V današnji številki: 9 V Innsbrucku je vse pripravljeno - str. 4 • Končno tudi v telesni kulturi načrtno delo str. 5 • VŠTV v prihodnje republiški center - str. 6 • Boljši pogoji - lepši uspehi - str. 6 LIST ZA TELESNO KULTURO Ljubljana - nedelja. 11. novembra 1962 - Cena 30 din - Leto XVII izdaje tiskovni svet .Polet« — ure|e uredniški odbot — Slavni urednik Frantek Mirtič — Odgovorni urednik Vlado Žlajpah — Rokopisov ne vre* čarno — Tisk tiskarne «LJud> ska pravica« v Ljubljani — Uredništvo: Ljubljana Can* karjeva 5/111. uprava Miklošičeva 4/1. - Poštni predal 577 — Čekovni račun 600-11-5-874 - Teletonl: uredništvo 20-840, 20-170, 20-171, 20-172 . 20-175. — Upravat 22-108 Int 6. 21-281 — Letna naročnina 1600 din, polletne 800 din. II. ZVEZNA LIGA Olimpija in Maribor osvojila štiri točke ZAHODNA SKUPINA: Olimpija : Borovo 4:0 (0:0), Lokomotiva : Trešnjevka 1:2 (0:1), BSK : Slavonija 0:0, Kariovac : Čelik 0:0, Borac : Buder 2:2 (1:0), Istra: Split 3:1 (2:1), Maribor: Fa-mos 1:0 (0:0), Šibenik : Varteks 2:1. VZHODNA SKUPINA: Subotica : Spartak 1:1, Budučnost : Proleter 0:0, Vardar : Bačka 1:0, Borac : Radnički (K) 1:0, Sutjeska : Rudar 1:1, Radnički : Priština 2:1, Srem : Jedinstvo 0:0, Mačva : Zeljezničar 1:2. DRŽAVNO PRVENSTVO V JUDU Prvak Stojakovič Zagreb, 11. nov. Danes je Lilo končano dvodnevno državno prvenstvo v judu, na katerem je sodelovalo 80 tekmovalcev iz zagrebških, beograjskih in ljubljanskih klubov ter predstavniki iz Novega Sada. Sarajeva, Maribora in Kranja. V tekmovanju mojstrskih pasov je zasedel prvo mesto in naslov prvaka Jugoslavije član beograjskega Partizana Stojakovič, ki je v finalu premagal Besaka (rolet-Zagreb). Tretje niesto je zavzel član beograjskega Partizana Cvejid, četrto pa Mihajlovič iz Novega Sada. PRAGA — Naslednje evropsko prvenstvo v atletiki leta 1966 bo v Budimpešti. Ta sklep so sprejeli na današnjem zasedanju Mednarodne ntletske federacije v Pragi. Na zasedanju so za novega Podpredsednika te organizacije izbrali sovjetskega pred-stavpika Comenkova. HOKEJ V LJUBLJANI Začela se je hokejska sezona! Hokejisti Olimpije so se že dvakrat predstavili ljubljanskemu občinstvu. Med tednom so premagali Crveno zvezdo s 5:3, včeraj pa bi morali imeti v gosteh KAC iz Celovca. Avstrijcev iz neznanih vzrokov ni bilo, kar je številno občinstvo z razumevanjem vzelo na znanje. Zato sta se spoprijeli med seboj kombinirani moštvi Olimpije MEDNARODNO NAMIZNOTENIŠKO PRVE Kvaliteta in sredstva! O odbojkarjih iz Hoč je bilo posebno o zadnjem času mnogo napisanega. Na oseh tekmovanjih, kjer so nastopali, so dosezali odlične uspehe. Elo bi odoeč naštevati, da je moštvo, ki je pričelo nastopati pred štirimi leti kot pionirska vrsta, letos osvojilo naslov republiškega prvaka pri mladincih, dansko republiško prvenstvo, obenem pa so bili najboljši na mladinskem državnem prvenstvu. Razumljivo je, da si vsako moštvo, predvsem pa, če je sestavljeno iz mladih igralcev, želi doseči vedno večje uspehe. Tudi odbojkarji iz Hoč pri tem niso izjeme. Morda celo upravičeno, saj so izpolnili prvo zahtevo, da bi nastopali o višjem tekmovanju, to je kvaliteta. Toda nekaj drugega je nastopati o republiški ligi ali pa v zvezni ligi. Prvi zahtevi se pridruži še druga — sredstva. Da druge zahteve odbojkarji iz Hoč niso izpolnili, nas prepričuje oest, ki je bila te dni objavljena v dnevnem časopisju — V sredo zvečer so odbojkarji Partizana iz Hoč le odpotovali na kvalifikacijsko tekmovanje za vstop v moško ■/vezno ligo, čeprav še dan poprej niso vedeli, kje bodo dobili denar za pot. Ko so odšli, obljubljenega denarja še niso imeli, ampak so si ga sposodili o upanju, da ga bodo prejeli po povratku domov. Prav ta oest potrjuje, da so odbojkarji iz Hoč v svoji želji po nastopanju v višjem tekmovanju morda le nekoliko pretiravali. Tekmovanje, kot je zvezna liga, je več kot zahtevno m vprašanje je, če ga bodo zmogli. Tembolj, ker smo o istem članku tudi prebrali, da se problem za odbojkarje iz Hoč šele pričenja, če se bodo uvrstili v zvezno ligo. Nimajo trenerja in še manj denarja! Danes ne moremo več govoriti, ali je prav, da so odbojkarji iz Hoč odpotovali na kvalifikacije. Morda bo njihova kvaliteta tudi zadoščala, da se bodo uvrstili v zvezno ligo, Problem sredstev pa so v svojem zanesenem navdušenju zanemarili in na kvalifikacije odpotovali le z enim pogojem —> kvaliteto. Ne glede na to, ali bodo odbojkarji iz Hoč uspeli ali ne, bi bilo morda bolje, če bi se za zdaj še odpovedali tekmovanju v zvezni ligi. Če jim ni uspelo zbrati niti sredstev za odhod na kvalifikacije, kdo jim bo pomagal, ko bo treba potovati o Beograd, Sarajevo in druga odbojkarska središča? Odbojkarji iz Hoč bodo še dne leti mladinci. Torej se jim ni treba bati, da jih bo na njihovi poti k uspehom prehitela starost. Morda bi le kazalo še leto ali dve nastopati o republiški ligi, kjer bi si lahko nabrali še več izkušenj. Takrat bi bili sposobnejši za nastop o zvezni ligi, obenem pa bi še bolj opozorili na svoje uspehe in si tako zagotovili več sredstev. Zvezna liga — to je trda borba za točke — in za denar, ki ga tako tekmovanje zahteva. Danes je odbojka o Hočah športna panoga, ki ima mnogo privržencev. Kaj lahko pa se zgodi, da bodo morali odbojkarji iz Hoč priznati premoč izkušenih ekip, ki tekmujejo o tej konkurenci in prišli bodo porazi drug za drugim. Zanimanje bo vedno manjše, pojavili se bodo strogi kritiki, ki bodo dejali, da so odbojkarji iz Hoč zanič, da jim ni vredno dajati kakršnihkoli finančnih sredstev. In polom bo tu! Iz perspektivne odbojkarske ekipe, ki bi bila morda čez leto ali dve kos tudi najboljšim v državi (za sedaj zanesljivo ni), bo nastala razbita vojska, ki se ne bo mogla kar tako postaviti na noge. Zato tudi pišemo o tem. Zdi se nam, da je nastop mladih, neizkušenih, finančno nepreskrbljenih odbojkarjev iz Hoč v zvezni ligi zelo tvegan. Tvegajo veliko — obstanek svoje lastne odlične ekipe!, Naša želja pa je, da bi odbojka o Hočah uspevala. Marjan Gogala N S T V O JUGOSLAVIJE MUNCHEN — V prijateljskem srečanju v hokeju na je domače moštvo *Eis-lauf-verein« premagalo beo-grajsko Crveno zvezdo s 3:2 4:1, 0:0, 2:1). COLLEGE PARK — So-vietski košarkarji so na svo-icm gostovanju po ZDA odigrali svojo drugo tekmo. V državi Maryland so se pome-rili drugič z reprezentanco ZDA. Tudi tokrat so bili ^Tneričani boljši in zmagali 2 85: fio. Zanimivo je, da so tudi v drugi tekmi, torej v^eraj zvečer, gostje iz So-vjetske zveze začeli izredno ^^jetno in uspešno, toda Američani, ki so že spoznali °Lre in slabe strani sovjetih košarkarjev, so po petih ^iutah igre rezultat izena-,1 *> nato pa prešli v vodstvo ^ za konec zmagali s 25 toč-^ dh razlike. V drugi tekmi dskih reprezentanc pa so ^drigale gostje iz Sovjetske eze s 50:44. Da osvežimo v ,prvi tekmi med /iškimi je zmagala Amerika ®d Sovjetsko zvezo s 70:66, n ženskah pa so bile uspeš-6 Sostje z 59:57. ^IADRid — V prvi tekmi nih*VroPski pokal rokomet-Štv Prva^ov i® špansko mo-° Atletico iz Madrida pre-Salo prvaka Portugalske 8enfico s 13:6 (5:1). Vojislav Markovič finalist V ekipnem tekmovanju nič uspeha za Jugoslavijo -Tudi Vecko in Korpa neuspešna za reprezentanco Jugoslavije B - Z zmago nad Berczikom, bivšim evropskim prvakom, se je Vojislav Markovič uvrstil v finale - Tekmovanje dvojic tudi brez naših predstavnikov SKOPJE, 11. nov. - V četrtek se je v Skopju pričelo XIII. mednarodno prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu. Potem, ko sta naša članska in mladin- Pomemben smučarski sestanek Ljubljana, 11. nov. — Včeraj so se sestali predstavniki Smučarske zveze Slovenije in ZTKS s predstavniki Smučarske zveze Jugoslavije. V živahni razpravi so se pogovorili o vseh perečih problemih, ki tarejo naše vrhunsko in tudi množično smučanje. ska reprezentanca dosegli odlične uspehe na letošnjih evropskih prvenstvih, je bilo pričakovati, da bodo tudi na >do-mačem igrišču« naši igralci osvojili sloves, ki so si ga priborili. Že ekipno tekmovanje pa je pokazalo, da je bilo upanje na odlične uvrstitve pretirano. Medtem ko sta upa jugoslovanskega namiznega tenisa Vecko in Korpa, ki sta nastopala za Jugoslavijo B razočarala že v prvem kolu, so se naši veterani Markovič, Hrbud in Teran, ki so nastopali za prvo jugoslovansko moštvo, uvrstili v polfinale. Srečanje s Ce- hi je bilo dramatično in veteran Andreadis je skupaj z mladima igralcema Mikom in Sta-nekom odpravil naše reprezentante. Čehi niso igrali sijajno, Beograd, 11. nov, •— Včeraj zvečer je bilo v hali beograjske-8a razstavišča meddržavno boksarsko srečanje izbranih moštev Romunije in Jugoslavije. To je Lilo že četrto srečanje boksarjev obeh držav. Do sedaj sta se dve srečanji končali neodločeno 10:io, v tretjem pa so zmagali Jugoslovani 10:6. Včeraj zvečer Pa smo v četrtem medsebojnem vendar zelo srčno in borbeno. V našem moštvu je bil dober le Hrbud, ki je premagal oba svoja nasprotnika. Markovič pa je zaigral zelo slabo. srečanju bili povsem zasluženo poraženi z 12:0. Rezultati — mušja: Čuka : Mirkovič 2:0, bantam: Puju : Petkovič 2:0, peresna: Georgi-ju : Mitrovič 0:2, lahka: Vi-nus : Benedek 0:2, polmelter: Mihalik : Stankovič 2:0, welter: Anton : Novakovič 0:2, polsrednja: Lev : Jakovljevič 2:0, (Nadaljevanje na 8. str.) Za vstop v polfinale so naši reprezentanti premagali NDR s 3:0. Rezultati: Markovič : Fleu-se 2:0, Hrbud : Lemke 2:0, Mar-kovič-Teran : Pleuse-Lemke 2:0. Ostala četrtfinalna srečanja — Romunija : Švedska 3:1, ČSSR : Zah. Nemčija 3:1, Madžarska : Poljska 3:1. Polfinale — Madžarska : Ro- NADALJEVANJE NA 8. STK. . Zasluženo priznanje Ljubljana, 11. nov. — V petek zvečer je Zveza za telesno kulturo Slovenije priredila tovariški večer za znane športne delavce, ki so dolga leta sodelovali v nogometni, smučarski in sab-Ijaški zvezi Slovenije. Znano je namreč, da so prav v teh strokovnih zvezah nedolgo tega izmenjali vodstvo. Predsedniki smučarske, nogometne in sablja-ške zveze dr. Danilo Dou-gan. Stane Lavrič in Rudolf Cvetko so prejeli spominska darila. Mimo teh so se na tem tovariškem večeru poslovili od dela v teh organizacijah še nekateri drugi športni delavci. STRAN 3 MEDDRŽAVNO BOKSARSKO SREČANJE Jugoslavija: Romunija 8:12 V četrtem srečanju poraz Jugoslovanov - Jakovljevič trikrat na podu ringa - Slabe borbe vseh borcev - Pomembna zmaga Dimiča Kljub dežju 26 golov Strelci SKL Ilirija Ljubljana 2:3 (1:1) Ljubljana, 11. nov. Ilirija bi morala danes igrati na »svojem« Igrišču, stadionu Olimpije. Ker pa je vodstvo Olimpije sodilo, da je škoda razriti igrišče pred popoldanskim srečanjem zvezne lige, sta se obe šišenski enajstorici sporazumeli kar za stadion v Šiški. Zaradi slabega vremena si je današnji derby ogledalo le okoli 600 gledalcev. Dež in blato sta močno vplivala na igro obeh enajsto-ric. Spolzka žoga ni in ni ubogala nogometašev in le redke zamisli so se uresničile. Kljub takim težkim pogojem pa moramo vseeno pohvaliti napad Ljubljane, ki je igral na oko zelo lepo, tako da je imela obramba Ilirije večkrat zelo težke trenutke. Nasprotno pa Je bil za Ilirijo velik problem prodreti vsaj do nasprotnega kazenskega prostora. V ilustracijo naj povemo, da so Ilirijani v drugem polčasu poslali samo en strel na vrata Ljubljane in to takrat, ko so dosegli svoj drugi gol. Goli pa so na današnji tekmi padali takole: Turšič je v 15. min. prodrl skozi obrambo Ilirije in poslal okroglo usnje mimo Kalška v mrežo — 1:0. Izenačil je Bremec, ki je danes igral v napadu. Domači vratar - je trčil s Fričem in izpustil žogo, do katere se je dokopal Ilirijan in prisebno potresel mrežo — 1:1. V 62. min. Je spretni Backovič pretekel in preigral obrambne igralce Ilirije ter nato iz mrtvega kota zadel vratnico na nasprotni strani, od katere se Je žoga skotalila v mrežo — 2:1. 11 minut kasneje je bil uspešen Dja-ferovič, ki je dosegel gol z lepim in močnim strelom z glavo — 3:1. Nekaj minut pred koncem tekme se je Papec odločil za prodor in napad, iz katerega se Je izcimil zadnji gol na tekmi — 3:2. ILIRIJA: Kalšek, Kumar, Gabrovšek, Daneu, Sabol, Judež, Smon, Koršič, Dermastia, Bremec, Novak (Papec). LJUBLJANA: Sular, Kristič, Soštar, Konič, Frič, Skušek, Jež, Turšič, Djaferovič, Backovič, Popi-voda. STRELCI: Turšič v 15., Backovič v 62. in Djaferovič v 73. min. za Ljubljano ter Bremec v 37. in Papec v 85. min. za Ilirijo. SODNIK: Čučnik iz Ljubljane (dobro). Rudar (T) Triglav 2:3 (2:2) TRBOVLJE, 11\ nov. 2e v prvi minuti je Krašovec z nenadnim strelom povedel goste v vodstvo z 1:0. Takoj za tem je Lukančič igral v kazenskem prostoru z roko, vendar sodnik enačil. Igra je bila kljub težkemu igrišču zelo hitra in dinamična, tako, da so prišli gledalci povsem na svoj račun. \ ib. minuti je imel Krašovec zopet idealno priložnost, vendar je s 5. metrov streljal v branilca domačinov, od katerega se je žoga odbila zopet v polje. Visoki Verbič je odklanjal vse nevarne napade domačinov in pošiljal svoje' napadalce neprestano v ogenj. V 20. miputi je Opresnik lepo prodrl po levem krilu, podal v sredino prostemu Knausu, ki je prisebno poslal žogo v mrežo — 2:1. Gostje so po trm zadetku pritisnili z vsemi močmi, tako, da je imel Leskošek polne roke dela. V 31. minuti je Goršte soretno izkoristil zmedenost domače oorambe in izenačil Vsi napadi gostov so šli preko levega krila, kjer je igral tudi danes izredno hitri in nevarni Binkovski. Proti koncu prvega dela so imeli gostje še več lepih priložnosti, vendar so bili strelci vse preveč netočni. Takoj na začetku drugega dela je bil Poškodovan Pajer, le nekaj minul za njim pa je moral zapustiti igro še igralec gostov Verbič. Igra je postajala vse bolj groba in polna nevarnih startov, ki so se pa k sreči končali brez težjih poškodb. Gostje so vse pogosteje prihajali pred vrata domačinov in večkrat je le sreča pomagala domačinom, da so ostala njihova vrata nedotaknjena. Devet minut pred koncem tekme je Binkovski preigral celotno obrambo domačinov in Leskovšek je moral tretjič pobrati žogo iz RUDAR: Leskovšek, Sori, Lukančič (Zalokar), Bostič, Mrajanovič, Kos, Kastelic, Pajer, Knaus, Breznikar, Opresnik. TRIGLAV: Brezar, Štular, Verbič I, Jerman, Perkovič, Norčič, Šimnovec, Verbič II, Gošte, Krašovec, Binkovski. Strelci: Breznikar v 7 in Knaus v 24 minuti za Rudar ter Krašovec v i, Go^te v >1 in Binkovski v 81. minuti za Triglav. Sodnik Bertok iz Kopra. Celje Delamaris 2:4 (0:2) Celje, 11. nov. — Deževno vreme Je privabilo na današnje prvenstveno srečanje nič več kot 300 gledalcev, pa vendar so bili zadovoljni sicer ne zaradi poraza domačega moštva, marveč zaradi šestih lepih golov. Gostje so Celjane presenetili s svojim znanjem in izredno požrtvovalnostjo. Skoraj 60 minut so igrali le z desetimi igralci. 2e v »ačetku so gostje napadli in doma- ča obramba je imela dela čez glavo. Celjani so s skrajnimi napori preprečili žogi pot v mrežo. Po desetih minutah igre so domačini le nekako uredili svoje vrste in tudi oni uprizorili nekaj nevarnih akcij, vendar so branlci gostov kot Sorgo, Černe in Gabrijelčič z odločnimi starti razdirali premehke zaključne akcije Celjanov. V 21. min. je srednji krilec domačinov Jošt namenoma hotel prepustiti žogo vratarju, toda napadalec gostov Kovačič je bil v sprintu hitrejši in iz dveh metrov plasiral žogo v mrežo — 1:0. Le dve minuti kasneje je bilo 2:0 za goste. Majhna napaka domače obrambe je bila usodna. Januš se je po levi strani dokopal do žoge in v solo akciji pobegnil obrambi Rudar (V) Gorica 4:1 (2:0) Velenje, 11. nov. — V današnji tekmi, ki sta jb odigrala tekmeca v deževnem vremenu in slabem terenu, so bili domačini tehnično boljši in nadigrali nasprotnika. Po začetnem udarcu, ki so ga. izvedli gostje, so domačini prevzeli pobudo in Go- Delcmoris tudi na tujem nezadržen - Triglav tudi v Trbovljah ni ostal praznih rok - Ljubljmia se vztrajno vzpenja na lestvici - Rudar (Vel) je pričel zmagovati - Ilirija je v srečanju z Ljubljano ostala brez točk in se ustalila na dnu lestvice ter s sedmih metrov ostro streljal in zadel mrežo — 2:0. V 37. min. Je zapustil’ igro Sorgo, srednji krilec Delamarisa. Brez žoge je zrušil Devčiča in sodnik mu je pokazal pot v slačilnico. Celjani so uredili svoje vrste, vendar so streli Devčiča, Florjanca in Adžiča postali plen dobrega vratarja gostov. V 40. min. se je odločil za strel domači branl- LESTVICA SNL Triglav 12 9 2 1 26:13 20 Železničar 12 ? 3 2 28:17 17 O.-Krim 12 6 2 4 16:14 14 Rudar T, 12 5 3 4 32:30 13 LjuHjana It 5 2 3 27:18 12 Cel* 12 5 2 5 21:18 12 Kladivar 12 3 6 3 17:21 12 Delamaris 12 4 4 4 22:25 12 Sobota 12 4 3 5 21:18 11 Slovan 12 5 1 6 23:23 11 Svoboda 12 3 4 5 15:16 10 Gorica 11 3 2 6 19:25 8 Ilirija 12 2 3 7 12:23 •? Rudar V. 12 2 1 9 13:31 5 lee Ferme. S 25 m Je poslal pravo bombo v desni zgornji kot, žoga pa se je odbila od vratnice v polje. V drugem delu so Celjani ponovno močno napadli, zato so gostje okrepili obrambo. V 50. min. je bil Florjane pred zaključnim strelom na vrata Delamarisa, Januš je zaustavil žogo z roko in sodnik je dosodil U-metrovko, ki jo je realiziral Devčič in znižal na 2:1. Gostje so še naprej igrali odprto, in v 62. min. je imel napadalec gostov Mi-lojkovič kar dve lepi priložnosti za gol. Toda brez uspeha. Tudi Celjani so imeli možnost izenačiti, saj Je bil na primer Mihelin sam pred vrati Delamarisa, vendar je šla žoga visoko čez prečko. V 64. min. je Devčič sam prodrl pred vrata, toda vratar Fermo se mu je uspešno vrgel pod noge. V 66. min. so gostje spet nevarno napadli, toda domači branilci so zagrešili hudo napako. ll-metrovko je Kostič realiziral in povišal na 3:1. Šestnajst minut pred koncem je prejel žogo Kostič, vratar Devčič mu je pohitel nasproti, toda napadalec gostov je bil hitrejši in poslal žogo čez njega v mrežo — 4:1. Končni rezultat je dosegel Adžič v 80. min. Celjani so streljali v levi zgornji kot. Zmaga gostov je povsem zašli- Celje: Devlč, Ferme, Vidmar, Jager, Jošt, Nazor, ■ Mihelin, Meše-tovič, Devčič, Florjane, Adžič. Delamaris: Fermo, Gabrijelčič, Černe, Sosič, Sorgo, Čendak, Mlloj-. kovlč, Januš, Radovič, Kostič, Kovačič. Strelci: Kovačič v 21., Januš v 23., Kostič v 66. in 74. min. za Delamaris, za Celje pa Devčič v 50. min. in Adžič v 80. min. Sodnik Merčun iz Ljubljane. Železničar Odred-Krim 1:0 (0:0) MARIBOR, 11. nov. — Čeprav fe bilo danes v Mariboru vlažno in neprijetno vreme, je enajstorica Železničarja kljub spolzkemu igrišču dosegla zmago in dve dragoceni točki. Večina tekme so bili domači nogometaši v očitni terenski premoči, toda napadalci so bili kljub temu precej nespretni in zelo dolgo je mio treba čakati na zadetek, ki je odločil o zmagi. Nespretnosti napadalcev Železničarja se je pridružil še odlično razpoloženi vratar Ljubljančanov, ki je vedno ob pravem času preprečeval vse namere mariborskih ligašev. Prvi del igre se je končal brez gola in so si Mariborčani * zagotovili zmago šele v 62. min. Do žoge se je dokopal Vagner, kateremu ;e Istenič stekel nasproti, vendar ga je Vagner spretno preigral in dosegel odločilni gol. Poleg tega so imeli Železničarji še celo vrsto priložnosti in o premoči govori tudi razmerje kotov, ki je bilo 13:0 v korist Železničarja. Pred začetkom te tekme je upravni odbor Železničarja pripravil majhno slovesnost ob stoti tekmi, ki so jo za to moštvo odigrali nekateri igralci. ŽELEZNIČAR: Šoštarič, Breznik, Kopše, Degebi Rečnik, Ribič, Vagner, Frangeš, šunger, Povalec, Rupnik. O.-KRIM: Istenič Bohinc, Zabukovec, Toni, Komljenovič, Jovanovič, Re» gally, Pal, Škraba, Marjanovič, Zupančič. Sodnik Blekač iz Šoštanja. Dobite ga v vseb lekarnah! Na treningu In tekmovanju uporabljaj VITERGIN tablete Preprečuje utrujenost dviga storilnost ODBOJKARJI KANALA DRUGI Gorica, 11. nov. — Na mednarodnem odbojkarskem turnirju V Gorici (Italija) so odbojkarji slovenskega Ugaša Kanal v konkurenci štirih moštev zasedli drugo mesto. Rezultati: Kanal : Olimpija (Gorica) 2:0, Vigili (Trst) : Bor (Trst) 2:0, Bor : Olimpija 2:0, Vigili : Kanal 2:0. Vrstni red: Vigili, Kanal, Bor, Olimpija. 13 golov: Kostič (De) , 12 golov: Maučec (So) 10 golov: Djaferovič (Lj) 9 golov: Bajželj (Tr), Devčič (Celje) 7 golov: Frangeš, Vagner oba 2e), Adžič (Ce), Hribernik (KI) ■. 6 golov: Sarotar (So), Turšič (Lj), Majdak (RV), Kraševec (Tr) 5 golov: Pajer, Kastelic, Breznikar (vsi RT), Reščič (Go) 4 goli: Verbič (Tr), Černič (Go), Pal (OK), Pavalec, Rupnik (oba 2e), Verbič (Svob), Backovič (Lj), Knaus (RT), Januš.(De) 3 goli: Kranjc, 'Nikolič (oba Slov), Kostič (RT), Dermaš, Loboda (oba Svob), Hlede, Uršič (oba Go), Frič (Lj), Degen (2el), Dvornik (Ki), Papec (II), Binkovski (Tr) pill!!lll!!llllllll!l!lll|lllll!illl!lllffllllll![||l!!lll!l!llll!!!ll!!llll!llllll!!llll!l!lll!!ll!l!!lllll!lll!!!!IIM^ PO NOGOMETNI TEKMI JUGOSLAVIJA : BELGIJA j |: GOLI NA STADIONU JLA Intervju našega fotoreporterja Dušana škerlepa in njegovega objektiva z vratarjema belgijske in jugoslovanske reprezentance rica se lahko zahvali sarfio svojemu odličnemu vratarju Brezavščku, da v teh minutah ni prejela gola. Prvi gol so dosegli domačini v 16. min., ko je vratar gostov žogo odbil - v kot. Po streljanem kotu je Vodeb ukanil vratarja in z glavo dosegel vodstvo za domačine. V 22. min. bi lahko gostje izenačili, vendar je šel strel Černiča mimo vrat. Nekaj minut za tem je Vodeb dosegel iz gneče gol, toda sodnik More tega gola ni priznal. Ves čas so bili domačini boljši in v 42. min. povišali na 2:0. Gostje so v obrambi zagrešili hudo napako in sodnik Je dosodil ll-metrovko, ki jo je Zagorc realiziral. V drugem delu so domačini tako) v začetku povišali na 3:0. Strelec tega gola je bil Majdak. Rudar je bil boljši In venomer nevarno ogrožal vrata gostov, kjer je z velikim uspehom branil odlični Brezavšček. V 83. min. je Hudarin ostro streljal, toda blatno žogo je vratar gostov spustil iz rok, kar Je s pridom izkoristil Zagorc in povišal na 4:0. V isti imnuti so gostje dosegli svoj častni gol. Strelec Je bil Križaj. Zmaga domačega Rudarja Je povsem zaslužena in bi bila lahko še izdatnejša. Domačini so bili boljši in borbenejši, medtem ko so imeli gostje v vratih odličnega Brezav-ščka. Rudar: Gogič, Pistotnik, Oblak, Kurent, Fijavž, Bizjak, Hudarin, Majdak, Vodeb, Zagorc, Slatinšek. Gorica: Brezavšček. Mozetič K Terpin, Mermolja, Tozlakovič, Markič, Vrščič, Reščič,Križaj, CemiČ, Mozetič II. Sodnik More Iz Ljubljane; gledalcev 400. Strelci: Vodeb v 16., Zagorc v 42, in 83. ter Majdak v 46. min. za Rudar, za Gorico pa Križaj v 83. min. Sobota Kladiva? 1:1 (1:1) Murska Sobota, ll. nov. Na zelo težkem in blatnem igrišču je bila danes v Murski Soboti pred 800 gledalci odigrana prvenstvena tekma SNL, med Soboto in Kladivarjera. Prvi so se zbrali domačini in dobrih 10 minut uprizarjali nevarne napade, ki pa so ostali neizkori-f eni. Potem so se zbrali tudi gost-. . in igra je postajala vedno bolj "" • ! . -'v,* . ’ ' • Vitomil ,v O , ; živahna, čeprav je igralce oviralo precejšnje blato. Po nekaj napadih gostov je ponovno prevzela pobudo Sobota in v enem od teh dosegla preko Pucka gol. Tudi po tem golu gostje niso popustili, temveč so začeli igrati še bolj borbeno ter jim je eno minuto pred koncem polčasa uspelo izenačiti. Strelec tega gola je bil Hribernik. V drugem delu igre je imela Sobota več od igre, saj je bila ves drugi polčas v rahli terenski premoči, toda napadalcem kljub mnogim izrednim priložnostim ni uspelo zadeti vrat. Najugodnejšo priložnost je imela Sobota v 80. min., ko je Maučecu uspelo pobegniti in njegov strel se je od vratnice, namesto v mrežo, odbil nazaj v polje. Čeprav je bilo srečdnje odigrano na težkem terenu, je bila tekma polna razburljivih trenutkov, kajti obe moštvi sta igrali zelo borbeno. Gole so dosegli v 25. min. Pucko za Soboto in v 44. min. Hribernik za Kladivar. SODIL je Ljujič iz Maribora z nap^nml. SOBOTA: Vrdjuka, Klepec, Zver, Drvarič, Puškarič,. Sečko, Tkalčec, Pucko, Sarotar, Maučec, Miloševič. KLADIVAR: Bauman, Kovačič, Coklič, Skedelj, Vesič, Vodeb, Golob, Perc, Kotnik (Cafuta), Hribernik, Kokotec. '' Svoboda Slovan 2:0 (1:0) Ljubljana, 11. nov. Kljub dežju Je precejšnje število gledalcev danes pozdravilo zmago Svobode nad mestnim rivalom s Kodeljevega. Domačini so takoj nevarno napadli in že v drugi minuti v Udovič s same gol črte izbil oster Strmec-kijev strel z glavo. Napadi domačinov so se še naprej vrstili z nezmanjšano hitrostjo. Gostje so se v tem času opredelili le na hitre protinapade, ki pa za domačega vratarja Slaniča niso predstavljali večje nevarnosti. Najlepšo priložnost so imeli gostje v 15. minuti zaradi nesporazuma domačega vratarja in branilca. Slanič je s skrajnimi močmi izboksal žogo do Potočnika, ta je ponovno ostro streljal, vendar je Labodi I. uspelo rešiti svoja vrata. Pobudo so vedno bolj prevzemali v svoje roke gostje in v .22. min. je Virant sam stekel proti vratom, vendar ga je branilec dohitel, mu izbil Žogo, toda tako nesrečno, da je domači vratar s skrajnim naporom rešil avtogol. V 40. min. pa so domačini kljub pritisku gostov dosegli svoj prvi gol. Verbič je prodrl v kazenski prostor, kjer ga je obramba gostov zrušila, vendar mu je kljub temu uspelo podati žogo Alibego-viču, ta pa je s kakih osmih metrov neubranljivo potresel Crneto-vo mrežo. Tudi v drugem delu so imeli igro v rokah najprej gostje, domačini pa so uprizarjali le redke, toda zelo nevarne protinapade? V enem izmed takih napadov sta se Strmecki in Alibegovič sama znašla pred vratarjem gostov, ki pa je izrabil neprisebnost Alibogo-viča in njegov ' strel iz bližine ubranil. Nekaj minut za tem sta imela Virant in Kitič lepo priložnost za izenačenje, vendar le nista izkoristila. Bolj ko se Je bližal konec tekme, bolj so pričeli z ofenzivo domačini, tako da je imela obramba gostov polne roke dela Drmaž je nekajkrat lepo zaposlil svoje soigralce, vendar ti niso znali kaj več kot streljati mimo vrat. Tri minute pred koncem se je do žoge zopet dokopal Drmaž, nretgral nekaj gostov, lepo podal Verbiču, temu pa ni bilo težko povišati rezultat na 2:0. SVOBODA: Slanič, Banjanec, Torkar, Tušar, Laboda L, Laboda H., Nestek, Verbič, Alibegovič, Drmaž, Strmecki. SLOVAN: Černe, Udovič, Oplotnik, Nikič, Berginc, Limo, Potočnik (Vokal), Nikolič, Kitič, Virant. Popovič. STRELCA: Alibegovič v 40. minuti in Verbič v 87. minuti za Svobodo. SODNIK: Janežič iz Ljubljane mladinska nogometna LIGA Svoboda : Slovan 1:2 Ilirija ; Ljubljana 2:2 Celje : Maribor 1:3 Rudar (T) ; Triglav 3:1 Železničar : Odred-Krim 4:1 Sobota : Kladivar 2:1 Rudar (V) Olimpija 0:9 -tMMmš za Jugoslavijo. Skoblarjev strel z leve strani je bil tako močan, da ga ni bilo mogoče braniti. Žoga je letela s tako silovito hitrostjo, da je skoraj obvisela v mreži (glej sliko). 1» strel z 20 metrov in Šoškič, ki je bil skoraj na vseh letošnjih tekmah jugoslovanske reprezentance med najboljšimi, je tokrat odpovedal. Iz slike je videti, da je bila žoga zelo blizu, venjlar jie je Šoškič prepozno odločil za intervencijo in tako' je šla mimo njega v mrežo. Le delček sekunde prej, pa bi bila žoga v njegovih rokah. Šoškič sam s seboj ni bil zadovoljen in je od jeze vrgel kapo ob tla. 4% v za Jugoslavijo. Naš fotoreporter priznava: ni me ■ I bilo zraven! Skoblar je streljal enajstmetrovko “ " ““ in belgijski vratar je odlično posredoval — toda bil je še vedno za kak centimeter prekratek rt _ O — Tudi tokrat se Šoškič ni ravno dobro izka* U ■ U za!- Res je, da je bil strel Juirona, najboljšega belgijskega napadalca, zelo oster, vendar bi Šoškič lahko vsaj odbil. Žoga je šla ne daleč od njega v mrežo in na fotografiji je videti tudi veselje belgijskega napadalca. rt rt za Jugoslavijo. Ko so bili vsi upi za zmago w b U s,aviie ze skoraj pokopani, je priskočil na moč našemu napadu še srednji krilec Vas°vl . Dve minuti pred koncem mu je Melič podal žogo v kazen® prostor, kjer je moral Vasovič opraviti še z dvema belgWsB ma branilcema. To se mu je posrečilo, kot lahko lepo beremo s slike, le trenutek zatem pa je z močnim udare® premagal še belgijskega vratarja, ter dosegel končni rezU tat 3:2 in zmago za Jugoslavijo. Zlato-črno leto jugoslovanskega nogometa Sedaj, ko so drese z državnim grbom pospravili v garderobe, skušamo narediti pregled letošnjih nogometnih uspehov -- Kaj je več vredno, ali četrto mesto na svetovnem prvenstvu ali zmaga nad Madžarsko - Tudi razočaranj ni manjkalo -Najslabša igra leta na Maksimim proti Zah. Nemčiji - Kakšni so obeti za leto 1963. Jugoslovanski nogomet je letos postal znan po vsem svetu tako, kot v nekdanji — zlati dobi našega nogometa, ko so jugoslovanski nogometaši osvojili. srebrno medaljo na olimpijskih igrah v Helsinkih. Po mnogih razočaranjih, ki jih je doživel jugoslovanski nogomet v zadnjih letih, je prišla na površje nova, zares mlada enajstorica, ki je spremenila način igre in pot našega nogometa. Eden prvih nastopov te reprezentance je bil lani, ko je nastopila pred zagrebškim občinstvom na stadionu v Maksimiru. Takrat so prišli v goste avstrijski reprezentanti, ki so imeli za seboj odlično bilanco. V Zagreb so namreč prišli kot enajstorica, ki zlepa ni doživela poraza. Pred odhodom v Jugoslavijo je avstrijska reprezentanca kar desetkrat zmagala in med tistimi, ki so morali pred njo poklekniti na kolena, so bile tudi slavne enajstorice, ki jih uvrščajo med najboljše v Evropi. Španci, Angleži, Madžari in še mnogi drugi so morali priznati premoč Avstrijcev. Ko so Avstrijci lansko jesen prišli v Zagreb, niso skrivali svojih želja, da bi dosegli enajsto zaporedno zmago... Jugoslavija je prekrižala njihove račune! Njim nasproti je stopila mlada, skoraj popolnoma neizkušena enajstorica, ki je vedela, kaj hoče. Vedela je namreč, da sta mladost in želja po zmagi včasih odločilni tudi pri najtežjih srečanjih. In tako je bilo tudi takrat. Avstrijci so igrali odlično, Jugoslovani še boljše... Avstrijci so po dolgem času doživeli prvi poraz. BiH so užaljeni in razoča- ' rani. Mladi jugoslovanski nogometaši so bili prešerno veseli — v razgovoru po tekmi pa so nam strokovnjaki dejali: pričenja se nova doba jugoslovanskega nogometa. Niso se zmotili.,. OD URICE DO BEOGRADA Letošnje nogometno leto je potekalo pravzaprav v znamenju svetovnega prvenstva. Ko so mladi jugoslovanski nogometaši — tisti, ki so premagali lani najboljšo enajstorico Evrope Av- strijo — pokazali dobro igro tudi v državnem prvenstvu, je bilo že skoraj zanesljivo, da tudi nastop Jugoslavije na svetovnem prvenstvu ne bo kar tako. Priprave sicer niso kazale kaj Spomini na srebro Omenili smo že, da smo letošnjo nogometno sezono zaključili s tekmo proti Belgiji in s tem Pričeli težko pot v zelo zanimi-vem in kvalitetnem tekmovanju, Ja pokal evropskih narodov. Pri te*n ne smemo pozabiti, da smo ^ Prvem krogu (leta 1960) tega tekmovanja dosegli med najboljšimi evropskimi reprezentanca-PJ* (manjkali so le Angleži, Madžari in Zah. Nemci) drugo ihesto in srebrno medaljo. Prav J® da se v nekaj kratkih stav-J'1« spomnimo, kako je potekalo zanimivo, še Več, razburljivo tekmovanje. % Šlo je za pokal pokojnega Predsednika Evropske nogometne federacije Henryja Delanoya. r^kmovanje so pričeli spomladi 1959 in za nas je bil začetek, kot Pn navadi, zelo težak. Žreb nam J1 bil naklonjen. V prvem kolu je jugoslovanska reprezentan-srečala z bolgarsko enajstori-J°. Komisija za sestavo državne reprezentance je imela težave in e je odločila za dva popolna novinca v napadu. Milan Galič Jf1 Branko Mihajlovič sta v tem večanju prvikrat oblekla držav. dres. Obenem pa je bila to Jr^nja tekma znanih nogomet- nih Ai v; c v brokSandra veteranov Bruna Petakoviča Belina, in Do- iii??ava Krstiča. Belin je slavil i^Uej — igral je 25. tekmo za .ržavno reprezentanco. Galič je driKV prvi tekmi pokazal, da bo J>ber strelec in je v prvi se-nnui potresel mrežo Bolgara . aJdanova. Končni rezultat 2:0 čn ^°se&el Tasič. Povratno sre-ahje v Sofiji je bilo zelo nape- • Takrat je bila obramba se-v£?1Jena iz samih začetnikov: mnič, Durkovič, Jusufi in Be-a* Mujič je povedel Jugoslavi-izpV v°dstvo z 1:0, Bolgari pa so ^Pačili, vendar zmage niso mogH doseči. Tako smo prodrli v drugo n®* kjer nas je pričakoval še zJ?rnejš* nasprotnik ■— repre-ni «Ca Portugalske. V Lizbo-2;i »mo prvo srečanje izgubili z Pret i? 80 z nevarnimi napadi da povzroče Jugoslovane > Jatastrofo. Prav v Lizboni kenfebec slavil jubilej — 60 te-henJ Za rePrezentanco. V povrat. Po?! ®reČ0nju v Beogradu so bili težk?gaIci ki so preživljali izgl ? Pdnute. Tekmo so namreč g0j D1u z visokm rezultaom 5:1, Sli* ^ ^Soslavijo pa so dose-Cehi« ara Kostič (2), Zvezdan nac, Šekularac in Galič. bii? v Parizu in Marseillu so Polfinalne tekme, kjer so sodelovale enajstorice Francije, CSSR, SZ in Jugoslavije. Jugoslovani so morali igrati prvo tekmo. s Francozi v Parizu in so bili z žrebom nezadovoljni. Tudi Francozi bi imeli raje kateregakoli drugega nasprotnika, saj so vedeli, da z Jugoslavijo nikoli nimajo sreče. Tekma med Jugoslavijo in Francijo v Pa“-zu je bila ena najbolj zanimivih in najbolj razburljivih v zgodovini našega nogometa. Prvi polčas so odločili v svojo korist Francozi z 3:1, v drugem delu igre pa je Knez znižal na 3:2. Ko so Jugoslovani nap'adali kot vihar in je bilo pričakovati izenačenje, se je zgodilo nekaj zares nenavadnega. Belgijski sodnik Grandain je dosodil ofside in vsi naši nogometaši so se seveda ustavili. Tudi Soškič ni po. skušal intervenirati, pritekel je Vincent in poslal žogo v našo mrežo. Na splošno začudenje je belgijski sodnik ta gol priznal! Na stadionu so odjeknili žvi naši nogometaši so jokali — toda vse je bilo zastonj. Bilo je 4:2 za Francijo. Naši so še naprej napadali z vso močjo in Žanetič je s strelom s 16 m znižal na 3:4. Zatem je Jerkovič v komaj treh minutah z dvemi zares sijajnimi goli poraz spremenil v triumf — 5:4 za Jugoslavijo! -■ £ Prišli smo torej v finale in se borili za zlato medaljo. Nasprotnik je bila SZ. Začeli smo dobro. Galič je bil strelec prvega gola in povedel Jugoslavijo v vodstvo z 1:0. Sovjetska reprezentanca je izenačila z golom, ki ga je dosegel Ivanov z 1:1. Jugoslavija je imela vrsto priložnosti. Kostič jih je zgrešil kdo ve koliko. Tudi Jerkovič je imel 6 minut pred koncem priložnost, ki se, kot pravimo, nikdar več ne vrne. Tekma se je končala 1:1. Da J>i prišlo do končne odločitve je bilo treba igrati podaljšek, kjer je Ponedeljnik z glavo premagal odličnega Vidi-niča in priboril zmago Sovjetski zvezi z 2:1. Torej zlata medalja Sovjetski zvezi, srebrna Jugoslaviji. V pokalu evropskih narodov smo torej odigrali 6 tekem: tri smo odločili v našo korist, eno remizirali in dve izgubili. Razlika v golih je bila 15:10 v korist Jugoslavije, Najboljši strelec je bil Milan Galič s 4 goli, za njim pa Kostič s 3, Jerkovič z 2 itd. Edini, ki je igral vseh 6 tekem je bil Dragoslav Sekula-rac. Igrali so na igriščih v Beogradu, Sofiji, Lizboni in Parizu. posebnega, saj je bila zadnja tekma pred odhodom v Čile — nasprotnik je bila Vzhod. Nemčija, tako slaba, da so mnogi napovedovali popoln polom na svetovnem prvenstvu. Obenem pa smo seveda vedeli, da trening tekme zahtevajo samo pol moči in da bo šele v Čilu prišel na dan ves skriti potencial jugoslovanskega nogometa. Ob prihodu v Čile je jugoslovanska reprezentanca vzbujala posebno pozornost že zaradi tega, ker so jo nekateri imenovali »srednješolska enajstorica^. Z drugimi besedami povedano — jugoslovanska reprezentanca je bila med vsemi 16 kandidati za naslov svetovnega prvaka — najmlajša! Toda ko so prišle prve tekme, so se tisti komentatorji, ki so ocenili jugoslovanske nogometaše za otroke, zbrane okoli nogometne žoge, kmalu premislili. Po prvi tekmi, kot vemo. je bila naš nasprotnik Sovjetska zveza, so ti komentatorji že napisali, da gre »za čudežne otroke«. In ko je prišla na vrsto tekma z Urugvajem, pa nato še z Mehiko, so vsi pozabili na te »otročje« ocene. Vse te tri tekme so namreč dokazale, da je jugoslovanska enajstorica zrela nogometna ekipa, ki lahko konkurira z najboljšimi na svetu. Prvi del svetovnega prvenstva v Čilu, točneje rečeno — igre na stadionu v Arici so bile izmed najbolj dinamičnih in najlepših, kar jih je kdaj prikazala katerakoli jugoslovanska izbrana enajstorica. Pri tem je zanimivo, da je med vsemi temi tekmami bila najboljša tista, ki so jo igrali jugoslovanski nogometaši pt-oti Sovjetski zvezi Čudno — prav takrat so doživeli edini poraz v predtekmovanju. V nadaljnjih dveh tekmah z Urugvajem in Mehiko so igrali nekoliko slabše, pa vendar dosegli dobre rezultate. Takrat je vladalo o Jugoslaviji veliko navdušenje, strokovnjaki o Čilu (bilo jih je veliko število iz vsega sveta), pa so kar čez noč spremenili mnenje o jugoslovanskem nogometu. Le-ta je namreč v zadnjih letih izgubil velik del svojega ugleda in vladalo je prepričanje, da Jugoslavija tudi na svetovnem prvenstvu ne bo dosegla nič posebnega. Pred pričetkom prvenstva je bilo za mnoge popolnoma zanesljivo, da bosta o četrtfinalu nastopili Sovjetska zveza in Urugvaj. Zgodilo se je drugače — ponovila se je zgodovina, Jugoslavija se je znašla o četrtfinalu, nasprotnik pa je bil — kdo drug kot Zah. Nemčija. Ze nekajkrat se je zgodilo, da je bila Zah. Nemčija za nas nepremagljiv nasprotnik. Tokrat pa je bilo drugače. Jugoslovani so prav proti Nemcem zaigrali z vso močjo, imskušali so napraviti nemogoče in ko je že kazalo, da je vse izgubljeno, je Rada-kovič dosegel najbolj dragoceni gol letošnjega leta. Štiri minute pred koncem tekme je namreč premagal odličnega nemškega vratarja Fahriana in tako so morali Nemci domov, ne da bi videli finalni del svetovnega prvenstva. To je bilo največ, kar so mogli Jugoslovani doseči na svetovnem prvenstvu. V polfinalu so morali Čehom priznati, da so boljši. Vzrok temu porazu je treba iskati predvsem v odlični igri najboljšega vratarja na svetovnem prvenstvu, Čeha Schroif-fa. Poleg tega je psihična koncentracija mladih — za tako tekmovanje najbrž celo premladih jugoslovanskih nogometašev — že precej popustila. Na koncu so se Jugoslovani znašli na 4. mestu svetovne kvalitetne nogometne lestvice, kar je seveda uspeh, ki ga ni nihče pričakoval in ki ga brez pretiravanja lahko ocenimo z oceno — odlično. Mimo tega najpomembnejše ga tekmovanja v letošnjem letu je jugoslovanski nogomet stopil tudi v mednarodne arene v raznih mestih Evrope. Prvi nastop po svetovnem prvenstvu, ki je prišel pravzaprav še sredi poletnega počitka, je prinesel razočaranje. Ekipa Vzhodne Nem-čiej v nogometu ne pomeni kdo ne kaj, pa so se morali naši nogometaši kljub temu močno potruditi, da so izvlekli neodločen rezultat. To je bilo tudi sla- Šoškič si v Evropi. je v tem letu pridobil sloves enega najboljših vratarjev Celo z nogami je včasih reševal svoja vrata — kot je videti na tej sliki bo znamenje pred naslednjo tekmo, ko so prišli v Zagreb zahodni Nemci. Prav to srečanje pa je prineslo med prijatelji jugoslovanskega nogometa največ jeze, največ razočaranja in tudi največ kritike. Moramo se spomniti, da so prišli nogometaši Zah. Nemčije v Zagreb z enajstorico, pri kateri ni bilo niti sledu o tistih nogometaših, ki so nastopali na svetovnem prvenstvu. Nogometni čarovnik Her-berger je pripravil mlado moštvo, ki ga bo peljal na prihodnje svetovno prvenstvo v Anglijo. V Zagrebu se je izkazalo, da mladi Herbergerjevi nogometni rekruti točno vedo, kaj je nogomet, tako dobro, da so brez težav premagali Jugoslavijo, čeprav je bila tekma sredi Zagreba. Jugoslovanska reprezentanca je takrat igrala s pravimi šolskimi napakami, zatajilo je vse od tiste borbenosti, ki jo poznamo s svetovnega prvenstva, do spretnosti in tehničnih odlik, s katerimi jugoslovanski nogomet slovi po vsem svetu. Priznati smo morali — to je črni dan našega nogometa! V jugoslovanskem nogometnem taboru je po porazu z Zah. Nemčijo zavladala prava panika. Nič čudnega, saj je že 14 dni za tem čakal še mnogo težji in uglednejši nasprotnik. Treba je bilo iti na Nep stadion v Budimpešto in se boriti z Madžari. Med nogometaši ni bilo skoraj nikogar, ki bi hotel obleči državni dres v tem srečanju. 31 let je minilo odkar je Jugoslavija v nogometnih dvobojih z Madžarsko dosegla zadnji uspeh. Celo v Budimpešti je bilo zanimanje za to srečanje skoraj minimalno, češ saj zmaga ni vprašanje, Jugoslovani proti Madžarom ne morejo doseči nikakršnega uspeha. Menda je nogomet najbolj privlačen prav zaradi tega, ker se mnogokrat zgodi kaj takega, kar nibče ne pričakuje. Tako je bilo tudi 14. oktobra v Budimpešti. Jugoslovani so zaigrali izredno borbeno, Madžari pa nekoliko slabše kot po navadi in senzacija je bila tu. Po 31 letih je Jugoslavija premagala svoje severne sosede — Madžarsko. Veselje je bilo veliko, morda še večje kot po uspehu na svetovnem prvenstvu. Gotovo drži, da je letos jugoslovanska nogometna reprezentanca opravila z dvema nasprotnikoma, ki sta bila leta in leta trn v peti jugoslovanskega nogometa. Najprej so v konkurenci za svetovno prvenstvo premagali Zah. Nemčijo, zatem pa še kar sredi Budimpešte Madžarsko in tako prinesli prijateljem našega nogometa zares veliko veselje. Preostane nam še zadnja tekma letošnjega leta — srečanje z Belgijci. Ce bi igrali samo pol ure, potem bi lahko zapisali, da je bila to skorajda najlepša igra, kar so jih prikazali v letošnjem letu naši nogometaši. Pa vendar, elitna predstava je trajala žal samo pol ure, in triumf bi se kmalu spremenil v poraz. K sreči je ostalo pri minimalni zmagi, tako da je celotna nogometna bilanca letošnjega leta prav zaradi tega ostala na visoki ravni. Letošnje izredno .pestro nogometno leto je torej mlada jugoslovanska enajstorica zaključila s takimi uspehi, kot jih že nekaj let nismo mogli zabeležiti. Ce k temu dodamo še to, da bo prav ista reprezentanca — morda z majhnimi spremembami nastopaj* * še nekaj let, potem lahko brez pcenbnih skrbi zapišemo, da so nam obetajo v nogometu še Upi časi. Celo za svetovno prvenstvo, ki bo leta 1966 v Angliji, smo lahko optimisti. Jugoslovansko enajstorico še vedno pomlajujejo, čeprav je že tako ali tako zelo mlada. Najmlajši v tem kolektivu je sedaj zagrebški napadalec Zambata, ki je pokazal v prvenstvu vse svoje spretnosti, v reprezentanci pa se še pozna, da je neizkušen AFRIKA - AMERIKA ^ AVSTRALIJA - AZIJA- EVROPA - AFRIKA - AMERIKA IX. ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE 1964 V INNSBRUCKU JE VSE PRIPRAVLJENO • Za organizacijo največjega • športnega tekmovanja — • olimpijskih iger se poteguje • vedno več držav. Tako mcd- • narodni olimpijski komite res • lahko izbere in poveri to na- • iogo vedno najboljšemu po- • nudniku. Kot protiutež letnih • olimpijskih iger, ki bodo v • Tokiu, bodo v Evropi zimske • olimpijske igre ali tako ime- • novana »bela olimpiada«. Or- • ganizator je tokrat izrazito • alpska država sosednja Av- • strija. Seveda hočejo Avstrij- • ci upravičiti izkazano zaupa-® nje in tako so se že v pre- • teklem letu resno lotili dela. • Do danes so v glavnem pri-© pravili in zgradili že skoraj • vse potrebno, tako da bi tek-© movanje izvedli lahko že kar .Vse smučarske velesile že dlje časa vestno pripravljajo svoje tekmovalce na novo sezono. Tudi pri smučarjih je neizbežen tako imenovani suhi trening že v poznih poletnih mesecih. Za kaj nenavadno obliko suhega treninja — pridobivanje potrebne moči in vzdržljivosti se je odločil zahodnonemški alpski tekmovalec Willy Bog-ner. Zaposlil se je kot drvar in delal v gozdovih preko štiri tedne. Seveda si je prav gotovo ob vsakodnevnem dvanajst- GONG NE REŠUJE VEČ? Čeprav so Angleži najbolj privrženi tradicijam, so tokrat le predložili mednarodni boksarski zvezi predlog za spremembo pravil. Po dosedanjih pravilih se je večkrat zgodilo, da je gong rešil boksarja, ki je tik pred koncem runde padel na tla,-Gong je bil namreč znak, da je tudi sodnik prenehal s štetjem in o tisti minuti, ki je sledila, so večkrat praktično že knock-outiranega boksarja zopet spravili na noge, da je nadaljeval z borbo. Angleži sedaj predlagajo, da naj bi sodnik tudi po udarcu gonga nadaljeval s štetjem. Tako bi v naslednji rundi lahko nadaljeval z borbo samo tisti boksar, ki mu uspe, da se dvigne na noge pred »deseticoc. Odmor pa bi se seveda računal od trenutka, ko sodnik preneha s štetjem. urnem delu pridobil potrebno telesno vzdržljivost. Na prvem preglednem treningu na snegu, ki so go imeli izbrani nemški smučarji te dni na smučiščih Zugspitza, Bogner sicer ni sodeloval, ker je trenutno na krajšem obisku v Indiji. Poročajo pa, da se bo že v kratkem vrnil in pričel s treningom na snegu. Na sliki vidimo Bogner-ja, kako se s sekiro v roki za smučarja kaj nenavadno 'pripravlja na novo sezono • v bližnji zimi. Se v tej sezo- • ni bodo v Innsbrucku — cen- • tru bele olimpiade, najrazlič- • nejša tekmovanja. Organiza- • torji želijo namreč še pravo- • časno odpraviti vse napake in • pomanjkljivosti. RECKNAGEL SE LETOS NA NOVI SKAKALNICI V prelepi dolini reke Inn se bodo letos na novih napravah prvi pomerili skakalci. Skakalnica leži na bližnjem Bergiselu — majhnem griču oziroma vzpetini takoj izza mesta. Skakalnica sicer ni nova. Obnovili so le staro in sicer tako, da bodo možni skoki do približno 97 m. Kritična točka skakalnice je pri 81. metrih. Stari rekord skakalnice je dosegel domači skakalec Eg-ger z 89,5 m. Seveda niso preuredili in obnovili le skakalnice ampak tudi njeno okolje. Tako so ob njej pripravili tribune in prostor za približno 60 tisoč gledalcev. Poskrbeli so seveda tudi za novinarje in radijske ter TV reporterje, saj so pripravili kar 30 potrebnih kabin za prepos tekem. Prva preizkušnja pa bo še v letošnjem letu. V okviru že tradicionalne nemško-avstrijske skakalne turneje bodo skakalci nastopili 30. decembra tudi v Innsbrucku. NDR je v svoji ekipi prijavila tudi svetovnega prvaka Recknagela. Tako so demantirane vesti, da Recknagel zaradi poškodbe dlje časa ne bo mogel nastopati. Kot poročajo tuje agencije je svetovni prvak opravil že okoli 50 skokov na skakalnici iz umetne mase. Vendar je skakal še zelo previdno in tako njegovi rezultati še niso tako blesteči. Ob zaključnih tekmah je bil med rojaki šele tretji. ALPSKE PROGE V LIZTJMU Vse proge alpskih disciplin so pripravljene in speljane v znani dolini Innsbrucka — Li-zum. Seveda ne manjka tudi potrebnih vzpenjač, ki lahko v eni uri prepeljejo do 2.200 smučarjev. Avstrijski reprezentantje se pripravljajo tokrat bolj ali manj le v okviru svojih klubov ter skupno le na kontrolnih treningih. Zanimivo je, da bosta tudi na olimpijskih igrah brata Ludwig in Adalbert. Leitner iz Obersdorfa, sicer oba Avstrijca, menda tekmovala za različne države. Tako Adalbert za Avstrijo, Ludwig pa za Nemčijo. Prve dneve prihodnjega leta bodo tudi že prve tekme na olimpijskih progah. TEKAČI NA PLANOTI SEEFELD Na 1.200 m visoki planoti nad Innsbruckom so speljane proge za tekače. Le tu se bodo borili za prestiž in medalje predvsem tekmovalci Skandinavskih držav in SZ. Kaže pa da bodo resno posegli vmes tudi Italijani. Le ti so se lotili dela že sedaj, saj bodo njihovi tekači imeli do zaključka leta že 100 dni intenzivnega treninga. Vodi jih Švedski trener Nilsson. Seveda je še vrsta zanimivih podrobnosti o katerih pa bomo sproti tekoče poročali. Morda le še to, da so vse ledene ploščadi že v poiskusnem obratovanju. Prav tako bodo kmalu tudi že prve tekme na obnovljeni progi za bob vožnje. 100 UR TV PRENOSA Zraven vseh neposrednih del pri pripravi tekmovalnih naprav so Avstrijci poskrbeli tudi za udobno bivanje vseh gostov kot tudi za temu primerno reklamo. Izdelali so že vrsto prospektov in brošur z že podrobnim programom poteka iger itd. Tudi olimpijsko naselje je že skoraj nared, skratka mesto živi sedaj le v znamenju bele olimpiade. Te dni so organizatorji na Dunaju podpisali tudi sporazum s predstavniki Evro vizi j e za prenos programa tekem olimpijskih iger. Za 7 milijonov šilingov bo televizija prenašala lahko skupno 100 ur programa. Sliko Evrovizije bo prevzela Inter-vizija, menda pa preko Anglije nato še ZDA. Skrbi dvigalcev uteži Metode treniranja športnikov se spreminjajo. Danes se v modernem načinu treniranja skoraj v vseh športnih panogah poslužujejo kot dopolnilnega športa dviganja uteži. Vsi tekmovalci, ki žele pridobiti n!\ moči, pa naj bodo to plavalci, atleti, tenisači, drsalci, smučarji ali nogometaši, vsi vadijo z utežmi. Nekoč, ko je o tem problemu stekel pogovor med olimpijci, je svetovni rekorder v težki kategoriji dviganja uteži Jurij Vlasov v šali dejal: »Vsi športniki danes dvigajo, toda kako naj treniramo mi, ki nam je to osnovna panoga.« RASIZEM BREZ PRIMERE Južnoafriški kolesar Tony Trat (belec) je nekega dne tre. niral na asfaltni avtomobilski cesti. Nenadoma £a prehitijo trije dirkači (črnci), ki so vozili mnogo hitreje kot Tony. Ta trojica je bila vodilna skupina kolesarjev, ki so tekmovali na neki lokalni dirki, prirejeni seveda samo za dirkače temne polti. Tony je menil, da je to ugodna priložnost za trening, pritisnil na pedala in se MARGARETA SMITH NOGOMETNI SODNIK Ob razpisu angleške nogometne zveze za sodniške izpite so bili tamkajšnji člani zveze nemalo presenečeni in hkrati tudi v zadregi, kaj storiti. Od skupno 26 sprejetih prijav je bila tudi prošnja triindvajsetletnega dekleta Margarete Smith. Konservativni Angleži so morali hočeš ali nočeš popustiti v svoji že značilni trdovratni obrambi tradicije. Prepustili so dekle k izpitom, misleč, saj tako iz te moke ne bo kruha. Vendar so se krepko ušteli, saj je na presenečenje vseh opra- Na kratko - na kratko - na kratko 9 Prav gotovo so vsi vrhunski športniki kaj zmerni v uživanju nikotina in alkohola. Če že ne povsem v privatnem živlienju, pa vsekakor v polni meri napornih tekman Sevi ob intenzivnem treningu in izjeme. tekmah Seveda pa so povsod iz; Tako poročajo, da je" evropski prvak v plavanju ALAIN GOTTVALLES prav strasten kadilec. Zlobni jeziki celo trdijo, da potrebuje dnevno menda le eno samo šibico, ker nato kai z ogorkom prižiga naslednjo cigareto. Torej non-stop kadilec. Tudi ob osvojitvi medalje v Leipzigu si je takoj po odplavanih stotih metrih še ves moker privoščil cigareto. Trenerji so menda že obupali in pravijo, da je pač to izreden in enkraten plavalni talent in da se zato ni vredno ubadati z njegovimi muhami, ker je vse zaman. Končno je Alain samo eden in taki so seveda vsestransko redki. 0 Dvakratni nogometni zmagovalec evropskega pokala BENFICA iz Lisa-bone ima rekordno število članstva. Tako šteje sedaj menda že kar 62.000 članov. Seveda niso vsi aktivni nogometaši, ampak k* simpatizerji kluba, ki si štejejo v veliko čast, da so člani kluba te velilce nogometne enajsterice. Vsi imajo ol obii.ku tekem, na katerih nastopa Benfica, na domačem igrišču tudi znižano vstopnino. Izredno pa se je povečalo število podpornih članov prav v času srečanja Benfiee z južnoameriškim prvakom FC Santos. Tako se je tedensko povečano število članstva kar za 200 oseb. Res iznajdljiva in koristna akcija uprave Benfica, ki si je tako na kaj preprost način zagotovila kar precejšnja sredstva. v $ Nekdaj znani švedski atlet — dolgoprogaš JOHN BROBERG je te dni zabeležil v teku na 10.000 m čas 41,50 minute. Rezultat sam ni nič kaj posebnega, saj skoraj ni omembe vreden. Vendar, če k temu pripišemo, da je sedaj Broberg star 67 let, je podvig res zanimiv. S tem svojim nastopom je švedski veteran slavil 50-le.tnico atletskega udejstvovanja. Seveda ne nastopa več aktivno, vendar je kljub temu vse do danes tudi po štirikrat tedensko treniral. Kot sam pravi, nui je to edino zadovoljstvo in tudi zdravilo, da je še sedaj tako krepak. $ V deželi juda in suma — daljni JAPONSKI, se v zadnjem času vse bolj uveljavlja tudi boks. Tako je pri tamkajšnji boksarski zvezi registriranih tudi že 3000 boksarjev. Zanimivo pa je, da se izredno hitro razvija tudi profesionalni boks, ki ima v svoji sredi že kar 1140 poklicnih boksarjev. Japonci so v kratkem času vzgojili tudi nekaj izrednih borcev. Tako je njihov predstavnik v bantam kategoriji Katsutoshi premagal vse tovistne boksarje in sedaj izzval svetovnega prvaka Ederja Jofreja iz Brazilije. Odločilna borba bo 3. januarja " rr-,-‘J vila izpit z odliko, in to v povprečju z najboljšo oceno. Od skupno 100 možnih točk jih je zbrala kar 841 Med tem pa sta bila tudi dva moška kandidata odklonjena, ker nista zadovoljila pogojem. Ko je sodniška komisija sporočila rezultate nadrejeni zvezi, so bili vsi povsem brez besed. Kaj sedaj storiti? Saj ni mogoče, da bi jo delegirali na prvo dolžnost, ko pa še moški komaj zmorejo krotiti borbene može na zelenem polju ih držati tekmo na vajetih, kot temu pravimo. Zenska ne more voditi tekme izrazito moške športne panoge! V drugih panogah je to povsem razumljivo, ko nastopajo tudi ženska moštva, pa 3. januarja v Tokiju V r- *„ J: „- l,i ____• . $ Največji športni objekt v CSSR je STRAHOVIN stadion, ki sprejme lahko 110.000 gledalcev. Kot organizator tretje Spartakiade pa so se Čehi odločili, da ga bodo povečali za 30.000 sedežev. Tako bo stadion ob Spartakiadi v letu 1963 lahko sprejel skupno 140.000 gledalcev. S BČLA BARVA ZA BČL0PČRI10 < pridružil vodečim kolesarjem. Kolesarska zveza južnoafriške unije (kjer so člani lahko samo belci) je seveda to ocenila drugače. Trata je bil kaznovan s šestmesečno prepovedjo nastopanja zaradi druženja s športniki črne polti. OBVESTILO Partizan Slovenije opozarja vsa društva, ki tekmujejo za pokale »Dela«, »Mladinske knjige« in »Partizana Slovenije«, da pošlje svoja poročila najkasneje do 15. novembra na naslov: Partizan Slovenije, Ljubljana, Cankarjeva 5. Poročila, ki bodo prispela kasneje ne bomo upoštevali. OD NEDELJE DO NEDELJE BOKS 'l London — V prvem srečanju na gostovanju po Angliji je zbrano moštvo SZ visoko premagalo domače boksarje 16:4. Zanimivost srečanja je ta, da je Anglež Wilson premagal olimpijskega zmagovalca Vladimirja Safranova. NOGOMET Sofija — V prvenstveni tekmi za pokal evropskih narodov je reprezentanca Bolgarije v prvem srečanju premagala Portugalsko s 3:1 (0:0). Povratna tekma bo 16. decembra v Lissa-boni. Budimpešta — V prvi tekmi za pokal narodov so domači nogometaši premagali Wales s 3:1 (2:1). London — Po XVI. kolu prve lige je po neodločenem rezultatu Evertona prevzelo vodstvo na tebeli moštvo Tottenhama. Tottenham 16 11 2 3 58:26 24 Everton • 15 10 3 2 35:16 23 Burnley 16 9 5 2 34:24 23 Wolver- hampton 16 8 4 4 37:27 20 Leicester 16 8 4 4 31:22 20 Notingahm 15 7 4 4 29225 13 Aston Willa 16 8 2 6 29:26 13 Wednesday 16 6 6 4 30:28 18 W. Brom-wich 16 7 3 6 28:25 17 Sheffield • 16 6 4 6 25:27 16 Bolton 16 6 2 8 24:28 14 Blackbum 16 5 4 7 28:34 14 Blackpool 15 4 6 6 17:24 14 Birmin- gham 16 5 4 7 22:31 14 Manchester Clty 16 4 6 6 22:37 14 Arsenal 15 4 5 6 30:34 13 West Ham 16 4 5 7 27:28 13 Manch. Udt 16 5 2 9 27:35 lž Fulham 16 4 4 8 16:28 12 Liverpool 15 4 3 8 19:23 H Ip*wich 16 2 6 8 25:31 10 Leyton Orient 16 4 2 10 18:29 10 TENIS Buenos Aires — Znani švedski reprezentant Lundqulst 3e zmagal 'na tukajšnjem mednarodnem turnirju. V finalu j® premagal Rodriquesa (Čile) 2 2:6, 6:4, 7:5, 2:6, 6:3. KOŠARKA Belfast — V prvi tekmi kvalifikacijske skupine za evropski košarkarski pokal, v kateri nastopajo prvaki Francije, Irske. Izraela in Jugoslavije, je prvaK Francije Bagnolet visoko premagal irskega prvaka Belfast Celtics s 101:44. . New York — V prvi tekmi na gostovanju v ZDA je izbrano še tam so ženske kot sodniki kaj redke. Začasno in kaj naivno ter posrečeno rešitev je našel sekretar sodniške organizacije, češ da delegiranje iz objektivnih razlogov ni možno. Znano je namreč, da uporabljajo igralci obeh nastopajočih moštev iste sanitarije in slačilnice kot sodniki. To velja seveda prav za nižjerazredna tekmovanja, katera lahko vodijo novi sodniki. Kaj posrečen izgovor, le koliko časa bodo lahko to še uveljavljali. Vztrajno dekle se je namreč pritožilo na vse merodajne forume za uveljavitev svoje upravičene zahteve. Vsekakor pa bo prav zanimiv izid te borbe za zeleno mizo. To je prav gotovo prvi primer v zgodovini angleškega nogometa, če že ne nogometa sploh, da bi nežni spol vodil nič kaj nežno srečanje nogometašev. Margareta bo morala tako počakati še na izid borbe mnenj te revolucionarne rešitve med odgovornimi funkcionarji zvez. Morda pa ji bo le uspelo prebiti kot prvi tudi ta zvočni zid. Sama pravi, da ji izpit ni delal nikakršnih težav. Za nogomet se je navdušila in ga do potankosti spoznala kot gledalec, ko sta z bratom obiskovala prav vse tekme. Ker pa je prevzela v neki mladinski organizaciji vodilno mesto športnega delavca, pa je menila, da mora biti vsestransko vešča vsaj v tej najbolj popularni športni panogi in se je tako odločila, da opravi sodniški izpit in nato tudi vodi tekme. Sedaj že dvainštirideset letni boksar Ray Sugar Robinson je še vedno aktiven. Prav gotovo nihče izmed znanih boksarjev ni imel tako dolge kariere aktivnega udejstvovanja. Med drugim je bil tudi kar petkrat svetovni prvak srednje kategorije. Bil je eden izmed redkih, ki so sl izgubljena prvenstva nato zopet ponovno priborili. Kot poklicni boksar je imel skupno 163 nastopov. Od tega je iz-vojeval 149 zmag in med njimi kar 96 s k. o. Popularni in simpatični mojster ringa sedaj nastopa v Parizu, kjer se namerava menda tudi stalno naseliti. Mojster boksa pa je tudi vešč in nadarjen plesalec. Ob prepo-tovanju iz Dunaja v Nigerijo je to dokazal kar na cesti letališča Orly-Pariz žel-nim fotoreporterjem možtvo SZ izgubilo proti ni domači reprezentanci s ‘^al6 V srečanju članic pa so zrna* reprezentantke SZ z 59:57. Rim — v VIII. kolu prYe rege so bili doseženi naslednji si-zultati: Fontelevissima : NS.n, mo 74:66, Lazio : Petrarca Partenope : Treviso 61:58, Ignis Azzurra 56:52, 85:80, ^sfmmentba1 Biella 68:59. Simmenthal 8 Ignis 8 Knorr 8 Stella Azzurra 8 F.Levissima Prealpi Livorno Algor Petrarca Partenope Biella Partenope Massimo Treviso Lazio 8 3 7 3 7 3 7 3 7 1 8 0 7 1 JUDO 571:46S J5 675:502 j5 572:447 i3 570:563 ^ 588:451 j2 504:47» j2 541:561 483:534 Sig SiS 371:484 338 ^40 Mulhausen — V prijatelj® ,•e' meddržavnem srečanju jjert1' zentaiic Francije in Zah. čije so Francozi gladko P* gali gostitelje s 4:1. ^'^'^^'/'^'SAAAAAAAAAAAAA^SAAAA^J fVS/WSAAAAA^AAAAAAAAAAAAAA/VNAAAAAA/VW, PISMA AKTUALNO VSA/SA/S/VAAA/SA/VVVV iz Slovenije LJUBLJANA le $ badminton: v Ljubljani se Oii= oneal° ekipuo prvenstvo Slove-a,«? v badmintonu. Sest 10-članskih 2 Vo ekip se je pomerilo vsaka bohifi-0 za naslov najboljšega, v re-!' Po zanimivih borbah je H,,,f5a a Olimpija I (Pohar 2, Bri-Krii£ 2’ Pavčič, Pohar X, Butina, se) S8®’ Amf> BBgel, Pohar in No-ttvr.fi,8 ^fnso mesto se je zasluženo ln,i„tl a Slavija, na tretje pa ekipa Rezijskih študentov. Ti so tek-B-i^nje še posebno poživili, saj so ttarii iz države, kjer je badminton is tnalnl šport. Rezultati: Olimpi-(7,1 : Elan 6:0, Slavija : Olimpija II W?. študentje (I) : SSTV 6:1, Olim-. J! * : študentje (l) 6:0, Olimpija II Mi. . 6:1> Slavija : SSTV 6:1, Olim-Oiit* ! SSTV 6:1, študentje (I) : Olif-P Ja 11 6:3, Slavija : Elan 6:0, ,‘nnpijal : Olimpija II 6:0, Slavija ^študentje (I) 6:1. Olimpija I : Sla-apJa 6:°, Olimpija II : SSTV 6:1, štu-stit. e t1) : Elan 6:0. Končna razvr-Sk,'eY: Olimpija I, Slavija, indonezij-1 študentje, Olimpija II, SSTV itd. Nogomet — v xi. kolu okraj- 12:26 8:29 Bled 7205 Prešeren (Radov.) 7 0 16 Med pionirji so bili najboljši igralci Svobode iz Šentjurja. Svoboda 4 4 0 0 17:1 8 Tržič • 4 3 0 1 6:5 6 Triglav 4 2 0 2 3:4 4 Škofja Loka 4 0 1 3 2:8 1 Železniki 4 0 1 3 2:12 1 0 KOŠARKA — Tudi košarkarji v gorenjskih ligah so zaključili s tekmovanjem. Med člani je prvo mesto osvojilo moštvo Old boys (Triglav). V kvalifikacije pa se je uvrstil Javornik, ki si je to zaslužil šele po hudi borbi z Radovljico. Vrstni red: Old boys (Triglav) 20, Old boys (S. Loka) 16, S. Loka B 16, Javornik 12, Radovljica 12, Triglav B 8, in Bled 2 točki. Med pionirji so bili najboljši igralci Jesenic, ki so zbrali 8 točk, pred Triglavom 8, Javornikom 4, in S. Loko 4 točke. Med mladinkami so bile najboljše igralke Triglava s 6 točkami pred S. Loko in Jesenicami 0 točk. KONČNO TUDI V TELESNI MILTONI NAČRTNO DELO V torek je bil v Ljubljani razgovor predstavnikov izvršnega odbora ZTKS s predsedniki okrajnih zvez za telesno kulturo o pro-blematiki financiranja telesne kulture. Na sestanku so predstavniki okrajnih zvez poročali o načinu financiranja v posameznih okrajih in s tem dali bogat prispevek k načrtnejšemu delu na tem področju. ZTKS namreč namerava v kratkem izdelati program načrtnega dela v telesni kulturi za sedem let. V telesni kulturi je namreč cela vrsta vprašanj, ki zahtevajo načrtno obdelavo, saj za zdaj ni enotnih gledišč, še manj pa enotnega dela na tem področju. ' Nekipnem prvenstvu Slovenije v badmintonu je sodelovalo 6 ekip ^ nogometne lige so Igrali takole j. C1ani: Tabor : Bratstvo 0:6, Svo-I ■ “j1 (Kis) ; Litostroj 2:2, Domžale : , Uja. 2:1, Rudar : Kamnik 0:2, Pro-tarec : Poštar 1:1, Svoboda D : ‘engeš 0:1, Slavija : Sava 1:2. V sii.,stvu ie Bratstvo z 20 točkami, i, Mn: Sava 17, Litija 15, Mengeš nr: Kamnik 12, Poštar 11, Svoboda '"■‘s), Svoboda (Dup) in Proletarec ‘,o 10 točk itd. Mladinci pa so igrali jakole: Tabor : Bratstvo 0:7, Svo-,°da (Kis) : Litostroj 4:1, Domžale • Litija 5:0, Rudar Kamnik 3:1, Proletarec : Rudar II 2:2, Svoboda D ^ Mengeš 1:3, Slavija : Sava 4:2. V bdstvu je Bratstvo z 2» točkami, ^*aijo; Kamnik 17, Rudar (Trb II in Mengeš po 14 točk itd. j. V prvem razredu so v zadnjem igrali takole — Kočevje : Jarše Rakek : Enotnost 5:0, Lagotec : ,''Uvode 2:1, Slivnica : Papirničar f,:5> Komet : Usnjar 2:2, Rudari : 0°b 2:1. .. Jo še nepopolnem XI. kolu je le-lvlca sledeča: SfMar II Trb. 52*Jvle Jarše ^.Radeče usnjar ll 9 11 10 10 11 11 11 1 52:18 1 42:18 4 32:21 3 31:17 4 29:18 4 44:34 4 22:25 5 34:32 20 16 14 13 12 12 12 10 f NARTA > ' KRIMA j JESENICE 0 namizni TENIS — Prvenstva Gorenjske se je udeležilo 58 mladincev, mladink, pionirjev in pionirk. Med mladinci je bil najboljši Buh z Jesenic, med mladinkami pa Za-letelova (Mladost). Ostali so se zvrstili takole — pionirji: Klevišar (Triglav), pionirke: Krajzelj (Jesenice), dvojice mladincev: Pogačar — Trček (Triglav), mladinke: Zaletel — Tomc (Triglav), pionirji: Klevišar — Vidic (Triglav), pionirke: Krajzelj — Pavlič (Jesenice), mešano: Buh — Krajzelj (Jesenice). Tenis — Cehoslovaška reprezentanca v namiznem tenisu se je med potjo na mednarodno prvenstvo v Skopju ustavila na Jesenicah. Gostje so zmagali s 5:0. ODBOJKA - Na odbojkarskem prvenstvu, ki ga je organizirala občinska zveza za telesno vzgojo in strokovni odbor za odbojko in Je bilo odigrano v okviru prvenstva za pokal Jugoslavije, so nastopali: Gimnazija Kranj, OK Jesenice, TVD Žirovnica, Gimnazija Jesenice, SD Šenčur in TSS Kranj. V finalu je Gimnazija Kranj premagala OK Jesenice in se tako uvrstila v republiški finale. MURSKA SOBOTA • ODBOJKA — V predzadnjem kolu pomurske odbojkarske lige so igrali: Beltinci : Salovcl 3:0, Videm : Radgona 3:1, Dij. dom : Apače 3:2, Sobota : Krog 3:0. Pred zadnjim kolom vodi na lestvici Sobota, ki ima 30 točk, sledijo: Beltinci 28, Dij. dom 20, Radgona 18, Puconci 16, Videm 14, Krog 14, Rakičan 12 itd. • ROKOMET — Prvenstvo pionirjev in pionirk igrajo v Pomurju v štirih občinskih ligah. V občinski beltinsko-lendavski ligi vodijo Cren-ševci s 6 točkami pred Bistrico in Beltinci Beltinci itd. Med pionirkami so prav tako najboljše one, Ki igrajo v Crenševcih s 6 točkami pred Beltinci, Bistrico, Odranci itd. • ATLETIKA — Te dni so organizirali športna dneva na ESS v Murski Soboti ter Srednji kmetijski šoli v Rakičanu. Tekmovali so v atletiki in dosegli nekatere dobre rezultate. Kopje: Sarotar 41 m ■— disk: Peterka 46 m, krogla: Toplak 14,80 m. Med članicami pa je bila najboljša Viherjeva v skoku v daljino 3,56 m in v metu krogle 8,84 m. O vprašanju financiranja je spregovoril tudi predsednik ZTKS tov. Janez Zemljarič, ki je dejal, da če bomo vedeli, kaj hočemo s telesno kulturo, s šolskimi športnimi društvi, s telesno kulturo v delovnih kolektivih, bo tudi jasno, kdo bo financiral telesno kulturo. Po mnenju tov. Zemljariča je treba sistem financiranja ocenjevati z dveh vidikov. 9 Kaj zahtevamo od družbe, ljudskih odborov in gospodarskih organizacij. • Kaj lahko naredimo sami. Po podatkih je jasno, da so sredstva za telesno kulturo vsako leto večja. Seveda pa je vprašanje gospodarjenja s temi sredstvi in se s tem v zvezi pojavlja cela vrsta problemov. OBJEKTI — Analiza športnih objektov kaže, da smo zgradili mnogo objeli to v, da pa je mnogo od njih zelo slabo izkoriščenih, ali pa sploh ne. Če omenimo le problem bazenov, ki jih imamo v Sloveniji 25, plavalnih klubov je 17, od teh pa jih dela le 11. Bazenov pa obratuje še precej manj. To torej kaže, da sredstva za gradnjo objektov nismo vlagali dovolj načrtno in pa tudi to, da sredstva za gradnjo objektov še dobimo, nihče pa se ne zmeni za vzdrževanje. Prav zaradi tega imamo mnogo dragocenih športnih objektov, ki danes dobesedno propadajo. Šolska telesna vzgoja — Danes so še vedno primeri, ko družbene organizacije financirajo šolsko telesno vzgojo. To prav gotovo ni na mestu, saj morajo šole same zagotoviti ‘tudi sredstva za telesno kulturo. Žal je v posameznih šolah tudi mnogo premalo prizadevanja, da bi telesna kultura v šolah zares zaživela. Cela vrsta dejavnosti v šolah je zelo lepo razvita, saj imamo številne krožke. Športni aktivnosti pa posvečamo takorekoč najmanj pozornosti, čeprav je zanimanje za telesno kulturo med mladino zares veliko. Tudi naše te-lesnokulturne organizacije premalo sodelujejo in spremljajo razvoj šolske telesne kulture. Zelo malo je primerov, kjer bi ljudje iz telesnokultur-nih organizacij delali v šolskih svetih, ali se udejstvovali v svetih za šolstvo. VZDRŽEVANJE OBJEKTOV — Pred kongresom, na njem in vpo njem je bilo mnogo 'govora, da morajo telesnokulturni objekti postati komunalni objekti. Danes pa še vedno opažamo, da se nekatere organizacije bojijo, da bi občine prevzele vzdrževanje športnih objektov. Prav to je mnogokrat tudi vzrok, da za vzdrževanje objektov ni na razpolago dovolj sredstev in objekti z eno besedo propadajo. Povsem razumljivo je, da če občina skrbi za ceste, parke, kanalizacijo in še mnogo podobnega, da mora prevzeti skrb tudi za telesnokulturne objekte. Ljudski odbori prav zdaj pripravljajo pčoračune. Čas je, da tudi telesnokulturne organizacije povejo ljudskim odborom svoje zahteve, saj bo potem prepozno, ko .bodo sredstva razdeljena. SKLADI — Marsikje so se skladi, namenjeni telesni kulturi, dobro obnesli. S tem je bilo namreč doseženo smotrnejše trošenje sredstev, ki so na ta način javno evidentirana. Kazalo bi jih ustanoviti tudi tam, kjer jih doslej še nimajo. Tov. Zemljarič se je dotaknil tudi problemov financiranja, ki jih lahko rešujemo sami. Dejal je, da sredstva, ki jih imamo na razpolago, mnogokrat zelo neracionalno trošimo. To pa zato, ker ne vemo, kaj hočemo. Eno takih vprašanj je tudi kvaliteta. Pod tem imenom namreč razmetavamo denar za nekaj, česar sploh ne moremo imenovati kvaliteto. Kot primer je omenil, da imamo v Ljubljani kar 5 nogometnih moštev v.:slovenski nogometni ligi. Takih primerov pa je še mnogo, še več pa nenačrtno porabljenega denarja. Po mnenju tov. Zemljariča bi se morali na posameznih okrajih opredeliti na posamez- ne panoge. Kot primer je omenil atletiko, kjer so doslej okraji napravili zelo malo, ali pa nič. Pred leti smo imeli Zelo močne atletske centre, ki pa danes propadajo. Izmislili smo si nekatere nove panoge, kjer ne moremo govoriti o kvaliteti, še manj o napredku, saj nimajo zaledja. Zanimivo je tudi vprašanje športne stave. Čeprav imajo te- Neupravičeni upravičenci Finančna sredstva, ki jih imajo na razpolago športna društva in kolektivi je problem, ki mu treba posvetiti največ pozornosti. Viri pridobivanja so se vzelo skrčili in denar, ki ga v društvu dobijo, je treba dobro pretehtati, v kakšne namene ga bodo vložili. Vse to seveda narekuje izredno varčevanje z denarnimi sredstvi, ki so društvu na voljo. V zadnjem času se je gospodarjenje v posameznih klubih precej spremenilo. Marsikje so izdatki zelo omejili, skratka borijo se za to, da lahko več denarja najkoristneje porabijo. Pri omejevanju sredstev za take ali druge namene je bilo storjenega že marsikaj, marsikaj pa bi lahko še našli. Pred nedavnim smo zvedeli za primer, ki je prav gotovo premisleka vreden. Prizadeta so predvsem društva in klubi, katerih moštva nastopajo na kvalitetnih prireditvah, ki imajo tudi največ gledalcev. Pri nogometnem klubu Olimpija so pri iskanju novih finančnih sredstev ugotovili, da ima za nogometme tekme II. zvezne lige več kot 600 ljudi upravičen brezplačen „ i ■ - NAS TELEOBJEKTIV lesnokulturne organizacije lepe koristi od športne stave, niso popolnoma nič napravile za popularizacijo tega vira dohodkov. če povemo, da je ljubljanski okraj letos dobil že 15 milijonov na račun športno stave, potem je jasno, da bi lahko z nekoliko boljšo propagando dosegli še večji učinek. • Vse to so torej problemi, ki • zahtevajo čimprejšnjo reši- • tev. To pa bomo dosegli samo • z načrtnim delom in zato so • upravičeni napori ZTKS za • izdelavo programa telesne • kulture za več let naprej. • Perspektivni načrt ' razvoja • telesne kulture v Sloveniji bo • rešil ne le problem financl- • ran j a, ampak tudi vse ostale, • ki jih danes v telesni kulturi • ni malo. Seveda bodo občin-9 ske in okrajne zveze za teles- • no kulturo pripravile svoje • načrte. Toda, če. hočemo, da • se bomo dalekosežnih nalog • lahko lotili zares načrtno, po- • tem moramo najprej poskr-® beti, da bodo občinske zveze • za telesno kulturo zares do- • bre. Se vedno je namreč ne- • kaj občinskih zvez za telesna • kulturo, ki se s svojim delom • ne morejo pohvaliti, čimprej • bo treba na takih zvezah za- • menjati kadre, saj bo le tako • lahko krenilo delo razvoja • telesne kulture v Sloveniji po • začrtani poti. vstop na tekme. To je številka, pred katero se je prav gotovo treba zamisliti. Res je, da so pri Olipmiji ugotovil, da vsi upravičenci ne pridejo vedno na tekme, vendar jih je največkrat 60, pa tudi 70 odstotkov od vsega števila upravičencev. Pri Olimpiji so nam povedali, da je število prostih vstopnic določeno s pravilnikom Nogometne zveze Jugoslavije, ki je, kot kaže, zelo širokogruden do izdajanja prostih vstopnic. Prav zaradi tega se največkrat čudimo, če vidimo na nogometnih tekmah precejšnje število gledalcev, blagajniki pa kljub temu niso zadovoljni. To pa seveda upravičeno, saj je med gledalci mnogo neupravičenih upravičencev, ki so z brezplačno vstopnico prišli na stadion. Seveda pa ni tako le pri nogometaših Olimpije. Podobne težave Imajo tudi košarkarji Olimpije, pri katerih Je število prostih vstopnic, posebno v tekmovanju za evropsk pokal, doseglo zavidanja vredno številko. Skratka, čim kvalitetnejše je tekmovanje, tem več neupravičenih upravičencev je med gledalci, čeprav je znano, da prav kvalitetna srečanja zahtevajo tudi mnogo finančnih sredstev. Seveda bi bilo pretirano trditi, da od jutri dalje ne bomo meli več prostih vstopnic. Mnogo je namreč športnih funkcionarjev in drugih delavcev, ki za svoje delo zaslužili še marsikaj drugega, kot prosto vstopnico. Precej pa je tudi neupravičenih upravičencev, id jim je prosta vstopnica na tekme edini stik s tako ali drugačno telesno - kulturno organizacijo in prepričani smo, da bodo lahko blagajniki posameznih klubov mnogo bolj zadovoljni, če bomo skušali z zmanjšanjem števila prostih vstopnic, poiskati nov vir dohodkov. OBISK PRI TELESNOVZGOJNIH ORGANIZACIJAH Odlični uspehi ŠŠD Kajuh iz Celja Pred dnevi je uprava šolskega športnega društva Kajuh na celjski gimnaziji polagala obračun dela v preteklem letu, postavila nov delovni načrt in izbrala novo upravo. Značilnost celjskega gimnazijskega športnega društva je, da je izredno aktivno, kar se odraža v razvijanju svobodnih aktivnosti v različnih športnih panogah in igrah. Ta aktivnost zajema v prostovoljni vadbi in tekmovalnem sistemu domala vse mladinke in mladince zavoda. Društvo ima kar 8 delovnih sekcij, ki mimo atletike in smučanja zajemajo skoraj vse športne igre. V preteklem letu je društvo v jesenskem obdobju pridobilo s pomočjo občinskega LO Celje športni stadion z ustreznimi igrišči, ki nudi mladini dovolj možnosti za razvijanje široke aktivnosti na področju telesne vzgoje. Ob dobrem vodstvu društva, ki ga mladina vodi sama, številnih referentov po posameznih razredih, razumevanju ravnateljstva in vsega profesorskega zbora, je društvo tudi ob skromnih sredstvih doseglo izredne dosežke v kvaliteti in množičnosti. Največji poudarek AJDOVŠČINA rišiJ rokomet — v vi. kolu go-takoi-^Rttmetn« lige so člani igrali Učit:,'.Nova Gorica B : Vipava 16:35, b0 "1‘J'sče _ Tolmin : Rudar 17:16, »Čina ®re : Ajdovščina 11:11, AJdov-'ioin ■ ! Eta-Cerkno 0:5. Po tem točk»Ae. v vodstvu Eta-Cerkno z 8 ''a, vi prea Učiteljiščem iz Tolmi-Ce Sn *pkvo, Dornberkom itd. Clani-! VinV8ra|e takole — Nova Gorica B Rttrnh 10:5. Učiteljišče : Rudar 5:5, ?aR . J? ! Ajdovščina 5:1, Ajdovšči-Ifirija' Rta-Cerkno 5:0. Vodi Rudar-Novn i-,12 Idrije pred Dornberkom, Oorico itd. REZERVIRANO ZA BRALCE ljubljene športe, na tedenskih c to ne držil Naše uredništvo sc _________ _.stankih točno dogovori o fizionomiji lista, o njeni vsebini in obliki. Razumljivo pa je, da sera in tja naletimo na težave, ki pa so po navadi bolj objektivne kot subjektivne.. Ob tej prn lož:--^ ----- ^ ---------x—'' " *---------ovrlipmn NOGOMETAŠI OLIMPIJE, FILIPINI IN ŠE KAJ zvezni trener. Žal je nastala ta pomota jjri tem komentarju, ko smo govorili o novi funkciji biv-reprezentanta. hletn. V.11®1 so končali s tekmova- V gorenjski no- ttsvoViu Prvo mesto so zasluženo “Hi nnKlgralci Tržiča, ki niso izgu-ua UviSf?16 točke. Preseneča pa sla-b°ble , tev Jesenic, ki so se lani Za Prvo mesto. tt!laaost /v 7 7 0 0 34:5 14 !k&f t (Kranj) 6 4 1 1 16:8 9 S?lezhik)ka 7 4 1 2 29:17 9 y bbortif1 * 6 3 0 3 14:15 6 ^senip8 (Šenčur) 7 2 1 4 18:25 5 86 5 2 0 3 8:14 4 ŠE ENKRAT O KOLESARJIH Sera vnet bralec Poleta in nekaj časa naročnik. V eni zadnjih številk se"> Prebral vprašanje j”'"' Zelo se zanimam za šport. Danes se vam prvič ogla- ,,'aekoR"nol”1paoiro{a "^"kolesarskih "prireditvah. °Ta PROBLEM JUDOISTOV šara s skromno željo, da mi odgovorite na tri vpra- j-pmi je deležen premalo pozornosti glede no nje- • t - • ,1 ri„,inm ivanin sanja: kaj je s lekmo Olimpija : Split, zakaj Fili- ^f^^rokSa “pretj o^le^riit v r^b.iškl ^f iVtudi dvo^e" po-meznikol. pinci ne dajo našim košarkarjem dovoljenja za JV* /ma]0 prnv mnogo ^pše uspehe kot Slišal sem, da se letos *« deseto obletnico sloven- nastop v Manili in ali vam je mogoče objaviti v liaj}eti športniki. Pri tem so .izjema košarkarji, skega juda pojavljajo velike težave v Ljubljani - J. J., Šmarjeta pri Novem mestu za premajhno množičnost jc prav gotovo velika cena »ice, vas vljudno prosim, ce mi razlezite, kako jo kvizitov. Drugi vzrok vsekakor tiči v premajhni ? to stvarjo. Obenem vas se prosim, ce mi po^ste, nmhnstičnosti«. ki sn ffa deležni usDehi kolesariev. k j e z nekdanjimi manj .znammi borci Ljubljane. Gotovo ste že prebrali in kako je s klu- torek, 13. novembra na stadionu v Lju jam._ rc Veselin Petrovič zvezni trener. Zdi se mi. da imata Kaže, da ste kar dobro pouSeni o težavah ju Z&sSS?,A»»,w.-rss> "k""‘ republike Macnpagel noče izdati vize jugoslovanskim košarkarjem, A------- — Hrrflve. valcev in strokovnjakov, ki so po svoje pripomogli, da se je judo šport razširil po Sloveniji. Judoisti Ljubljane so prav gotovo danes med najboljšimi v državi in zato upravičeno trdite, da sta prav ta dva kluba glavnrf stebral in nosilca te športne di ste točno prebrali ,na^ odgovor bralcu iz scipline. Res je tudi, da so se judoisti obeh klubov imčije, ste si morali ustvariti pravo sodbo znašli v hudih težavah,^ Judo klub Ljubljana n. pr. češ da ei-e za »varnost« države. Zah. Nemčije, ste si morali ustvariti pravo sodbo znašli v hudih težavah. Judo klub Ljubiji Besnici na Ijibo'povedano: temu predsedniku ni o našem delu in o poročajij^o kolesarstvu. Res je, ^ni .nma ^svoje^telovadnicel O ..l.MVJU VIS. 1 H JI, V JJUJV/V” . v po volji naša družbena ureditev, niša nevtralnost da bi bijo^zaželeno objf — enbtoko ovne države m .zato se je odločil za to športu, toda so različne »^ave, Ki nam večkrat klubov reševati tezKe prooieme. lu-ieinico i n sd odvzeli zmanjšujejo možnosti poročanja in objavljanja, športa bosta kluba praznovala 22. decembra. In o prihodnje Konkretno:: pred nedavnim je bilo republiško o tekmovalcih, za katere sprašujete: Iisljar Ullisiin _____. razpustu ----------- . eč novic o tem klubov še ni govora, 'čeprav morata upravi obeh športu, toda so različne težave, ki nam večkrat klubov reševati težke probleme. 10-letnico tega ...—-v .• ^nročanin in lo BnnMn bosta kluba oraznovala 22. decembra. In »e je prasuj JLA, Modrijan nastopa za klub Litostroj, Božič o kakršnikoli Koi«?aioa-1 prireditvi, niti o pa je po poškodbi kolena prenehal tekmovati, da je bilo ono nedeljo republiško prvenstvo, vendar se še vedno ukvarja s tem športom ^ kot nami atletska sezona da bomo na Krim. Nose uredništvo i^i prejelo ob- v kakršnikoli kolesarski prireditvi, niti o p fn sprnna in zato ie težko verjetno, tem, da jo bilo ono nedelj« republiško prvenstvo, venuar sc sv ve,... ----- teh mesecih objavljali fotografije atle Potem pa poročaj, če niti ne ves kdo, kdaj in kje sodnik. Judo klub Litostroj tekmuje v II. republiški tov Morda se nam bo ponudila priložnost v tej organizira kolesarsko d|rIj^,®.r52 dvoma zaslužijo ligi. Njihov trener je bil Maček, ki ie odšel na Mi oni okoliščini pa bo lahko še pred novo atletsko vrhunski kolesarji vse prižnanje, tudi v tej obliki odsluženje kadrovskega roka sezono "udi ta fotografija naš"a mesto v našem listu, javnega publieirinja. Da P* naj favoriziramo pri- prevzel posle trenerja Škraba je bil na organizaciji redne vadbe za določene športne panoge in igre ter na izvedbi medraz-rednih tekmovanj za mladince in mladinke, za naslov najboljšega športnega razreda na za-vbdu. To tekmovanje ima že svojo tradicijo, najboljši športni razred pa ravnateljstvo vsako leto nagradi z eno do dvodnevnim brezplačnim izletom. Društvo ima v celjskem okraju najboljše atlete in atletinje, ki sestavljajo okostje Kla-divarjevih mladih ekip, odlične smučarje, igralce namiznega tenisa, orodne telovadce ter nogometaše. Na teh področjih so dosegli tudi najlepše uspehe na medzavodnih in okrajnih prvenstvih, dočim so v košarki, rokometu in odbojki nekoliko popustili v primerjavi z uspehi, ki so jih dosegli v prejšnjih letih. Zanimivo je, da je društvo zbralo okrog 55.000 dinarjev članarine in bi tudi s te strani lahko bilo za vzor ostalim športpim društvom v naši republiki. Delovni načrt za novo šolsko leto obsega 16 nalog: tekmovanje za šolsko športno značko, za najboljši športni razred, razvijanje redne vadbe po sekcijah, organizacijo turnirjev in tekmovanj s sosednjimi šolami, izvedbo širše športne ankete z mladino, izdajanje športnega časopisa, uvedbo športnih oddaj po šolskem zvočniku z aktualnimi problemi s področja telesne kulture, športna predavanja po pomembnih športnih dogodkih doma in po svetu s predvajanjem filmov, organizacijo smučarskega tečaja, izvedbo gimnazijskih prvenstev v raznih športnih panogah in igrah ter udeležbo na vseh prvenstvih. Društveni upravi bo tudi v novem šolskem letu predsedoval Tone Vrabl RAZVOJ IN NOVE OBLIKE DELA VISOKE ŠOLE ZA TELESNO VZGOJO ....■;............................................................................. iH Li i republiški center srn Visoka šola za telesno vzgo-jo, ki je bila ustanovljena pred dvema letoma, se je razvila iz prejšnje Višje šole za telesno vzgojo, ki je kot prva tovrstna izobraževalna ustanova v Sloveniji začela delovati v letu 1953. Njen cilj in naloge so bile le vzgoja potrebnega kadra za srednje šole. Tako je višja šola vzgojila do sedaj 87 učiteljev telesne vzgoje, v zadnji fazi pa je na Visoki šoli za telesno vzgojo diplomiralo 26 študentov na prvi stopnji in 11 . v drugi stopnji študija. Torej je Visoka šola zabeležila v svojem poslanstvu vzgoje kadrov tudi gotove rezultate, ki pa so v danem okolju bili vsekakor preozki in skromni. Z vse večjim razvojem in funkcije športa in> telesne vzgoje sploh, pa se je pojavila oziroma rodila nujna potreba, da se razvije enoten Republiški center za vzgojo in izobraževanje kadra v širšem smislu. Ta nova oblika VŠTV kot republiškega centra pa terja seveda vsestransko preobrazbo v delu VŠTV. Šola je mlada ustanova in ni imela potrebne deputacije. Bilo je mnogo in jih je tudi še sedaj, skoraj, nerešljivih problemov h čigar rešitvi je potrebno sedaj nujno pristopiti. x Predvsem bo potrebno najprej rešiti osnovne pogoje za samo nemoteno in tekoče delo. Šola deluje še trenutno v kaj tesnih in skromnih prostorih na Taboru. Tudi nov center VŠTV, ki je sedaj v zaključni fazi izgradnje na Kodeljevem, verjetno ne bo zadoščal vsem potrebam noVega učnega programa, tako, da bo morala VŠTV še nadalje nujno uporabljati tudi svoj sedanji skromno odmerjeni prostor na Taboru. Z novo obliko dela naj bi visoka šola pričela z novim šolskim letom, to je jeseni prihodnjega leta. Tako mora uprava sedaj rešiti in izobliko- • vati ustrezni učni načrt in sploh program dela. V ta na- men na šoli še dlje časa dela 6 komisij. Le te so v grobem že ^izoblikovale gotov okviren načrt za tekočo vpeljavo novega načina dela. Predvsem pa je treba seveda najti prave profile kadrov, ki naj jih sola vzgoji. To je kaj odgovorna in zahtevna naloga in je zato potrebno vsestransko sodelovanje m razumevanje. Vzgojiti in pridobiti pa je potrebno temu primerno tudi ustrezni pedagoški in znanstveno-stro-kovni kader predavateljev in sodelavcev. Prav tako, pa tudi primerno in najbolj ustrezajočo obliko sodelovanja z drugimi visokimi šolami. Tako predvsem z medicinsko in filozofsko oziroma psihološko fakulteto oziroma inštituti. Vsekakor pa ustvariti primerno znanstveno in pedagoško vzgojno sodelovanje z ustreznima visokima šolama v Zagrebu in Beogradu. Problemov je nebroj na nekatere pa bo opozoril še razvoj sam. Kot že rečeno pa je tu potrebno vsestransko sodelovanje, saj potrebujejo Visoko šolo ne le v šolski telesni vzgoji in vrhunski športniki, ampak tudi invalidski šport, kolektivna gimnastika, rekreacija itd. V kratkem bo tudi skupščina Visoke šole za telesno vzgojo, na kateri se bodo lahko prav vsi seznanili z vsemi problemi ter' tudi sami sodelovali s konkretnimi predlogi. Ce v grobem zajamemo in zapišemo le nekaj nalog, katerim bo moral biti novi Republiški center VŠTV v svojem bodočem delu kos, oziroma jih tudi opraviti, bi bile naloge nekako naslednje: —- vzgoja vsestranskega in res sposobnega kvalificiranega kadra za potrebe šolstva; — vzgoja kadra za potrebe telesne kulture in organizacije za telesno vzgojo; — pripraviti in izdajati potrebne publikacije; — organizirati in pospešiti izpopolnjevanje in specializa- # il? Visoka šola za telesno vzgojo v končni fazi gradnje cijo strokovnih kadrov telesne vzgoje; — organizirati in voditi strokovno in znanstveno raziskovalno delo na področju telesne kulture. V kasnejšem obdobju tudi osnovanje tozadevnega samostojnega inštituta v okviru Republiškega centra; — Republiški center prevzame tudi vzgojo in razvoj amaterskih strokovnih delavcev, kar so do sedaj le več ali manj kampanjsko opravljale posamezne strokovne zveze: — skratka, s svojim delom in sodelovanjem z šolskimi, vzgojnimi, športnimi, gospodarskimi. kulturnimi in družbenimi organizacijami, more prispevati k splošnemu gospodarskemu, kulturnemu, zdravstvenemu in družbenemu razvoju. Tu je le nekaj misli ob osnovanju in razvoju novega Republiškega centra VŠTV, ki kažejo, da le ta ne sme biti sama sebi namen in katere naj še dopolni in izoblikuje še javna razprava. SKUPNI INTERESI Ustanovna skupščina združenja strokovnih delavcev S0FK - Urediti je treba vprašanje statusa trenerjev - Movo organizacijo čakajo velike naloge. Prejšnjo nedeljo je bila v Beogradu ustanovna skupščina združenja strokovnih delavcev Jugoslovanske zveze organizacij za telesno kulturo. Iniciativni odbor tega združenja, ki deluje pravzaprav že tri leta, je že pred meseci opozarjal, da bi moralo že precej časa pred to skupščino priti do takšnega zbora. Pobudnik za to združenje je bila Zveza nogometnih trenerjev Jugoslavije. Član inifciativ-nega odbora, Predrag Djajič, je v prisotnosti 26 delegatov vseh TELEVIZORJI RR« RIZ “TESLA nama POTROŠMIŠM KREDIT UGODME CEHE republiških zvez v svojem uvodnem referatu navedel naloge trenerskih organizacij posameznih strokovnih zvez. Novo združenje bo pomenilo skupni glas vseh strokovnih delavcev, ki ustvarjajo na področju telesne kulture in vrhunskega športa. Ščitilo bi njihove interese, reševalo probleme, medtem ko bodo republiška in okrajna združenja reševala konkretne naloge na svojem področju. V razpravi, ki je sledila uvodnemu referatu, so posamezni delegati smelo in odločno načeli pereče in nerešeno vprašanje statusa trenerja. Pri tem ne gre samo za trenerja-stro-kovnjaka, marveč za trenerja-družbenega delavca! Na široko govorimo, da nimamo strokovnih kadrov, po drugi strani pa se zgodi, da so višji športni trenerji, ki so končali višjo trenersko šolo, zaposleni na povsem drugem delovnem področju. Družba jim pač ni mogla omogočiti stalne in gotove zaposlitve. Takšno stanje je tudi pri nas v Sloveniji, saj imamo trenerje, ki opravljajo povsem druga dela, samo tistega ne, za kar so sposobni in tudi kvalificirani. Skupščina je sprejela tudi nekaj bistvenih nalog, ki jih bo morala v najkrajšem času rešiti. Res je, da je za zdaj statut pomanjkljiv, vendar ga bo treba prej proučiti, preden bomo začeli ustanavljati po posameznih republikah združenja strokovnih kadrov. Kakšne so naloge združenju strokovnih delavcev? • Najprej rešiti status tre| nerjev, sicer bo ostalo vse pri besedah. • Skrbeti za strokovne kadre tako, da se bo njihova strokovnost nenehno izpopolnjevala. • Skrbeti za množičen in kvaliteten razvoj našega športa v vsej državi. • Znanstveno proučevati metode treninga s sodelovanjem z Visokimi šolami za telesno kulturo. • Organizirati posvete in seminarje strokovnih kadrov. • Sugerirati Visokim šolam za strokovno izpopolnitev študijskega programa za podiplomski študij diplomantov, ki se bodo specializirali za trenerski poklic. ® Trenerji morajo postati boljši pedagogi, vzgojitelji športnikov — naših državljanov- | rksl jnned našimi vr-I “flffia JnB* hunskimi f i| M/ M smučarji so 1 H ^g, M M prav skakalci El laJF H Pogosto prina-f |§ p šali iz med- 1 BaSjil V ‘HtM narodne arene najlepše f lovorike. Zakaj je temu ta- 1 ko, tokrat ne bomo razprav- 1 Ijali, vemo le to, da so imeli f v preteklosti najboljše poji goje in da je že prava ska- j! kalna tradicija terjala med- jg narodno afirmacijo. 1 Tujci, cenijo odlike in a sposobnosti naših skakalcev, ff Ves čas razvoja te smučar- j§ ske discipline smo imeli od- I dlične posameznike, ki so jr včasih pripravili tudi naj- 1 večja presenečenja. Spomni- 1 mo se imen kot Novšak, g Finžgar, Polda, Langus in v 1 zadnjem času Šlibar, Jemc, Pečar, Oman, Zajc in drugi. g Ti tekmovalci so s svojimi J nastopi zadovoljili sebe in H seveda številne privržence g smučarskega športa doma j in v tujini. % Smo pred novo sezono. g Pred nami je vrsta pomemb- 1 nih tekmovanj in prav go- IMlllllMlll|[lM]|||ll«IIMMllllllWIIIIIIIIMMIIWlllillllll^ .....Illllllllllllllllllllllllllllllliilllllllll|l|illilllil|l||[|llllllll|llllllli|l^ tovo je planiška prireditev izrednega pomena. Treba se je pripraviti, kajti domače občinstvo in tujci pričakujejo novih blestečih rezultatov. Konkurenca bo huda, morda hujša kot v preteklosti, zato je naša odgovornost toliko večja! Danes vam bomo posredovali odgovore naših dveh reprezentantov, Jemca in Zajca. Zanimivi so zato, ker vemo, da javnost pričakuje v novi sezoni večjih uspehov kot lani, ko zaradi objektivnih in subjektivnih vzrokov naši reprezentanti niso v celoti izpolnili pričakovanj. Kako sta se pripravljala ziral že v začetku septembra prve treninge. \Vsak -dan treniramo, vadba pa je v rokah študenta šole za telesno kulturo, Janeza Mlakarja. Treningi so prav go- . tovo uspešni. Pomagamo drug dragemu. V vadbo smo vključili igre z žogo, tek čez ovire in podobno. Treninga se udeležuje 10 do 15 skakalcev, tekačev in alpskih tekmovalcev. Ce je slabo vreme, vadimo v dvorani Partizana trikrat na teden. Ker imamo redne treninge, lahko trdim, da se za letošnjo sezono dobro pripravljamo, bolje kot v preteklosti. Povejta, ali sta vnesla Po mnenju teh ljudi naj bi odslej dalje držal roke nazaj. To ne drži! Poudarim pa naj, da si le pri odskoku pomagam z držo rok zadaj, ki pa jih nato takoj pomaknem naprej. Tega načina sem se poslužil zato, ker mi povzroča odsok največje težave. Težave imam tudi z doskokom. Za izboljšanje odskoka in doskoka so zame koristni treningi na ljubljanski plastični skakalnici, kjer z veseljem treniram. Škoda, da je ta skakalnica precej oddaljena pa tudi stroški za prevoz od Jesenic do Ljubljane so kar precejšnji. Sicer naj povem, da te prevoze plačuje naš klub, zentant, Bine Rogelj, ker smo toliko disciplinirani, da bi lahko povsem uveljavil avtoriteto. Menim tudi, da bi delo trenerja opravil z uspehom naš človek in ne tujec, saj so nam potrebne le izkušnje in nič več. Cim več bomo tekmovali in nastopali, tem več izkušenj si bomo pridobili. Kaj lahko pričakujemo od naših reprezentantov v letošnji mednarodni areni? BOŽO JEMC: Reprezen- tanco bi sestavil nekako takole: Oman, Zajc, Koprivšek ali Nahtigal in jaz. Ce v takšnem sestavu nastopi- Boljši pogoji - lepši uspehi na novo siezono? Zanima nas, ali sta pri teh pripravah sodelovala tudi matična kluba? BOŽO JEMC: V klubu je vsa naša dejavnost, čeprav leži odgovornost na vsakem posamezniku. Za novo sezono se pripravljam že od avgusta in vso pozornost sem posvetil atletskim disciplinam. Izbral sem tek na kratke proge in skoke. Za zabavo pa se sem in tja zapodim še za nogometno žogo. LUDVIK ZAJC: Smučarski klub Jesenice je organi- kakšne novosti v tehniki skakanja? JEMC: Ostanem pri isti tehniki kot v preteklosti. Ne bo težko odgovoriti zakaj. Tehnika, ki sem si jo izklesal, je dognana in bolje se ne morem počutiti kot danes, ko poznam vse dele skoka. Preglavice mi še vedno povzroča zadnji del skoka. Da bi odpravil vse pomanjkljivosti, bi potreboval precej več časa, seveda na primerni skakalnici. LUDVIK ZAJC: Ne vem kdo govori, da sem spremenil držo rok med skokom? Člana naše državne smučarske reprezentance, Jemc in Zajc pojasnjujeta stanje našega skakalnega športa in ocenjujeta nastope naših reprezentantov v letošnji sezoni LUDVIK ZAJC ki je prejel potrebna sredstva od Zveze. Kaj mislita, ali naši skakalci potrebujejo tujega trenerja? O tem se namreč veliko razpravlja m prav bi bilo, da povedo javno svoje mnenje predvsem tekmovalci sami. BOŽO JEMC: Sem proti tujim trenerjem! Tujec bi potrebaval najmanj dve tekmovalni sezoni, da bi spoznal vsakega tekmovalca, pogoje za vadbo in vse ostale okoliščine, ki so izrednega pomeina, če hoče trener dobro poznati skakalca. LUDVIK ZAJC: Vrhunski skakalci potrebujejo trenerja! Pogrešamo Gorjanca, ki je odšel v JLA. Trenutno nimamo nikogar, ki bi nas vodil in nam svetoval. Zdi se mi, da bi bil za to delo najprimernejši bivši repre- mo kjerkoli v inozemstvu, sem mnenja, da se bo vselej eden od te četverice uvrstil pod petnajsto mesto. To velja tudi za planiško prireditev. Prav gotovo nam je skakalnice iz plastične mase mnogo koristila, pravi učinek pa se bo pokazal šele čez nekaj let. . LUDVIK ZAJC: Kakšne rezultate bomo dosegli v mednarodni areni, danes še ne morem reči. Moja sodba bo realnejša šele konec decembra. Prav gotovo pa morajo biti uspehi lepši kot v preteklosti, ker smo imeli številne treninge na skakalnici iz plastične mase v Ljubljani. Se to bi povedal. Ce bomo imeli dovolj treninga, če bomo sodelovali na številnih tekmah, zlasti pa, če se bomo udeležili tradi- BOŽO JEMC cionalne avstrijsko - nemške turneje, kjer dobimo največ izkušenj, bomo letos dosegli večje uspehe, kot kdo danes misli. V šoli nimam težav in upam, da bom letos uspešno zaključil tehnično srednjo šolo na Jesenicah. Sem di-jik in prav bi bilo, da bi mi dali hranarino, ki smo jo v preteklosti prejemali po 6000 dinarjev mesečno. Izdatni trening me izčrpa in dodatna hrana bi mi mnogo koristila! ........................... .... ..................................................................... .......................................................................................iinfm Nogomet v zveznih ligah - Nogomet v zveznih ligah IX. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Olimpija in Maribor osvojila štiri točke je bila le v tem, da se je v drugem delu Igre krepko tresla mreža gostov. Napadalci Olimpije so jo načeli v 53. minuti. Oblak je ušel gostujočim branilcem In ostro podal pred vrata Borova, kjer se je t ' ' - prisebno znašel Brezigar in z raz- nov danes priboril dragoceno zmago - Istra ukrotila ^Iejalpr^b“irna°ta Gln mvrart0avr JT m enajsterico Splita, ki bo v torek nastopila v Ljubljani brez moei - 1:0 Olimpija se je z današnjo zmago pomaknila na S« mesto - Maribor si je po daljšem obdobju neuspe- Proti Olimpiji - Neljub incident v Mariboru. Olimpija: Borovo 4:0 (0:0) Olimpija: Žabjek, Kulenovič, Jovičevič, Jalševec, Petkovič, Srbu, Brezigar, Mladenovič, Velkavrh, Oblak, Corn. Borovo: Gligorijevič, Bojranovič, Ostojič, Arzenak, Po-Povič II, Marjanovič, Gotal, Pakter, Popovič I, Skeletdžija, Stankovič. Strelci: Brezigar v 53. in 74., Oblak v 60. in Corn v 77. min. za Olimpijo. Sodnik: Stankovič iz Beograda. Stranska sodnika Kukanja iz Murske Sobote in Janžekovič iz Maribora. LJUBLJANA, U. nov. Bolj ko je bližal začetek današnjega •tečanja, bolj Je deževalo. Igrišče Je bilo seveda zelo spolzko In blat-n°> tako da se mnogi prijatelji no-Kometa niso odločili, da bi si ogle-Jell to srečanje, ki je sicer obe-eeio biti zanimivo. Po nekaj zapo-»ednlk uspehih Olimpije v zadnjem ‘»•u je bilo mnogo takih, ki so "Ul prepričani, da bo ljubljanska enajsterica tudi proti Borovu zaigrala v lepem slogu In učinkovito ‘er sl tako spet pomagala za kako »topnlco proti vrhu. Tisti, ki so se kljub slabemu vremenu odločili za obisk tega sre-eenja, so bili zadovoljni, tisti, ki ®e ostali doma, pa Jim je najbrž •edaj žal. Zamudili so lep nogometni dogodek, srečanje, ki bo ostalo dolgo v spominu — ali toč-neje povedano — zamudili so najboljšo Igro ljubljanskega Ugaša, odkar le-ta tekmuje v II. zvezni ligi. Lahko celo rečemo, da Je bila današnja Igra boljša od tiste proti Trešnjevki, čeprav Je res, da je Borovo mnogo slabši nasprotnik od 'Zagrebčanov. Tisto, kar nam je «llo v današnjem srebanju najbolj Vleč, Je zares velik trud vseh enaj-•tlh nogometašev Olimpije, poleg tega pa smo zadovoljni tudi s štl-Jlmi goli, kar govori za to, da Je "Ha igra napadalne peterke lepa in tudi učinkovita. ®ERIJA NAPADOV — BREZ GOLA 2abjek se je vrgel in z zadnji-mi močmi odbil močan strel v kot. lovalo kot dokaj precizen stroj. Očitno je, da spolzko igrišče moštvu Olimpije ni delalo velikih preglavic. Tudi igralci Borova so se na njem dokaj dobro znašli, vendar Je bilo videti, da njihova moč vedno bolj pojema. Nobenega dvoma ni, premoč Je bila na strani Olimpije, čeprav se Je prvi del končal brez gola. Ce smo zapisali, da golov v prvem polčasu ni bilo, s tem Se ni rečeno, da napadalci niso pokazali dobre Igre. Prav nasprotno, Brezigar je zbudil z nekaj prodori val navdušenja, Oblak Je nekajkrat zelo lepo streljal, še posebno priznanje pa Je požel Mladenovič, ki Je najprej s silovitim strelom zadel vratnico, nato pa s pravo bombo za nekaj sekund »uspaval« vratarja Borova. IZ SERIJE NAPADOV — TUDI SERIJA GOLOV Napadi, ki so se vrstili drug za drugim že v prvem polčasu, so se nadaljevali tudi v drugem. Razlika Komaj so si gledalci opomogli od prvega navdušenja, že je bilo 2:0. V 60. min. je bil Mladenovič tisti, ki je podal uporabno žogo pred vrata Borova, vendar je kazalo, da se bo ta akcija končala brez uspeha. Oblak pa Je tokrat prekosil samega sebe. Skočil je in plaval nekaj metrov po zraku ter z glavo zadel Mladenovlčevo žogo, ki je obsedela v mreži, ne da bi vratar Borova mogel kakorkoli posredovati. To je bil eden najlepših golov, kar smo Jih videli v zadnjem času, vsekakor pa najlepši na današnji tekmi. Po tem golu so igralci Olimpije nekoliko popustili, vendar ne za dolgo. V 74. min. Je Brezigar ušel nogometašem Borova, ki so budno pazili nanj. V akcijo se je vključil še Mladenovič, za njim pa še Verlkavrh, na koncu pa je Corn s preciznim strelom ostro streljal v prazna vrata Borova — 3:0. Vratar Gligorijevič Je namreč skušal posredovati izven svojih vrat, v vrata sta se postavila dva branilca, ki pa nista mogla preprečiti Corno-ve namere. Gledalci in igralci so bili menda že zadovoljni z doseženim re-zustatom, ko so si napadalci Olimpije pripravili še četrti gol. Brezigar, ki velja za enega najhitrejših igralcev v svojem moštvu, je pustil daleč za seboj branilce Borovh in iz mrtvega kota še zadnjič premagal vratarja Borova. TO JE IGRA, S KATERO SMO LAHKO ZADOVOLJNI Današnja Igra Olimpije zasluži brez dvoma zelo dobro oceno — ne le zaradi zmage, marveč tudi zaradi velike požrtvovalnosti, odločnih startov, smiselnih akcij, lepih strelov In solidne povezave vse enajsterice. Težko bi se odločili za najboljše igralce današnje tekme. Zdi se, da so nekoliko boljše od ostalih igrali Brezigar, Mladenovič (posebno v prvem polčasu), Srbu, Corn in Petkovič, medtem ko nam Je bil v enajstorlcl Borova najbolj všeč vratar Gligorijevič. poleg njega pa Se napadalec Gotal in srednji krilec Popovič n. SRBU (Olimpija) J^ejboljšl napadalec Borova Gotal to,.* ie v Prvi minuti odločil za Bo»Tn ttrel ln Ual slutiti, da Je ‘2,Vo solidna enajsterica. Str-v,0 in tisti gledalci, ki so bili Ve* ‘tranl Borova, so imeli mnogo Prvega polčasa kot njihovi le e”Je na drugi strani. Napadi so doh?avaano začeli pri danes zelo bdn taapoloženem Srbuju, ki je fc0“ * * * * ve kolikokrat preigral obram- vratar Borova Gligorijevič uatar> ki zasluži vse priznanje tjfj' bajbrž najboljši od vseh vrage tistih moštev II. zvezne li-tJubii. smo Jih videli doslej na Vra*,ian>kem stadionu. Ce bi bil v lilt0 "Igralec, ki bi imel le neko-^ako a ereče in ki bi ne imel !® nu.?«bro razvitega refleksa, bi *e v ,fta Borova krepko napolnila Prvem delu igre. p®lzkq igrišče, pa vendar v LEPA IGRA Boji ^brž Je res, da šele težki po-Prav fekažejo, kakšna Je pravza-thoč Vztlržljivost, pa tudi tehnična *toric hejamezne nogometne enaj-'griš*, Bo smo videli preplavljeno ‘»hko n*stno pričakovali, da bo enajst.;? takem terenu ta ali ona bolj ”rlca izpeljala tudi kako naj-- Da "Pravno kombinacijo. Zgodi-Ječkrat** J® arugače. Žoga Je šla bila “ . * 2.'e a.,.z noge na nogo, akcije so Jobro “povite, krila so tokrat spet prej. Malo pozneje 'a, .Odigrala svojo vlogo — škrat- letela tudi Canjeka, ki Je i ostvo Olimpije Je danes de- začel vračati milo za drago. vosti in sc pogovorih o taktiki proti Fainosu ter se obenem obvezah, ua bodo v tej tekmi zares dah vse od sebe. Prav pred svojim občinstvom so hoteli dokazati, da enajstonca Mari-bora ni več v krizi. PIČLA ZMAGA Tekma se Je zaključila z rezulta-tom 10 in je prinesla dve točki man-borskemu nogometu, vendar je ta izkupiček zelo pičel in so mariborski gledalci z njim nezadovoljni. Pokazala se je stara napaka mariborske nogometne .enajstorice — v mislih imamo neooločne in nespretne napadalce, ki ne znajo in ne znajo izkoristiti niti najbolj ugodnih priložnosti. Ves prvi polčas je imel Maribor igro v svojih rokah. Le tu in tam so se gostje odločili za nenadne protinapade in se približali šestnajstmetr-skemu prostoru, kjer je suvereno vladal zanesljivi vratar Vabič. GROBA IGRA IN IZKLJUČITVE Gostje so menda spoznali, da se igra nagiba v korist Maribora in začeli so se posluževati naj različne jšil* načinov, da bi preprečili zmago domačih. Začela se je groba igra, kateri je še pomagalo spolzko igrišče m tako so se posebno v druaem polčasu začeli grobi prekrški drug za drugim. Naj omenimo, da je glavni sodnik llic iz Zagreba ves prvi polčas zanesljivo vodil tekmo in je zato dokaj čudno^ da je v drugem delu izgubil igro i/ rok, se zmedel in dovolil gostom, t^a »o naravnost surovo napadali domači ne, včasih tudi brez žoge. Na te nešportne prekrške v veliki večini primerov m reagiral in ozračje na stadionu je postajalo vedno bolj napeto. STRELEC EDINEGA GOLA TOLIČ Takoj po začetku drugega polčasa je je sodnik dosodil prostil stre! Famosu. Z razdalje 16 m ga je izvajal Tolič in re te po svojem starem običaiu odločil za pravo bombo. Strel je bil res močan in žoga je obsedela za hrbtom vratarja Mustiča — v mreži Famosa. To je dalo Še pobudo domačinom, ki so začeli napadati z vse večjo vnemo, gostje pa so začeli s še bolj surovo igro. Deset minut pred koncem se je sodnik končno le odločil in izključil levega krilca gostov Grujiča, ki bi si to kazen zaslužil že zdavnaj Malo pozneje je ista usoda do-’ * " * * ves živčen točk. Borac je sicer dvakrat vodil, Rudar pa dvakrat izenačil. Neodločen rezultat tega srečanja je pravičen. Vsi goli so bili doseženi zaradi napake obrambnih igralcev. Strelci za Borac Adžibeganovič v 40. in 65. ter Cejvan v 46. in Sirčo I. v 75. min. za Rudar. Sodil je Ta-slidžič iz Osijeka. BSK S SLAVONIJA 0:0 Slav. Brod, 11. nov. — 2500 gledalcev je danes gledalo tekmo, ki je dokazala, da je osiješka enajstorica mnogo boljša. Vseh 90 minut je namreč prevladovala na igrišču — pa je kljub temu razočarala. Napadalci so bili namreč nespretni in niso izkoristili najbolj idealnih priložnosti. Premoč je videti tudi iz razmerja v kotih 12:2 v korist Slavonije. Razumljivo je, da so domači nogometaši z rezultaom zadovoljni. Sodil je Kragulj iz Banja Luke. I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Presenečenje v Mostarju Poraz Crvene zvezde - Izdatna zmaga zagrebških »plavih« - Beograjski derby za Partizan - Nepričakovana zmaga Slobode v Nišu - Ducat golov v Sarajevu - Odlična igra Vojvodine - Tudi Hajduk ponovno uspešen PARTIZAN : BEOGRAD 2:1 (1:0) Beograd, 11. nov. — Ze v prvi minute igre Je bil poškodovan branilec Partizana Sombolac, ki je moral zapustiti igrišče, namesto njega pa je stopil v igro Jončič. Partizan je prišel v vodstvo v 14. minuti, ko je Milutinovič s kakih dvaj strtih metrov nenadoma in ostro streljal. V nadaljevanju igre je imel Partizan več priložnosti za dosego gola, vendar so jih napadalci po vrsti zapravljali. Napadalna peterka Beograda je bila le dvakrat v položaju, da bi dosegla gol, vendar je vratar tudi končni rezultat te tekme. Dinamo: Skorič, Belin, Braun, Matuš, Markovič, Santek, Cvitkovič, Zambata, Perušič (Kobelščak), Haraminičič, Pašič. Sarajevo: Bilič, Stlpič, Biogra-dlič, Mijoč, Cmogorac, Fazlagič, Blaževič, Falak (Ijačič), Ferhatovič, Arslanagič, Radičevič. Sodnik zečevič iz Beograda. \ VELEZ : CRVENA ZVEZDA 1:0 Mostar, 11. nov. Domači Velež je danes pripravil svojim pristašem prijetno presenečenje z zmago nad Maribor: Famos 1:0 (0:0) Maribor: Vabič, Jovanovič, Tolič, Volfek, Kreač, Kek, Markovič (Dolenc), Canjek, Šober, Pirc, Prosen. Famos: Mustič, Davidovič, Vukovič, Posipovič, Pintal, Jurič, Visocki, Barišič, Dizdarevič, Šljevič, Lučič. Sodnik: Ilič iz Zagreba. Stranska sodnika Jakše iz Ljubljane in dr. Milič iz Kutine. MARIBOR, 11. nov. Današnje sref Čanje v dežju in blatu domačinom m prineslo prave rehabilitacije, čeprav so osvojili obe točki. \si so namreo istega mnenja, da je že skrajni čas, da mariborska enajstorica spet zaigra tako kot rna — točneje rečeno tako, kot je igrala v lanskem prvenstvu. Tega pa kljub zmagi tudi danes ni bilo. SESTANEK PRED TEKMO Pred današnjim srečanjem s Pa-mosom so se nogometaši sestali na posebnem sestanku s tehničnim v0et grobo zrušili Vičeka in Takač je ponovno realiziral najstrožjo kazen. STRELCI: Radovič v 34. in Takač v 59. in 86. min. za Vojvodino. SODNIK: Nedeljkovski iz Skop- Ija. ZELJEZNICAR : BUDUCNOST 6:9 Zenica, 11. nov. Serijo golov je začel v 14. minuti Gašič, ki je po kombinaciji z Azapagičem ostro streljal z desetih metrov in zadel mrežo. Ves čas je deževalo in v takšnem položaju so se bolje znašli igralci Zeljezničarja In v prvem polčasu v enem od mnogih napa-dovše enkrat potresli mrežo Buduč-nosti. V 62. minuti je Gašič prejel žogo od Osima In že drugič dosegel gol. Toda igralci Budučnosti niso obupali, temveč so se žilavo borili in s protinapadi prihajali pred nasprotna vrata, toda niso kar se je zgodilo po 82. minuti imeli zaključnega realizatorja. To, igre, se le redko dogaja na nogometnih igriščih. V treh minutah so Sarajevčani dosegli tri gole preko štake. Smailoviča in Gašiča. SODNIK: Bajič iz Beograda. HAJDUK : NOVI SAD 2:1 (0:0) HAJDUK: Sirkovič, Bego I., Ilič, Kuci. Brkljača, Bego II., Pa-pec, Ankovič, Vukas, šenauer. NOVI SAD: Dražič, Belič, To-jagič, Vratnjan. Debeljacki, Stojanovič, Kupec, Lemič, Rudič, Vlaški in Lukčevič. Sodil Je mostarski sodnik Šestič. RADNICKI : SLOBODA 0:2 (0:1) TO E E T LJUBLJANA — NEDELJA, 11. NOVEMBRA 1962 — L. XVIL VOJISLAV MARKOVIČ FINALIST TELOVADNI DVOBOJ EVROPA : JAPONSKA Prepričljiva zmaga Japoncev NADALJEVANJE S 1. STR. munija 3:1, CSSR : Jugoslavija 3:2 (Stanek : Markovič 2:0, Andreadis :: Hrbud 0:2, Miko-Andreadis : Markovič-Teran 2:0, Stanek : Hrbud 0:2, Andreadis : Markovič 2:1. Finale — Madžarska : ČSSR 3:1, (Berczik : Miko 0:2, Fahazy : Stanek 2:0, Berczik-Fahazy : Ahdreadis-Miko 2:0, Fah°azy : Miko 2:1, Čeprav je v finalnem srečanju prišla ČSSR v vodstvo, potem ko je Miko premagal Ber-czika, je, lahko rečemo, 20-letni zmaga Madžar, vendar je Hrbud zmagal v naslednjih dveh. Ko so vsi pričakovali, da bo Hrbud po vodstvu po nizih poskušal postaviti še piko na i, je povsem popustil. V četrtem nizu je osvojil le 4 točke. V petem nizu se je Hrbud sicer trudil, vendar, bilo je prepozno. Na sosednji mizi je Markovič prijetno, presenetil. V ekipnem delu tekmovanja je igral zelo slabo. Med posamezniki pa je jugoslovanski prvak igral iz srečanja v srečanje bolje. Lahko rečemo, da je v polfinalu povsem pregazil bivšega evropskega prvaka. Res je, da letos Berczik ni v šampionski formi, saj si je pred mesecem dni zlomil roko in njegova poškodba še. ni povsem zaceljena. Toda Berczik je sposoben presenetiti tudi najboljše igralce, kar je dokazal v tretjem nizu. V finale moških dvojic sta se V moštvu Evrope nastopil Petrovič - Najboljši v dvoboju Japonec Endo pred ItaUjanom, ki je zastopal Fahažy v nadaljevanju odioču Evropo, MenicheUijem - Petrovič kot drugi Evropejec srečanje v korist Madžarske na sedmem mestu Avstrija: Italija 1:2 (0:0) Dortmund, 11. nov. — Za srečanje orodnih telovadcev Japonske in izbranih telovadcev Evrope je vladalo po Svetu izredno zanimanje. Poročali smo že, da bi moral nastopiti v rrio-štvu Evrope tudi Miro Cerar, vendar ni okrepil moštvo Evrope on, marveč naš znani tekmovalec Petrovič. Japonci niso prišli v takšnem sestavu, kot so nastopili letos na svetovnem prvenstvu v Pragi, razen nekaterih posameznikov, v moštvu Evrope pa tudi nismo zasledili blestečih imen iz SZ in drugih evropskih držav. Kaže, da je bil ta dvoboj bolj po želji Japoncev, DVIGALCI UTEŽI ZA POKAL JUGOSLAVIJE Ljubljana, 11. nov. — Včeraj zvečer je bilo v Zg. Šiški prvo srečanje za letošnji pokal Jugoslavije v dviganju uteži. Pomerili sta se sedmorici »Ljubljane« in domačega Litostroja. Rezultati: Ljubljana 1597 kg — Gabrovšek tezno 110, poteg 105, sunek 140, telesna teža 8,6, Podobnik 110, 105, 130 — 88, Dolenc 115, 105, 130 — 107, Rozman 100, , 97,5, 127,5 — 77,5, Lampe 85, 80, 105 — 65,5, Dečman 80, 70, 97,5 — 55, Švara 77,5, 70, 95 — 59. Litostroj 1460,1 kg — Malovrh 95, 92,5, 120 — 71,5, Žagar 95, 90, 112,5 — 73,2, Petričič 95, 85, 117,5 — 73,5, Groznik 90, 90, 115 — 80,5, Vilfan 90, 80, 115 — 74,9, Bohinc 85, 80, 110 — 85,3, Sontori 72,5, 75, 105 — 91. ar . ki so si želeli čim preje pobliže ogledati nekatere evropske telovadce. ‘ Med posamezniki je bil odločno najboljši znani- japonski telovadec Endo. Na drugo mesto se je uvrstil Italijan Meni-chelli, ki je med, drugim tudi v parterju osvojil prvo mesto. Za Menicheilijem šb še uvrstili sami Japonci vse do 7. mesta, ki je pripadlo Jugoslovanu Petroviču. - . / ••••• ', .*■' • Vrstni red posameznikov: Endo (J) 58,15, Menichelli (E) 57,60, Tamashita (J) 57,35, Mit-sukuri 56,90, Nagasaiva (J) 56,50, Matsumoto (M) 55,50,' Petrovič (E) 55,15, Kato (J) 55,10, Lyhs (Nemč,-Evropa) 55.00, Benker (ŠV-E) 54,85. LE MARKOVIČ... Finalista XIII. mednarodnega prvenstva Jugoslavije v namiznem tenisu sta torej Vojislav .Markovič in mladi Madžar Janos Fahazy. V polfinalnem srečanju je Vojislav Markovič premagal bivšega evropskega prvaka Berczika z rezultatom 21:10, 21:19, 19:21, 22:20. Fahazy,pa je premagal Jugoslovana Hrbuda 22:20, 13:21, 10:21, 21:4,, 21:17. \ Z nekaj več sreče bi v finalu v Skopju lahko nastopala dva jugoslovanska reprezentanta. Hrbud je zapravil lepo priložnost,: da bi se uvrstil v finale enega najmočnejših mednarodnih turnirjev v namiznem tenisu. V srečanju s Fahazyjem je Hrbud odlično začel. V enakovredni igri je v prvem nizu Dunaj, 11. nov. — Nogometna reprezentanca Italije je danes v Fratru pred 50.000 gledalci premagala reprezentanco Avstrije. S tem je italijanska reprezentanca prekinila tradicijo svojih neuspehov v srečanjih z Avstrijci. Današnja zmaga Italijanov je prva po letu 1935. Prvi del igre je potekel v premoči domačinov, ki pa niso znali izkoristiti številnih ugodnih priložnosti. Gostje pa so svojo premoč v drugem delu izrazili ' z dvema goloma, kar jim je tudi prineslo zasluženo zmago. Zanimivo je, da je reprezentanca Avstrije izgubila vse tri zadnje mednarodne tekme in prejela 10 golov, dosegla pa le enega. Italija: Negri, Maldini, Radiče, Tumburus, Janich, Trappa-zoni, Mora (Rivera), Puja, Sor-mani, Bulgarelli, Pascutti. Avstrija: Szanwald, Kein- TRENING NAŠIH SKAKALCEV Uspešne priprave Včerajšnjemu treningu prisostvovali člani {Smučarske zveze Jugoslavije - Naši skakalci v dobri formi Ljubljana, 11. nov: Na tridnevnem treningu so se zbrali v Ljubljani na skakalnici Iz umetne mase vsi naši najboljši skakale!. Trener Zoran Zalokar se je hotel prepričati o trenutni formi vsakega posameznika glede na to, da smo tik pred pospešenimi pripravami na pravih skakalnicah. Kaj lahko ričemo? Naši skakalci kot Jemc, Brilej, Koprivšek, Zajc, Oman, Nahti- gal, pa še mladinci kot Smolej, Dolžan in drugi, so v dobri formi. Pripomniti pa moramo, da tem fantom primanjkuje psihične priprave in zato je prav, da se čim večkrat zberejo na skakalnici iz umetne mase, vse dotlej, dokler ne bodo nastopili na snegu. Težko je reči, kdo je boljši, vsekakor pa drži, da sta Jemc in Zajc že danes v dobri formi in da se bosta prav goto- X-j.3Y.UJf 11» •>: v* ? y vo v nadaljevanju pospešenih priprav še bolj izpopolnila. Jemc se odlikuje po daljavah, Zajc pa po lepem slogu. Včeraj so prisostvovali uradnem treningu tudi člani Smučarske zveze Jugoslavije, ki so bili več kot presenečeni. Na svoje oči so se prepričali, kaj pomeni skakalnica iz umetne mase, ko labko skakalci izven sezone, ko ni snega, izpopolnjujejo svoje znanje, odpravljajo napake in se pospešeno pripravljajo na nove pomembne tekme doma ali v zamejstvu. rath, Hasenkopf, Windisch, Glechner, Koller, Nemec, Gager (Puschnik), Refreider, Wolny (Flogel), Viehboeck. Strelci: Pascutti v 65. in 77. minuti za Italijo in Nemec v 89. minuti za Avstrijo. .. Francija: Madžarska 2:3 (1:2) Pariz, 11. nov. Pred okoli 30.000 gledalci so danes na stadionu Co-lomb', Madžari povsem zasluženo premagali Francoze s 3:2. Gole so dosegli za Madžarsko Tichy v 11. in 00. min. ter Hakoszy (ki je zamenjal Alberta) v 36. min. Oba gola za Francijo pa je dosege inoVinec Di Nallo v 10. in 74. min. Tekmo je vodil Španski sodnik Gardeazabal. FRANCIJA: Bernard, Wendling, Maryan, Lcrond, Ferrier, Kopa, Bonnel, Goujon, Di Nallo, Sauvage. MADŽARSKA: Szentmihaly, Ma-trai, Sovari, Solymosi, Meszoli, Si-pos, Sandor, G6r8cs, Albert (Rako-azy),' Tichy, Fenyvesi. Takoj v začetku tekme so bili Madžari boljše moštvo. V nadaljevanju pa so Francozi uredili svoje vrste, tako da je bila igra bolj ali manj enakovredna. Kljub temu pa so bili hitri protinapadi Madžarov vedno velika nevarnost za francoskega vratarja Bernarda. Prvi gol je Tichy dosegel z ostrim udarcem iz kakih dvajsetih metrov. Le sedem minut kasneje je Di Nallo preigral celotno obrambo gostov in izenačil na 1:1. Tudi drugi gol je dosegel Rakoszy na lep predložek Tichyja le nekaj metrov pred golom. V nadaljevanju je bila igra nato boij ali manj enakovredna ter polna duhovitih kombinacij. Obe moštvi pa sta dosegli še vsaka po en gol. Donska : Poljska 3:0 Tekme za jugoslovanski rokometni pokal MOŠKI P. KRIM : PRVOMAJSKA 6:5 (1:3) Ljubljana, 11. nov. — Okrog jOO gledalcev je danes dopoldne navdušeno pozdravilo zmago domačinov nad favoriti, saj je Prvomajska eno najboljših moštev v državi. Tekma se je začela v obojestranski ostri igri, ki je že v začetku kazala, da bodo domači enakovreden nasprotnik tekmecev iz Zagreba. V 4. minuti so prišli domači v vodstvo in ga obdržali do 12. minute. V nadaljevanju so se gostje bolje znašli in do konca prvega polčasa dosegli 3 gole. V prvih minutah drugega dela so gostje dosegli še en gol in kazalo je, da je vprašanje zmagovalca že rešeno. V nadaljevanju so domači zastreljali dve sedemmetrovki, vendar kljub temu niso popustili, V 40.' minuti igre je začel svojo serijo golov Domhik in domači so kmalu vodili z rezultatom. 5:4. Tehnično vodstvo Prvomajske je neprestano menjavalo igralce in taktiko, da bi razbili borbene Krimovce. Toda obramba domačih je bila takorekoč nepremagljiva. Šest minut pred koricerh je gostom le uspelo rezultat izenačiti. V nadaljevanju sta obe moštvi zaigrali za zmago. Ob bučnem navijanju gledalcev, je mlademu Kosu uspelo v 58. minuti z nenadnim strelom doseči, končni rezultat 6:5. Ta zihaga pomeni za republiškega prvaka največji uspeh, saj Prvomajska nastopa z nekaterimi državnimi reprezentanti. Krimovd so, zaigrali izvrstno v obrambi. V vratih je stal izvrstni Gregorič, v obrambi so se srčno borili Jankovič, Dostal, Usenik, Opara in Rupnik, v napadu pa sta bila odlična strelca Domnik ter Kos. Prvomajska: Tomašič (Vukovič), Uremovič 1, Zagnešter 1, Momčilovič, Mitrovič, Pavlovič, Ivičevjč, Blank, Milkovič 3, Bogdan. Krim: Gregorič (Daradža), Berkni, Dostal, Jankovič 1, Rupnik, Domnik 3, Opara, Usenik, Štukelj, Kos 2. RUDAR T. : ZAGREB 10:13 (5:6) METALAC (OS) : BRANIK 9:7 (7:6) Sloboda (Var) : Sleboda (Pods) 19:7 Mladost (Zgb) : Partizan (Bj) 12:10 Partizan (Šab) : Sindjelič 25:22 Tudi vi lahko postanete lastnik C 0 LI B R IJ A l Novi kreditni, pogoji vam odslej nudijo možnost odplačevanja posojila v štirih letih, — TOMOSOV COL1BRI si torej lahko nabavi vsak, ki ima vsaj 15.000 dinarjev mesečnih prejemkov. Vplačate samo polog v višini i0% tovar-m niške cene, ki zna-/■L ša brez davka za • 9 Colibri-12 — 165 tisoč dinarjev, in vozilo je vaše! . - . 'tf% i ■ p V' Denarni kredit dobite v svoji banki. Izkoristite tudi vi to ugodno možnost naknpal Vge podrobnejše informacije boste dobili pri Tomosovili področnih zastopstvih in trgovskih zastopnikih ;.i . . . ’ . Železničar (Niš) : Rabotnički (Sk) 21:13 Jug (Sk) : Felister 18:16 Vlaznini (Dj) : Dubočica l6:10 Bratstvo (Tr) : Mlada Bosna 9:11 Split : Borae 13:9 Partizan (Seč) : Partizan (Bgd) Crvenka : Mašinae 13:12 Hajduk Veljko (Negotin) : Dinamo (Panč) 9:16 (4:8) Rudar (Pljevlje) : Bosna (Sarajevo) 5:5 — prekinjeno ZENSKE MLADOST : SLOVAN 6:4 (8:1) Kranj, 11. nov. — Na igrišču Mladosti so se danes Kranjčanke, z zmago nad Slovanom uvrstile v II. kolo zaključnega dela za jugoslovanski rokometni pokal. Tekmo je motil dež in slabo igrišče. Rezultat bi bil lahko še višji, vendar sta obe moštvi zamudili vrsto ugodnih priložnosti. Gostje so zastreljali 4 sedemmetrovke. , , Mladost: Udovč, Kolman, Tolar I 3, Tolar II, Kristan, Cesnik, Ankele I 1, Ankele II 2. Slovan: Cugelj, Kastelic 2, Meglič 1, Kralj, Arko, Taljat, Rozman, Podberšek, Kašmac 1, Štokelj, Žmuc. , i..?■; t : ■■ DRŽAVNO EKIPNO PRVENSTVO V KEGLJANJU Triglav iz Kranja državni prvak Zagreb, 11. hbv. — Danes je bilo končano dvodnevno ekipno državno prvenstvo v kegljanju. Nastopilo je 24 moštev iz Hr-vatske, Slovenije, Srbije in BiH. Prvo-mesto je osvojil Triglav iz Kranja z 1359 podrtimi keglji. Sledijo: Medveščak (Zgb) 1344, Elektra (Zgb) 1329, Grmoščica (Zgb) 1316, Jesenice 13041 itd! Zmaga Triglava pomeni določeno presenečenje, ker so mnogi pričakovali, da bo osvojilo prvo mesto eno izmed zagrebških moštev. BRANIK (MRB) : SVOBODA (LJ) 18:10 (12:7) Mladost (Zgb) : Slavonka 11:10 Partizan (Bj) : Lokomotiva (Vir) 4:7 Sloboda (Bgd) : Tekstilac (Pan) 8:7 Mladi Proleter (Bgd) : Proleter i (Zr) 0:5 Partizan (Kop) : Partizan (Ri) 5:0 Dubočica : Hajduk Veljko 3:13 PeUster : Železničar (Niš) 3:1 Split : Trešnjevka 7:6 Gimnazija (Kraljevo) : ORK Beograd 6:8 Spartak : Slavonija 12:6 (9:1) Rokomet v republiških ligah P. PIRAN : OLIMPIJA 12:17 (4:7) Piran, 11. nov. — V današnji tekmi so gostje že v prvih minutah pridobili prednost štirih golov in to tudi obdržali do konca tekme. Omeniti moramo, da je sodnik Kastelic iz Ljubljane, precej oškodoval domačine in da je po koncu tekme občinstvo vdrlo na igrišče, vendar je domačinom uspelo preprečiti hujši incident. P. Piran: Štibilj, Djurdjevič, Orač 5, Slapernik I 2, Slapernik II 2, Alessio, Morgan, Brezovec, Rozman 3, Fujan. Olimpija: Marguč, Vojska 1, Šparemblek 4, Ovsenik, Juvan 3, Papež 7, Pavčič, Sever 2. P. TRZIC : GORICA 27:4 (16:0) Tržič, 11. nov. — Danes so igralci Tržiča na svojem igrišču z lahkoto premagali slabo ekipo iz Gorice. Zmagali so z visokim rezultatom, čeprav brez najboljšega strelca Hladnika. Tržič: Meglič 1, Vidovič 10, Godnov 7, Mencinger 5, Teran 2, Janc 1, Gros 1, Eržen, Knific. Gorica: Lisjak, Tomažič 1, Podgornik 1, Goljat 1, Hladnik 1, Jug, Šebenik. SLOVAN : SVOBODA 24:10 (13:3) P. RADEČE : P. SLOV. GRADEC 17:22 (7:11) Radeče, 11. nov. — V lepi in zanimivi igri so danes gostje iz Slov. Gradca osvojil obe točki. Domači bi z nekaj več sreče lahko dosegli ugodnejši rezultat. Radeče: Zahrastnik, Kozorog, Gospodarič, Škergo 2, Mre- uvrstili madžarska dvojih Berczik—Fahazy in češka A«' dreadis—Miko. V polfinalu st* Madžara premagala zahodn0' nemška igralca Scholler—Mih*' lek, češka reprezentanta pa Ju' goslovana Hrbuda in Ceha Sta' neka. V tekmovanju mešanih dv, sameznih atletskih klubov. J misel je tudi potrdil tov. KorC„ ki Je član Društva učiteljev e profesorjev za telesno kultur Slovenije. Nihče ne more {-..j sprotno dokazati, da bi namreč rezultati srednješols* j ga prvenstva veliko lepši, c« se morda mesec dni pred movanjem dvakrat ali ‘r*K ,» sešii trenerji in profesorji 0\ telesno kulturo in po skup, konsuitaciji še bolje tehniC" pripravili dijake. Z eno ^esea0e gre za tesno sodelovanje - samo v času tekmovanja - m 4. trenerji in profesorji na njih oziroma strokovnih sm..-. Samo takšno sodelovanje la^dl rodi uspehe! In to je bil * v. namen onega kritičnega ses«^, ka. Do nesporazuma pa le f jo šlo verjetno samo zato, k*' , bili naši atletski trenerji ,„1 tem tekmovanju v nek*** ^j) in »meritvami na oko« »ilegali«, kjer so s štoparic** nove atletske talente • • •