PuStnfra plačana v gotovtn^. Leto LXV., št. 54 LJubljana, ponedeljek 7« marca 19)2 Cena Din 1.- LOfENSKI izhaja vsak dan popoldne, lzvzemši nedelje ln praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNI8TVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica št. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 PODRUŽNICE : MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 12. — rei. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c Tel. št. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. mm-- Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani S t. 10.351. NAŠA NOTRANJA UPRAVA Ekspoze notranjega ministra dr. Srškića na včerajšnji seji Narodne skupščine — Zadovoljivo delovanje banskih uprav — Znatne redukcije banovinskih proračunov Beograd, 7. marca. Narodna skupščina Je zasedala tudi včeraj ter je na včerajšnji seji odobrila proračun ministrstva zunanjih zadev, notranjega ministrstva in •ministrstva vojske in r ^arice. V imenu zunanjega ministra je j *ai obširen ekspoze minister za trgovino in industrijo g. dr. Kramer, ki je v daljših izvajanjih orisal osnovne smernice naše zunanje politike ter pojasnil stališče vlade do vseh aktualnih mednarodnih problemov, zlasti pa glede reparacijskega in razorožitvene-ga vprašanja Narodna skupščina je sprejela njegova izvajanja z burnim in viharnim odobravanjem. Tudi notranji minister je v daljšem ekspozeju orisal reforme, ki so bile v zadnjih treh letih izvršene na polju notranje državne uprave. Z velikim odobravanjem je sprejela Narodna skupščina ekspoze ministra za vojsko in mornarico o delu naše vojske ter je proračun tega ministrstva odobrila z aklamacijo. Naša notranja državna uprava Notranji minister dr. Milan S rškić je v svojem govoru med drugim dejal: Resor notranjih zadev je bil pred 6. januarjem 1929 izmed vseh panog državne uprave najbolj izpostavljen vplivom razdornega političnega položaja v državi. Okrog tega resora so zapljuskali najhujši valovi nebrzdanih političnih strasti in v poslovanje tega ministrstva so se vmešavali najrazličnejši politični vplivi. Obširno razglabljajoč razmere v tem resoru in splošne razmere v državi je minister nagi asi 1, da se nikjer drugod blagodejni vpliv 6. januarja ni poznal tako močno, kakor baš v tem resoru. Rešeno vseh političnih in strankarskih vplivov se je to ministrstvo v dobi zadnjih treh let moglo posvetiti temeljitim reformam državne uprave. Z novimi zakoni so dobile podrejene oblasti moderno strukturo. Proračun notranjega ministrstva je bil znižan za 27.9 milijona Din v lanskem letu, a letos za dvakratno vsoto lanskega leta, to je za 55 milijonov E>in. Finančni odbor pa je izdatke znižal še za nadaljnjih 20 milijonov. Treba pa je pri tem še upoštevati, da jc po zadnji reorganizaciji vrhovne državne uprave prešla splošna državna statistika v sestav notranjega mi-% nistrstva. V svojih nadaljnjih izvajanjih je minister podrobno raztolmačil proračun za posamezne oddelke svojega resora ter na-glasil, da upravni oddelek notranjega ministrstva nadaljuje delo, ki je bilo začeto leta 1929. in ki je zasnovano na načelih in idejah, da se da narodu boljša sodobna uprava, da se utrdi vera v enakost državljanov, da se dvigne avtoriteta državnih oblasti ter da se z nastavitvijo novih mladih šolan i h moči dvigne kvaliteta uradniškega aparata ter da se uredi notranja uprava tako, da bodo njeni organi v čim tesnejšem stiku z narodom. V tem pravcu je bila sprejeta cela vrsta zakonov, med katerimi so najvažnejši zakon o nazivu in razdelitvi države na banovine, zakon o banskih upravah, zakon o notranji upravi itd. Sprejet je bil tudi novi zakon o društvih in zborovanjih, ki daje svobodo vsake društvene in politične akcije z edino omejitvijo, da ta akcija ne sme imeti pokrajinskega, plemenskega ali verskega značaja ter da ne sme biti naperjena proti narodnemu edinstvu, celini države ali državnemu in družabnemu redu. Z uve-1 javi j en jem nove ustave je izvedlo notranje ministrstvo vse glavne organizacijske posle za izvolitev Narodnega predstavništva. V svojih nadaljnjih izvajanjih se je minister bavil z vprašanjem organizacije občinskih uprav in določitvijo njihovega delokroga. To vprašanje bo rešeno s posebnim zakonom po načelu najširše samouprave. Občina kot osnovna upravna in samoupravna edi-nica mora biti po svoji organizaciji sposobna, da v polni meri razvije svojo delavnost, tako v pogledu skrbi za potrebe svojih prebivalcev, kakor tudi glede dolžnosti, ki jih nalaga občinam država. Nujno potreben je zakon o občinskih financah, ki ga finančni minister že sestavlja. Zakon z dne 3. oktobra 1929. je poleg t°ga, da je dal naši domovui ime, ki manifestira narodno in državno edinstvo ter idejo popolne enakosti in enakopravnosti, določil tudi razdelitev naše kraljevine na upravna področja, na banovine, kojih meje so določene po geografskih, gospodarskih in prometnih prilikah, pri čemer se je gledalo na to, da postanejo banovine velike in močne upravne edinice, ki bodo mogle odgovarjati vsem onim zahtevam, ki se stavijo na nje v interesu prebivalstva in v interesu države kot celote. S prejšnjo razdelitvijo države na 33 oblasti ni bil onemogočen partikularizem naših zgodovinskih pokrajin in vseh onih separatističnih tendenc, ki nam jih je zapustila v ded-ščino naša nesrečna preteklost. V svojem nadaljnjem govoru je minister dr. Srškič obširno analiziral vprašanje organizacije občin, banovin, banovinskih svetov in banovinskih odborov. Z za- * konskimi odredbami, ki bodo izdane v smislu ustavnih določb, bo na eni strani dana možnost, da ves narod po svojih predstavnikih sodeluje v delu banovin kot samoupravnih edinic s širokim delokrogom, na drugi strani \ta. bodo mogle banovine v polni meri zadostit: vsem onim raznovrstnim potrebam, ki spada »o v delokrog- teh širokih samoupravnih edinic. V dokumentiranem govoru je minister nato s statističnimi podatki orisal dosedanje delo banovin. Tako je med drugim navedel, da so banovine v cilju pospeševanja kmetijstva ustanovile 268 trierskih postaj razdelile 1978 poljedelskih strojev, v dravski banovini 133, selekcioniranega semena 2,809.828 kg, uredile 2363 moderna gnojišča od tega v dravski banovini 1283. osnovale 74 nove drevesnice, zgradile 307 silosov za žito, razdelile 10.328 glav plemenske živine, od tega v dravski banovini 1750. priredile 856 kmetijskih tečajev, od tega v dravski banovini 52. zgradile 469 osnovnih šol, od tega v dravski banovini 37, popravile 52 osnovnih šol in 5 gimnazijskih poslopij, itd. Splošna gospodarska stiska je vplivala seveda tudi na banovine, ki zaradi pomanjkanja finančnih sredstev niso mogle izvršiti vsega onega, kar so si stavile za nalogo. V času splošne štednje je finančni minister tudi letos znatno znižal banovinske proračune in sicer so bili znižani proračuni tako-Ie: vardarska banovina za 18.1, vrbaska za 35.6, drinska banovina za 23.1, dunavska za 19.7. zetsk? za 65.5, moravska za 26.4, primorska za 47 odstotkov .savska za 34 milijonov in dravska za 37 milijonov. Končno odločitev o tej redukciji bo izdal ministrski svet Socijalne in politične izpremembe nastale po svetovni vojni- so imele za posledico, da so dobili ekstremi in razdorni elementi znatni vpliv na narodne mase. Naša država je poverila izdajo in izvrševanje varnostnih ukrepov' notranjemu ministrstvu, pri katerem je bil osnovan poseben oddelek za zaščito države. Ugotovljeno je, da jc razdor-na akcija naperjena proti naši drža^ i in proti obstoječemu državnemu redu v glavnem vodena iz inozemstva. Tudi komunistična akcija, ki 6e je prav tako vzdrževala na razne načine, je. bila dirigirana iz inozemstva. Toda ta akcija je bila vedno pravočasno odkrita in onemogočena. Poprej 6e je zlasti čutila akcija teroristov, k: so prihajali iz neke sosedne države. Ta akcija je imela v glavnem za cilj dokazati inozemstvu, da v naši državi ni javne varnosti ter da obstoja nezadovoljstvo širokih ljudskih slojev. V teku lanskega leta je bilo zabeleženih 7 upadov teh teroristov v našo državo. Poskušali so izvršiti štiri atentate na železniške objekte, trije ntentati pa so imeli demonstrativen značaj. Organi javne var* nosti so dosegli zadovoljive uspehe, a nič manjša zasluga gre tudi prebivalstvu, ki je oblasti vselej in povsod podpiralo pri zatiranju tega .azdornega pokreta. Polog tega je obstojala tudi še posebna akcija male skupine političnih emigrantov pod vodstvom dveh veleizdajalcev, ki 6ta bila obsojena na smrt. V začetku so se omejevali ti ljudje na defetistiono propagando v inozemstvu, lansko leto pa so s podporo nam neprijateljskega inozemstva zoičeH izvrševati atentate na železniške vlake. Utihotap-ljali so peklenske stroje v osebne vagone, ki so prihajali iz inozemstva v našo državo. Čim je bilo ugotovljeno, odkod izvira ta akcija so naše oblasti takoj storile vse potrebno ter nadaljnje take zločine onemogočile. V svojih nadaljnjih izvajanjih je minister orisal položaj javne varnosti in kriminalitete v naši držaAi v zvezi s prizadevanjem oblasti za organizacijo dtmboijše preventivne službe. Statistični podatki o gibanju kriminalitete dokazujejo, da se je število ubojev v letu 1931. v primeri s prejšnjim letom znižalo za 31 odstotkov, požigi so padli za 41 odstotkov, razbojništvo pa za 24 odstotkov. Edino število tajtvin je .priskočilo za 42 odstotkov ___Dobre rezultat^ varnostne službe dokazuje dejstvo, da je bilo v letu 19." nepojasnjenih samo 3 odstotke kriminalnih dejanj, v letu 1931. pa samo 2.5 odstotka. Hajduštvo je popolnoma zatrto. V službi javne varnosti je v preteklem letu našlo smrt 7 orožnikov, 10 pa je bilo hudo ranjenih. Ob zaklju-eku svojega govora je minister nagl-asil, da polaga ministrstvo posebno važ-noSt na to, da državni uslužbenci ne vrše samo svoje pisarniške in uradne službe, nego da tudi izven službe vtse svpjo dolžnost ter dvigajo narod v moralnem, prosvetnem, kulturnem, gospodarskem in socialnem pogledu. Narodna skupščina je sprejela izvajanja notranjega ministra z dolgotrajnim odobravanjem ter je po kratki debati odobrila predloženi proračun. Počastitev prezidenta Masaryka Na predlog narodnega poslanca g skupščina poslala prezidentu Beograd, 7. marca. Narodna skupščina je danes nadaljevala proračunsko razpravo. Na dnevnem redu so proračun ministrstva za zgradbe, kmetijskega ministrstva in prometnega ministrstva. Med razpravo o proračunu ministrstva za zgradbe je prosil za besedo narodni posl. g. Raslo Pustoslemšek. ki je stopil na govorniški oder in izjavil: Danes praznuje eden od največjih živečilr Slovanov in velik prijatelj jugoslovanskega naroda sivolasi poglavar Češkoslovaške republiko svoj 82 rojstni dan. Smatram, da je dolžnost prve jugoslovenske narodne skupščine, da se spomni pri tej priliki tega velikega moža in da mu pošlje svoje čestitke. . Rasta Pustoslemška je Narodna Masaryku brzojavne čestitke Predlagam, da se mu pošlje naslednja brzojavka : Gospodu prezidentu dr. T. G. Masaryku, Praga. Prva jugoslovenska narodna skupščina čestita k 82. rojstnemu dnevu velikemu sinu bratskega češkoslovaškega naroda, očeta domovine in največjega slovanskega misleca, branitelja miru in demokracije. Naj živi slavni prijatelj jugoslovenskega naroda pre/ident Ma.-aryk! Narodna skupščina je sprejela besede in predlog narodnega poslanca g. Pustoslemška z dolgotrajnimi ovacijami in vzklikala prezidentu Češkoslovaške republike. Nato se je nadaljevala proračunska razprava. Sprememba pri angleškem poslaništvu v Parizu Pariz, 7. marca. »Journal- poroča, da bo sedanji angleški poslanik v Parizu lord Thirel v kratkem podal ostavko. Za njegovega naslednika bo imenovan sedand.i glavni tajnik Društva narodov Erick Drouminond. Danes ob 4., % 8. in 9 $4 zvečer! Navdušenje in priznanje, da je Nezvesti Ekehart najbojša šaloigra, je vseobče! Oglejte si nemudoma ta program z najboljšimi igralci v glavnih vlogah Elitni kino Matica Telefon 2124. Pred vladno krizo v Grčiji Atene, 7. marca. V političnih krogih računajo, da bo v najkrajšem času prišlo do velikih političnih izprememb v Grčiji. Ve-nizelos je izjavil, da bo podal ostavko, če Grčija ne bo dobila inozemskega posojila. Politični krosi sklepajo iz tega, da bo prišlo v kratkem do ostavke celokupne vlade. Nato bo sestavljena koalicijska vlada pod vodstvom sedanje opozicije, ki bo proglasila petletni moratorij za grško Inozemske dolgove ter izvedla nove volitve. Sorzna poročila. , LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2279.57 — 2290.93, Berlin 1344.03—1354.83, Bruselj 789.03 do 792.97, Curib 1091.35 — 1099.85, London 199.31 — 200.91, New York ček 5646.84 do 5675.10, Pariz 222.94—224.06, Praga 167.86 do 168.72, Trst 293.37—295.77. INOZEMSKE BORZE Curih: Beograd 9.06, Pariz 20.38, London 18.205, New York 518, Bruselj 72.10, Milan 26.875, Madrid 39.60, Amsterdam 208.25, Berlin 123, Sofija 3.75, Praga 15.34, Varšava 58, Bukarešta 3.07. Proslava Ma$arykovega rojstnega dne Udeležba na proslavi še nobeno leto ni bila tako velika kakor letos Ljubljana, 7. marca. Še nikoli, odkar obstoja v Ljubljani ju-goslovenska-eeškoslovaška liga, se ni udeležilo vsakoletne slavnostne akademije toliko občinstva, kakor v soboto. Prišli niso le predstavniki vseh civilnih in vojaških oblasti in uradov, društev iri zavodov, nego tudi vseh vrst meščanstva in se posebej prav muogo gojencev naših srednjih šok Dvorana Delavske zbornice je bila že pred 8. nabito polna, inarsikak odličnjak je moral stati, mnogo gostov pa sploh ni več moglo v dvorano in je par sto oseb moralo oditi, čeprav so se prinesli še rezervirani stoli. Liga je priredila letos slavnostno akademijo s posebno lepim In zanimivim programom in pridobila izvajalce najbolj privlačnega slovesa. Program, ki smo ga že prijavili, je oddajala ljubljanska postaja Radio od začetka do konca, t. j. od pol 9. do pol 11. Začetek se je moral zavleči zaradi oddajanja TrrJeve proslave. Po temeljitem govoru o prezidentu dr. T. G. Masarvku, velikem filozofu, pedagogu, državniku in prijatelju Jugoslovenov, ki ga je na temelju Masarykovih epohalnih knjig in činov z globokim čustvom živahno predstavil poslušalcem ligin pošlo vodeči podpredsednik g dr. Egon Stare, je zapel moški zbor Grafike češkoslovaško narodno himno. Gosp. česl. konzul ing. Sevčik se je zahvalil ligi in gostom za prireditev ter je za-klical kralju Aleksandru, modremu vladarju prijateljske zvezne države, topel živio. Grafika je nato zapela jugoslovensko himno in troje zborov med katerimi je zlasti užga-la Emil Adamičeva čisto jugoslovenska >Serenada* (z baritonskim solom). Toplo pozdravljena je nastopila pri nas že popularna operna umetnica ga. Zlata Gjungjenac-Gavella sijajno in zapela dve ariji: Dvofakove Rusalke m Smetanov« Vendalke iz >Poljuba<. Zlasti se je odlikovala s prvo. Žela je gromovit aplavz in predjela šopek. Ljubljanski komorni trio Ban varaždinski«, globoko občuteno J. Fibichovo >Tiho noe< m K. Adamičevo imenitno, efektno rramorno >09)Pin% se bome. Vsa prireditev je bila odlična. Satno je moram grajati: nemogočo garderobo tu pa neznosni prepih. Treba je, da Defar*4ea zbornica oba nedostatka odpravil Za razširjenje naših trgovskih zvez Predavanje ing. Lupše o možnosti trgovskih zvez med Jugoslavijo in Zadnjo Indijo Ljubljana, 7. marca. Za konzuiom Danilo štrekljem, ki je prišel iz Južne Afrike k nam, da nam pomaga razširiti našo trgovino in tako pomaga tudi naši industriji, obrti, zlasti pa kmetu, se je davi v ZTOI oglasil drug idealen mož namreč g. ing. Ferdo Lupša kot mož, ki je preživel v Siamu pred vojno celih 15 let in dosegel tam čast kr. državnega svetnika, z nasveti, ki nam bodo gotovo pomagali, če jih bomo poslušali. K njegovemu informativnemu predavanju so se zbrali danes dopoldne v zbornici TOI najvidnejši zastopniki naše trgovine in industrije, predvsem za zastopniki zveze in-dustrijcev in najrazličnejših naših velikih podjetij. Borzo je zastopal g. dr. Dobrila, ijubljanski trgovski gremij g. Ivan Bahovec, velesejem za direktor g. dr. Dular. Ko je tajnik ZTOI predavatelja pozdravil, je ing. Lupša na kratko opisal Zadnjo Indijo, zlasti pa kraljevino Siam in njeno demokratsko vlado ter njena bogastva, nadalje pa tudi Kitajsko in Holandsko Indijo, torej otoke Java, Sumatra in pa središče vzhodno azijskega pomorskega prometa Singapore. Podrobno je omenjal, kako druge države skrbe za svoj izvoz v te kraje, kjer jih zastopajo po 20 in tudi 30 let vedno isti konzuli, ki poznajo jezike, kraje in običaje popolnoma ter tako dosegajo ogromne uspehe. Siamci namreč z veseljem sprejemajo mirne trgovce, boje se pa Angležev, Francozov in Itabjanov, ker se boje njih kolonijal-nega in teritorijalnoga pohlepa. Kar se uvoznih carin tiče, so popolnoma konstantne, ker Siam zahteva kot carino od vrednosti alkoholnih pijač 5 odstotkov od vseh drugih predmetov pa o^/o. Denarna edinica 1 tikal je popolnoma konstrantna in znaša sedaj 29 Din. Trgovino imajo v rokah Kitajci, ki so skromni, potrpežljivi, delavni ter popolnoma zanesljivi, zvitih in zahrbtnih Japoncev se pa Siamci boje. Tudi klima je v Siamu za nas povoljna. Največja vročina sicer znaša 30 stopinj in najuižji >mraz« samo 10 stopinj nad ničlo, pa vendar tu Evropci mraz bolj občutijo, kakor pri nas najhujšo zimo. Evropec se namreč mora aklimatizirati in se mu pri tem zmanjšajo krvna telesca, zato pa v tropih nikdar ne ogori, temveč je vedno bled ter težje prenaša mraz, lažje pa vročino. Pravna zaščita je popoma in zanesljiva, zato pa lahko z zaupanjem sklepamo zveze s to bogato kraljevino. 2e leta 1925 smo bih povabljeni na 1 liko razstavo v glavno mesto Bangkok, ki se je pa na žalost nismo udeležili, pat je bilo pa naše ljutomersko in ormoško vino že pred vojno na kraljevskem dvoru v največjih čistin. To vino se je prodajalo tudi tedaj že pod tujim imenom Javi in t Kita ju. a Francozi so mu nasprovan, češ, da ne prenese nase vino ekvatorja. Večletna preizkušnje našega vina v Siamu so dokazale, da nase vino tropsko vročino na ekvatorju izvrstno vzdrži. V Madrasu ▼ Indiji so že pred vojno naša jabolka uspešno tekmovala z avstralskimi, suhe slive so se v Zadnji Indiji prodajale za dansko ki italijansko blago, tako tudi nas beli fižol, a naše kislo zelje so v konzervah, s hrenovkami uvažali Nemci. Kot egiptski in turški duhan ter cigarete so prihajali v te dežele hercegovinski ta srbski izdelki, izvažali smo pa v te kraje tudi sladkor v kockah. Dobički so ogromni, saj se blago prodaja s 100% dobičkom. Nemška usanca je namreč, da ena nemška marka torej 13.50 Din da v Siamu 1 tikal, torej 29 Din. Tja bi lahko izvažali tudi mine. ralne vode, vse vrste sadnih konzerv, šoke, likerje, konzervirane mesne izdelke, razne mlečne izdelke in kondenzirano mleko, konzervirano sočivje, kekse, zdravilna zelišča, suhe gobe, razne papirne izdelke, orodje za poljedelstvo, kakor motike, lopate in sekire, kemične preparate, kreme, izdelke iz cinka, usnjarske izdelke, čevlje, sedla in jermena, ki jih je Avstro-Ogrska že pred vojno izvažala za siamsko vojsko, nadalje mnogo emajlirane posode, furnirje, parkete, umetna gnojila cement, čipke, produkte kovinske mdustrije itd. Te izdelke smo zvečine že pred vojno v te daljne dežel izvažali kot avstro-ogrsko blago, vojna je pa izvoz iz naših krajev popolnoma prekinila Še sedaj imajo otroci v teh krajih šolske zvezke iz Vevč. Predavatelj je vladi predložil ekspoze s predlogom, naj država ustanovi v Bangkoku trgovsko agenturo ali pošlje tja trgovskega atašeja vsaj za eno leto. Ta zastopnik mora biti seveda zmožen jezikov, običajev itd. Njegov delokrog naj bi bilo pa vse ozemlje Zadnje Indije. Ekspoze je bil v Beogradu prav dobro sprejet. Večkrat se čujejo ugovori zaradi silne razdalje, ki pa prav za prav ne pridejo v poštev. Vsi stroški prevoza za 1000 kilogramov emajlirane posode znašajo 42 šilingov, za druge predmete se pa sučejo okrog 40 šilingov za 1000 kg. Na kubični meter gre 550 butiljk vina po 22 Din, Varčevanje na nepravei mestu Resolucija letne skupščine inženjerskih zbornic kralje vine Jugoslavije Ljubljana, 7. marca. Včeraj dopoldne se je vršila v sejni dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani letne skupščina inženjerskih zbornic kraljevine Jugoslavije, ki so se je udeležili delegati vseh zbornic v državi. — Gradbenega ministra je zastopal načelnik g. Novakovič. Skupščini jc predsedoval inženjer Milan Lenarčič, ki je predlagal, da se pošljeta pozdravni brzojavki Nj. Vel. kralju to gradbenemu ministru, kar jc brlo z navdušenjem sprejeto. Skupščina je razpravljala o vseh ovojih stanovskih vprašanjih. Iz poročila se vidi, da šteje beograjska zbornica 313 ranov. zagrebška 167, novosadska 8S in ljubljanska Na koncu je skupščina sprejela tole resolucijo : t Odposlanci vseh inženjerskih zbornic kraljevine Jugoslavije, obrani na svoji letni skup&Hni v Ljubljani, dajejo v naslednjem izraza svojim željam in prosijo pristojne oblasti, da jih skušajo uresničiti v korist ureditve in napredka tehničnega delovanja v državi in ublažitve hude gospodarske krize, ki je /aiela vse sloje našega naroda in vse vrste udejstvovanja. Glavna skupščina odposlancev inženjerskih zbornic z obžalovanjem ugotavlja, da se je splošna gospodarska kriza v naši državi poostrila s pogrešno propagando varčevanja v tistih panogah gospodarstva, kjer varčevanje ni na mestu. Črtanje skoraj vseh izdatkov na polju gradbenega delovanja v predlogu državnega proračuna za leto 1932-33 in v proračunih samoupravnih teles, kakor tudi kampanja za znižanje stanarine z zakonom, sta privedla našo javno in privatno udejstvova-nje v popoln zastoj. Ker zaposluje gradbena delavnost z malim izjemami največ domače delovne moči in domačo industrijo ter je najboljši branik proti brezposelnosti in zato gradbena delavnost najbolj pomaga pri ohranitvi kupne 6ile našega prebivalstva in s tem viša davč- no moč države, smatra skupščina, da tako in podobno varčevanje ni racijonalno Zato glavna skupšina v poslednjem trenutku apelira na pristojne oblasti, naj preprečijo škodo, ki bi nastala, če gradbena delavnost preneha. Pozivamo pristojne činitelje, naj pomagajo, da se zaposlijo roke, ki so željne dela in ki bi s svojim delom mogle koristiti sebi in celoti, in sicer na ta način: 1. da se z vsemi sredstvi propagira domače blago in domače udejstvovanje. štednja pa naj se omeji samo na blago in delovne moči, ki prihajajo iz tujine. 2. da se čimprej dobe sredstva za javna dela. ki bi mogla zaposliti čim večje Število delavcev in povišati gospodarsko silo države, 3. da pristojne državne oblasti prisilijo mestne in kmetske občine k varčevanju v splošnih upravnih izdatkih, ki so neproduktivni, ne pa da bi se zaradi nepotrebno visokih upravnih izdatkov črtala iz njihovih proačunov tehnična dela, ki bi mogla ublažiti današnji težak gospodarski položaj. 4. da pristojna oblast na načelu ohranitve privatne lastnine čimprej precizira in sporoči javnosti svoje stališče glede stanarine, ker ovira vsako odlašanje tega vprašanja privatno gradbeno delavnost, posebno v večjih mestih. Naproša se g. minister za gradbe, naj čimprej pošlje narodnemu predstavništvu v zakonski postopek načrt zakona o inženjeT-jih, da bi se na ta način inženjerske zbornice postavde na solidno podlago in da bi mogle izvrševati velike naloge, ki jih čakajo. Naproša se g. minister za trgovino in industrijo, da v zmislu naših prejšnjih zahtev odpravi obstoječo nejasnost in možnost krivega tolmačenja zakona o obrti glede prisilnih društev. Koncesijonirani in žen jer ji se ne morejo prisiliti da stopijo v druga prisilna društva, ker po zakonu pripadajo inženjerskim zbornicam, ki so edine obvezne in pristojne za vse delovanje pooblaščenih mženjerjev. Ljubljanska zelena bratovščina I. redni občni zbor ljubljanske podružnice Slovenskega lovskega društva Naši diplomirani tehniki Z občnega zbora organizacije diplomiranih tehnikov Ljiabljana. 7. marca. Včeraj dopoldne je imela organizacija dšplomiranib tehnikov izvrstno obiskan občni zbor. Sami podjetni mladi ljudje, med njimi pa zastopniki zagrebške m mariborske sekcije ter rudri dosti deklet. Predsednik Nedeljko jc orisal delovanje minulega leta, ki jc bilo najživahncjšc, raj delavne j še, in ruda najuspešnejše vseh devetim let, kar organizacija obstoji. Iz hvaležnosti za uspehe, ki so jih dosegla diplomira-ni tehniki, so pa poslali zahvalne brzojavke ministru g. dr. Kramerju. njegovemu pomočniku g. Mohoriču. senatorju g. dr. Rožiču in poslancu g. dr. Ra-petu, obenem je pa izrekel predsednik: rudri najtoplejšo zahvalo zbornaci ZTOI, njenima rajnikoma gtg. dT. Plessu m dr. Pretnarju. konzuJentu g. Žagarju in vsem faktorjem, ki sa našim mladim strokovnjakom sli na roke. Iz poročila tajnika g. Arka posnemamo, da ima organizacija 341 rednih m dva častna člana ter da je v minulem letu pristopilo 11 novih članov. Prav mnogo se je organizacija pečala z novim obrtnim zakonom, skrbela je pa tudi za splošno izobrazbo svojih članov im priredila esperantski tečaj. Blagajnik g. Janko Bril U jc prav obširno poročal o finančnem stanju ter konstatira! premajhno zavednost dipAomrra-nih tehnikov za organizacijo, obenem se je pa zahvalil poverjenikom, ki so nabirali člane in članarino. Stanue blagajne je primeroma ugodno, saj znaša sa4do 3000 Din. imovina pa nad 5000 Din ter vse premoženje s pohištvom in knjižnico nad 13.000 Din. Gospodar je poročal o velikem prirastku knjižnice, novi opremi in drugih nabavah. Predsednik odseka za stanovsko zaščito g. Poljšak je obširno razpravljal o uspehih, ki jih je organizacija dosegla pri novem obrtnem zakonu zlasti za elektrotehnike instalaterje, upanje pa je tudi, da se povečajo pravice strojnikov. Poseben referat o nameščanju tujcev je imel član te-ga odbora g. Lutn, ka je ugotovil, da se je celo Zveza mcki-strijcev prav topio zavzemala za težnje organizacije, a najbolje jo je podpirala ZTOI. Kako velika je brezposelnost, bo v kratkem pokazala točna kartoteka. Organizacija v Beogradu je dala vsa prosta mesta našim d%>k>mirajiimi tennškom na razpolago, že sedaj jc pa delovanje organizacije razširjeno po vseh banovinah razen Srba je. Ko je poročevalec svaril pred vstopanjem v železno industrijo in je končal s pozivom, naj člani delajo za pomoč brezposelna m. ga je pozdravili najtoplejši aplavz. Zastopnik krajevne skupine mariborske g. MHan Mozetič je v temperamentnem govoru opravičeval pasivno zadržanje mariborske sekcije ter povdarjal njeno solidarnost s centralo v Ljubljani m i i izrekel največje priznanje in zahvalo. Preglednik g. Cermak je z zanosom konstatiraj uspešno delo odbora, zlasti je pa pohvalil do skrajnosti agimega blagajnika Briftija. ki je poleg Magajnošknh poslov odposlal še nad 3000 dopisov. Absoiutorij je bH soglasno sprejet s posebno pohvalo biagajoiku. Pri volitvah, ki joh je vod* član raari-bofske sekcije g. ZttteoscDlager, so bali iz- voljena za predsednika Poljšak, za podpredsednika Hudnik, za L tajnika Cer-mak. za II. Genussi, za DL Hilbert. za blagaumika Janko Bril«, za H. blagajnika Kolarič, za gospodarja Bricelj Leopold, za odbornike Mlakar Ludvik in Kremžar, za namestnika Mandeljc m Kariž, za preglednika Nedeljko in Vajda, v odsek za stanovsko zaščito pa Lum in Senk. Ko se je novi predsednik Poljšak posebno zahvalil bivšemu predsedniku Nedeljku, ki odhaja iz Ljubljane, je zaključil občni zbor. „Jubilej' Momčilo Milosević je napisal prav dobro, po ideji aktualno in bridko »resnično« komedijo. Iz krute, močno dojmljive tragičnosti preiiaja njegova i^ra v veselo burko in satiro, a se zaključuje z resnimi disakordi. Igrra daje misliti, je zajeta ^z sodobnega življenja in biča na vse strani. Dvorezno prijateljstvo, sebično tovarištvo m hinavsko soseščino, nevošcljrvost ljubih gfratulantov. Osrednja oseba pa je posten, do skrajnosti marljiv, uradnik, ki se ga nihče ne spomni, dokler njegovega vsiljenega jubileja ne zlorabi prijatelj za reklamo lastnemu podjetju. Močno odrska igra. Dri kateri bi se človek vedno jokal: zdaj zaradi humorno-sti in komike, zdaj zaradi pretresljive tragike in globoke bridkosti. Komedija ima izvrstne značaje in zelo hvaležne vloge. Tudi za manjše odre prav uporabna igra. Seveda če se ansambelski prizori igrajo in vprizore tako dovršeno, kakor v Ljubija- Naša predstava je izvrstna. G. Grego-nn prav odlično predstavlja izčrpanega in obupanega uradnika, ki spozna lažnivost svojega jubileja. Psihološke prehode podaja naravno, v afektih je močan, v zaključni apatičnosti in ubitosti pretresljiv. Vso težko vlogo je izdelal do popolnosti in žel velik, zaslužen uspeh Enako veliko vlogo ima g. Cesar s famoznim Danilom, ki mu je dal izrazito srbski Up. Vlogo igra z učinkovito silo. njegov teror je čudovit, njegova Spekulativna agilnost pristna. Vseskoz izvrstna kreacija. G, Cesar je močan steber naše drame. Imenitne, zares zanimive tipe so tudi z maskami, ne le z izborno igro, postavili gg. Skrbinšek (mesar), Kralj (šolski upravitelj), Danes (ministrski referent), A. Drenovec (min. načelnik). Lipah (arhivar v p.), Jerman (carinski svetnik) in Poto-kar (podpolkovnik v p.). To klasično galerijo živih tipov množć še vedno simpatični g. Zeleznik z agentom, g. Plut s kontrolorjem cestne železnice, g. Sancin z origu nalnim ruskim fotografom in g. Bratina z bednim dnevni carjem. Same krasne maske in odlične šarže. Manjše vloge imajo ženske. Ga. Juva-nova igra kakor vedno toplo naravno in pristno jubilarjevo ženo, ga, Gabrijelčiče-va prav ostro malce hudobno, a tudi malce dobro ženo Danilovo, gdč. Slavčeva pa srčkano hčerko Jeleno. moža željno dekletce. Nemo služkinjo ima gdč. Kukče-va, naše >dekle za vse«, ki nastopa uspešno kot operetna pevka, in elegantna plesalka, igra Jurčke in mlade dame ter kaže vedno, da ima vrelo gledališko kri. Mislim, da je Miloševičeva komedija splošno jako ugajala. Zase lahko povem, da sem odhajal zadovoljen. G. režiserju prof. Šestu še posebej priznanje za okusno inscenacijo in živo igranje. Fr. G. LJubljana, 7. marca. Zelena bratovščina je v Ljubljani zelo številna. Lan: se je govorilo o nekih nesporazumih v Slovenskem lovskem društvu in njegovi močni opoziciji. To vrenje v društvu nam je pa predvsem dokazalo, da se lovci živo zavzemajo ter zanimajo za svoje interese in da je SLD vseeno močno, kajti brez močne organizacije ne more biti opozicije. Lani so se osnovale podružnice društva, ki so podrejene centrali v Ljubljani. V soboto zvečer je bil redni občni zbor ljubljanske podružnice v hotelu Miklič. Udeležba ni bila kdovekaj številna zlede na število članstva. Predsednik podružnice g. dr. Iv. Tavčar je ugotovil sklepčnost pol ure po napovedanem začetku ter otvori! občni zbor. Pozdravil je posebej ravnatelja šumske direkcije £. mg. Božiča in delegata Ju-goslovenskega kinološkega saveza g. prof. Zmitka. V svojem poročilu se je najprej spominjal 16 med letom umrlih članov, med njimi so bili 4 odborniki, in je pozval prisotne, da počaste njihov spomin. Glede delovanja odbora ni mojrel poročati baš mnogo, saj je bilo preteklo leto šele prvo po ustanovitvi podružnice. Govoril je pa o novem lovskem zakonu in ga v splošnem ocenil ter naglasa;, v čem ustreza lovcem. Ta zakon ni popolnoma takšen, kakršnega bi si lovci želeli, ni idealen in niso v njem upoštevani vsi predlogi lovskih organizacij. Toda lovci morajo biti z njim zadovoljni, kajti za lovstvo pomeni vseeno mnogo .Odprto vprašanje je pa še vedno, kdaj bo stopil v veljavo, ker morajo biti prej izdane tozadevne uredbe banskega sveta. Kateri banski svet bo o tem sklepal, se še ne ve. Podeželsko ljudstvo smatra, da se v novem lovskem zakonu upoštevajo premalo njegovi interesi, kar pa ni točno. Posestniki niso upravičeni pritoževati se nič bolj kot lovci, čeprav so lahko slednji z zakonom v celoti zadovoljni. Najhuje so pa lovci prizadeti s tem, da novi zakon več ne priznava obveznega članstva v naši banovim. Glede spora, ki je nastal med članstvom lani in ki še vedno ni poravnan, je predsednik zavzel stališče, da ga je treba čim prej poravnati. Nikakor ni umestna razcepljenost med članstvom, ker le škoduje lovcem. Zdaj namreč stoj.i mnogo članov pasivno ob strani, namesto, da bi vsi vzajemno ščitili skupne interese. Zato je apeliral na opozicijo, da naj z enako dobro voljo, kakršna je na drugi strani, pokaže razumevanje za sporazum in je izrazil upanje, da ta poziv ne bo brezuspešen. Tajniško poročio je podal poslevodeči tajnik g. ML Rcpovš. Ustanovni občni zbor podružnice je bil lani 15. januarja in se je konstituiral odbor iz predsednika, blagajnika, tajnika in 6 odbornikov. Odbo-rovih sej je bilo 7. Članstva je skupno 1464. 78 ustanovnih in 13S6 rednih in lovskih čuvajev. Vložni zapisnik izkazuje 164 vl0£. Lani je podružnica priredila 1. februarja tradicijonalni lovski ples. k' ga pa ne bo mogla več prirejat:, ako se gospodarske prilike ne zboijšajo, kar se bo poznalo društven1 bagalni. Blagajnik g. prof. dr. Novak je podal avoie poročilo, ki je iz njega razvidno, da je blagajniško stanje dokaj povoljno, saj znaša društvena imovina z 29. februarjem 59.094 Din. Blagajnik je še prečital izjavo nadzornega odbora, ker preglednikov ni bilo navzočih, da je knjigovodstvo v popolnem redu, nakar je predsednik vprašal zborovalce, če sprejmejo predlog za absoiutorij. Predlog je bil sogasno sprejet. Na občnem zboru je vladala ves čas najlepša sloga brez najmanjšega giasn kritike ter ni nihče pokazal hude krvi. Tudi k poročilu o proračunu za tekače leto. ki ga je podal blagajnik, ni bilo no-jenfb pripomb. V proračunu je predvideno od 20—23.0O0 Din dohodkov, pri enakem številu članstva, in 10.000 Din prebitka Po pravilih volijo vsako leto tretjino odbora, 3 odbornike. 2 preglednika in njuna namestnika. Izvolili so prejšnje člane odbora gg.: dr. Novaka Fr., prof. dr. Krej-čija V. in rkrforta V., dvor. prepar., v nadzorstvo pa gg. J. Verovška, trg., in ravnatelja Malenška ter namestnika Stepiča ml. in Leop. Zupančiča. Izvolili so tudi 29 delegatov za glavni občni zbor. Tudi volitve so potekle povsem gladko. Pri raznoterostih so še nekaj časa razpravljali o lovskem zakonu ter je debata pokazala, da je društvo storilo vse, kar je moglo in moralo, da bi zakon ustrezal Čim bolj. Predsednik je lahko zaključil občni zbor s popolnim zadovoljstvom. Zborovski koncert pevskega zbora JUU De4a srbske zborovske Kterature in šest Adamičevih zborov, ki se pri nas prvič izvajajo Ljubljana, 7. marca. Drevi nastopi m koncertom v dvorani TJniona pevski zbor JTJU iz Ljubljane. Kakor znano, je bil učiteljski pevski zbor ustanovljen po vojni v Julijski Benečiji, ko so ga pa oblasti razpustile, je njegov ustanovitelj prof. Srečko Kumar zbral v Ljubljani ponovno okrog: sebe učitelje pevce in sestavil zbor, h kateremu so pristopili skoro vsi pevci bivšega zbora v Julijski Benečiji, tako da lahko smatramo sedanji zbor za naslednika prvega učiteljskega zbora. V petih letih, od kar nastopa zbor v Ljubljani, si je s svojimi nastopi doma posebno pa še s turnejami po Češkoslovaški in po Jugoslaviji pridobil sloves enega naših najboljših pevskih zborov. Na svojih dosedanjih koncertih je zbor predvajal programe, ki so bili nekaka revija, oziroma pregled sodobnega ustvarjanja jugosloven-skih zborovskih skladateljev. Velika zasluga zbora pa je, da je na vseh svojih koncertih izvajal skladbe v rokopisih, ki po večini še niso bile izvijane. Pri tem pa se ni strahopetno izogibal tudi najtežjih par-titur, kar je slaba stran skoraj vseh naših pevskih zborov. Svest si svojih sposobnosti je z velikimi žrtvami nastudiral lepo število težkih skladb, da nas z njimi seznani s sodobnim stanjem naše zborovske literature. Na današnjem koncertu pa nam bo zbor zapel povečini srbske pesmi, ki so izbor najlepših del sodobnih srbskih zborovskih skladateljev. Poleg teh pa zapojejo pevci tudi štiri mešane zbore Stolcerja-Slavenske-ga in šest Adamičevih narodnih pesmi za ženski zbor. ki se na koncertu prvič izvajajo. Prvi del sporeda obsega pesmi Manoj-loviča, Hristica in Mokranjca. To so žalostne obredne pesmi velikega petka. -Puče moj« je pesem, ki jo v Dalmaciji poje ljudstvo, kadar na veliki petek poljublja križ. Skladatelj je čul pesem na Šolti, kjer sta mu jo zapela Marin Cečič in Ivan Elezo-vič. To pesem pa je Manojlović obdelal veegiasno v obliki starih madrigalov. Hri-stičeva »-Kristus teši mater« je koralni biser, ki ga odlikuje silno lepa glasovna izpeljava. Samo v dobi J. S. Bacha so se iz velike opere porodili tako čisti in nedosež-ni spevi. Drugi del obsega sodobno liriko nežno ljubezenskega in šaljivega značaja Milo-jevičeva »Dugo se polje zeleni« spominja s svojo nežnostjo na Lajovčevo »Lan«, je pa še preprostejša. Istega skladatelja Muha i komarac« za ženski zbor je šaljivo koio z zategnjenimi zaključki po srbskem načinu. Tajčevičeve štiri duhovne pesmi v tretjem delu programa so kan tata na odlom-jte iz psalma Staroslovenska liturgija jim je bila za muzikalno bazo. Vse lastnosti takega petja so v teh pesmih čudovito stopnjevane: povsem svojevrstne cerkvene modulacije, mestoma tonalno vzporedno gibanje vseh glasov, nenavadne fuga to imitacije na najbližjih stopnjah skale itd., postavljajo to v celoto zasnovano delo v ospredje vsega programa So pa tudi najpreprostejši zgled, kako je mogoče iz preprostih narodnih glasbenih elementov zgraditi tako mogočno delo. Kot kontrast tn za oddih na to težko skladbo bomo čuli edino slovensko točko programa šest Adamičevih narodnih pesmi za ženski zbor, harmonizirani*! v lah- kem siogu. Tajčevičeve >Starosrbijanske« so štiri narodne pesmi, porazdeljene med posamezne glasove, pri katerih vsak zadnji zlog zavleče. Ko se zberejo glasovi skupaj, za po jo v zboru dalje. Prva pesem je motiv narodnega plesa, podoben španske-mu boleru. Druga je kratek allegretto stavek, tretja je počasnejša kot menuet, zadnja pa je najbolj živahna. Spored koncerta zaključujejo srbske narodne ali po njih obdelane pesmi iz zbirke »Sest narodnih popevaka< Stolce rja Slavonskega, So to štirje moški zbori, od katerih dva spominjata ali posnemata tamburaški zbor na vasi. V pesmi »Sle-pačka- je uporabljena resnična slepcev a pesem. Alti po jo enolično slepcev o pesem, soprani — gusle — pa z vzdihom na dolgo zadržanem glasu tožijo o njegovi nesreči. Nocojšnji koncert bo za ljubitelje zborovskega petja dogodek in učitek, ki nas ne bo le seznanil z nepozabno lepoto srbske pesmi, temveč bo tudi dokaz, da je učiteljski pevski zbor res umetniška skupina, ki upravičeno uživa sloves enega naših najboljših in najkultiviranejših zborov v vsej državi. To nam jamči tudi sposobnost in umetniško vodstvo zbora, ki je v rokah našega preizkušenega zborovskega dirigenta prof. Srečka Kumarja Bo že zopet bolje? KDAJ IN KJE POVEMO JUTRI NA TEM MESTU! — Razpis smučarskih tekem za srednješolski prehodni pokal. SK Ilirija razpisuje propagandne tekme v slalomu po sledečih propoz.ic.ijah: 1. Vsakoletne tekme se lahko udeleže le dijaki sredi>jiih šol v skupinah iz zavodov. Najmanj 5 dijakov tvori skupino enega zavoda. 2. Oceni se vsakega tekmovalca, vendar pride za placement skutrai v pošte v le skupna ocena prvih štirih tekmovalcev vsake skupine. 3. Pokal sti pribori moštvo oneija zavoda, ki doseže dve sezoni zaporedoma ali trikrat v presledkih največje števik> točk. 4. Za izvršitev tekmovanja je potrebna prijava najmanj štirih zavodov. Skupina, v kateri nastopa tekmovalec, ki ne bi bil srednješolec, se diskvalificira. Tekmuje se po pra\-ilniku JZ&S za slalom. Tekma se vrši v okolici Tržnča drne 20. t. m. Cas in kraj se objavi v prihodnnh dneh. _ —r Samo pismene prijave je vložiti najkasneje do 14. t. m. do 16. ure na Smučarsko sekcijo SK Ilirije. Ljubljana, kavrna Europa. Prireditelj si pridržuje pravico sprememb programa in event. propozicij — Slalom za ostale se vrši istočasno, vendar se bodo ocenjevali posamezniki m ne moštva. SK Ilirija. — Tekma v smuku za prehodni rog baron Borna se vrši dne 1°. t. m. v priredbi SK Ilirije. Proga poteka z vrha Ljubelja po cesti do cerkvice pri Sv. And, kjer je cilj. Natančnejše v prihodnjih objavah. — Smučarska sekcija SK Ilirije. Sestanek vseh tekmovalcev se vrši v četrtek dne 10. t. m. ob 19. uri v kavarni Europa. klubska soba. Seja sekcijskega načetst\>a se vtši po sestanku. &e?extrica KOLEDAR Danes: Ponedeljek 7. marca, !^.;:(^li^am: Tomaž Akv.t Jelen, pravoslavni ksbru-arja: Polikarp. DANAŠNJE triki:nn vi; Kino Matna; Ntzvesti Ek»*Mur*. ZkD: Nesmrtni potepuh ob 14. v kinu Matici. Koncert učiteljskega p«'\>Uej;:i /!»*>ra ul> JO. v veliki dvorani Union.i DE2URNE LEKAlfNi: Danes: Dr. Piccoli, Durmj-ka 0Mt| <> in Bakarčic, Sv. Jakoba trg 9. Važna rudarska konferenca Delavska zbornica je sklicala ra včeraj rudarsko konferenco v Trbovlje. KonJcren ca se je vršila ob 0. uri dopoldne v Delavskem domu in so se jo udeležili tajnik D lavske zbornice £. Uratnik, ujjrj Na- rodno strokovne zveze. Zv^e rudarjev Ju-gro^lavije. Jucjo^loven^ke strokovne zvcm- in vsi načelniki II. rudarske skujvir»<\ Konferenco je vodil načelnik II. rud. skupina g. Pliberšek. Poročal pa je tajnik Delavsko zbornire g. Uratnik, ki je v izčrpnem referatu or^al težak položaj v rudarskih rev.r-jib, ki se je v zadnjem t*wq se poffabial I ozirom na redukcije rudarjev v Rajhortbur gu in na Dobrni. Tajnik e. Uratnik je BTC 1 lagal konferenci, da razmišlja o korakih, ki jih je treba podvreti za ublažitev težkega položaja v revirjih. Predvsem je nujno potrebno, da se zahteva ukinitev BL 4s, ti« Is 50 pravilnika o bratovskih 3kladnicah, ker se s temi določbami jemlje rudarju vsaka pravica pri bratovakiu akladnicah, če v šestih mesecih ne dobi novega zaposlenju pri podjetju zavezanem rudarskemu zavarovanju. V današnji krizi pa je skoraj nemogoče, da bi števihri reduciranci dobili kje drugje zaslužka in izgubijo tako vse pravice, če tudi so bili dolga leta polnopravni bluni bratovskih skladnje. Govorili so še gg. Sober, Ptiberttek, Ka-dej. Lombardo in M um. Zastopnik Narodno strokovne zveze tajnik g. Kravos je poročal na konferenci, da je Izvrše valni odbor zveze sklenil poslati s pomeni oo g. predsednik« vlade, nekaterim gg. ministrom m vsem slovenskim poslancem. V spomenici bo obrazložila težak položaj delavstva v dravski banovini in zaprosila nujne pomoči. Priporoča, naj bi se akciji NSZ in Delavsko zbornice pridružile tudi druge organizacije m poslale vse in v istem času spomenice z zahtevo po uvedbi neznosnih razmer v drav-skj banovini. Spomenico bo izročala posebna deputacija todi banu dravske banovine in da zaprosila za nujno pomoč. Izvajanja zo-atopnika NSZ so vzeli zborovale* z odobravanjem na znanje. Konferenca je soglasno sklenila, da se zaprosi in zahteva od T P D, da tudi sama pripomore do ublažitve tajat v njenih rudnikih. TpD naj v ublažitev krize takoj odpravi vuako nadurno delo, daj is naj uvede v dneh praznovanja prakso, da bodo praznovali vsi, razun onih, ki so nujno potrebni v rudnikih, vse upokojence je takoj izločiti iz dola, reduciranim rudarjem naj se stanovanje ne odpove in naj ga obdržijo vsaj dotlej, da si dobijo drugo službo, pri novem aprejemanju delavcev, naj se ▼ prvi vrsti sprejemajo reducirani in končno naj vsi oni, ki se vzamejo iz kopaške v vo-zaško delo obdržijo kopalko kategorijo. T« zahteve konference se bodo predložile TPD s prošnjo, da jih osvoji. Rudarska konferenca je izrekla nekaj besed simpatije tudi jeseniškim kovinarjem, ki so hudo prizadeti z odpovedjo. Konferenca, ki je trs jala nad tri ure, je pokazala, da so vse tri strokovne organizacije složne ▼ delu za dobrobit delavstva in da bndno čuvajo nad interesi proletarijata. GLEDALIŠČE DRAMA. Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 7. marca: >Zdravnik na mz- pot}u<. C Torek, S. marca: Zaprto. Sreda, 9. marca: »Jubilej«. E. Četrtek, IO. marca: 7 r>rto. e Drevi ob 20. vprizori ljubljanska drama duhovito Shawovo dramo »Zdravnik na razpotju« v režiji g. Cirila Deberoa. Predstava sc vrši za red C. Dijaška predstava v ljubljanski drami. V soboto, 12. t. m, popoldne ob 15. bo zopet dije'ška dramska predstara, po globoko znižanih cenah. Vprizori sc poslednjič v letošnji sezoni globoko občutena boiičava igra »Cvrečk za pečjo«. OPERA. Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 7. marca: Zaprto, Torek, 8. marca: »Medeac, »Maska rdeče smrti« in > Dan din v vicah«. B. Sreda, 9. marca: »Trije mušketirji«. A. Četrtek, 10. maca: »Tosca«; gostoval bo g. Josip Rijavec. Izven. Tri operne enodejanke: Medca. Maska rdeče smrti in Dandin v vicah, ki jih je napisal skladatelj Slavko Osterc, sc ponove v naši operi v torek 8. t. m. za red B. Josip Rijavec — Cavaradossi. Kakor že javljeno, gostuje v četrtek, dne 10. t. m. v naši operi g. Josip Rijavec. Odlični naš tenorist g. Rijavec uživa dane& sloves izvrstnega opernega pevca ne samo v Srednji EvTopi, temveč tudi v Južni Ameriki. Z najlepšimi uspehi je v poslednjih letih nastopal v raznih gledališčih v Berlinu. Gostoval je v Parizu, na Dunaju, v Pragi in drugod. Lansko leto se je udeležil kot prvi lirični tenor velike nunske operne turneje v Južno Ameriko, katere so se udeležiti poleg njega še najslavnejše pevke in pevci srednjeevropskih "Iedališč. Rijavec je pevec uajod-'ičnejših kvalitet zato smo prepričana, da nam bo dal v Četrtek, 10. t m. v Puccinijevi operi Tosca največji umetniški užitek. Koncem tedna bo v naši operi premijera Offenbachove komične opere Robin-zonada. To delo je v poslednjih »©zonah stalno na repertoarju vseh gledalfše. Kot režiser bo pri nas prvič nastopil g. Ferdo De-iak. Podrobnosti o premijeri poročamo. ■ Dnevne vesti — Prepovedani listu Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati in širiti v naši državi na Češkoslovaškem izhajajoče liste >Rudy Večernik< (Praha), >Dehucka Kovnost« (Brno), »Ruda Zar« (Praga), »Delnic-ki Denik« (Moravska Ostrava), »Slovačka« (Hodonim. >Lepa fronta« (Praga), >Dav« (Bratislava), >Vorwarts< (Liberec) in >In-ternational: (Usti n/L.). — Pokojninsko društvo gledaliških igralcev. Včeraj dopoldne je imelo društvo pokojninskega zavoda hrvatskega Narodnega gledališča izredni občni zbor, na katerem je bilo sklenjeno, da sc ustanovi gledališko pokojninsko društvo za vso Jugoslavijo. — Za odpravo vseh trošarin na vino. Uprava zveze hrvatskih vinogradnikov je unela v soboto zvečer v Zagrebu sejo. 6 katere je poslala predsedništvu Narodne skupščine in poljedelskemu ministru brzojavko s prošnjo, naj se vse trošarine na vino in žganje odpravijo. — Sokolska iupa Ljubljana razpisuje se eno mesto iupnega prednjaka. Nastavitev bi bila le za nekaj mesecev. Prošnje je vložiti na župno načefcništvo Sokolske žup? Ljubljana do 15. marca L 1. V prošnjah je navesti dosedanje sokolsko delovanje. Prednost imajo dobri telovadci z župnim prednjaSkim Izpitom. — Dobave, Direkcija državnega ruduika Velenje sprejema do 29. t nt ponudbe glede dobave 1 kompleksa elevatorja za dviganje premoga. — Dne 18. t in. sv bo vršila pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave 18.000 m1 drv. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TD] ▼ Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi. — Oddaja zakupa buffeta na potaji Za-greb-Sava se bo vršila potom ofertns licitacije dne 2. aprila t. L pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubiiani). — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in da bo še snežilo. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno, večinoma s padavinami. Temperatura le povsod poskočila, tako da včeraj nikjer ui bila pod ničlo. Davi jp kazal barometer v Ljubljani 755.7. temperatura je znašala 0. — Starec zmrznil. Blizu Banjaluke je zmrznil v petek zvečer 97 letni kmet Krsta Galović. Bil je pri svojih prijateljHi, na povratku je pa omagal in obležal v snegu. — Po 17 letih se je javil iz Mandžurije. Iz Harbina v Mandžuriji se je te dni oglasil Varaidinec Ferdinand Kukol, ki je prišel L 1915 v Karpatih v rusko ujetništvo. Prepotoval j« vso Rusijo in nazadnje se je oženil. Zdaj jc pa zahrepenel po domovini in obrnil se je na naš konzulat v Pittsburgu s prošnjo, naj bi mu pomaga! priti domov. — Poskusen samomor. V soboto zjutraj si je hotel v Zagrebu končati življe* nje 32 letni mesarski pomočnik iz Celja Franjo Šiška. Prereza I si je žile na levi roki, pa so ga prepeljali v bolnico in mu ustavili kri tako, da bo ostal pri življenju. — Nesreče in nezgode. Josip Oberma-jer. steklar iz Hrastnika, je na cesti nesrečno pade! in si zlomil desno nogo. — Lado Padiha, sin posestnika iz liotiča pri Litiji, je zase! z desno roko v slamorez-nico, ki mu jo je hudo poškodovala. — Posestnik France Ancemet iz Gornje Dobrove je pade! in si poškodoval desno nogo. — Dninar Janež Štedi! iz Bistrice si je pri žaganju drv poškodoval levo roko. Vse ponesrečence so prepeljali v ljubljansko bolnico. — ONDULACLJO TRAJNO IN VODNO izvršuje najboljše frizer za dame in gospode Ante Blažie, Pred Škofijo 10. Cene zmerne. Za dame poseben vhod. Pri pomanjkanju teka, kislem vzpeha-Vanju, slabem želodcu, leni prebava. Črevesnem zagatenju, napihnjenosti, motnjah presnavljanja, oprišču, srbečici, osvobodi naravna »Franz Josefova« voda telo vseh nabranih strupov gnilobe. Ze stari mojstri vede o zdravilnih sredstvih so priznali, da se »Franz Jose-fova« voda obnese kot povsem zanesljivo sredstvo za iztrebljenje črevesa. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Llnblfane —lj Občni zbor strokovne zadruge tesarskih mojstrov v Ljubljani. Včeraj se je vršil r prostorih hotela Štrukelj občni zbor zadruge tesarskih mojstrov v Ljubljani. Poleg lepega števila članov sta se občnega zbora uderežila tudi gg. dr. šink kot zastopnik banske uprave in dr. Pretnar kot zastopnik zbornice za TOI. Zbor je bil zelo zanimiv in bo mu sledili vsi navzoči z napeto pozornostjo. V dolgem govoru je opisal zastopnik zbornice TOI vse dobre in slabe strani novega obrtnega zakona. Pri slučajnostih se je tudi načelo vprašanje sistema zbornic. Razvila se je mestoma precej burna debata, v katero so posegli gg. dr. Pretnar, načelnik Ravnikar, Kavka in Pavčie. Po daljši debati je bilo skoraj soglasno sklenjeno, da se o tem sploh ne sklepa, kakor je to sklenilo tudi zadružno načelstvo v zadnji od bo rovi seji Ob pol 15. je zaključil načelnik lepo uspeh občni zbor, ki je trajal od 9. dop. —lj Občni zbor zadruge prevoznikov v Ljubljani. V nedeljo. 6. t m. ee je vTŠil izredno uspel« občni zbor zadruge prevoznikov, ki je pokazal zavednost naših* obrtnikov. Iz podanih poročil je razvidno, da se je zadruga razvila v krepko organizacijo, ki šteje že 66 članov. Odbor je tudi v preteklem letu uspešno deloval za zaščito svojih članov^ Kot vsi obrtniki, tako se tudi prevozniki, bore za obstoj, osobito ker imajo močno konkurenco v ne koncesijo ni rani h okoliških voznikih, ki konkurirajo z nizkimi cenami, kar jim je omogočeno, ker ne plačujejo davkov. Zadružno načelstvo je pod-vzelo razne ukrepe, da se omili kriza in nezaposlenost članov, ter je sklenilo stopiti v stik z ljubljanskimi podjetniki, da pn prevažanju materijala upoštevajo v prvi vrsti koncesijonirane ljubljanske prevoznike. Ker se še vedno rešuje vprašanje skupnih ali ločenih zbornic, je zadruga o tem ponovno sklepala in se je članstvo soglasno izjavilo za sistem skupnih zbornic. Izredno lepo uspelo zborovanje je vodil in zaključil zaslužni načelnik g. Franc Kušar. —lj Protestni shod ljubljanskih gostilničarjev. Lastniki novih stavb so začeli zadnje čase pritiskati na točMno obrt, ki naj bi krila večino obresti in amortizacije njihovega investiranega kapitala. Oblasti jim gredo na roke in so dovolile zadnje čase v vsaki novi večji stavbi nove gostilničarske in kavarniške obrate ter buffete. Zaradi prevelikega števila teh obratov se čuti ljubljansko gostil niča rstvo ograze.no in si ne more pomagati drugače, kakor da «>k!iče v četrtek, 10. t. m. ob 15. v prostorih načelnika zadruge gostilničar j ev g. Kavčiča na Privozu protestni shod. — lj Kronika včerajšnjega due je bila pestra v toliko, da je bilo mnogo prireditev in zborovanj, o katerih podrobneje poročamo na drugih mestih. Prav živahno je bilo v soboto zvečer, ko se je vršilo več zabav. Tako so veselo rajali na Taboru, kjer je So-kol 1. priredil svoj tradieijonalni valčkov večer, ki je privabil mnogo občinstva. Igrala je godba ?Zary . V Kazini so imeli lepo zabavo konservatoristi. igra! je njihov lastni orkester. Včeraj je bilo več sokolskih prireditev v proslavo spomina dr. TTrSa, katerega stoletnico rojstva proslavlja vse slovansko sokolslvo. Za usta sveža in za usta mlada Je užitek in krepčilo Mirim čokolada —I j Prve iotuamater>ke velikonočne raz-glcdnire so končno tudi pri nas zagledale beh dan. Kupei razglednic so namreč postu-b razvajeni in fotografija se ni polastila samo •razgeldnie krajev, temveč je skoraj popolnoma obvladala tudi pokrajinsko, žanrsko m priložnostno fotografijo, zlasti pa, odkar so unietniki-lotoji rafi pričeli dosegati efekt* s fotomontažo. še ni dolgo tega, ko smo dobili v Ljubljano kot razglednice originalne fotografije s pokrajinskimi in otroškimi motivi slavnega nemškega fotoamater ja. pa so te male umetnine vedno sproti razprodam, čeprav so po 3.o0 Din. Končno je poskusil srečo slikar in tekmec za palmo prvenstva m«-d našimi amaterji Pet«jr Kocjančič in napravi] 6 velikonočnih razglednic ter popolnoma uspel. Za fotomontažo je mojster uporabil seveda narodne motive, a katera razglednica je najlepša, bo tudi občinstvo, ki bo gotovo radostno poselilo po njih, v zadregi. Morda tista z backi, ki se zrcalijo v planinski lokvi, na okvirju je pa jerbas z žegnanjem, šunko in pirhom. ali pa čudovito osvetljeni pomladni podle-sek z butaro — morda ona, kjer je ob j>o-mladnj pokrajini s Cvetočim drevesom ob kmečki cerkvi«) v elegantno komponira nem okvirju vaza z vrbovi mi muckami in poln krožnik pisanih pirhov — tudi mlada gospodinja, ko nese žegeo v cerkev, v okvirju pa ob pirhib načeta potica — krasna je tudi ona s pisankami, vrbovi m i in leskovimi mucikami ter razpelom — aid pa Kocijanči-čeva slika »Pri pisanju pirnovt s plastično vrbovo vejico. Iz vseh malih umetnin veje sveža pomlad in odmevajo uaši domači velikonočni zvonovi. Izbira ni mogoča, zato seui pa vzel vse, saj so le po dinarju. Bo že zopet bolje! KDAJ IN KJE POVEMO JUTRI NA TEM MESTU! —lj Kolo jugoslovenskih sester ima tudi podružnico * Otepanji vasi, ki se zelo živahno udejstvuje na humanitarnem polju, kar je pokazal včeraj njen občni zbor, ki je bil v Novakovi gostilni. Udeležba je bila dokaj lepa. Občni zbor je otvorila in vodila agilna in ]>ožrtvovalna predsednica ga. M. Benedi-ko>a. Toplo je pozdravila sestre iz Ljubljane, zastopnice ljubljanskega Kola, ki se vedno živahno zanimajo za delovanje podružnic in jih podpirajo pri delu. Med drugimi je prisostvovala občnemu zboru tudi ga. Maša Gromova in ga. Gašperlinova. Iz I»oročil je razvidno, da je bila podružnica zelo agilna, čeprav niso pokazali tisti, ki bi morali, za njena plemenita stremljenja popolnega razumevanja. Tajniško poročilo je podala ga. Lubejeva. blagajniško pa gdč. Frankova. Podružnica je priredila božičuioo in materinski dan ter je pri obeh prireditvah obdarovala mnogo revnih otrok in starih revežev z obleko in živili. Ljubljauske sestre so čestitale podružnici k lepim uspehom. Pri volitvah je bila izvoljena zopet z velikim odobravanjem predsednica ga. Bo-nedikova. odbor je ostal z malimi spremembami stari. —-Ij Nove filmske vloge Lawrencea Tibbetta, Ime La\vrencea Tibfbetta med našim občinstvo nikakor ni neznano. Poznajo ga z gramofonskih plošč in iz prvega velikega filma »Ilajduška pesem«, ki smo ga videli v zadnji sezoni. Lavvrence Tibbett je danes eden glavnih stebrov velike opere Mejtropolitan v Xe\vyorku. pevec po božji volji. Njegov krasni glas je probojen in se odlikuje po nedosegljivi lepoti. Po pravici imenujejo Tibetta v Ameriki kralja pevcev. Ta slavni umetnik je izdelal sedaj za produkcijo Me tro GoAdwyo dva velefihna, ki daleč nadkriljujeta prvi firm »Hajdučka pesem«. Prvi film se imenuje »Ljubezen Petra Mjhajlova«, drugi film pa »Kubanska pesem«. V prvem filmu ima Tibbett za partnerico slovito sopranistinjo Metropolitan opere Grace Moor, eno najslovitejših pevk sedanjosti. »Ljubezen Petra Mihajlo-•va« je tedaj filmski fenomen v pevskem o žiru. Dva taka zvezdnika v enem filmu, to more izdelati in plačati le ameriška produkcija. Film je dosegel pri kritiki kakor tudi pri občinstvu izredno velik uspeh. Upajmo, da bo tudi nam v Ljubljani dana prilika slišati in videti ta film ter občudovati dva taka pevca kot sta to Lawrence Tibbett in Grace Moor. Da bo to senzacija prvega reda, je jasno na prvi pogled, če upoštevamo imeni obeh pevcev v glavnih vlogah. — —lj Danes nepreklicno zadnjikrat »Nesmrtni potepuh« v kinu Matici. Danes ob 14. predvaja ZKD zadnjikrat Ufin veliki film »Nesmrtni potepuh«. Prekrasni iiim, v katerem nastopata Liane Haid in Gustav Frdlich v svojih najbolj simpatičnih violah, priporočamo vsakomur. Cene izredno nizke. —lj Poroka. Včeraj dopoldne sta se poročila v pravoslavni kapeli lastnik tvrdke »Etiketa« g. Drago Sam^rdiif z gdč. Tilko Pepelnakovo. Obilo sreče! —lj Dve interni produkciji gojencev drl konservatorija v Ljubljani priredi ravnateljstvo konservatorija še tekom meseca marca. I. interna produkcija bo v petek, dne 11. marca, druga pa v četrtek, dne 17. marca. Produkciji se vršita obakrat v dvorani Fd-harmonične družbe, točno ob 6. uri pop. Vstop vselej prost. —lj Praški — Zikor kvartet koncertira v Ljubljani v Filharmonični dvorani v ponedeljek, dne 14. t. m. Za svoj letošnji nastop so si izbrali naši dobri in ljubi znanci Zi-kovci naslednji spored; 1. Mozart: 14. kvartet v g-duru, SL Martinu: 2. kvartet, 3. Bo-rodin: 2. kvartet v d-duru. Iz naslovov je razvidno, da obsega spore«! 1 klasičen kvartet, enega iz moderne češke uterature, enega pa iz znamenite ruske literature. Umetniško igranje Zikovega kvarteta je na višku. Vsak njegov koncert je pomemben umetniški dogodek. Predprodaja vstopnic od torka dalje v Matični knjigarni. —lj Velikonočne Ciril Metodove razglednice so izšle, šest vrst jih je, lepa izbira in vse se nanašajo na velikonoč in bližajočo *e pomlad. Originale je slikal priznani umetnik g. F. Kopač, profesor v Splitu. Naročajo se pri družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Razglednica stane 1 Din; trgovci imajo popust. — Ker so razglednice umetniško in domače delo, pričakujemo, da bo občinstvo pridno segalo po njih. podprlo s tem našo nacijooalno obrambno društvo, ter izrinilo z našega trga tuje blago. —lj Zadnji teden sadjarskimi tečaja NVr> se prične drevi ob 10. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi s predavanjem tajnika Kmetijske družbe g. Ka-fola o gnojenju sadnega drevja ter o obiia-nju iu hranjenju sadja. V torek in v sredo zvečer govori višji vin. nadzorni* e. Goni-bač o sadnem izboru za Ljubljani, torej o onih vrstah sadja, ki v Ljubljani naiooPše uspevajo. V četrtek predava ravnatelj mestnih nasadov g. Lap o jagod ^"jn. v petek pa zaključi tritedenski tečaj predavanje nadzornika g. H utuka o uporabi sadja spiob. Vstopnine ni. —lj Podružnica Kola jugosloven&kih sester Moste-sv. Peter položi svoj obračun o 10-letnem delovanju na 10. rednem občnem zboru dne 13. t. m. popoldne ob pol 4. uri v telovadnici moščanske šole. Ta dobrodelna ustanova je za moščanako občiuo največje važnosti in zato je dolžnost ne samo članic, temveč tudi vseh prijateljev društva, da se za Kolo v svojem delokrogu zavzemajo in mu pridobe čim več novega članstva. Kavno sedanja doba naloga vsakomur dolžnost udejstvovanja pri dobrodelnih društvih. Zato pričakujemo, da ]*>setite naš občni zbor ob 10-letnici obstoja podružnice v obilnem Številu. Odbor. —lj Hotel Tivoli Daiicing. do«*i novi artisti, odprto do jutra. 165-n —lj Ustanovni občni zbor krajevne organizacije J. R. K. D. za barjanski okraj bo v torek 8. t m. ob 20. v salonu pri g. Ma-renčetu na Dolenjski cesti. — Vabimo vse somišljenike, da se era potnofctevilno udeleže. _lj Francoski institnt v Ljubljani vabi na skioptično predavanje gospodične An-thoine, ki bo v torek 8. t. m. ob 31. v društvenih prostorih v Narodnem domu. Tema: -Fontainebleau in gradovi ob Loiri171 -n —lj Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. V torek in četrtek zvečer vaji mešanega zbora, v sredo zvečer prosto. Odbor. —lj Javna dražba zarubijenih predmetov bo dne IZ marca 1932 od 9. ure dopoldne dalje v skladišču na H. dvorišču poslopja Mestni trg št 2. Več na oklicih, ki so nabiti na mestni deski. —lj Skok z drugega nadstropja. Na Smarski cesti je skočila včeraj dopoldne z okna drugega nadstropja tamošnje šole 37 letna delavčeva žena Angela K. in s težkimi poškodbami nezavestna obležala. Na pomoč je bila pozva.ua reševalna postaja. Angelo K. so prepeljali v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da Ima zlomljeno desno nogo in hude notranje poškodbe. Vzrok obupnega dejanja ni znan. Iz Celja —c Razgrnitev volilnih imenikov. Celjsko mestno načelstvo razglaša: Po 8, 9 in 10 zakona o volilnih imenikih se objavlja, da so stalni volilni imeniki za mesto Celje, počenši s 4. t m., stalno razgrnjeni na javen vpogled v sobi št. 2 na mcs'nem »a-čelstvu. Vsak ima pravico v uradnih urah volilne imenike pregledati, prepisati, razglasiti in natisniti ter bodisi zase. bodisi za koga drugeiia zahtevati njihov popravek. Pri vobtvah smejo glasovati samo oni, ki so vpisani v imenike. Popravek volilnega imenika se zahteva neposredno pismeno ali ustno od mestnega načelstva ali L»d sreskt-ga sodišča v Celju. Zahtevanim popravkom se morajo priložiti dokazi. Za dokaz morejo služiti samo polnoveljavue javne listine. —c Dežurno lekarniško službo r Celju ima tekoči teden do vključno petka 11. t. m. lekarna >Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu. —c V celjskem Mestnem gledališču bo gostovalo mariborsko Narodno gledališče v petek 11. L m. ob 20. z znano Leharjevo opereto >De£ela smehljaja«. Vstopnico se dobe v predprodaji v knjigarni Goričar & Leskovšek na Kralja Petra cesti. —e Drevi »b 20. bo v dvorani Obrtnega doma v Celju važno obrtniško predavanje, na katerem ae bo obravnaval novi obrtn zakon in razna druga važna obrtnika vprašanja. Obrtniki iz Celja in okolice naj ae udeleže predavanja pomostevilna! Izložbeni aranžer ji organizirani Društvo izložbenih aranžerjev za teritorij dravske banovine ustanovljeno Ljubljana, 7. marca. Včeraj dopoldne so naši trgovci in trgovski pomočniki ustanovili v Trgovskem domu Društvo izložbenih aranžerjev za teritorij dravske banovine. Udeleženci so napolnili se.mo dvorana, največ je bilo med njimi pomočnikov, častno so pa bili zastopani tudi trgovci. Ustanovni občni zbor je otvoril predsedn'k pripravljalnega odbora g. Zvonimir C u 1 k, ki je odbornik mednarodne aranžerske zveze (sedež na Dunaju) in ki je znan kot zelo agiien organizatorski delavec med našimi pomočniki in spreten aranžer. Pozdravil je zastopnika ZTOI g. dr. I. Ples s a, g. Kaj ze rja kot zastopnika Zveze trg. gremljev, odbornika gremija trgovcev s predsednikom g. Gregorcem. tajnikom g. L. Š m u c e m, gg. K r e g a r j a, S o s -s a in F a b i a n i j a, zastopnika Društva veletrgovcev in industrijcev g. Kozina-na. zastopnika sreskega gremija trgovcev iz Celja g. A. V e b 1 e t a, prof. S a n 11 a in zastopnika Pomočniškega zbora Gre-•nija trgovcev v Ljubljani. Dejal je, da ni treba utemeljevati, kako velike-ga pomena je aranžerstvo za trgovino, saj moderni čas sam zahteva in kaže nova pota trgovski reklami, nakar ie spregovori! tajnik ZTOI dr. Iv. Pless. Toplo je pozdravil zborovalce v imenu ZTOI izražajoč veselje nad pokretom aranžerjev in naglašajoč, kako zelo važno je postalo aranžerstvo v trgovski reklami, saj kraljuje v nji kultura izložbenih oken, moderne trgovske reklame si ne moremo več niti misliti brez dobro aranžiranih izložb. Aranžerstvo pa seveda zahteva sredstev, talentov in agilnosti ter smotrene izobrazbe aranžerjev. Tega vsega se zaveda tudi ZTOI, ki je lani priredila tečaj za aranžiranje trgovskih izložb in zato še tem bolj pozdravlja ustanovitev društva, ki ga bo gotovo vedno z veseljem podpirala. Navdušenje in agilnost ustanoviteljev je pa garancija, da bo društvo uspevalo ter njegovo delovanje rodilo najlepše sadove v procvit trgovstva in napredka v splošnem pogledu. 2elel je društvu najiskrenejše čim več uspehov. Prav tako so društvu želeli uspeh ter procvit ostali zastopniki ZGT, ljubljanskega gremija, Društva veletrgovcev in industrijcev itd. z zagotovilom, da ga bodo ra-devolje podpirali, zastopnik Gremija trgovcev in društva Trgovski dom je pa še povabi! društvo, da lahko uporablja prostor v Trgovskem domu za svoje prostore. Prisotni so sprejeli te izraze simpatij i živahnim odobravanjem. Društvena pravila, kj so sestavljena zelo dobro in ki precizno določajo deJova* nje društva in ga stvarno utemeljujejo, so zborovalci sprejeli brez debate. Za predsednika je bil izvojen z budom odobravanjem g. K. S o s s, ki se je zahvalil za izvolitev, nakar je govoril 0 ciljih in nalogah novega društva. Dejal je. da ne smatra predsedniškega mesta zgolj za formalno funkcijo, saj čaka društvo mnogo nalog ter je nastalo Iz časovne po* tebe. Poleg tekočih poslov bo treba ste riti še mursika.\ da se dohiti, kar je zamujenega. Pri tem delu je treba poz^b -ti na lastne interese ter jih podrejati skupnim. Delo se bo moglo opraviti le postopoma. V smislu pravil čakajo društvo predvsem naslednje naloge: prirejanje modnih revij in internih društvenih tekem; organiziranje tekmovanj aranž-iranja izložbenih oken, zlasti ob večjem tujskem prometu (velesejem) in ob raznih sezonskih prilikah; prirejanje ekskurzij v inozemske trgovske centre; zaščita aranžmajev pred posnemanjem in izdajanje, odnosno vzdrževanje trgovskih listov itd. Da bo pa društvo lahko izpolnilo vse te naloge, bo treba sodelovanja vsega trgovskega stanu in nadrejenih korporadj. Posebno dragoceno pomoč bo ZTOI, Zveze gremije v trgovcev in ljubi j. Gremija trgovcev. Želeti je pa tudi. da si društvo pridobi sodelavce med našimi umetniki, arhitekti Po predsednikovem govoru so izvolJi še ostali odbor, ki ga tvorijo gg.: podpredsednika Z. Culk In Medicar, odborniki: Kavčič, predsednik ZGT, Kette, Koscr, Me-gušar, Grilc, Olip, Gornik in Brumatt, preglednika računov sta pa Fabiani in Ruška. Odbor je srečno izbran in je garancija društvenih uspehov. Razmeroma precej visoko članarino se določili soglasuo. Članarina podpornega člana za četrtletje znaša 60, rednega pa 50 Din. Ustanovni član je. kdor plača najmanj 500 Din ustanovnine. Kot ustanovni člani so se prijavili gg.: Gregorc, Fabiani in Kette, kar so zborovalci navdušeno pozdravili. Pri slučajnostih je proi. ^antei predlagal, da naj stopi društvo v stik z uredništvom »Arhitekture«, pri kateri sodelujejo nadarjeni mladi arhitekti, ki bodo gotovo pripravljeni sodelovati z društvom in bodo morda uvedri v revijo rubriko za aranžma izložb. Predlog je bil sprejet z odobravanjem. Predsednik je zaključil lepo uspel ustanovni zbor zahvaljujoč se zborovalce m ki delegatom za udeležbo rn pripravljalnerrai odboru za požrtvovalno delo. Ganljivo slovo od zime Za slovo je nam postregla z novim snegom, ki ga je zapadlo precej Ljubljana, 7. marca. Brez ceremonij si človek ne more dandanes niti obrisati nosu. Sploh bi bilo neznanske klaverno živeti brez komedij, ki povzdigujejo človeštvo na zunaj visoko nad ostalo stvarstvo. Toda zdaj žal ne moremo govoriti o takšnih ceremonijah. Na višku je namreč stnzacija. Nebo zopet veže otrobe. Meuda ni treba tudi zdaj naglašati. kaj pcmeni za Ljubljano takšen dogodek, saj smo ga letos že neštetokrat komentirali. Kljub temu se pa človek ne ruoie ubraniti neke prigodne ginjenosti, ki se ga polasti ob takšnem vremenu. In jasno je, da vpliva vreme vsestransko na vse naše življenje Uc si lahko mislite, kako neznansko je pretresel včeraj Ljubljano najnovejši sneg in uje-gove pripadajoče blaženosti. Vpričo tega pač mora človek ugotoviti dejansko fctanje in n u ne more nihče zameriti, de se «,-* polasti pri tem pesniSki zanos. Zgodilo se je torej, da ie začelo v uoci med^soboto in nedeljo kar na lep mi snežiti in je bila Ljubljana včeraj zopet bela. Ljudje niso vedeli, ali bi se smejali ali joka«, kajti marcev aneg ni kar tako, zlasti 9e ▼ teh čaaih, ko primerjamo vsak dogodek s časom in ima tudi sneg prav poseben pomen glede na svetovno tarnanje. So pa še seveda drugi pomeni in razlogi, da ne moremo snega kar tako preireti. Puznati se mora, da ga Ljubljana ni prezrla in ao spregledala tudi naSa kurja očesa. Govorili bi lahko Da dolgo in široko o lužah iu poplavah, brozgi in brozganju, toda vse to je zvezano s preveč žalostnimi spomini in skušnjami. Siti smo vsega tega preko grla, govoriti pa je treba vseeno, ker je pač senzacija. Seveda bi bilo lepše govoriti o rožicah in podobnih zadevah, ki so nam jih že davno obetali vremenski preroki, toda tudi narava ima svoje ceremonije in sprijazniti se moramo z ganljivim slovesom zime. ki se od včeraj poslavlja tako imenitno, da prevladuje povsod klaverno razpoloženje. Kaj bi ne bilo ganljivo takšno slovo, saj so pihljale pomladanske sapice, ko je naj huje snežilo in se je solzilo z nami vred vse, kamor si pogledal Bili 8.000 5.000 3.000 2.000 1.000 13.001, 35.511, 58.378, 86.689, 98.625, Din » » » 19.527, 37.052, 62.261, 88.212, 98.688. srečka štev.: 25.069, > > 47.493, srečke » 10.506,13.941, 19.320, 24.351, 37.053, 44.851, 49.373, 79.133, 98.830, » » 20.507, 33.008, 33.504, 50.224, 73.981, 77.368, 85.319, > > 12.024, 15.794, 20.182, 25.194, 34.965, 40.666, 51.770, 53.776, 62.338, 63.121, 64.170, 85.154, 75.286, 9L691, 99 972 > » 118, 1.590, 1.826, 4.840, 4.446, 16.019, 19.184, 20.089, 23.223, 30.745, 38.381, 44.934, 58.799, 71.795, 73.790, 78.502, 83.890, 83.731, 93.142, 97.848, 383. > » 0.729, 20.259, 22.382, 23.810, 20.259, 26.163, 35.406, 61.337, 61.568, 63.031, 70.102, 75.100, 83.341, 87.161, 90.982, 91.191, 92.309, 96.168, 98.096. štev.: 19.526, » 84.490, » 65.376, 88.230, » 42.542, 52.276, > 4.423, 4.499, 5.929, 5.995, 5.978, 5.943, 10.854, 10.884, 22.743, 22.746, 22.747, 22.790, 23.422, 23.469, 31.125, 51.594, 51.598, 52.226, 58.377, 65.384, 73.305, 75.697, 86.683, 93.042, 93.058, 93.097, 98.616, srečka srečki srečke 19.588, 42.558, 62.277, 88.220, 45.714, 65.335, 88.236, 51.564, 51.568, 65.357, 65.373, 93.026, 93.036, Za točnost številk zaradi telefonskega sprejemanja ne jamčimo. Žrebanje se DO vršno vsak dan do 25. marca. Manjše dobitke bomo vedno objavljali naknadno. Onim, ki so bile srečke izžrebane za manjše dobitke, bomo na željo srečke zamenjali za ne- izžrebane, da bodo mogli nadaljevati igranje na visoke dobitke, to pa le, dokler bo kaj neizžrebanin srečk, ki jih je prav malo, na razpolago. Zadružna hranilnica r. z. z o. z.f Ljubljana, Sv. Petra c. 19 prenaša naš pogovor po radiofonu m gotovo vsi sede pri svojih radioapa-ratih. Glas z daljnega severa začne drhteti od razburjenja. — Pozdravljamo vas. Halo, Stepa-nov sporoča svoji ženi, da zelo dobro prenaša zimo. Nismo vedeli, da bodo vsi poslušali nas pogovor. Zdaj hočejo govoriti vsi sami. Drug za drugim se oglašajo člani polarne radiopostaje iz ledene osamljenosti in govore več tisoč kilometrov daleč s svojci. Kako so ti ljudje veseli, kako jim drhti glas in kako srečni so, da jih je radio zvezal z njihovimi dragimi na tako veliko razdaljo! Ko zadnji član postaje izgovori svoje želje, se začuje na mikrofonu uradno hladen glas: — Halo, tovariši, spojite se prosim takoj z ledolomilcem »Krasinomc. Dve minuti je vse tiho, potem se pa znova začuje glas polarne postaje. —Že imamo zvezo s »Krasinom«. Halo, »Krasin«, kliče vas Leningrad. Prenašali vas bomo na Leningrad. Daleč v polarnih krajih je na ledo-lomilcu »Krasinu« nekdo pri mikrofonu in govori. —Pozor, poročilo polarnemu institutu v Leningradu. Na širini 7 plavajo debele ledene gore. Prebiti jih je skoro nemogoče. — Depot za širino 7 takoj in brezpogojno odgoditi. Poskušajte (prebiti led. Postaja na rtiču Želja pošilja vsak dan štirikrat vremensko poroči-Carlisle«, s katero sta prispela na otočje dva zdravnika. Angleži namreč vsako leto enkrat ali dvakrat tudi to otočje pregledajo. Zdravnika sta ugotovila, da na otokih sploh ni bolnega človeka in da gredo vsi smrtni primeri zadnjih let na račun nesreč ah* starosti. Najbolj sta se pa zdravnika čudila, ko sta pregledala sobe otočanov m ugotovila, da ima 85% prebivalcev ne glede na starost popolnoma zdrave in krepke zobe. Najstarejši otoean Samuel Swain, star 75 let, ima tako lepe zobe, kakor 18-letni fant. Pa tudi sicer je krepak in zavidanja vrednega zdravja. V civiliziranem svetu bi zaman iskati tako zdravega in krepkega starca, Angleška zdravnika sta se zanimala, zakaj so prebivalci tega otočja tako zdravi. Po dosedanjih izkušnjah zdravniške vede se ta pojav ne da pojasniti, kajti oto-čani žive v primitivnih razmerah. Zob si nikoli ne čistijo, njihova hrana je mehka, a izkušnje nas uče, da si ohrani zdrave sobe samo tisti, ki si jih redno čisti in ki uživa tudi trdo hrano. Pa rudi sicer bi človek po hrani sklepal, da morajo imeti o toča ni slabe zobe. Jedo namreč večinoma krompir, ribe, mleko in jajca. Meso jedo samo za praznike, moko. Čaj in začimbo pa rabijo le v neznatnih množinah, ker je mnoge tudi nimajo*. Pač pa jedo mnogo mleka in smetana, pa tudi tega jim v gotovih mesecih primanjkuje. Edina posebnost je njihov način prehrane, Nikoli namreč ne jedo več jestvin naenkrat. Zdaj jedo samo krompir in sicer tudi neslan, potem ribe, potem zopet jajca, mleko itd- Predlanskim je odpeljala neka danska ladja dva otočana v Kapstadt, od koder sta se pa sedaj vrnila, ker jima ne ugaja hrana CTviftzrranega sveta. V Kapstadtn sta zelo malo jedla, čeprav sta oba krepka in zdrava. Nov žensk! Ust Ona: Kmalu začne izhajati nov ftst U bo zastopal ženske interese. On: Kako se bo pa rm^riaval? — »Zadnja beseda«. Med prijatelji. — Ti se pa zdaj dobro razumeš % ženo. — Saj se moram, ker sem vse prepisal na njo. Te dni me pridejo robi t. RAZPIS Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo ključavničarskih del za objekt le in III. v Gajevi ulici v Ljubljani* Načrti, proračun ter splošni gradbeni pogoji se dobe od 10« marca dalje med uradnimi urami pri podpisanem zavodn za Din 50.—. Pravilno sestavljene ponudbe je vložiti v zapečatenem ovoju pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, Gledališka ulica 8, do 21. marca 1932 do pol 12. ure dopoldne« SOKOLSKI KROJ dobro ohranjen, za srednjo moško postavo ugodno naprodaj. Ogleda se v trgovini R. Sever, Marijin trg- 2. 1070 TELEFON 2059 PREMOG SUHA DRVA Pogačnik, Bohoričeva 5. DIN 125-— 1 m5 žaganih bukovih drv prima kakovosti nudi — Velepič, Sv. Jerneja cesta 25. — Telefon 2708. 23/T ČEVLJI NA OBROKE »TEMPO«, Gledališka ulica 4 (nasproti opere) 19/T Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKE R, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 22/T MESARJI POZOR! Mesarske jopice od 60.— Din naprej v vsaki velikosti — po dunajskem vzorcu — nudi Ašič, trgovina, Ljubljana, Poljanska cesta 35. 1068 92.000.— Din HIŠA (VILA) 4 sobe s pritikllnami in kletjo zgradi stavbna družba »Jugo-grad«. — Informacije: Ing. Pust, Strehška ulica 33. 34,T KORUZE več vagonov nudim naprodaj. Danilo Ivkov, Stapar, Bačka. 1022 KLAVIRJI, pianini, harmoniji se strokov-njasko popravljajo in najčistejše uglašujejo. Tovarna klavirjev R. Warbinek, Ljubljana, Gregorčičeva ulica 5. 1079 JOUGURT Več vrst čajnega masla, sira, kisle in sladke smetane (Schlag-rahm) itd. — vse po jako znižanih cenah — prodaja Mlekarna, Dunajska cesta 17 (poleg kavarne >Evropa«. 35fT VAGONSKO PLAHTO v velikosti najmanj 3—4 m Stroko, 5—6 m dolgo, v dobrem stanju kupim takoj. — Cen j. ponudbe na naslov: LabaS, Za-e-reb, Ljubljanska ulica št. 3. 1078 AKO RABITE OKNA. VRATA za niso, se obrnite na tvrdko Golmajer, strojno mizarstvo, Ljubno Podnart — pa boste go-' t ovo zadovoljni. 108r, ZDRAVE REPE 2 do 3 tisoč kg proda Jožef Drefiar, Savije 69 — po 25 para kilogram. 1077 ENONADSTROPNO HIŠO pripravno za vsako obrt, z majnim vinogradom, nekaj zemlje in sadnim vrtom, ob glavni cesti v Semiču, event. tudi samo hišo prodam. — Pojasnila daje Sopaher, Coklavi-ca, poŠta Semič. 1076 Wwrtn1a ***** flupanrtfl. « Za »Narodno tiskarno« Fran Jezerte*. — z* opravo la tnaeratm Ctik ttata: Oton CbMUtf, — M i ^UUJnH,