidacije lista pred občnim zborom, ki bo vprašanjem glasila itak moral pretresati. ni izvesti. Delegat g. Urban* č i č obaodi energično način pisave »Na* šega Glasa« ter prinoroča. nai bi prihod-nti časnikarski odsek uvedel strogo pred* hodno cenzuro za vse gradivo ter elimini* ral. kar ne spada v list. Po iziavi upravnika Petrovčiča, da je takšna genzu* ra mogoča sprno Wni. kedar ie list,z grn* nemški m nister, obrnili svojemu najboljšemu prijatelju hrbet. Vodstvo deželne vlade na Kranjskem je prevzel baron Hein. Hein je bil v obče odkrit značaj. Hvalili so ga, da je napram uradništvu objektiven. Kar je storil meni, ne potrjuje docela te sodbe. Kmalu po njegovem nastopu Je začel moj kolega, gori omenjeni »Fünfviertelbaron« pogosteje prihajati k moji mizi. Prijel je zdaj za ta zdaj za oni debelejši akt, ki sem jih imel pač vedno v precejšnji množini okoli sebe, in vpraševal: »Kaka zadeva pa je to? Ali stvar še ne bo kmalu definitivno rešena?« Jaz, ki sem takoj nekaj zaslutil, sem mu na taka vprašanja bolj ali manj prikro odgovarjal, kakor sem bil baš razpoložen. V obče pa sem ga tolažil, da bo že vse še o pravem času rešeno in da naj ga to ne skrbi preveč, ker je to pač moja stvar — seveda, »če ostanem še nekaj časa v Kamniku«, sem dostavil. Zadnje besede sem bt- / «*r divom zadostno založen, odredi predsednik Dolžan, da se rešitev vprašanja strokovnega glasila prepusti občnemu zboru in zaključi selo ob 22.________ F. K.: V naravo! Pri nas se sicer razmeroma veliko stori in piše za tujski promet, turistiko itd. Toda vse prihaja v poštev le v splošnem in pri večjih izletih, katerih pa javni na-i meščenec ne zmore, ker so predragi. Radi tega bi priporočal vsakomur, ki so mu ljubi narava in lepi naši kraji, ki sicer ne razpolaga z izletniškim fondom, a bi z dobro voljo spravil vendar nekaj denarja skupaj, nekatere stvari, katerih se lahko poslužuje vsakdo. Najprvo bi omenil kolo. ki razmeroma ni predrago, ni tudi sicer posebnih stroškov ž njim ter ga povsod lahko shraniš. L. 1895. je izdal ljubljanski nemški kolesarski klub »Vodnika za kolesarje po Kranjskem in Primorskem«, ki navdušeno piše o naši lepi domovini in propagira izlete v razne naše kraje. Isto bi bilo želeti tudi od naših kolesarskih društev, kar vse bi bilo,le v korist naši domovini in ustreženo tudi marsikomu ljubitelju kolesarskega športa. Žalibog, da se dandanes ali za-nemaria ali pa pretirava v tem oziru in le malo Jih ie. ki resno, vztrajno in pri tem zmerno napravljajo kolesarske izlete. S tako lahkoto in brez posebnih stroškov poleti kolesar n. pr. iz Ljubljane ko* lesar - izletnik v kraje, ki se dajo primerjati z romantično Švico, v ljubke, idilične vasice, krasne gozdove, priznana mesta in trge. Pri tem ne mislim samo na izlete, ki so znani takoimenovanim »pilharjem«, ki se poslužujejo na svojih turah le glavnih cest in katerim so cilj skoro vedno iste izletniške točke, kot da bi drugje sploh ne bilo lepih krajev. K temu samo en primer: Vsak kolesar, ki vozi iz Ljubljane na Kranj, se pelje navadno le no cesti skozi Medvode ‘naravnost čez polja. Ta pot le sicer lepa kot taka, a dolgočasna. ker je brez vasi. Vse boli zanimivejša je pot. ki vodi (desno na vrhu Medvodskega klanca) skozi vasi Mavčiče. Breg i. t. d. na K rani ob romantični Savini strugi Pravi naravni park! Tudi pot je lena in' pelje skozi po ravnem. Za kolesarja ljubitelja narave kot nalašč. Večkrat slišim tožiti koga. da ne ve, kaj bi počel v popoldanskih urah. Kako leo in cen užitek se mu nudi v tem o?ir»i,. ko govarjal s primernim poudarkom. No, drugim nasproti je bil bolj odkrit. Omenil je večkrat komu: »Doktor (jaz) se bo že moral sprijazniti z mislijo, da pridem tudi jaz enkrat na prvo mesto za glavarjem!« Zoper to nisem imel obsolutno ničesar in nikdar mu nisem odrekal sposobnosti za drugo mesto v uradu. Ampak njegovi želji bi se bilo moralo ustreči na drug način, kot se je. V Radovljici je bil tisti čas komisa« Pollak umrl. Za glavarja pa je bil prišel tja z Dunaja nekdanji moj kolega v Kamniku, vitez K. Pollakovo mesto je bilo treba zasest’. Tu se je nudila za gospod3 »Fünfviertelbarona« prav lepa prilika, da bi bil zavzel mesto glavarjevega namestnika. Toda glavar K. je bil znan kot Sekanten človek, in kdor se je le mogel, se je izognil službovanju poleg njega. In tako se je zgodilo, da sem bil premeščen v Radovljico jaz, starejši uradnik, na Uu- V jasnem, solnčnem dnevu drči po beli cesti mimo gozdov in vasi. skozi polja in travnike in kako se mu širijo prt tem pljuča. nasičena s svežim zrakom, ki mu ga mesto nudi tako malo! Seveda tudi tu je treba zmernosti in ne pretiravanja, da je kolesarjenje res pravi užitek in okrepčilo. Koliko kdo lahko prevozi, to ve vsak sam najbolje in se tura ravna tudi po času. ki je na razpolago. Nekaterim kolesarjem je seveda merodajno in važno to. Koliko kilometrov so prevozili, ne pa kaj so videli in užili lepega. Kolesarski izlet naj bo vedno okrepčilo in zabava, ne pa brezmiselno mučno beganie iz kraja v kraj. Kolo se posebno uveljavi v bližnjih izletih in krajih, kjer ni dobrih železniških zvez in ki so. kar se tiče naravnih krasot, vsega upoštevanja in zanimanja vredni. Omenim nai samo nekaj manjših poldnevnih tur z Izletno točko Ljubljano. Prav lahka in lepa tura je (posebno v cvetoči pomladi) skozi Smlednik - Sv. Val-purga - Trboje - Kranj in ob Savi nazaj. Potem: Vižmarje - Skaručna - Vodice- Zapoge - Smlednik, odtod skozi Medvode ali Vižmarje nazaj: nadalje: Beričevo-Dol-Sv. Helena čez brod na Laze-Zalog. Tudi Moravče skozi Domžale in nazaj na Pre» voje je zanimiv izlet, le pot ni vedno v dobrem stanju. Hvaležna je tura skozi Dobrovo - Dvor (stara gotska cerkev) v Polhov Gradec z zanimivim gradom. Ravno tako nudi Dolenjska v neposredni bližini Ljubljane lepe in zanimive kolesarske ture, ki se jih lahko izvrši tudi v pol-dnevih. Krasen je celodnevni izlet na Jezersko, kraj, ki se lahko kosa z vsakim drugim. In pa prelepa Logarska dolina! Oba kraja sta razmeroma slabo obiskana radi neugodnih železniških zvez. in prav to mika pravega ljubitelja narave. Lahko in ceno ie pa s kolesom posetiti te divne planinske kraje, ki so takorekoč ločeni od sveta! A kaj bi našteval te izlete, ko imamo v vsej Sloveniji povsod zanimive in lepe kraje, ki jih lahko obiščeš s kolesom in najsibodo potem na Gorenjskem. Dolenjskem. v zeleni Štajerski ali kjerkoli! Vsak posameznik si lahko sam napravi tozadevni načrt; posebno dobro služijo špeci-jalke. brez katerih ne hodi na pot. In še nekaj naj si po možnosti oskrbi kolesar-izletnik: fptografski aparat! Seveda bo pri tem rekel marsikdo, da je to popolen luksus. ki si ga iavni nameščenec nikakor ne more dovoliti v teh časih. Res je. Toda če pomisliš, da kdor zmerno, torej samo sem in tja fotografira in se kolikor mogoče omeji na najpotrebnejše, gre tudi to pri dobri volji. Pravega izletnika ali turista si skoraj misliti ne moremo brez tega. Kakor je amater - fotografska umetnost razširjena n. pr. med Nemci, tega pri nas ne bo še kmalu, a tudi na tem polju bo treba počasi začeti. Sai ima vse. poseb no lep izlet, trajno vrednost le v tem. ako si napravimo dobre posnetke, ki nas spominjalo še v poznejših letih krasnih užitkov v naravi. A tudi brez kolesa in fotografskega aparati hodimo v naravo, na bližnje hribe, v sosednje vasice, k Savi! A brez posedanja hiš. iz katerih »Bog roko moli«! Tova» riši: yeč solnca. več zraka in vode. da se operejo, prežare in izpraše naše duše in telesa: potem bo več luči in obzorja, več toplote in veselosti med nami. In vsega potrebujemo nujno v današnji dobi vesoljne čmerikavosti in zastrupljenosti. Zato ven. vi molji aktov in računov, da se osve-žite in okrepite za živliensko borbo! Krona — krajcar. To formulo slišimo vsak dan, ako pri nakupovanju le kaj omenimo o visoki ceni; s tem nas odpravlja kmet, ko prodaja svoja pridelke, industrijalce, obrtnik in trgovec. Kar se tičo cen, velja res danes krona toliko kot prej krajcar. Na pr. žemlja prej 2 krajcarja, sedaj 2 kroni; slično je pri ceni kruha, mesa, vina itd. Mnoga živila, blago in delo obrtnikov pa stoje še višje v ceni v kronah kot nekdaj v krajcarjih. Glede cen svojih pridelkov in izdelkov si znajo pomagati vsi pridobitni sloji. Ako se je podražil en predmet, takoj dvignejo drugi pridelovalci in izdelovalci cene za svojo pridelke in izdelke, četudi se produkcijski stroški pri njih niso zvišali. Posebno se izkazujejo v tem pogledu trgovci in barantači, ki se umejo okoristiti tako od producenta, kakor od konzumenta. Manualno delavstvo si zna izposlovati s svojo dobro stanovsko organizacijo cenam življcuskih potrebščin kolikor toliko prilagođene mezde. Edino duševni delavci vseh vrst, posebno pa državni nameščenci, katerim primanjkuje dobre organizacije, so brez obrambo in brez pomoči izpostavljeni vedno rastočemu valovju draginje, ker zaradi dimih razmer ne mtorejo poljubno nastavljati cen za svojo delo. Formula: Krona — krajcar bi se morala uveljavljati tudi glede plač javnih nameščencev, ki vendar služijo splošnosti in so po-trebni vsem pridobitnim slojem. bo mlajšemu, ki pa je imel to prednost pred menoj, da je bil znan s Heinom še iz Gradca in da je bil pač — Nemec... IV. Po mnogih lepih in solnČnih dneh s< se začele zame zopet grenke ure. Re$ tudi lega Radovljice je lepa, imel sen blizu Bled, Bohinj in druge krasne kraje toda razmere so b le take, da nisem bi ves čas svojega enoletnega bivanja ' Radovljici ne enkrat od srca vesel. Komisar Pollak je bolehal več ko Jeto dni in je zapustil ogromno zaostan £°v, Trdili so, da bi se bil še vlekel h cel° okreval morda, če bi ne bi toliko jeze poleg svojega šefa. vedel k'1 nastopil službo, me j< komisar Pon l sobo’ kjer jc sedel pre hnšlnfL e!ak in kjer sem imel sedet £en 1j mnt“Pno z dru*o. mlajšo kon-DraktikantnmJ?n * t?kratnim konceptnirr lonar em % sedanjim visokim funkci-Jonarjem v Beogradu, dr. š.. ter mi po- kazal na dve dolgi mizi, založeni popolnoma z akti, rekoč: »To so zaostanki. Jaz n'sem ničesar prevzel, jaz ne morem ničesar izročiti, a rešeno mora biti vse!« Zelo komoden način, odvaliti od sebe odgovornost! Mene, ki še vedno nisem imel utrjenih živcev, je streslo nekaj kot groza ob pogledu na vse te nerešene akte. Poleg tega sem moral prevzeti na novo tudi še vojaški referat, edino, s Čimer doslej še nisem imel opravka v politični praksi, in to takorekoč tik pred naborom. Ko sem zaostanke preštel, jih je bilo natanko 404 komade, po večini sami obsežni konvoluti. In kako m lostljiv in dobrosrčen je bil ta moj šef! Z nad vse prijaznim obrazom zni je naznanil: »Ker imate zdaj z zaostanki mnogo opraviti, prevzamem pa jaz vse komisije!« Tako sem imel v njegovi odsotnosti še vodstvo na glavi I (Dalje prih.) Državni nameščenec bi moral imeti v današnjih razmerah toliko dohodkov v kronan, kolikor jih je imel v predvojnih, normalnih časih v krajcarjih. Pisec teh vrstic je imel pred prevratom brez draginjskih prispevkov na mesečnih prejemkih 542 kron, to je: 271 goldinarjev ali 27.100 krajcarjev. Po formuli krona - krajcar bi moral pisec imeti danes mesečnih prejemkov 27.100 kron. Ker izvajajo, kakor že omenjeno, to formulo vsi drugi sloji prebivalstva zase, bi se morala izvajati na podlagi pravičnosti tudi za državne nameščence. To jo neobhodno potrebno, ker k manjšimi prejemki danes nobena družina ne more izhajati. Kaj pa vidimo v resnici? Pisec ima danes prejemkov na plači in draginjskih dokladah zase, za ženo in za enega otroka skupno mesečno le 5568 kroni Po formuli krona krajcar dobiva torej pisec mesečno za 21.532 kron premalo l To je skrajno krivično z ozirom na druge delujoče sloje, ki uveljavljajo navedeno formulo zase in ker jo očitno, da z mesečnimi dohodki po 5568 kron danes ne more Izhajali nobena poštena družina. Zadeva pa se pokaže še bolj kričeča, ako primerjamo začetne prejemke pisca. Pisec je stopil pred tridesetimi leti v državno službo z mesečnimi prejemki po 90 goldinarjev, to je 9000 krajcarjev. Po formuli krona = krajcar je imel torej kot začetnik za 3432 kron višjo mesečno plačo. nego jo ima sedaj po voč kot trideset letih službe. V tem primeru se izraža vsa gorostas-nost sedanjega nevzdržnega sistema, po katerem plačujejo državne uradnike. Po vX)č kot tridesetletnem vestnem in napornem službovanjem jo pisec sedaj v položaju, da mora prodati svoje zadnje imetje (iz dedščine in iz prejšnjih prihrankov), da more živeti in da omogoči edinemu sinu študij, ki naj bi mu zagotovil samostalno eksistenco, da bi ne bil prisiljen iskati državne službe in da bo neodvisen od državnih mogotcev, ki nimajo za potrebe državnih nameščencev nobenega razumevanja. Jugoslavija je agrarna država; naj bi se torej pospeševala agrarna produkcija čim bolje, da bi imela od nje no samo država dohodke, marveč da bi bil tudi domači konsu-ment primerno in za dosegljive cene preskrbljen z živili domačega pridelka. S pomnoženo produkcijo se pomnože tudi dohodki producenta, kmetovalca. Danes se pa misli, da se dohodki dajo zvišati le z dviganjem cen. To j» povsem napačno naziranje. Pridobitni sloji: kmetovalci, Industrije!, obrtniki ter ž njimi v zvezi trgovci, ki tvorijo, kakor se trdi, do 80 odstotkov prebivalstva, skrbijo edinole za svoj lastni dobiček, nočejo pa poznati potreb konsumentov. Med konsumente spadajo v prvi vrsti javni nameščenci, ki so poklicani, da v Interesu pridobitnih slojev skrbijo za red in mir v državi. Javni nameščenci so takorekoč Organi pridobitnih slojev. Brez njih bi ne funkcijo-nirala ne železnica, ne pošta; ne bilo bi reda in varnosti na cesti, ne v mestu, ne na deželi; no bila bi mogoča no trgovina ni sploh r oben obrat. Kje bi iskalo ljudstvo pravioo, ako bi ne imeli sodnikov? Kaj bi bilo s prosveto, ako bi ne bilo učiteljev in profesorjev? Brez javnih administrativnih in varnostnih organov bi ne bil noben človek varen no svojega imetja, no svojega življenja! x Zaradi današnjih neznosnih razmer beži vse, kar le more, proč od državno službe, in lahko se dogodi, da bo država, ki je nujno potrebna notranjo ureditve, v doglednem času po lastni krivdi brez zadostnega uredništva. Gotovo jo, da se bodo državne služb«' vnaprej izogibali najboljši talenti. To vodi v gospodarski in polit, propad! Ako v tem oziru no bo takojšnjo odpo-moči, naj si oglodajo državni mogotci, ki tega no uvidijo sedaj, za deset let državno uradništvo, ,—š— f. R. (Ptuj): Zopet — uradne ure! Na moj članek v št. 11. »Našega Glasa« odgovarjata dva člankarja — protivnika nepretrganih uradnih ur —; obema dela opoldansko kosilo mnogo preglavic. Ne spuščal bi se v tej zadevi v polemiko, ako ne bi govorili za to tehtni razlogi. Pred vsem sem moral zavrniti člankarja R. Z., ker je v svojem prvem članku proglasil razpravljanje o uvedbi nepretrganih uradnih ur v »Našem Glasu« za absurdum; hotel je pač s tem reči, da je njegovo stališče javno mnenje med državnimi nameščenci ali vsaj večine. Tej okoliščini je bil pripisovali deloma temperamentni ton v mojem zadnjem članku. Iz člankov posnemam, da se moja misel o pridobitvi časa ni dovolj razumela, oziroma sploh ni upoštevala. Stojim namreč na stališču, da človek, in če je tudi državni nameščenec, ne sme biti muha enodnevnica. Misliti mora namreč nazaj in naprej, kaj je, kal je bilo in kaj še bo. Vedno mora z odprtimi očmi slediti dogodkom in okoliščinam, ki se ga tičejo ali se ga bodo še tikale. Samo zanašati se na državno preskrbo, je kljub pragmatikam riskirana stvar, saj nam to dosedanja praksa kaže zadostno. Kdo nas zavaruje pred katastrofami, kakor smo jo n. prim. ravnokar doživeli in tudi v dosedanji zgo< dovini skoraj vse dosedanje generacije! Kdo nas naj ščiti, če nastopi zopet kaka »vis major«. Ali naj mogoče tudi mi gre» mo kot sivolasi penzijonisti po dunajskem vzorca časopise prodajat, ali pa sc obrti učit ali pa si naj omogočimo skromno eksistenco na stare dni s potikanjem po različnih privatnih pisarnah in na tak način uživamo svoj tako zasluženi »pokoj«, potem ko smo državi žrtvovali vse svoje moči in najlepšo dobo človeškega živ« . ljenja? Pa poglejmo še tudi našo sedanjost! N. pr. uradnik X. čin. razreda je imel sv o» ječasno ca. 150 K mesečne plače, sedaj pa ca. 3370 jK. Če vzamemo kot merilo za sedanjo vrednost našega denarja in na« stalo draginjo dolarsko valuto in sicer za 1 dolar 300 jK. zaslužil je tak uradnik v mirovnem času 30 dolarjev mesečna danes pa ca. 11; torej več kakor polovico manj. Če priračunamo k temu rodbinske doklade za ženo in dva otroka, je še vedno za 3830 jK premalo. Torej precejšen primanjkljaj, ki ga čuti vsakdo izmed nas. Jaz n. pr. si že pet let nisem mogel kupiti nove obleke; in kje je družina? To naj še traja naprej v nedoglednost? Go« spodje protireformisti. ali ste mogoče v boljše.m položaju? Mogoče še razpolaga» te s prihranki v kakršnikoli obliki iz pred« vojne dobe. ker ne smatrate potrebno, razmišljati o nadomestku!? Nastane vprašanje, ali je upati v bližnji bodočnosti (od takega upanja že živi« mo namreč celo vrsto let) na izboljšanje » našega gmotnega položaja? Mogoče ne« kaj z novo službeno pragmatike; vendar pa nas lahko optimizem tudi tukaj pre« vara. Nedavno sem prisostoval političnemu shodu, kjer k govoril poslanec vladne stranke, ki se je med drugimi dotaknil tudi uradniškega vprašanja. Povdarjal je agrarni značaj naše države, odsvetoval naši mladini siliti v uradniški poklic ter priporočal preorlentacöo za pridobitne poklice. Imamo torej računati z izrazito agrarno politiko y naši državi. Ako pride ta danes ali jutri do polne veljave, se še ne zavedamo v polni meri. kal to za nas pomeni. Jasno pa je. da nas bo tudi v bo« dočnosti stalo mnogo napora, da se vzdr« žimo na površju in da ne pridemo pod kolesa. Pogosto moramo slišati in to ravno najbolj iz pridobitnih (gospodarskih) vrst, da smo neproduktiven element; predstav* Ijajmo si torej svojo usodo v rokah teh vrst. Priporočljivo bi torej bilo. da se naj ne samo naša mladina, ampak po možnosti že deloma tudi mi, vsai nižje kvalifi« cirani. v lastnem interesu preorientirano. oziroma prilagodimo eventualnim možno» stim v prihodnjosti ter računamo z real« nostio. Navezani bomo še v naprej v mnogem oziru na samopomoč. Marsikdo bi utegnil biti tudi neposredno podukti-ven, ne da bi pri tem trpel urad ter si znal zagotoviti vsaj streho na stare dni, da ne bo izročen samovolji in šikanam hišnih gospodarjev. Morda iih bomo kru« to občutili kmalu vsi. ko preneha veljati stanovanjski zakon. Ne mislim, da bi si vsak javni namo« ščencc moral poiskati še kak drug po« klic. ampak nai se da vsaj agilnim in delavnim z enostavno reformo delovnega časa priložnost, oziroma možnost, si iz» boljšati eksistenčne pogoje. To pa naj vsekakor ne soremeni ničesar na dejstvu, da moramo tako slei kakor prej končen* trirati svoje sile v glavnem za dosego odrrtrvariaiočih plač. Svoiečasno si je uradnik od plače pri* hranil toliko, da si ie lahko postavil malo hišico, kupil je malo zemljišče ali plačal vsaj obresti od izposojene glavnice. Danes ie prisiljen za to več delati, oziroma čas izrabiti. Tega pa ne more. če ie ovi* ran po celodnevnem službovanju, za k a* ter ie dejansko le poldnevno plačan. Tu* di mora sedaj opravljati marsikatera domača dela sam. kakor n. or. drva cepiti, premog in vodo nositi i. dr., ker ne more plačati delavcev: tudi ne more imeti služkinje in ga tako tudi lastna družina več zaposluje. Stojim torej na stališču, da vzdržati zahtevo po pridobitvi prostega časa tako dolgo, dokler se nam in naši družini trajno ne zagotovi popolna eksistenca, da se nam ne bo treba za drugo nič brigati, ne* go za urad. in da tudi ne bo treba imeti strahu pred starostjo; teda bodo glasovi, kakor moj. sami od sebe utihnili, akorav* no ostane še cela vrsta drugih vprašani odprtih.. Ravno debata o predstoiečem pred« metu kaže jasno, kako si nasprotujeta tu* di tukaj, kakor povsod v javnem in za* sebnem življenju, dve struji, »starmi« m »mladini«, »konzervativci« in »napredni«. Toda na mestu bi bilo. vsai tukaj, da m starejši, ki že stojijo tik pred vpokojitvijo, ki torej samoobsebi umevno niso vec m* teresirani nri spremembi uradnih ur. vsaj nas drugih ne ovirali v naših utemeljenih j stremljenjih. Mi si moramo bodočnost se* le kovati, moramo zato izrabiti vsak čas in priliko za izboljšanje naše in naše dni* žine eksistenco. Za one. pri katerih igra kosilo tako važno vlogo — to so pač le posamezni slučaji — za te pač veljaj že v mojem zadnjem članku omenjena izje* ma. Sicer pa bi bilo v poletnem času radi kosila v toliko olajšano, ker bi naj trajale uradne ure od 7. do 13. vre. Ena ura pri kosilu ne bo imeja velike vloge, temmani ker traja po srednjih šolah pouk tudi do 13. ure. Za zimski č?s bi »e pa gotovo tu* di našej kak modus, ki bi v skrajnem slu* čaju obe strani zadovoljil Pri nas agilnejših igra čas večjo vlo» go, po mestih se da v popoldanskih urah marsikaj prislužiti in tako olajšati eksi* stenco; na deželi imajo mnogi svoje vr* tove, sadonosnike. polja itd. Da navedem en primer: Poznam tovariša, ki se bavi s čebelorejo. ki je z njegovo državno slu* žbo popolnoma spojliiva in bi mu dona* šala lepe dohodke. Ti dohodki bi služili za kritie primanjkljaja pri plači, ako ne bi bil zaradi vse dneva ega službovanja prisiljen jo zanemarjati in jo pustiti hirati, tako da trpi celo škodo. Torej v uradu pol plačan, doma pa oviran na koristni pridobitvi; to vendar ni racijonalno! In kje ie zdravje? Kje so kulturne po* trebe (katere člankarja oči vidno ignorira* ta)? Državni nameščenec mora vendar biti inteligent! Javnosti je treba naše razloge pojas* niti in gotovo nas ne bo napačno sodila, temmani, če nas bo videla delati. Seveda o lenuhih in tovariših, ki presedajo svoj prosti čas jx> gostilnah in druge j, občin» stvo ne bo nikdar ugodno govorilo, vse* eno ali dd pretrganih ali pa nepretrganih urah. Stojimo pred alternativo: ali odgo* varjajoča plača, ali omogočena samopo* moč. Ker bo prvo radi izrednih razmer, katere grozijo postati kronične, težko do* seči. bi vsaj drugo morali vzeti resno v pretres. Težkoče ne bodo velike, ker pr! tem ne trni uradovanje. Tudi občinstvo prihaja v urade večinoma le v dopoldan* skih urah. Izvzeti pa moramo prometne urade; tu je tudi ustroj čisto drug. Ti na* meščenci nas ostalih gotovo gotovo ne bodo zavidali. Se nedavno se je poštni uradnik napram meni ne ravno laskavo izrazil o monotonosti naše službe. Ako predlagamo svoje zahteve v ute* meljeni obliki, nam ne morejo škodovati ne pri regulaciji plač in ne pri uzakonitvi službene pragmatike. Glede kritike s stra» ni občinstva tudi ne bo tako hudo. kakor se boii Člankar; saj so v nekaterih k ra* jih (tudi na deželi) pri uradih že dalj ča* sa uvedene nepretrgane uradne ure. Ob* nesle so se dobro in se ie tudi občinstvo nanje gladko privadilo. Orai v tem oziru jaz še nisem zaznal; morda zabavljajo zadnji čas o nas krogi, katerim smo se zamerili s tem, da smo si ustanovili last* ne nabavlialne zadruge. Sodbe teh krogov pa za nas ne morejo biti merodajne, ker jijn manika objektivnosti, ali pa kri» tikniejo elementi, ki negirajo spjph vsak' red v državi. Našega treznega občinstva vendar ne smemo s temi elementi identi* ficirati. Radi pravične stvari nas ni treba biti pred nikomur strah in sram. Da bi take utemeljene zahteve mogle škodovati pri snujoči se novi pragmatiki, je precej na* ivno mišljenje. Glede izkušenj naj si član* kar I. tudi nikakor ne beli glave, sai nam jih je svetovna voina vsestransko v za* dostnem obsegu nudila. Ne bodite torei preveč ozkosrčni m poglejte tu na tam tudi preko plota lastnega obzorja 1 Kir. dentiste Avgust Klemončič je po dovršenih strokovnih študijah na univerzi o* Dunaju in V Heidelbergu In po triletni P1-8?' ei v bolnici začel zobozdravniško prakso ordinira Poljanski nasip st 52 veak dan popoldne od 15—18. ure. Javni nameščeno imajo 20% popusta. ^ Razširjajte „Naš Glas”! Občni zbor O. Z. V napetem pnvakovanju sc je vis.i v nedeljo dne 28. maja v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani 111. redni letni občni zbor Usrednje zve-v.e javnih nameščencev in upokojencev za blove-mjo, ki je prinesel neuradnišknn organizacijam ne-pucakovano razočaranje. Nasproti sta si stali dve enotni fronti, uradniška in neuradniška, od katerih je druga kljub velikemu prizadevanju g. Držaja, Ua jo vzdrži, morala podleči. Žalostno dejstvo je, da moramo govoriti o dveh frontah, kakor da je danes O. Z. bojna in ne stanovska organizacija, ki bi morala poznati samo enotnost stremljenja in nedeljeni nastop. Zakrivile pa so ta razkol, kakor smo v »Našem Ulasu« že ponovno omenjali, neuradniške organizacije s svojo intransingentnostjo. Keči pa moramo navzlic temu, da so tudi neuradniške organizacije nastopile z disciplino, ki ic bila občudovanja vredna, in da sc je občni zbor kljub živahnosti završil v najlepšcm redu in s pravo parlamentamostjo, kar ni majhna zasluga predsednikov občnega zbora, gg. rač. rcvidenta Dolžana in davčnega nad-upravitclja L i 11 c g a. * • » I. Podpredsednik O. Z., g. Janko Dolžan, otvori občni zbor ob 9. uri ter konstatira sklepčnost, ker je navzočih nad 60 delegatov. Od 42 pri O. Z. včlanjenih organizacij sc občnega zbora niso udeležile tri organizacije. Radi neporavnane članarine v smislu člena 11. pravil ni smelo glasovati osem organizacij, dočim so se vse ostale udeležile glasovanja z 98 delegati. V pozdravnem govoru poživlja predsednik občnega zbora na slogo In zaupanje zborovalcev ter obžaluje odstop bivšega predsednika O. Z., g. prof. R c i s n e r j a. Četudi so se morebiti med njim in nekaterimi člani širšega cdbora križali nazori, mora O. Z. pref. Reisncriu radi njegove izredne marljivosti in agilnega delovanja vendarle chraniti hvaležen spomin. (Pritrjevanje na desnici.) Tajnik O. Z. davčni nadupravitclj Joža Bekš poda na to poročilo, ki ga v svrho pravega raz-nmevania ra -mer v O. Z. priobčujemo dobesedno. Glasi se tako-le: »Cenjeni zborovalci! Kdor bi mislil, da Je preteklo zadnje nai društveno leto tžrez aktivne bilance, bi bil v veli zmoti. Abstrahirajmo vse, kar je dosegia O. 1 ne sicer ■ leeifično samo za slovenske državi nameŠLence. marveč v obče — $c nam ostal velik aktivam: spoznavamo samega sebe in jasi očrtavanjc medsebojn h razmer. Velik aktivom radi tega, ker nas je pretek društveno leto obučilo o tem, kako ne smemo v, delat,, ako hočemo v polni meri ustrezati vse SZZ am ", vfi kns vsem težlmčam. ki i ŠrVJ!*? rm, oP'-Jzl, poti evolucije, kot naravi m,aT»drž?Ve P° 'vetov obče še nilmo ",Wa C 1919 Teama ,nrVH ^ ^ccn novembra K mSnvLVnCdn0,dOZiVJ'amo pl,'mo in os'ko i" hode in ar\n0d ^vešno tolmačene sv ^rnkogrnde demokratičnosti. Morje se in h obrni i" R,lfa žc-2 bregove, brez vo' PHm in,o$eŽt-Pet Fadc- odkrd:r ,c ^'^‘1 M 11 x^d,,ce:a totnega občnega zbora O. i h- nr,!Cv7rš’ »V6* dvorani hnsko leto 30. aoril vcč ,ko,t cno to to in šc sc nismo d ce to Z ll Z da stožimo vsi isti drža temelini", rncdsc^?toa strpnost ter razumevali tovan » ^ " na,pr,rr’itivne.lšega pozitivnega d Prav n^aneira Drci 3,1 $toi 8 usoehi. v bistvu FS' prchravam. ako naglašam. da ,'*c danes nc razumemo docela in da različnih tež J v s Pom,h „mn » 'aKH, skuP"°sM i" enotnosti. ■ i opolnoma razumljivo! Doživljamo nač c »amo na sebi opravičene vrtoglavosti kakor i drugi sloji. V današnjih časih lÄ’orfentac sirno težavna, še težja med elementi, ki si duše no niso zadostno sorodni, ali na če dela meri „h. notranje življenje pregloboke prepade. Tudi to sc bo sčasoma poleglo in izravnal popolno razčiSčenje v skupnem delovanju bo priš trem!»set,c' samo dočakati nam jc pravej bomo ?ri ta trenotek je tem bliže, čim ma ničnim no!«v to,i drUK drugemu nogo s prerač * meiiom, da ga spravimo do padca. ogromno ‘vvčim!“ občliem zb<>ru k bil izvoljen r”, ä,“ -'"'‘«-l-'C O. Z. rle, žen! » , stoho lastnost. dd ic zdr b različnih funkcij, pred vse cm, narodnega poslanca. Velik dobrotnik nam vL^i n,Smo/azumclL AU nismo hoteli ali e ”y vs- Iz dotičnega zapisnika o občnem zboru je razvidno, da Reisncr ni iskal ugovorov proti eventualni izvolitvi svoje osebe za predsednika radi dela, marveč ie hotel kot politični prononsirauec in kot državni poslanec samo preprečiti škodo, ki bi radi te izvolitve morda Zvezi nastala. Tako nam je izjavil dobesedno sam, mi pa ga nismo razumeli in kljub temu volili. Volili baš zato, da v danem momentu lopnemo po njem s slepo gesto in zavezanimi očrnil — Da brez kriz ne moremo izhajati, smo že povedali prilikom prehoda iz drugega v tretje poslovno leto. L i 11 e g nam je bil za začetek dober organizator In inicijator, pa smo se ga naveličali, ker ljubimo — kakor otroci — Izpremembe, ki morajo slediti druga drugi v drznem galopu. Morda pa nam bo enkrat Še vseeno dobrodošel, — ako bo hoteli Priznavam, da takšen uvod meritorno ne spada v okvir tajniškega poročila, smatram pa vseeno za potrebno, da to omenim, ker bi se mogoče poznejši referenti, odnosno debaterji temu vprašanju izognili. i * 26 sej smo imeli od 30. aprila 1. 1. v širšem odboru in 7 v ožjem. Na prvi pogled mnogo živahnosti in razboritosti! Skozinskoz pa je šlo samo za način, kako povečati košček kruha, ki nas ni nabiti! pred letom dni in od katerega — četudi večjega — ostanemo gladni tudi še danes. Golo krušno vprašanje, ki po pozna etičnosti fn vzvišenih misli! Draginjske doklade, izenačenje prejemkov, ureditev pokojnin in sirotnin, skratka: prozaično Življenjsko vprašanje, ki s srcem in dušo nima nobenega ooravka. ie bilo a'fa in omega veh našli prerekanj, vlog. spomenic, t le-gramov, protestov, intervencij, predstavk. slrdov, kooperacij z drugimi organizacijami itd. Vmes pa se le vil kot rd:ea nitka načrt nove službene pragmatike. O . V • lazjnciavamo! mi , V* .i 10 bilo 1. api ia t. 1. včlanjeni 42 strokovnih organ zacij, oziroma udr: ženj, ki s brojile okroglo 5200 članov. »nr,;^i0Pile-SL tokom leta sled.če organizacije »Uruiuvo n, z. n h magistratnih uslužbencev«, »Drv štvo slovenskih živinozdravniitov«, »Osredni društvo po tnih in brzojavn i! uslužbencev«, »Krc žek maghoratiuh uradnikov«, »Društvo sodnopi sarm: «ih m zemljcknjižnih uradnikov«, »Strokox no m bolniško društvo nameščencev začasnez obe. pokcjit nskega za v da za nameščen-e, zača« ne delavske zavarova'n cc proti nezgrd m in žc .eznicarske zavarovalnice proti nezgodam«. »Dru Stvo br. ojavnih in telefonskih m jstrov«. »Društv uslužbencev mestne elektrarne, plinarne In vode voda« ter »Društvo sloven k h sedmk v«. •— Pr sti pili pa so: »Društvo zemijcknližnih uradn ko m izpr> andi aspirantov«, »Društvo sodnopi: arn skih uradnikov m oficijantov« n »Klub bivših d< želmh nameščencev«. Poleg tora imamo z obžalovanjem beleži izgubo ene n n čnejših organizacij, t J. »Udri ženje Jngos oven-kih učiteljev, poverjen štv Uri)! ana«. vtcvilo vseh organizacij se je ton tekom leto zmanjkalo za sedem. Zanimivi so ras lugi ki so privedli nekatere izmed teh organizz r'L ° !,zftopa ,z Z- Naiv9č se jih je organiz raio centralno, ic izstop najmočnejše organizaci! so povzročiil učiteljskemu stanu radi tisti Čs N™?jna"d,aS:i!a,a """" "attol*-‘ * Za L oodmed-ednika je volil lanski obči zbor rač. rcv.dcnta Janka Dolžana zn JI r preglednika finančne kontrole Antona C e < n i i/ Talniške posle Je opravljal Jož, Bekš jŽ ga j v slučaju potrebe nadomeščal rač. svetnik g. Fra Urbanc, blagajno pa jc vodil višji davčni upn vi tel j g. Ivan Lavrič s prof. dr. š m a j d k o i kot namestmkom. Punkcije društvenega gospoda' ja je prevzel kontrolor tob. tovarne g. Golol V Izpolnitev ožjega odbora so se iz širše« odbora optiraii za organizacije nižjih uslužbence kazniinični nadoaznik g.^Tumpei. za uraduišli organizaciie *. vladni svetnik dr. Rutar, za uyc kojcnce pa g. polkovnik v p. g Milavec. O. Z. ie bila ves čas v dokaj živahnih st kih s pokrajinskimi savezi -v Sarajevu, Splitu Zagrebu. Menjavala le t njimi resolucije in reši vala načelno važna vprašanja. Državni uslužbenci ostalih slovenskih me: kakor Maribora, Ptuja, Celja, Kranja, Novega m< sta, Kočevja, Krškega in Murske Sobote so si me letom osnovali lastna udruženja, oziroma odbor s katerimi je O. Z. v skupnih zadevah nastopal sporazumno. Živahno društveno življenje je z; plalo zlasti ob izrazitejših dogodkih, zlasti pa ti daj, ko je največkrat že post festum izšla na ki čevtt pritisk kaka nova uredba o draginjskih d( kladah, katerih pa nobena državnim uslužbence! ni prinesla trajnega izboljšanja gmotnega položaji Delovanje nekaterih odsekov je bilo zelo zadovoljivo, dučmi se diugi zopet niso oonesli. Pravovarsiveui uusea sploh ni prišel do dela. Ravnotago je ostalo še odprto vprašanje bolniškega zavarovanja. Živahno pa je deloval i>od predsedstvom g. vlad. svetnika dr. Rutarja in s pomočjo g. poštnega nadkomisarja Matjašiča pragmatični odsek, ki je ves načrt novega zakona o dounost.h in pravicah drž. nameščencev temeljilo proučil, dobro uporabljajoč pri tem številne izpreminje-valne predloge, ki so jih stavile tako strokovne organizacije kakor tudi posamezne osebe. Delo tega odseka žal še ni dovršeno ter bo g. nadko-misar Matjašič o njem poročal na prihodnjih sejali širšega odbora. Istotako ima beležiti velike uspehe časnikarski odsek pod predsedstvom g. urednika Govekarja, ki je moral v najbolj suhili časih mašiti predale »Našega Glasu« večkrat popolnoma sam. Njegova estetska kritičnost glede dopisov in stališče, Id ga je zavzemal napram ncuglaje-nosti nekaterih člankov s tem, da jih ni objavil, mu je nakopala dovolj nehvaležnosti ter je zlasti med nižjimi uslužbenci vzbujala dostikrat vihar nemnljivcga ogorčenja. Ker bo o tej točki obširneje poročal upravnik »Našega Glasa« g. Petrovčič, sem se dotaknil strokovnega glasila samo mimogrede. O. Z. je načelno sklenila, da napram bivši gospodarski zadrugi »Samopomoč« nc zavzame nobenega stališča, ker je to stvar zadružnikov in O. Z. s »Samopomočjo« ne stoji v nobeni bistveni zvezi ter kot organizacija pri njej ni zainteresirana. V času od 29. septembra do 3. oktobra 1921 se jc vršil v, Beogradu kongres državnih nameščencev, ki je bil združen z anketo o novem načrtu službene pragmatike ter z ustanovitvijo Glavnega Saveza. O. Z. sc je tega kongresa udeležila po predsedniku prof. Reisnerju, H. podpredsedniku Cesniku, tain'ku Bekšu in kot zasto' niku mariborskih tovarišev nadupravitelju Megliču. Anketa o službeni pragmatiki je prt voč členih upoštevala tudi protipredloge naše Zveze, četudi vobče ni bilo opažati takšne enotnosti v najvitalnejših vprašanjih, kakršna bi bila z ozi-; rom nn važnost tega zakona absolutno potrebna, i Ustanovitev glavnega saveza pa je bila skrajno I težka stvar, ker so delati Hrvatje s svojim seoa-ratr-mmn velike zapreke. Naš bivši predsednik omf. Refsner Jc v njem dobil mesto prvega podpredsednika, kar dokazuje, da mu je Beograd zannal več. kakor zadnje dni Ljubljana. O. Z. je ime n po prof. Reisnerju z davnim savezom trajen kontakti kar je prihranilo nc samo pisarni do-j kni truda, marveč je blagodejno vplivalo tud; na društveno blagahio. Vse to bo seveda za bfižnfo bodočnost odoadlo in zidati bo treba z nova, kar smo s svojo lahkom'selnostjo porušili. Duša vse naše razmeroma velike organizacije ic bil njen predsednik pros. R e i s n e r. S tega mesta lahko smelo trdim, da bi niti Slovenci niti Hrvatje, ali kdo drug izven meja stare Srb:je in Crnegorc še ne imel v dinarje izenačenih službenih prejemkov, ako bi prot. Reisner z njemu lastno vztrajnostjo in marljivostjo venomer ne dre-zai tako v zakonodajnem odseku kot v finančnem odboru. Novi zakon o draginjskih dokladah, ki je stopil v veljavo s 1. januarjem t !. je delo prot Relsnerla in ne zasluga O. Z. Ob takih težkočah, kakršne so se pojavile baš pri tem zakonu v za-konndajnem odboru, bi vsak drux žc davno ob-upal. Prof. Reisner pa ni klonil duhom. Vidovdanska ustava, ki po 28. decembru posameznim mm strom ni več dopuščala izdajati brez sodelo-vanja narodne skupščine naredbe in zakonov. Je sicer na eni strani pripomogla do zakona o drag. dokladah, kar je navsezadnje več ali manj podrejenega pomena, treba pa Je bilo po drugi strani vso stvar tako forsirati, če se Je hotel uzakoniti načrt v določenem roku, da so se pri redakciji zakona posebno za nižje Uslužbence prezrle krute določbe. Zavlačevanje rešitve vprašanja draglnj-skih doklad bi pomenilo, to Je treba naglašati, odložitev uzakonjenja potom parlamenta, čegar večina pa je bila takrat vsled vladne krize docela negotova. Budgetnih formalnosti in reduciranih dvanalstinskih kreditov, ki so provzročili cdlog izplačila drag. doklad, tu niti nc omenjam. Kako je zažumelo pri vseh drž. nameščencih. ko so pričeli z redukcijo! Na vse zadnje se je izkazalo, da stvar ni tako huda, kakor je izl-gkdala na prvi hip. Če se je temu ali onemu zgodila v prvem navalu nehote krivica, jo bo gotovo še mogoče popraviti, ako bo do tega pripomogla dobro disciplinirana volja. Kar se tiče ureditve gmotnega vprašanja vpokojencev, je gotovo, da Je prof. Reisner v razmeroma kratkem časn dosegel ali pomagal doseči skoraj vse, kar se Je tikalo njih glavnih za- htev. Razmerno s pokojninami so se zvišale tudi sirotnine in vdovnine. Prof. Reisner nam je v sejali punuvno predočeval, kako velikanske težko-če je prizadevala pri novem zakonu tudi uvrstitev v draginjske razrede. V tem oziru se mu ie z raznih strani .celo očitalo, da kot narodni poslanec izkorišča stališče in pravice predsednika O. Z. Nikoli nismo pomislili tega, da morajo sloniti težnje pri uvrstitvi puedinih mest v draginjske razrede na bazi enotnosti, ampak predočevali smo si samo razmere v Sloveniji in zase zahtevali največ. Kljub temu moramo šteti za Reisnerjevo osebno zaslugo, ako se mu je posrečilo spraviti osem slovenskih mest v višji draginjski razred, kakor bi jim po prvotnem načrtu pripadal. Vihar, ki ga je povzročilo med nižjimi uslužbenci takozvanih 80 par, po mojem mnenju ni smel izzvati v O. Z. takšnih posledic, ki bi dovedle danes do izrednega občnega zbora, ako bi že ne bil prišel čas rednega obč. zbora. Očitati prof. Reisnefju, da je takšen malenkosten povišek preskrbel nižjim uslužbencem on, je — milo rečeno — velika neokusnost, še večja pa ob pomanjkanju vsakršnih dokazov trditev, da ie poznejše maksimiranje drag. doklad šteti na njegov rovaš. Naša O. Z. je delovala po svojih delegatih tudi v tako zvanem odboru koallranih organizacij. Gospodje Minkuš, Držaj, Dolžan, Rostan in Milavec so imeli dokaj neprijetnega posla, ako so pri tem hoteli vzdržati zastopstvo O. Z. nad politično vodo. Drugih nesreč *i bilo in draginja radi tega odbora ne ponehava. O. Z. je priredila v preteklem poslovnem letu deloma v zvezi z drugimi organizacijami, deloma samostojno dva shoda in sicer 21. oktobra 1921. v veliki dvorani hotela »Union« proti draginji, drugega pa 18. aprila t 1. v Mestnem domu proti zavlačevanju izplačila novih draginjskih doklad in maksimiranju rodbinskih doklad nižjih uslužbencev. Resoluciji z obeh dobro obiskanih shodov sta še vsem v dobrem spominu, o moralni vrednosti drugega shoda pa ni da bi Izgubljal besede. Poudarjati moram, da bi se kljub smotrc-nemu prizadevanju delegata ministrstva financ g. dr. Savnika, da se draginjske doklade izplačajo 1. aprila, njih izplačilo vseeno zavleklo, da se ni v korist nam vsem pri finančnem ministru angažiral minister dr. Žerjav. Novi zakon o draginlskih dokladah vsebuje za nižje uslužbence glede rodbinskih doklad gotove trdote, ki slone na davčni podstavki 5 dinarjev. Vrhu tega je finančni minister izdal 7. aprila rešenje, s katerim se maksimirajo rodbinske doklade za sluge in poduradnike na enega otroka. Da je vsak nižji uslužbenec, ki jma več kakor enega otroka, občutno prizadet, leži na dlani In O. Z. je v svojem delokrogu storila vse, da se ta socialna krivica popravi. Razumevanje za usodo nižjih uslužbencev Je dokumentirala O. TL s soglasnim sklepom, da se odpošlje v Beograd deputacija treh delegatov, Id naj na merodajnih ' mestih s pomočjo odposlancev drugih pokrajinskih zvez podvzamejo vse korake, ki se jim zde za izpolnitev njihovih opravičenih zahtev potrebni. Izkazala se le večjo kavalirko kot neka druga pokrajinska zveza, ki je prispevek za potovanje delegatov v Beograd kljub ugodnejšemu svojemu gmotnemu položaju enostavno odklonila. Delegat poduradnikov In slug g. P e č j a k je dal na zadnji seji (24. maja) O. Z. dragoceno zadoščenje s tem, da je v svojem poročilu o beogradskih uspehih ta moment Izrecno naglašal ter se za socialno umevanje, ki ga goli O. Z. ravno napram nižjim uslužbencem, njej In podpredsedniku g. Dolžanu zahvalil z besedami, o katerih nl bilo dvomiti, da bi ne šle iz iskrenega srca. Tem večje zadoščenje za O. Z. pa le bila ta njegova zahvalna izjava ravno ob času, ko so drugi njegovi tovariši tuhtali, kako še na izdatnejši način poostriti razmerje med posameznimi, v O. Z. včlanjenimi organizacijami. To ugotoviti se ml le zdelo potrebno, ke nam bo morda še kdaj prav prišlo. Društvena pisarna žal ni mogla funkcijoni rati tako, kakor bi bilo prav in potrebno, reči p smem, da je z možno točnostjo izvrševala vs sklepe ožjega in širšega odbora. Točna evidenc članov ni bila onemogočena samo zavoljo teh ničnih težkoč, marveč so jo slabšale tudi stre kovne organizacije same in sicer s tem, da spre \ članstvu vkljub ponovnim prošnjam taj mstva O. Zvezi niso prijavljale. Članski kataste stoji zaprašen na mestnem magistratu In se splo ne more izpopolnjevati, nekaj arhiva je shranjene ga v nekem drugem uradu, dočim ima tajnik naibo nujne pripomočke v svojem stanovanju kjer tue opravlja vse tajniške posle. To so nedostatkl, 1 jih bo moral prihodnji odbor čim preje pdpravit V veliko pomoč je bilo tajništvu strokovn glasilo, ki je priobčevalo vse pomembnejše za deve O. Z. in na ta način seznanjalo o njenem dc lovanju vsakega drž. nameščenca, ki je hotel Ust čitati. Saj mi cenjeni zborovalci ne bodo odmaknili ušes, ako se pred koncem svojega poročila dotaknem tudi razmer, ki vladajo v odborništvu O. Z. Storiti moram to kot količkaj vesten kroničar, ki nima pri tem drugega namena, kakor beležiti vse, kar v izdatnejši meri vpliva na notranji razvoj kake ustanove. Rekel sem že spočetka, da imamo v bilanci O. Z. že preteklo poslovno leto beležiti velik aktivum, ker smo se poučili drug od drugega, kako ne smemo več na umeten način sejati med seboj animoznosti in zmede. Treba nam je v prvi vrsti še dobre vzgoje, ker prav za prav še nismo prestopili praga v veliko šolo življenja. Takih pojavov v O. Z. ne sme biti več, da bi odgovornost za kakšen neuspeh naprtili prvemu boljšemu, ki na svoji koži zbog posebnosti temperamenta lahko nekaj več prenese In ki vrši navadno funkcije predsednika. Ni potrebno, da bi mu ob vsaki priliki kadili z dišečim kadilom hvalospevov, ampak možje moramo biti najmanj takrat, ko gre za iskreni namen, dati po krivem obdolženemu neomejeno zadoščenje. Prihodnji odbor bo moral O. Z. zagotoviti obstoj za vsako ceno in če se pokaže potreba, tudi z radikalno operacijo. Seveda je razčiščenje vsakega vprašanja v svrho popolnega razumevaj !a vselej potrebno, prenehati pa morajo enkrat za vselej časi pretenj, neutemeljenih sumničenj in intrigantstva, ki ne dovede prav nikamor, kakor sčasoma do popolnega notranjega razkroja Osrednje Zveze. Prihodnjemu predsedstvu in vsemu širšemu odboru bo moralo lebdeti neprestano pred očmi, kako poglobiti delovanje O. Z. v zmislu člena 2. njenih pravil In po res delavnih odsekih omogočiti rešitev še tako zamotanih vprašanj. Cim se pokaže potreba, bo moral prihodnji predsednik poseči z železno brezobzirnostjo po razsodišču (čl. 17. pravil). Nikdar več ne bo smel 'trpeti in mirno gledati, kako sc po posameznih delegatih življenje v Osrednji Zvezi zastruplja. Zaščitnik mora biti pravic vsakega posameznega odbornika pa tudi varuh ugleda Osrednje Zveze kot take. Odborniki morajo nastopati pri vseh sejah s potrebno odkritostjo in z zaupanjem, ker se da večkrat po zlati poti sporazuma doseči več, kot z zabavljanjem in zahrbtnostjo. Glede izpolnjevanja društvenih dolžnosti v obče, posebej pa Se, da Izjavim odkrito, glede plačevanja članarine, se ne sme reč pripetiti, da bi ostajala kaka organizacija $ svojimi obveznostmi na dolgu čez normalno določen čas, poleg tega pa bi si kljub temu po svojem delegatu lastila v širšem odboru čezmerne svoboščine. Prihodnjega predsedstva In odbora naloga bo, da privabi v Osrednjo Zvezo po možnosti zopet vse tiste organizacije, ki so svolečasno brez navedbe razloga Izstopile. Ako bo prišel prihodnji odbor do treznega preudarka, da je široko zasnovano organlzatorično delo mogoče samo v popolni slogi in najčistejši harmoniji, potem bo vstala Osrednja Zveza iz dozdevnih razvalin zopet čvrsta in bo zbrala okrog sebe zopet ljudi, ki so veselih, odkritih obrazov In Imajo v srcu dobro voljo za njen procvit in napredek. To so bile besede tajnika, ki pozna ustroj Osrednje Zveze v vseh podrobnostih In ki želi nepolitični Osredni Zve#i skorajšnjega preporoda.« Predsednik otvori o tajnikovem poročilu debato, h kateri pa se nihče ne prijavi. Odobreno Je soglasno. Blagajniško poročilo davč. nadupravitelja g. Ivana Lavriča Izkazuje nad 100.000 K blagajniškega preostanka. (Podrobno poročilo objavimo prihodnjič.) Blagajniško knjigo in račune sta pregledala kontrolor ‘ čekovnega urada g. Rozman in davčni nadupraviteli g. Hruška. Blagajna in računi so se našli v redu, vsled česar da občni zbor na predlog g. Hruške blagajniku absolutorlj in mu Izreče zahvalo. V zmislu načelnega sklepa širšega odbora z dne 25. januarja t 1. bi se morala članarina za vsakega posrednjega člana zvišati na mesec od 1 K na 3 K. Povišek 2 K bi služil za kritje eventualnega primanjkljaja pri Izdajanju strokovnega glasila. Glasovanje o tem predlogu se odloži, dokler se ne izvrše volitve novega predsedstva. Predlog »Društva policijskih nameščencev« za iz-premembo čl. 14. pravil je brezpredmeten, ker so pravila v zahtevanem zmislu že predelana. Delegat navedene organizacije g. Benedičič umakne predlog z motivacijo, da ga je društvo stavilo na podlagi v »Našem Glasu priobčenih pravil, ki pa so po izjavi tajnika pomanjkljiva. Na predlog »Društva davčnih uradnikov« se odobri soglasno sprememba § 14 pravi! v toliko, da so člani širšega odbora vsakokratni načelniki posameznih ustanov, ki so izšli Iz Osrednje Zveze, ne pa načelniki posameznih Zveznih ustanov, kakor je to dosedaj nejasno povedano v, pravilih. Enako se soglasno odobri sprememba S 18., točka 1. pravil, vsled katere naj bi članstvo prenehalo, ako kaka organizacija navzlic pismeni opozoritvi zaostane šest mesecev s plačevanjem članarine. Tudi ta predlog je podneslo »Društvo davčnih uradnikov«. Ker pritožb proti širšemu odboru ni, odr pade razprava o tej točki dnevnega reda. Upravnik strokovnega glasila »Našega Glasa« g. oficijal Fran Petrovčič poda sledeče poročilo: »Naš Glas« danes nl le brez urednika, marveč tudi brez lastnika, vsaj pravega lastnika. Da pojasnim ta njegov položaj, poseči moram daleč nazaj v dobo, ko se je rodila misel njegove ustanovitve. Savez j. n. v Zagrebu in delegacija »Društva drž. uslužbencev v Ljubljani«, obstoječa iz gg. Govekarja, Lillega, Bekša ia Kobeta sta na svoji seji 13. julija 1919. v Zagrebu sklenila, da si ustanovita lastno glasilo »Naš Glas«. Dve tretjini dohodkov in stroškov pripadata, dokler se ne ustanovi »Centralni Savez«, Savezu j. n. u Zagrebu, ena tretjina pa »Društvu drž. uslužbencev v Ljubljani«. Celokupna akcija ustanovitve lista se ie prepustila g. Govekarju, ki je bil določen za glavnega urednika, uprava lista pa časnikarskima odsekoma v Zagrebu in v Ljubljani. Prva številka je izšla 1. avgusta 1919. Dne 29. februarja 1920. je bil »Save« javnih namještenika« v Zagrebu razpuščen in deželna vlada v Ljubljani nam je zaplenila že natisnjeno številko. Da rešimo list, smo poslali tovariša g. Bekša k deželni vladi s pojasnilom, da je list glasilo O. Z. in ne več glasilo »Saveza j. n.« in »Društva državnih uslužbencev v Ljubljani«, ki se ie med tem preosnnvalo v O. Z., da je to že sklenjena stvar in da le radi prekratkega časa tega oblasti še nismo naznanili. To je pomagalo; zaplenitev se je preklicala in list je bil razposlan. Vsled razpusta »Saveza« smo kratkim potom prevzeli od tovarišev Hrvatov vso upravo, ne da bi za to Iskali dovoljenja pri odboru O. Z. ali celo pri nje občnem zboru. Po vzpostavitvi »Saveza* smo izdajali list zopet pod firmo »Savez j. n. u Zagrebu in O. Z. v Ljubljani«. Dne 16. septembra 1920. so izdali Hrvatje svoje lastno glasilo, pisano samo v hrvaščini, pod istim imenom in isto številko. Naš časnikarski odsek je v skupni seji s Hrvati dne 26. septembra 1920. sklenil, da prepusti hrvatske naročnike listu v Zagrebu in da se tem naročnikom od tam do-pošlie številka 39 in naslednje. Od tedaj dalje Je izhajal list pod imenom O. Z. Končni obračun s Hrvati je imel časnikarski odsek dne 27. februarja 1921. O. Z. tedaj kot taka lista nikdar ni prevzela In bi bila danes njegova lastnica kot naslednica »Društva državnih uslužbencev« kvečjemu po tretjini; O. Z. je sicer v svoii seji dne 13. januarja 1922. soglasno sklenila, da se »Naš Glas« mora za vsako ceno vzdržati, je pa v seji dne 25. januarja 1922. predlog uprave, da prevzame O. Z Jamstvo za morebitni primanjkljaj, odklonila. Ta sklep je bil podoben mnenlu onega kmetiča, ki }e poznal ovco za svojo le takrat, kadar je bila godna, da se jo ostriže, ne pa tudi tedaj, ko jo je bilo treba krmiti. Ker z dotedanio naročnino ni bito mogoče kriti tiskovnih stroškov, je časnikarski odsek v svoji seji dne 28. marca 1922. zvišal naročnino četrtletno na 40 kron. Ker je nekdo, ki v to ni imel prav nobenega pooblastila in ni niti član časnikarskega odseka, ki edini ima pravico ukrepati v zadevi lista, iskal zahrbno drugega urednika (iz kakih nagibov ne bom raziskoval), le g. Govekar uredništvo odložil. To ie hotel storiti že tudi večkrat poprej, vendar pa ie na prošnjo uprave še vztrajal. Ker nihče od članov odseka ni hotel prevzeti uredništva in odgovornega uredništva, list pa bi mahoma ostal brez obeh, Je časnikarski odsek v seji dne 22. maja soglasno skelnil: 1. ) da se g. Govekar naprosi, da obdrži uredništvo vsaj za prehodno dobo; 2. če to odkloni, naj se ukrene likvidacija lista z dne 31. maja 1922.; 3. honora>je sotrudnikom le v smislu skle- pa časnikarskega odseka z dne 4. januarja 1920. doplačati; .. ^ JI 4. z ozirom na poslabšano valuto je Izplačati uredniku In osobju uprave po dopustnosti blagajniškega stanja za 100 odstotkov povišane nagrade, ki so ostale netzpremenjene od 1. Januarja 1920.; ad 3.) in 4.) za dobo od zadnjega občnega zbora O. Z. Urednik namreč nl honoriral na prošnjo uprave dopisnikov tako, kakor se je sklenilo dn® 4. januarja 1920., to pa le radi tega, da se kolikor mogoče zmanjšajo izdatki uprave, ki je varčevala: povsod in z vsem naravnost skoparila. c Naročnikov štejemo 1540, in sicer v Ljubljani 487, Izven Ljubljane 1053. Od teh jih odpadel, na uradnike 1004, na neuradnike 496, ostale pa drujtim poklicem, r-, Gotovine imamo ca- 40.UW kron; na naročnini imamo terjati ca. 23.000 kron. Preko 30. junija t L preplačana naročnina znaša ca. 10.000 kron; preko 31. maja t L preplačana naročnina pa ca. 20.000 kron. Sklep časnikarskega odseka je uprava le deloma izvršila, nagrade sotrudnikom so se doplačale; ravnotako tudi osobju uprave za ca. 40 odstotkov. Sklep glede likvidacije pa je za enkrat odložila, da se pokaže, kaj namerava ukreniti O. Z. Pri malem številu naročnikov lista s samo naročnino nikakor ne bo mogoče vzdržati, tem manj, ker se naročnina le malo in zelo neredno plačuje. Ker uprava lista pod nobenim pogojem ne more sama nositi odgovornosti za morebitni primanjkljaj, je neobhodno potrebno, da se razmerje lista napram O. Z. uredi. O tem vprašanju razmišljati in storiti sklep je naloga današnjega občnega zbora.« V debato k temu poročilu, Id Jo otvori predsednik, poseže delegat »Društva finančne kontrole«^g. preglednik Držaj In izjavi, da bi se moraSo nadaljni usodi lista sklepati še-le po Izvolitvi novega predsedstva. V energičnem govoru protestira proti načinu in tonu pisave »Našega Glasa«, očita njegovo naoram neuradn'škim orgamzacijam naperjeno pamfletstvo, tajništvu pa, da je Priobčevalo v listu o sejah širšega od-pora neobjektivna in pristranska poročila, kakor je bilo pristransko tudi današnje tajnikovo poročilo. Predsednik protestira proti temu neuteme tienemu očitku ter povdarja, da je bilo tajnikov« poročilo odobreno soglasno, torej tudi z glason g. Držaja. V enakem smislu kot g. Držaj, go von na to proti pisavi »Našega Glasa« tudi uradu Do kkHii Zv? i k,°’ ,Sa^,° ! t0 ^vidnostjo, da s« vzdrži vsak'rla ? °d prcdc:ednika g. D r ž a j vzdrži vsakega izrečnega omenka o tajniku. levan,,mlldn^ đa ^ POOOinOma Ire kvantno, kdo bo zavzel predsedniško mesto x odsek g>;C !r?T' ravnatelj Svetek izjavi v ime-im »Draštva jmofroienih javnih nameščencev« da Prroblastiln glasovati samo za zvišanje "mesečne Č'anarine od 1 K na 2 K me" Gosp. poštni nadoficiial Karol Urbanči z e oPm' 1'ZvtÄe poSfnih or-nenmes ne člani» 0'aS", Priobčeval resnično imesme članke, ki s0 morali glnboko užatiff vse fliz-e iisluzj>ence, in da je treba v tem oziru gotove l=r l Itd ? K ’-ških 0kategoDr,r di neurad- lastništva do našega razčisti vprašanje sar »arincPOd7ed^k-nagia,ša’ da bi z višanjem last vci zc ipso ^acto Drcvzcfa list v : o hsSi? ČeSa,r ti ««dalino formalno sklei St/Ž* ^ nega zboraVC h^,|ujLa dpPašnJega o CM • g B e k Š, poroča, da ---------čniških or ga aja neobvezna i R «T, r„Tm'i *■ T„„celom kol I. KKloredsedntm jiii učite Janei Izjavo Pbdržai prostc Voke6 24 ma^a s prime nizacijNki°iSta S ^ m” tistih. or Slasovanja. Po razdS § rV pravico me besedo g U r hnnX, ,V0 llmli listkov pov nem izvalj*" rŠZ «ib^ncga^horT^res"11 razP°loženju današnji bodo reS!n° P^rPžcn.Izjavi obenem, Poao poštne orgamzaetic najmanj prizadete. ; se O. Z. razide. Je proti kandidaturi g. Roštana, ker ga kljub vsem njegovim vrlinam ne more smatrati za osebo, ki bi mogla z uspehom voditi O. Z. Pozna pa drugega moža, ki je pred tremi leti stal ob njeni zibelki in ki je pokazal vso sposobnost, da se v uspešnem razvoju O. Z. tudi še nadalje udejstvuje. To je naš stari izkušeni organizator davčni nadupravitelj g. Maks Lili e g, katerega kandidaturo vsem delegatom kar najtopleje priporoča. Ker bi kandidatura Lillegova ne bila nič manj v interesu neuradniških organizacij, apelira tudi še posebej na preudarnost njihovih delegatov. Za I. podpredsednika predlaga g. Dolžana, mesto II. podpredsednika pa naj bi zavzel g. T u m p e j. Kot protigovomik se oglasi g. Deržaj, ki osebno sicer spoštuje in visoko ceni g. Lil lega, vendar pa mu kot davčnemu uradniku in še posebno radi tega ne more zaupati, ker se je baje nekoč nepovoljno izrazil o neuradniških kategorijah z izjavo, da so njih zahteve pretirane. Sicer pa da Je odložil svoječasno predsedstvo brez tehtnega razloga.. Očitek, da sta do njegovega odstopa pripomogla z zahrbtnim rovarjenjem proti njemu dva člana finančne kontrole, ne drži in je iz trte izvit. Apelira na «iisciplino neurađn’ških delegatov ter jih pozivlje, da nastopijo za Roštanovo kandidatno listo kakor en mož ter g. R o š t a n u, ki uživa vse zaupanje neuradnlške skupine, osve-dočijo s tem neomejeno zaupanje. Po ponovnem priporočilu L i 11 e g o v e kandidature. ki jo z vso spretnostjo forsira g. Urbančič, povzame besedo g. Otoničar, ki pojasni razloge, zakaj se je njegova organizacija morala zadnji hip izreči proti Roštaitu hi za I.ll-legovo kandidaturo. Z včerajšnjim nastopom na Privatnem sestanku, ki ga ie sklical delegat »Društva davčnih uradnikov« g. Bckš. je pokazal g. Poštan takriSmalo takta in tako izrazito nespretnost. da se nikakor ne more kvalificirati za predsednika O. Z. Odkrito izlavi. da mu je bila Ro-štanova kandidatura Iznočetka zelo simpatična in da bi glasoval zanl, ako bi g. Roštan z včerai-šn»!m dedkom ne ukrenil drugače. Zadnji hio si ie g. Poštan pokvaril zani ugodne šanse sam, zato hn govornikova organizacija oddala glasove g. L i M e e ti. Kef zadnji govori v prilog g. Roš ta n ti Topot g. Deržaj, na kar zaključi predsednik g. Oolžan dohato ter odredi talno volitev z Pstki. ki se le mimo. toda z veliko napetostjo Izvršila. O. U r u š k a razglasi izid volitev, ki ie-iz-rval na strani uradnikov spontano navdušenje hi iskrene ovacije novo Izvoljenemu predsedniku O 7. davčnemu nathmravitellu g. Maksu Lillemi. Iz-voben je bil za predsednika g. Lil leg z 62 gla-sm-t za T. podpredsednika rač. revident g. Janko no 1 žan z vsemi 9« glasovi, za II. nodoredsed-mka o« lotnišn. nndnaznlk g. Fran Tumpej a 07 glasovi o. Poštar !e za predsedniško mesto s 36 glasovi ostal v manfšfnl. Predsednik obč. zbora g. Dolžan pozdravi novo izvol'enega predsednika O. Z. g. Lll-1 o g a in ga prosi, da prevzame predsedstvo G ' Prevzame predsedniško mesto bnrno oo-zdravlien od vrčjne. Zahvab se v daljšem govoru «L i cVn zam>anie. ki mn ga ie izrazil današnji ooeni zhor s tem. da ga je ooetavll na tako čast- Dn,no mpGo. Tzfavtia on d Častno he»Pdo. n| nfWar f „ rt, ^neVaT™'?6 trne- ^akor mu to očtia Poštni Glasnike piše; Pravega vzroka ne vo nihče. Vidimo pa, kako stanovska zavest gino namesto da bi rastla. Te besede eo obrnjene posebno proti tovarišicam, ki se v zadnjem času skoro nič ne brigajo za društveno življenje. Pa tudi tovariše, posebno mlajšo, zadene ta očitek. Na širših odborovih sejah vidim vedno istih pur ljudi, naš list sprejema za vsako številko svojo borne članke od istih treh, štirih tovarišev. Če še ti odrečejo ali pa zaradi slabih gmotnih razmer celo umro, pa mora list tudi umreti. Neumno bi bilo, oo bi to skrivali. V išek nezavednosti pa smo morali ugotoviti, ko smo izdali prevod predloga zakona o civilnih drž.avnih nameščencih, to je po naše službena pragmatika. Navzlic njegovi važnosti za vse in vsakogar, navzlic mnogim našim pozivom in prošnjam bo Zveza prodala komaj toliko izvodov, da je vprašanje, če bo sploh krila tiskovno stroške. Na prošnjo tovarišev smo so lotili težavnega dela. Izkušnja je pa taka, da se je to najbrž zgodilo prvič in hkrati tudi zadnjič. Natisniti smo dali toliko izvodov, da bi jib lahko pokupili sami poštarji brez drugih javnih nameščencev. Zgodilo pa se je drugače, človek bi mislil, da je brošur» bogvekako draga, pa velja pet dinarjev. Radi priznamo, da je lepše čitati lep, zanimiv roman s tečno dušno hrano; toda pragmatika, v kateri bo zapopadena tudi naša telesna hrana, ki jo bomo iz nje črpali leta in lota, je gotovo važnejša. Za one, ki jim gre za trenotni užitek, so seveda več vredne fine svilene nogavice z Laškega ali celo iz Pariza. Za pragmatiko bi se zanimali šele tedaj, ko bi bila že definitivna in bi v njej zagledali kak pasus, ki bi jim ne bil po volji. Takrat bi seveda tudi na Zvezo ne pozabili in bi zelo pridno dopisovali (ter psovali! Op. ured.) Društvo nižjih drž. gozdnih nastavljeneev za Slovenijo jo na svojem občnem zboru v Gorjah, dne 25. III. 1922 soglasno sprejelo sledečo spomenico: 1.) prosimo, da se uvrsti gozdne čuvaje v kategorijo poduradnikov in sicer: a) gozdne čuvaje, ki imajo strokovno izobrazbo, to je gozdno-čuvajni tečaj, ko so , stalno nastavljeni; b) starejše gozdne čuvaje i pa> ko dovršijo deset službenih let; 2.) da se ! nastavi cestarje in vratarje, ki so pri šumski upravi, stalno; 3.) da se spremeni naslov »gozdni čuvaj,< v naslov »logar.c Gozdni čuvaji izvršujejo vsa tehnična pomožna dela v gozdu in nadomeščajo v mnogih slučajih gozdarje. KrejaStvo Fran Iglič Kroja»« Ljubljana, Kolodvorska ul. 6t. 28. luhlnanle oblek za goipede, otroke h uniform. Za dane po najBoiejlen modernem kroji. Lastna zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popust — :lfČ M. Miheli LJUBLJANA, Selenburgova ulica. Specialna trgovina ščetarshih Izdelkov. Parfumerija in galanterija. Edina zaloga jugoslovanskih igralnih kart. Izdaja Osrednja Zveza Javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo vLjubljani, Odgovorni urednik Fran Govekar. — Tiska Narodna tiskarna v Ljubljani.