M. ffevilRo.
v Linmiani, v petek 23. feHnorja 1923.
leto 101.
liha(• raak dan popoldne, itvzt asi aaJal a ia praznike*
•»»•ratl« do 9 petit vrst 4 1 D, od 10—IS netit vrst i 1 D 50 p, večji inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petlr vrsta  3 D; poroke, uroke velikost 15 vrst 30 O; ženitne oon ido; beseda 75 o. Popust le pri naročilih od U objav naprej, — Inseratnl davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov na i se nriloli znamka za od^ovo;.
0p»avnl*tvo „Slo». Naroda   ia „Jf jr*daa Nakar«*** Kaanota o lica it 9, pri ti i ei o. — Telalan it. 304«
Ura dali t (r o „Slor. Narodi taftovi a'lci sL 9, I« nadatropie
T« a ©a stav. 14. Dopiaa sarefs-n« Ia oj1iI«ii Ia zadostno Iraakotaaa* **ejr   Rokopisov sa nm vrača. tN
Posamu*i3 Številka:
v Ju9osl9vi!i vse dni po Oli — v inoza.tisUu navai/ta cl/tl Din 1, nedalje Din 1-25
Poštnina platana v gotovini.
„Slovenski Narod** velja:	v J«co»i*v(JI		V ia»tm>tT«
	v Ljubltani	pO pOiU	
12 mesecev...... 6     »        • ••••• 1      . ......	Din 120-— 60 — ,     30 — . 10-—	Din 144 — . 72-9     36 — . 12—	Din 216 — . 108'-. 54-. 18—
Pri morebitnem poviSanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi  naročniki  naj  pošljejo v prvič naročnino vedno po nakazrrd.
Na <=amo pismena naročila brez postatve denarja st ne mrremo orirati.
ZADNJI POZDRAV.
Danes ogrne beta Ljubljana Crn pajčolan. Tam. kjer je tekla zibelka, kjer je zakopana ob vznožju hriba mračna preteklost slovenskega naroda, so položili na mrtvaški oder moža, ki je v viharni borbi med dvema epohama visoko drža! naš politični in kulturni prapor.   Leži onemoglo   truplo   plemenitega in neustrašnega   čuvarja naših narodnh interesov, leži mrtva snov, ki le no-sTla  globoko čutečo dušo, iz katere se je Izvila nesebična, vserloveška Ija^eren do vse^n.   kar je čisto in vzvišeno Ni do vseh, kf so polteni in zn^čainf. K oltarm, kamor je neizprosna smrt polila našo najdra^Jt) žrtev. «e zbero danes sinovi in hče-re velikega očeta, da se poklonilo nfe«wermi prahu, da se poslove in .»nrpmflo k večnemu po«*?tku nieca, pirmr Ime le nonos In dika nam fn č?»rar soonun bo živel skozi stoletja med našimi potomci. Te*ko je slovo In mnop-o lih bo. ki jim bodo sible v tem trenvfkvi solze v oči. toda zavest, da odhajaio od nas samo zem-ski   ostamVf    drao-**ga    pokojni?-i vzorno ž'vHenfe. duh In njegova nesmrtna dela pa ostaneio   z nami. nam bo uteha ob tej bridki uri TJud-je se rode, žive In umirajo, genij se rodi In ne umrle nikdar. V«*1 narodi In vsa st^'etfa so imela vebke, eem-l*»f"e lTf#**e. Človeštvo nrvrna mno^o grobov, kjer so strohnele kosti pol-kovodrev,   državnikov, umetnikov, učenjakov, ki so si s svojimi umotvori stekli neven! j i vin zaslug, toda malo najdemo med njimi sinov, ki bi
zanusti?i v svojem narodu tako rlo-boke sledove kakor pokojni dr. Ivan Tavčar. Njegovega imena ne izgovarja danes z iskrenim spoštovanem in ljubeznijo samo ožji krog mehovih prijateljev in znanrev, njegovih kolegov po poklicu ali literarnih dePh. on ni zastopnik al? liuhlie-nec samo enega sloja, marveč je bil
v življenju vzor In poosebljeno stremlienje in bo po smrti zvezda-vodm<~a celega na*eea naroda. Na-rmf, ki i^a take sinove in stopa po ravni, trdni poti. ki so mu io oni začrtali, lahko smelo gleda bodočnosti v obraz.
Osebnost pokojnega je bila tem bolj markantna, ker stoji v odločilni dobi   našega   političnega razvoja.
Stojte grobarji, snemite mrtvaški vrt, da vidi narod še enkrat njegovo lice, da spozna, da ni treba gorja in globino
resnice.
da Je zmagal pokojnega duh in podlegla
smrt.
Njegovo delovanje na vseh poljih iavnega živPenja spada v one rase. ko smo se Slovenci komaj začeli zavedati, da živi onstran Drine žilavo in v težki borbi za neodvisnost utr-i>no bratsko n!eme, k? nam bo prožilo nekoč roko, da vržemo s seue nedostojno breme tuje nadvlade. To spoznanie in neomaiana vera v lep-šo bodočnost se vije kakor srebrna nit skozi vse njegovo življenje. Trezno, premišljeno in v okviru možnosti je zbiral okrog sebe idejne pristaše, ki jih je bilo od dne do dne več. Kakor izurjen krmar je vodil naš narodni čoln v največjem viharju, žrtvoval je v tem boj j vse svoje duševne in telesne moči in srečno je pripekal čoln v varno prstanišče.
Če komu, mora biti slovenski narod baš niemn hvaležen, da ie danes na svoji zemlji svoj irospod. Kot politik pa n? bil med njimi, ki jih vod'jo osebne ambic'ie ali interesi eneon razreda, marveč nie<rov ideal je bilo blagostanje celokupnega naroda.
Isto značilno note^o paV^mo t*/-di na vseh drn<Hh n^liih. kjer le neumorno delo n^ko^e^ zamutilo neizbrisne sledove. Če je vzel v roke pero, je pisni tako, da ga je razumel in čutil ž niim najzadnii seljak. Če poslušaš Ijud«. ki se sra soomi^jaio kot župana, ti postane jasno, da ie bil pravi obč'nsk* rče. Če srečaš človeka, ki ie oriše! ž njim v dotik v privatnem življenju, ti pove. da re bo nikoli pozabil nlesove plemenitosri. Če si bil priča, kako ie ve«t o nie-trovi smrti nreletela kot e'ektrična iskra vso SHveniio in našla odmev tudi v drv^;h krajih na*e države, če n^-e^teieš društva, institute in zasebnike, ki so počastili nieo-ov snomln s tem, d« so gmotno pomagali revežem t°da I snoznaš. đm ie vsaka hi'^a odveč in dn se narod s*m ra-veda, kal ie Ml dr. Ivan Tavčar zar). In če gledaš njegovo rojstno hišico ki stoji majhna in ponižna, kakor da se boji pogledati v svet. najdeš odgovor na vprašanje — odkod ta nenavadna Individualna si#la. odkod tako plodovito de*o in tako tiho nesebično živ!"enje. Iz nrenoste kmetske hiše, od slamnate strehe do narodnega prvaka — dolga, težka in skobka pot Končana je s popolnim triumfom .
Danes, ko stojimo ob sveze izkopanem grobu, kamor polože grobarji truplo nepozabnega pokojn ka, odprimo knjigo njegovega življenja, odprimo njegova nesmrtna dela od-pr'mo srca k^kor nam je sam za-kHcal nekoč m v'đeli bomo, da smo bogati in srečni dediči. In ta ded-ščina, ki nam jo zapušča pokojni dr. Ivan Tavčar, nam je danes po-rrena boli kot kdaj poprej. Doba, v kateri živimo, je prepojena s sebičnosti in medseboinim sovraštvom, zrniku'e in oskrunija se vse. kar mora Nti človeku sveto, če hoče. da sploh ostane človek tepta se v prah to, za kar so tisoči žrtvovali svoje živlienje, ker se bore nizkotne človečke strasti z neumrljivim človeškim umom. Če pazljivo pregledamo
vse to, kar smo podedovali od velikega pokojnika, če se zamislimo v njegovo duhovno življenje, ki se ni nikoli pokorilo materiji, če si zapišemo globoko v dušu, kar je zapisal on v našo zgodovino, bomo našli pot iz sedanjega težkega položaja. Zato nam jamči v srca vseh pošteno mislečih Slovencev zapisano ime — dr. Ivan Tavčar.
Tebi pa, nepozabni pokojnik, ki si z neumornim in neseb:čn»m delom ovekovečil svoje in slovenskega naroda Ifr»e, ki si se dvignil iz siromašne hiš'ce visoko na piedestal in ki odhajaš danes k večnemu počitku na Visoko — bodi lahka sveta domača zemlja! Visoko si se vzpsl v življenju, na Visokem si našel večni pokoj. Z.
Trst - trgovska preristraža.
Otvarja se polje za trgovsko inicijativo italijanskemu narodu in sicer, kar treba posebej podčrtati, v prvi vrsti v Trstu, ki ima biti pred-straža v novem prometu med Italijo in Jugoslavijo. Italijrni v Primorju p'šeio tako po svojih listih, v katerih doslej niso imeli dobre besede za nas in našo državo, sedaj pa se sklanjajo preko Snežnika v našo deželo in gledajo, kako bi s pretkano prijaznostjo prjr?1f na široko tržiti med nami in po Balkanu in še čez. Sodiio, da je s sprejetjem santamar-gheritskih dogovorov odstranjena sleherna ovira za dobro razmerje v sosedstvu in pripravljajo se. kakor da že pnhodnie dni kar preplavijo .b'goslavMo z raznovrstnim svojim blagom. Trst pa ima oddajati, sprejemati in posredovati.
Trst ima pozicijo gospodarske predstraže. Trst je potreben novih upov, zato pa mi jih trobijo v ušesa ob sedanji pnTki, poudarjajoč, da kliče trenotek baš tržaške trgovce na plan, zlasti one, ki so že tržili z jugoslovenskimi kraji, da se požuri jo za obnovitev starih trgovskih vezi In za sklepanje novih. Podjetnosti, poeuma, ristrovidnosti! Italijanski listi prekinevajo vzpodbujanja za izrabo sedanjih ugodnih časov, ko si zgradi promet svojo pot med obema državama.
Za morsko stran že lahko pride Trst tozadevno do polne svoje veljave, drugi prrmet v severovzhodnem delu Italije pa krene lahko mimo Trsta naravnost po železnici in bi prihajala zanj v poštev kot »predstraža« Postojna. Nekaj takih Hasov smo že imeli v italijanskem tisku. Julijski italijanski listi sedaj
kar gore" v boju za boljšo bodočnost Trsta. To je razumljivo in prav. Ali odprto je vprašanje, kako si hoče ured'ti svoj promet v severno Jugo-slavlip prava Italija? Ali ga okrene Izključno proti Trstu? A\\ ne bosta prihajali v poštev tudi Reka In Postojna? Najbrže se porazdeli promet preko vseh treh mest
Ni pa dvoma, da bi si z nasto-pajoč;TTii novimi časi Trst lahko opomogel ako bo v njem zadosti trgovske sile, da se razvije in vzdrži v konkurenci. Italijanski gospodarski politiki pišejo sedaj, da je nujno treba reš'ti tržaški problem. Prosijo to in razlagajo, da je treba samo prave volje, pa se reši tržaški problem v vsem svojem obsegu. To se jim zdi zlasti nujno, ker menijo, da stoji bodočnost Italije pred njenimi vrati, v srednjeevropskih in orijentalnih deželah, v kraiih z ni^ko valuto, kjer italijanska lira predstavlja visoko vrednost in kjer si Italija kot najbližja velesila odpira nov hori-cont inicijative in dela. Trst ima v prvi vrsti služiti italijanski trgovski ekspanzivnosti.
Vse to zveni tako, kakor da čakamo v Jugoslaviji z odprtimi rokami Italijane, da nas oblagodarijo s svojim blagom, svojo inicijativo in podjetnostjo. Ni dvoma, da se odslej lahko postavijo dobri trgovski odnošaji med Italijo in našo državo, ako se še viseča vprašanja rešijo za nas povoljno, toda ItrlManl se motijo, ako mislijo, da lahko kar planejo med Jugoslovene in da bodo tu med nami razvijali svoje trgovske talente, kakor bi njim prijalo. Tako pa ne bo!
In kaj vse hočejo? »L* Econo-mista d' Italia« se bavi s konferenco v Palazzo Chigi v Rimu, predlagajoč, da bi se podaljšala v svrho, da bi se pečrla izključno s sistemizacijo vseh jadranskih zr.Jev, tičo-čih se obeh držav. List opisuje namreč jugoslovenske žcleznirke načrte na severni strani, proti Reki In zvezo iz Beograda s Kotoront Ti načrti mu ne ugajajo, ti so prezgodnji, zato hoče podaljšati transportno konferenco, jasno je, da zato, da bi prišli do veljave taki železniški načrti med nami, kakoršne si želi Italija za svojo gospodarsko In politično eksoanzivnost na Balkanu.
Gospodje Italijani so vendar malo preveč predrzni. Mi smo te<ra pon:žnega mnenja, da se bo vršila v JueoslavHi jugoslovenska volja in ne italijanska!
Za danes samo še nekaj: Ako si opomore Trst. želimo, da si opomore tudi jugoslovenska podjetnost v Julijski Krajini in da se uveljavi v trgovini z nami.
GUSTAV STRNIŠA:
Spominu dr. Ivana Tavčarja.
O geni) pač nikoli ne umre Ideje so njegove večno nove, ki hrepeneče dvigajo duhove k idejam novim, ki jih duša zra
kot meteorje čucfežnih daljav, se v hipu razodetja ž njimi spaja in v mislih novih srečna vsa zavaja, čuteča v sebi večnosti pozdrav —
Da, večen si, in Tvoja težka pot Je bila pot moža za smotri sreče domov ja svojega. — Srce trepeče, čemu nad smrtjo nisi bil despćt?
Molči srce veliko in čuteče, spočiti hoče v novih se vrteh, kjer je tostranstvo dušam kot za sme h, ko zmagale so močne in trpeče.
Čemu si šel? — Pa genij ne umre
in lahna Ti ta črna bo gomila,
saj domovina Te bo z njo pokrila
in mirno spalo Tvoje bo srce.
A v sanjah spet boš hodit svojo pot tja na Poljansko k s\'ojemu očetu in vstavil spet se pri sosedu kmetu, odkrita duša, Ti naš kmet— gospodi
A. E. VV. Mason:
KUG KA rCMCČ.
Roman.
»Ne. gospod, včeraj zvečer ni bila tu.« »In gospodična Celija?« »Ne, gospod! Mislim, da sta bili v vili des Fleurs.«
»Vemo. da nista bili tam,« je vzkliknil Ri-cardo. »Wethermi!l in jaz sva bila v igralnih sobanah in jih nisva videla.c
»Toda morda sta vidva zgodaj odšla,« je menil Hanaud.
»Ne,« je rekel Rlcardo. »Bilo je ravno deset ko sva prišla v hotel Majest;c.«
»Prišla sta v hotel ob desetih,« je ponovil Hanaud. »Sta li šla naglo iz hotela?«
»Da.«
»Potem sta šla proč ob tri četrt na deset. Vemo pa. da fe bila gosna Dauvray doma že takoj po devetih. Da — včeraj zvečer nista bili tu:« in Hanaud je za trenutek obmolknil Nato se je na snet obrnil k prvemu natakarju:
»Ste-li morda videli v zadniem času kako jfpnckn z gospo Dauvray in njeno spremljevalko0«
»Ve. rosnoft mislim, ćfa ne.«r
»Pomislite! Žensko z rdečimi lasmi.«
Harrv Wethermill je kar zazijal. Tudi Ri-cardo je debelo gledal Hanauda. Natakar je premišljeval.
»Ne, gospod, nisem videl ženske z rdečimi lasmi.«
»Hvala lepa,« je rekel Hanaud in natakar je od^el.
»Ženska z rdečimi lasmi?* Je vzkliknil Wethermi!l. »Saj jo je vendar Helena Vauonier popisala. Bila je bleda in je imela črne oči in črne lase.«
Hanaud se je nasmejal Wethermilbi.
»AH je pač Helena Vauquier govorila resnico?« je vprašal.
»Ne, ženska, ki je bila v salonu včeraj zvečer, ki se je vrnila domov z gospo Datrvrav in gosnodfčno CeFlo .ni bila ženska črnih las In svetlih, črnih oči. Poglejte!« Tn vzel je svofo zaplsno knflfleo Iz žepa. razsmit Ust n*nfrja In jim nokaral na beli podlagi dolg, rdeč las.
»Pobral sem m na mali mirt v salonu. Ml «71 bilo lahko videti, toda zadedal sem «*a. To ni las «rospodične Ćelije, ker nlenl so sve*!', niti «t>spe Dauvrav. ki Je Imela rjave. HH Helene V?mrm*eT. kf Ima črn* lase. *e mani i>» n^efre*-"Ice. VI fe fe sfva. k*1ror nem f>o***verfe1. Ta ta* 'e z Have n**e n^ne ženske, h* hn^em vam *e v** no^edatl. Ta fenska z rdečimi lasmi — ie v Ženevi«
Ricardo je vzkliknil na glas. Wettermill je sedel ves pobit Toda prvič so se njegova I*ca nekoliko malo pordečila in njegove oči so za-blestele.
»To je neverjetno!« je kriknil. »Kako ste mogli to nafti?«
Hanaud se je naslonil nazaj in krepko potegnil iz cigare. Wethermillovo občudovanje mu je ugajalo.
»Res, kako ste to našli.« je ponovil Ricardo.
Hanaud se je nasmejal.
»Kar se tega tiče,« je rekel, »se spominjam, da sem kapetan ladie in mi ni treba kazati svojih računov. Ricardo je bil razočaran, Wether-mill je na kar vstal .
»Torej moramo iskati v Ženevi.« je v^kllmfl. »Tam bi morali biti, ne pa tu v vili des Pleurs p?ti kavo.«
Hanaud ga je pomiril z roko,
»To ne gre kar tako. Ženeva fe veliko me-<to. Nf lahko Iskati po Ženevi, če ne vemo dm-<*ep*. kakor da Ima ženska rdeče lase in da fe morda gospodična v nfe**em spremstvn. Mis-f?m. da Komo nrej kaj našli tu v Aixu, če bomo 'met* o*f nrmrte.«
»Tttfralt« je raVlf^5»l \*/>ffc#»rm?!! obupan G1ed-i le M^n-Mvfa. V-kor M h\\ bH-ren.
»Da, tu; na pošti in telefonu. Pomislite, če
je možak še v Aixu, kar je skoraj gotovo. Včasih ji želi poslati pismo ali brzojavko ali ji pa hoče tefonirati. Pravim vam, to je naša sreča. Toda tu prihajajo novice za nas.«
Hanaud je menil sla, ki je prihajal k njim. Mož je dal Hanaudu pismo.
»Od gospoda komisarja,« je rekel, pozdravil in odšel.
»Od gospoda komisarja.« je dejal Ricardo razburjeno .
Toda predno je mogel Hanaud odpreti zavoj, je položil Wethermill roko na njegovo ramo.
»Predno preidemo k tej novi stvari, gospod Hanaud.« je rekel, »bi mi zelo ustregli, če bi mi povedali .kaj vas je danes zjutrai v salonu tako streslo. To me zelo zanima. Kaj so vam povedali oni dve blazini?«
V njegovih besedah je bila taka bojazen, da ji je bilo težko ustavljati se. Toda Hanaud je odkimal z glavo.
»Obžalujem,« Je rekel resno. »Ponoviti vam moram, da sem kapetan ladje in da ne pokažem svoj;h računov.«
Odor! je pismo in poskočil s *erteža.
»Avto gospe Dauvray je najden,« je za-kllcal. »Td;mo!«
Hanaud fe zahteval ra^nn In nlačal. Trije možje so skupaj zapustili vilo des Fleurs.
Stran 2.
.SLOVENSKI     NAROD«   d n e 22. februarja 1923.
štev. 34
Gospodarsko-poljtični sporazum med Avstrijo in Jugoslavijo.
SPREJEM AVSTRIJSKEGA KANCELARJA V BEOGRADU. — KANCELAR O KOROŠKIH SLOVENCIH. — DVA GLAVNA KOMPLEKSA POGODB. —
VPRAŠANJE RAZ NIH TERJATEV.
— Beograd, 22. februarja. (Izv.) Kancelar dr. Seipcl je v spremstvu zunanjega ministra dr. Grfinberger-J a in več strokovnjakov prispel točno ob 19. zvečer v Beograd. Ž njim je potoval tudi tajnik našega dunajskega poslaništva dr. Protić. V Zagrebu je vstopilo v kancelarjev posebni voz več beogradskih in inozemskih novinarjev, ki so na kancelarja stavili razna ,obe državi zadevajoča aktuelna gospodarska in poetična vprašanja. V Zagrebu se Je pridružil avstrijski delegaciji tudi zagrebški generalni konzul avstrijske republike g. I. S t o g e r. V Vinkovcih pa je pozdravil kancelarja avstrijski poslanik na našem dvoru dr. Ho -f i n g e r.
Na bcorradskem kolodvoru je bil Sprejem avstrijske delegacije prijateljski In izvršen na svečan dip!omat!Č:ii način. Avstrijskega kancc!arja dr. Scip-!a je osebno pozdravil zunanji minister dr. MomčPo N i n č i č. Sprejemu so prisostvovali naš dunajski poslanik Ti-fiomir P o p o v i č, pomočnik zunanjega ministra Pnnta G a v r i I o v i č, šef političnega oddelka v zunanjem ministrstvu Todorovič, zastopnik beo-gradskega in zunanjega tiska ter osob-je avstrijskega poslaništva. Dr. Scipel s spremstvom se je po končanem ofi-cijelncm pozdravu takoj odpeljal v hotel »Srpski kralj*, kjer so bili do'očcni za delegacijo primerni apartementi.
— Bengrad, 27. februarja. (Izv.) Nekateri listi priobčujejo danes Inter-v!ewe z avstrijskim kancefarjem dr. Sezoni, i^i f:n je rjnf novinarjem, vozečim se ž njim od Zagreba proti Beogradu. Dr. SeJpel je splošno pojasnjeval kratko in preudarno gotova gospodarska, finančno in deloma politična vprašanja, ki jih bo razmotrivala danes započeta konferenca. Dr. Selpel je med ifruglm Iz lavi! svoje globoko prepričanje, da pride med zastcnnnv? avstrijske renuMTke in kraliev'no SHS do dobrih prfiatebskih odnosa fev. Sedanji moment za sporazum je najugodnejši. Vlada avstrijske republike vodi svojo zunanjo polpiko v smeri ohranitve miru v centralni Evropi. Beogradska vlada to tudi pripoznava. Avstrija hoče biti kljub svojim gospodarskim težkočam v sistemu držav Srednje Evrope faktor, ki stremi za vzpostavitvijo konsolidiranih gospodarskih razmer. Jasno pa je tu-'di in vsak to priznava, da je potreben med Avstrijo in Jugoslavjo prijateljski sporazum, ker se obe državi gospodarsko Izpopolnjujeta,
Dr. Seipe! je dalje v pogovoru z novinarji omenjal svoje dosedanje obiske v sosednih državah. Namen teh obiskov je bil, da so se izmenjale misli o skupnem sodelovanju. Zelja avstrijske vlade pa je dalje tudi, da se vsi eventualni spori med obema državama rešijo potom razsodišča. Glede kraljevine SMS moramo poudarjati, da nI niti ena točka sedanje avstrijske zunanje politike dala vladi v Beogradu povoda za ne-sporazumljenje oziroma Intervencijo. Obstojajo pa med obema državama še Številna manjša vprašanja, ki se tičejo obmejnega prometa in obmejnega prebivalstva. Tudi to bo treba rešiti.
DaJje je dejal dr. Seipel: Splošna situacija je taka, da se trdno nadejamo doseči sporazum med obema državama. Smo za dobre in prijateljske od-nošaje med obema sosedoma in za to }e potrebna samo ena stvar, to je medsebojno iskreno zaupanje.
Neki novinar je stavil med vožnjo zveznemu kancelarju tudi vprašanje: »Kako namerava avstrijska vlada rešiti nrftožbe koroških Slovencev v Avstriji?« Avstrijski kancelar dr. Seipel je odgovoril :
»V kolikor le avstrijska vlada sprejeta od strmi korošfih'Srnvencev v Av-strfj' pritožbe, se te pritožbe dnsedaj nanašalo samo na šn'sko vprašane. Avstrijska vlada je odločena se za to vprašanje zanimati in je pro'ttift. prt* rravfiera je storiti vse potrebne odredbe, ffrr bo utemeljenim pritožbam zadosti"«!«
Novinari! so tudi fnrervfcwaTl av-srr\i*koga zunanjega nvnistra dr. Orfln-b^rr-n-in fTc^e razpravnega vprašanja. Dr. Grfinberger je kratko omenil travne točke konference. Sestanek v Bco-«*rac*u ima v prvi vrsti namen, da se leta  lft?0. začasno *k!en.f~na trgovinska pogodba spremeni v deFnfllttio In da *e po možnosti tudi dnseže tarifna pogodba.    Avstrijska vlada polaga na ti dve porodhi veliko varnost, ker •e ž ni:mn vzpostavilo dobri gospodar skl odn~?pff. zavarujejo se Interesi tr rovine in Industrije med obema drža vama.
— p^^rf. r>. f obrni rla. Ozv.) Tr*''r«m fi?T,^?r»irt"-a dopo'^eva se5 kan« po't r'r. Se'p^t i« zunanji mini«trr dr Or'nbc^r vp;*cfa v dvorno ferjigo i gaiit obiščeta ministrskega predsedni-
Politične vesli.
ka Pašiča in zunanjega ministra dr. Ninčića. Ob 13. je na čast avstrijski delegaciji obed v Grand hotelu.
Ob 16. popoldne je prva oficijelna, več ali manj formalna seja. Te seje se udeleže od strani avstrijske delegacije kancelar dr. Seipel, zunanji minister dr. Grunberger in poslanik dr. M o f i n g e r, od strani naše vlade Pa-5ič, dr. Ninčič, dr. Laza Markov-v i ć in Panta Gavrilović. Istočasno se na drugem mestu sestanejo strokovnjaki, ki bodo pregledali materijal gospodarskega in finančnega značaja.
Zvečer priredi zunanji minister dr.
Ninčič na čast avstrijske delegacije intimno večerjo v svojem stanovanju. Za jutri je avstrijska delegacija povabljena na obed na dvor .
INTERVENCIJA INTERESIRANIH KORPORACU.
— Beograd, 22. februarja. (Izv.) V
zadnjem času so bile v ministrstvu pravde daljše konference z zastopniki interesiranih korporacij. Ministrstvo pravde zbira informativni materijal, v prvi vrsti glede ureditve plačil kronskih terjatev, ki jih imajo naši privatniki in denarni zavodi v Avstriji. V ministrstvu pravde so predložili spomenico zastopniki denarnih zavodov, bank, zastopniki trgovine in industrije, zastopniki javnih korporacij in goepodarskih zadrug. Zastopniki slovenskih denarnih zavodov so predložili utemeljeno spomenico, v kateri zahtevajo, da avstrijski dolžnik? plačajo jugoslovanskim upnikom vse one pred polomom v seč© dolgove v razmerju 101) : 100, to se pravi: 100 avstrijskih kron 100 jugo-slovenskih. Minister pravde je izrazil željo, da je treba v «em vprašanju zbrati popolen in pregleden materijal, obenem pa se je izrazil, da bo težko s to zahtevo prodrl pri avstrijski delegaciji. Minister pravde je dalje zaprosil vse korporacije, da predlože svoje mnenje. GLAVNE TOČKE SPORAZUMA.
— Beograd. 22. februarja. (Izv.) Mini« strski svet je imel včeraj dolgotraino sejo, ki je bila posvečena cdinole gospodarskemu snorazumu z Avstrijo. Seia je trajala od 17. do 20.30. Minister pravde dr. Laza Mar* kovic je ministrskemu svetu predložil ob* širno^ poročilo o vseh med obema državama visečih gospodarskih, finančnih, prometnih, carinskih in tarifnih vprašanjih.
Vašemu dopisniku je po končani aejl minister pravde izjavil, da je treba vsa vprašanja deliti v dva velika kompleksa.
L KOMPLEKS
Ta kompleks obsega štiri konvencije:
1. pogodbo o ureditvi vprašanja sekve* strlranega premoženja naših državljanov v avstrijski republiki in obratno avstrijskih državljanov v naši kraljevini.
2. Pogodbo o končni rešitvi vprašanja bosensko-hercegovskih industrijskih pod je* tif, ustanovljenih z avstrijskim kapitalom (Zenica, Sunnbcisovo podjetje, tovarna slad* korja v Usori. tovarna železa v Varoš! in
rudnik »Bosnia«). Semkaj spada tudi vpra* sanje zgradbe našega poslaniškcga poslopja na Dunaju in vprašanje izplačila 16 mili* jonov mark. ki so deponirane pri Avstro* ogrski banki na račun naše vlade.
3. Pogodba o ureditvi vzajemnih dolt gov. glasečih se na krone in izvira jočih iz dobe pred prevratom.
4. Pogodba o ureditvi vprašanja preselitve onih industrijskih podjetij, ki imajo svoj obrat v naši kraljevini, a sedež pod*
jetja na Dunaju, oziroma v Avstriji. Po izjavi ministra pravde Vašemu dopisnika fre tu v prvi vrsti za preselitev »Trbovelj* ske premogokopne družbe* z Dunaja v Ljubljano.
n. KOMPLEKS.
V ta kompleks spadate dve pogodbi.
1. Sklenitev definitivne trgovske po* godbe in
2. pogodba o razsodišču, ki ima razso» revati eventualno nastale spore med obema državama.
— Beograd. 22. februarja. fTzv.) Min!* strski svet je odobril poročilo ministra prnvdc dr. Laze Markovica ter je n^mini^al delegacijo za pogaianja * avstriisVo. Scf delegacije je zunanii min^ter dr. N i n č I <*, član minister pravda dr. Laza M t r k o v i ć in več strokovnjakov.
Južna železnica.
— R/m. 20. februarja. (Štefani.) Odbo# rl, ki jih je določila konferenca Južne že* lamice, so zaceli danes "oslova ti. 2e nekaj dni se mudi v Rimu delegacija kraljevine SHS. pH kateri se nab*ia*a t»*di minister dr. Rvbar in državni podtaintk A v r a* m o v i ć. Danes se je vršila plenarna seja konference, na kameri se ic rarnravltalo O prcdlop'b, kl so jih stavile delegacije po* sameznih držav in družbe. Pottalanja hitro napredujejo. Upafo. da bo dosežen v krah kem sporazum glede glavnih vprašanj.
SVETOVNA KONFERENCA O DOLGOVIH
— J>nrfon, 21. f~bru«-««. fWolf/> Wa» hingtonski poročevalce »NVcarminst^r Ga« zette« ie z m*—odam* atran! rved-1. Ha nrtnr*vt:a amen*'*« vla^a r*r% »tredirvi angle* *Mti d~'gov jrvet^vno dolžn!*1*« k**nfermeo. Državni tainlk H**eh?« te odMorU potiva« n?c v A^oHVn. da nrmrav! t'a za t*» krm* ferenco. želi. da ostane ta načrt v tajnosti, da se dok n že popolno izoliranje AmcrTce, Smatrajo, da bo povabilo na to konf^^enro ime'o zatcgadrli tem ve?ji učinek. To je tudi vzrok opozicije vlade napram nr.-^tu senatorja Boraha, naj ac nemuroma sklice konferenca.
Gospodarstvo.
= Kandidati Jugoslovenske demokratske stranke v volilnem okrožja Ljubljana • Novomesto. Nosilec liste je minister na razp. dr. Gregor Žerjav, okrajni kandidati so: za ljubljansko okolico Josip Turk, posestnik v Ljubljani, namestnik Fran Šu-š t e r š i C, gostilničar v Št. Vidu, za Kočevje dr. Anton Schiffrer, zdravnik v Ribnici, namestnik Josip Oberstar v Sodražci. za Kranj in Radovljico Josip Ambrožič v L;ubl:ani, namestnik Fran Molzna c k e r. zebotehnik v Kranju, za Črnomelj - Novomesto Karel Miiller, trgovec v Črnomlju, namestnik Josip R e i s n e r, profesor v Ljubljani, za Kamnik Andrej Slokar, posestnik v Domžalah, namestnik Fran Homer, posestnik v Kamniku, za Litijo Fran C e n c e I j, posestnik, namestnik O g -njeslav Fincinger, obrtnik v Litiji, za Krško Ivan Polovic, posestnik v Kostanjevici, namestnik Vinko Mer-gole, za Logatec Fran Homer, posestnik v Kamniku, namestnik Fran Primožič.
= Kandidati Sušterš'čeve stranke. Kakor smo že omenili, je Šušteršičeva »Narodna ljudska stranka« vložila kandidatsko listo tako v Ljubljani, kakor v ljubljanskem volil, okrožju. V Ljubljani je kandidat dr. ŠušterŠič, njegov namestnik pa Karel Dermasti-j a, učitelj državne trgovske šole. V ljubljanskem volilnem okrožju je nosilec liste dr. Ivan ŠttSteršič, okrajni kandidati pa: za ljubljansko okolico in Kamnik Fran Zajec, telefonski mojster v Zgornji Šiški, njegov namestnik Anton Stražišar. trgovec v Borovnici, za okraj Cernomelj Jos'u D o 11 a r, cestni načelnik v Črnomlju, njegov namestnik Janez Bohte, posestnik v Zastavi, za okraje Kočevje-Litija Fran Bartol, posestnik v Je-lovcu, njegov namestnik Vekoslav Pele, trgovec v Ljubljani, za okraj Kranj Janez Jereb, župan v Veleso-vem, namestnik Ivan K r e g a r, pasar v Ljubljani, za okraj Krško in Novomesto dr. Vladislav P e g a n, odvetnik
v Ljubljani, namestnik Franc Peter-ca, posestnik v Ljubljani, za okraj Logatec Fran D r o b n i č, posestnik v Novi vasi, namestnik Fran Skrbeč, trgovec v Ljubljani, in za okraj Radovljica Alojzij Peterman, posestnik v Kranjskigori, namestnik Anton Rožič, posestnik pri Sv. Janezu v Bohinju.
=*= Kand'datska Usta nemške gospodarske stranke. Nemci na Štajerskem so vložili svojo lastno listo, s čemer so ovržene vesti o paktu med Štajerskimi Nemci in radikale!. Nosilec list* je, kakor smo že navedli, Fran Schauer, urednik »Cillier Zeitung. Okrajni kandidati so za Brežice Anton Sen-t s c h a r, posestnik v Pušencih, njegov namestnik pa Adolf Stammel, posestnik v Ormožu, za Celje in Laško dr. Walter R i e b 1, odvetnik v Celju, njegov namestnik Ivan Berna, trgovec v Celju, za Dolnjo Lendavo in Mursko Soboto Josip Furthner, pek v Ptuju in Ivan S t e u t e, posestnik v Ptuju, Za Konjice Fran P o s s e k, veleposestnik na Pogbdu pri Ločah, namestnik Karel VVesenschegg, mlinar v Konjicah, za Ljutomer in Maribor levi breg dr. Viljem N e u n e r. sodni svetnik v Bačpalanki, namestnik Julij G laser, stavbni mojster v Mariboru, za Maribor desni breg in Ptuj
Valerijan Spruschina. mehanik v Ptuju, namestnik Milan Petek (!?), slikar v Slovenski Bistrici, za Mozirje in Šmarje Josip B e r li s k , trgovec v Rogatcu, njegov namestnik Pavel P i -r I c h, usnjar v Ptuju, za Prevalie in Slovenigradec Ivan S c h u 11 c r, hotelir v Slovenjgradcu, njegov namestnik Jakob Fritz, kmet na Kočevskem.
ss Reorganizacij ministrstva za socijalno politiko. V ministrstvu za socijalno politiko se izvrši reorganizacija na ta način, da se odpravi pet oddelkov in 20 odsekov, ki so popolnoma odveč. Razen tega se izvede redukcija nepotrebnih in nekvalificiranih uradnikov. S tem sc bo proračun tega ministrstva znatno zmanjšal.
= Francija za priznanje sovletov.
V pariških diplomatičnih krogih se potrjuje vest da namerava Francija v kratkem priznati sovjete kot zakonito vlado v Rusiji. Nadalje pripravlja francoska vlada memorandum, ki vsebuje načrt za francosko - nemško eksploatacijo Rusije. Poročila iz Berlina priča jo« da je nastalo v Lausanni med Rusijo in Francijo zbližanje in da bo politika teh dveh držav v orientskem vprašanju složna. Rusl'a ne bo nikoli dovolila, da ostanejo Dardanele v an-ghških rokah. Navzlic zbližanju s Francijo v pogledu orijentske politike pa sovjeti energično protestiralo proti francoski akciji v Poruriu. Zato se Rusija ne bo vmešavala v krizo, ki je na-i stala radi francoske okupaciie. pač pa sovjeti strogo slede za d^g^dki v Ro-muni'i in na Poljskem. Od teh držav j je odvisno, da-Ii ostane Rusija nevtral-i na ali oa se odloči za aktivno politiko..
POVIŠANJE OBRESTI BEOGRADSKIH DANK RADI POMANJKANJA DENARJA.
Pomr.nkan^e denarja je povzročilo na beegradskem denarnem trgu premaknitev obrestnih mer. Ker so vlagaki zahtevali, da jim bančni zavedi povišajo obresti na vložbe, so bile banke prisiljene, da povečajo posojilno obrestno mero. Beogradske »No-vostic javl.ajo, da so vsi beogradski kre-di:ni zavodi sklenili povišan.'e cbrestne mere in sicer 97o na leto, 1/ć trimesečnih provizije cd več ih prometnih strank In 1% trimesečne proviz?"e za finansiran.e od največjega dolžnega zreška. Vest o tem še ni definitivna in beo^r^dske banke v tem ozi-ru se niso izvršile nikakega ukrepa.
TEDENSKI ŽITNI TRO. Gradska:   Pšenica 425—450.   rž 325. Ječmen 300, oves 300, nova koruza 250—275 pisani fižcl 450, krompir 150, moka št. »0«
700, otrobi 200, seno 150—175.
Đakovo. Pšenica 412.50, rž 300, Ječmen 250, oves 253, nova koruza 200, krompir 100, moka »0« 725. otrobi 220.
Brod na Savi: Pšenica 475, ječmen 360 —365, oves 310—315, nova koruza 275— 235, stara koruza 325—335, beli fižol 410— 415, pisani fižol 410—415, moka št. »Oc 710 —715, moka za krmo 625, otrobi 225.
MrtrovJca: Pšenica 440—450, rž 350— 365, Ječmen 325—340. oves 270—285. koruza 235—240, fižol 360—380. moka »0« 650, moka »2« 625, moka »5« 560, »7« 450, me-kin e 170.
Subottca: Pšenica 450, rt 360, ječmen 305, oves 290. koruza nova 225.
Čak ovec* FŠenlca 475—487.50. rŽ 400— 4T2.50, ječmen 365—375, oves 337.50—348.50 nova koruza 292.50—300. umetno sušena koruza 343.75—345. beli fižol 437.50. pisani fižol 437.50. moka «0« 730, otrebi 220.
—g Strokovno predavanje na trgovski šoli t Celu. Trgovsko društvo v Celju prireja od časa do časa v trgovski šoli strokovna predavanja, katera so precej dobro obiskana. V torek je predaval inž. Iv. Krulc zelo zanimivo »o kurilnih napravah«. Za ta koristna predavana pa bi lahko vladalo še veče zanimanje in bi bilo želeti večjega obiska posebno iz trgovskih krogov.
—g Ustanovni občni zbor »Celjske posojilnice d. d. v Čelu« se bo vršil v soboto 3. marcn ob 4. url pop. v Nar. domu.
— g Električen avtomobil. V tovarnah največjega ameriškega električnega podjetja so izgotovili električen motor, ki povzroči preobrat v avtomobilski industriji. Model je že preizkušen in storjene so velike priprave za izdelek. Avto tehta komaj 2000 funtov.
— g Oljčno olje po nizki ceni Letina oljčnega olja v Italiji je bila zelo ugodna. Zato padajo cene oljčnega olja. Ker se pri izdelovanju uporabljajo moderni stroji in ker je dosti blaga, je pričakovati obilico čistega olja po nizki ceni.
— g Izložba Japonske Industrije v Atenah. Japonci so Izločili v Atenah izdelke svoje industrije. Izloženi so avtomobili, stroji, porcelan, tekstilne stvari, parfumi in steklo, izdelano po čeških vzorcih.
Al. Peterlin-Batos::
Ob zadnji poti dr. Tavčarja.
Odhajaš!
Narava legla je k počitku; k počitku legaš — ti... Jesenskega več cvetja ni, a zimski siptje cvet na pot ti stvarstva sam Gospod. — In — žalno lice je Ljubljani, otožen glas zvonov je njenih, in prošenj toliko iskrenih pošilja narod ti: ostani! — A ti odhajaš s tega kraja? Ne vidiš vso to težko bol. ki narod zdaj navdaja in rane seka mrt skeleče, kateremu stoletja pol si bil glasnik in vrl vodnik
v deželo svobode in sreče?... Glasnik si bil nam ti: Saj v zodpin rrorsko koča ponesel si ljubezen vročo do zemlje te, ki nas redi in s soki svojimi poji. Življenj t našemu življenja si v knjigah svojih dal. ki več ne Jenja. — Glasn'k mogočni naših tal vodnik si tudi bil nam ti: Nam Svatcnluk si drugi bil, ko k bratski slogi si bodriL
V besedah mož, v življenju mož ti dvigal narod si na pot resnice, premodre naših del sodnice, ga vodil proti laži v boj.
A gluh si hvati bil vse dni,
v besedah mož, v življenju mož. -.
Zato te danes vse častt9 7"to se danes vse sol^t. — Fo se od nas pislovl*"*. ko se ra not odpra^V^ tla poft Pln^aš nrelluH svo9.
V n^'f'k k svofrem leeel bo§, ** fhfbil si jih nač na moč. Odtam on vs^ko boš polnoč v*eo*iWi"» kivnl rt^r^rt s**»i: kako do slave pot mu je lehka, če narod sloge moč ceniti zna. — Le poW tja, kler mir te čaka; za tabo narod plaha, plakat..•
Brzojavni izrazi sožalja.
— Sožalje NI Vel. kralja Aleksandra. Ga. Franja dr. Tavčarjeva je prejela tole brzojavko: »Bcozrad, 21. febnarja ob 11.15. Moje iskreno sožalje k nesreči, ki je zadela Vas in Vaše s smrtjo Vašega moža. Aleksander.«
BRZOJAVNI IZRAZI S02AL.IA.
— Karlovec 20 .febr. Povodom smrti £. dr. Ivana Tavčarja, l ivšejra odličnega predstavitelja Vašega lista, enega izmed največjih in najod-ličnejših Jnsoslovenov Vas prosim, da izvolite tem potom sprejeli uve-renje o mojem globokem in iskrenem sožalj-J. Književnik Stcvanov -K o s y e r.
— Praga, 21. februarja. (Izv.) NaJ-globokejše sožalje nad smrtjo dr. Ivana Tavčarja. Urednik I. Strakatv.
— Zagreb, 21. februarja. (Izv.) Kolo srbskih, hrvatskih In slovenskih sestara v Zagrebu globoko žaluje ob krsti velikega genija dr. Ivana Tavčarja.
— Maribor, 21. februarja. Odbor narodne radikalne stranke za mariborsko oblast v Mariboru izreka povodom smrti dr. Ivana Tavčarja svoje iskreno so/aljc z obvestilom, da sc posebna deputacija udcbži pogrebnih svečanosti. Orasselli, Pfcifcr, Slanovcc, Tavčar. Trost.
— Lož, 22. februaria. Ob britki Izgubi nepozabnega prvoboritclja za sokolsko idejo dr. Ivana Tavčarja izreka globoko sožalje
Sokol, Loška dolina.
— Lož, 22. februarja. Ob smrti najboljšega, r.p.'bolj pravičnega in prvega prvobuditelja napredne misli dr. Ivana Tavčarja izrekata, globoko žalujoči, naj-iskrenejŠe sožali? krajevni organizaciji
JDS Lož In Stari trg.
— Stična, 21. februarja. Svetla zvezda na naSem političnem obzorju je ugasnila. Izrekam prisrčno soralje uredništvu In narodno napredni stranki. Umrl je mož. kie tak je §e med nami?
Anton Lehnn. ravn. v n. SOZAL.Tr! DEMOKRATSKEGA KLIT3A
— Beograd, 22. februarja. (Tzv.) Predsednik demokratskega kluba Ljuba Oavldovič je včeraj brzojavno izrazil soŽalJe rodbini blagopokojnega dr. Ivana Tavčarja. Sožalje je izrazil tudi minister n. r. Svetozar P r i b i č e -vić.
Časopisni glasovi.
Celjska »Nova Dobam izvaja: »Dne 19. t m. ob 13. uri je zatisnil svoje oči eden največjih, najzaslužnejših in naipoštenejših sinov naše velike ujedinjene domovine: dr. Ivan Tavčar.
Vse njegovo življenje je bilo posvečeno narodnemu delu. Bil je kre-menit značaj in ni dopuščal, da bi njegova stranka krenila na napačno pot Nezadovoljneže je svaril in jih privedcl na pravo pot tja, kamor edino vodi politika slovenskega ljudstva: poštenost značajnost čistost in pogled v bodočnost.
Kot dolgoletni voditelj politike si le pridobil vsestransko zaupanje svojih somišljenikov, pri nasprotnikih pa je užival globoko spoštovanje. Kod nesebičen in dalekoviden politik si je ohranil vedno čiste roke.
Zatisnil je oči mož, ki je ljubil svoj narod s celim srcem. Ne pozabimo njegovih besed, da Je najsladkejša ljubezen tista prva. komaj vzbujena mlada ljubezen do domovine.
Velikemu možu. kremenitemu značaju, neustrašenemu bojevniku za svoj narod, ohranimo v svojih srcih trajen spomin, njegovo ime pa naj venča neminljiva slava!
CasopTsn! glasovi o dr. Tavčarju. Graška »Tagesoošta« z dne 21. t. m. posveča blngnpokojncmu dr. Ivanu TavčarJH daljši nekrolog, v katerem iz-va?a med drugim: »Osebnost tega moža je bila tako ozko zvezana s politično zgodovino stare Avstrije, da ic upravičen kratek pregled njegovega življenja.« Nato podaia list pokojnikovo biografi "o in poudarja: »Kar je Tavčarja zlasti odlikovalo, je bil njegov brezhiben, nepristopen in odkrit značaj. Dasi je bil nasprotnik Nemcev, vendar je bil dostojen, čestit borce, ki je izravnaval nasprotja v odkriti borbi, bil je mož, ki ie sovražil zavratnost in zahrbtna pota. Izredno velik je bil njegov dar za drastično, lahkoumIMvo Črtanje. V tem pogledu so ga često primerjali z robato-jasno pisavo, ki ie bila lastna pokornemu dr. Otonu Stein\vendcrju. V »Slo* venskem Narodu«. Čegar zvesti sotrud-nik je bil od svoiih dijaških let, je pri-občeval tekoče politične razprave, ki so jih čitnli z velikim zanimanjem.«
»Ct!T»er Zeitung« piše o dr. Tav-čariu: »2 njim je ocravil živlienje. n-lno dela, eden naibojjših sinov slovenskega naroda. Ne glede na ngnđne aH neugodne odnošaie. brez ozira na potrjevanje aH kričanje je on stopal, vedno zvest svocmii prepričanju, naravnost po svoM čhti poti. Slovenski narod *->luie za r*?m k^t 7** enim Izmed naih-lših in rainlerr-nit^h svonh mož. 7a nas Nemc^ ic ča*t. da damo ob njegovem mrtvaškem odru izraza svolega visokega spoštovanja za pokojnika, zakaj on
je bil vselej skozinskoz pošten, plemenit nasprotnik.«
-~ Beograd, 22. februarja. (Izv.) »Samouprava« priobčujc danes izpod peresa dr. L. Lenarda zelo toplo in krasno pisan članek o velikih zaslugah in kulturni misiji dr. Ivana Tavčarja. Nacijonalno, kulturno in politično delovanje dr. Tavčarja je v tem članku krasno opisano. Članek omenja končno, da je dr. Tavčar kljub temu, da je bil prikovan na bolniško posteljo, vedno hrepenel še enkrat stopiti v politično areno ter se boriti za poštenost in resnicoljub-je v politiki.
Or. Tavčar na mrtvaškem cdru.
Bela Ljubljana je danes vsa v ža* losti. Na magistratu pa leži med cvet« jem  in venci krsta s truplom blago« pokojnega   dr.   Tavčarja. Neštevilne množice prihajajo, da se pos!ove od njega, ki je dolgo desetletje tu skrbel za blagor Ljubljane in njenega prebi* va'stva. Na visokem katafalku leži za* prta krsta   in svit nebrojnih sveč se lomi ob njegovem kovinskem sijaju. Ob vznožju  krste  stojita  dva  Sokola s sabljo v roki in v ozadju dva akadc* miica. Visoko nad krsto visi njegova slika. Prostor, ki se nahaja v prvem nadstropju,   pred   vhodom  v glavno dvorano je zastrt z žalno kopreno in nebrojni venci ga krasijo. Ob vznožju krste leži prekrasen venec z napisom: »Kraljevska vlada — Pašić«. Pred ma* pjistratorn gorijo v žalno ovite električ* ne luči in štiri velike napisne tab!e na« znanjajo mimoidočim, da tu leži dok« tor Ivan Tavčar...  Na stopnicah so postavljene ciprese. Množice prihajajo in odhajajo in pri krsti se zasolzi mar« sikatero oko, ker ni več dobrotnika, nI več vzornika, ki je bil ponos vseh nas. Mesto je v črnih zastavah. Trgovine so  okrašene s  slikami  dr. Tavčarja. Narodna knjigarna ima v črno ovito in s slovenskimi  t/obojnicami okrašeno njegovo   pos!ednjo   originalno sliko, tvrdka Herzmanskv je po'ožila njegovo
sliko med nežno cvetje. Izložba »Elite« je razstavila dr. Tavčarjevo sliko, za* vito v žalno kopreno. Takisto tudi tvrdka Snoj & Modic. knjigarna Schwentner ima v izložbi dr. Tavčarjev kip. modeliran od Al. Repiča, obdajajo ga ralme. V izložbi tvrdke I. C. Maver gorijo z gazo ovite luči in obsevajo prof. Kopačevo sliko dr. Tavčarja.
Na Aleksandrovi cesti so okrasile svoje izložbe s Tavčarjevo sliko tvrd« ke Magdič. Peko, Maček in Kette. Vse to ]z dokaz, kako iskreno je bil ljub« Ijcn in spoštovan pokojn.k v \rseh s'o» j "h našega prebivalstva in kako glo« boka je žalost cb njegova smrti.
K pogrebni svečanosti.
— Pogreb na VSsckem bo, kakor smo že zabeležili, v petek 23. t. m. točno ob II. dopoldne.
— Puško žalostinlco zapeje cb krsti dr. Tavčarja zbor ruskih akademikov pred kapelico pri Sv. Krištofu.
— Društva, korporacije In ostalo občinstvo vljudno prosimo, naj se brez ugovora pokore odredbam rediteljev in aranžeHa pogrebnega sprevoda.
— Pc^eha dr. Tavčarja se po več:! deputaciji udeleži tudi Celjski »Sokol« s praporom.
— Pogreba dr. Ivana Tavčarja se udeleži stara, častitljiva zastava Čitalnice, društva, iz katerega so nastale naše najvn>ne še kulturne Institucije, kot Sokol, Glasbena Matica Itd. Zastava je ležaTa dolgo časa v podstrešju Narodnega doma. Rešil jo je arhivar Ljubljanskega Zvena g. Jošlto Jamnik. ki jo bo tudi nri žalnem sprevodu nosiL Ad Sožalja
— Orjuna tem potem poziva vse člane, da se brezpogojno udeležio danes, dne 22. t. m. pogreba hbgcpokojnega dr. Ivana Tavčarja. Zbiralce točno ob M16. url v areni Narodnega doma.
Mestni Odbor LJuMT«MML
— Zbor I. akeliske čete Or. Ju. Na. danes, dne 22. t m. v areni Narodnega doma.
Celnfk t čete.
L/nevne vesti.
P Lmbuant. dne 22. februarja i923.
— KRALJEV ODPOSLANEC PRI Pr0go, kakor tudi St. Janž - Sevnica. 3GREBU. Ka brzojavni ukaz vojne*    Šef sekcije je inž. Rudolf Kavčič, član
PROGRAM POGREBNIH SVEČANOSTI.
Truplo blagopokojnega dr. Tavčarja so prenesli danes zjutraj v mestno hišo na magistratu, kjer je položen v vestibulu na mrtvaški oder. — Točno ob 16. popoldne se prične mrtvaški sprevod. Pred magistratom govori v imenu ožjih prijateljev In v imenu zavodov, ki jim je načeloval pokojnik g. dr. Karel T r i 11 e r. v imenu vlade g. pokr. nam. Ivan Hribar in v imenu slovenskih književnikov pesnik Oton Zupančič. Zveza pevskih društev zapoje najnovejšo Pavčičevo narodno žalostinko.
Nato se bo pričel mrtvaški sprevod, ki se bo premikal izpred magistrata po Stritarjevi ulici. Marijinem trgu. Prešernovi ulici in po Dunajski cesti do kapelice pri Sv. Krištofu.
Srevod se naj razvrsti po temle redu:
Na čelu sprevoda Jezdi sokolska konjenica, za njo koraka godba, za njo celokupno Sokolstvo. tik za Sokolstvom nosilec križa z žalno, zastavo, za križem se razvrste vsa narodna društva In deputacije, tem slede nosilci vencev in cvetlični voz. nato voz z duhovščino, tik pred mrtvaškim vozom stopa nosilec reda Sv. Save II. vrste, za njim mrtvaški voz s krsto, ob vozu na desni strani stopa 6 zastopnikov literat o v , na levi 6 zastopnikov političnih korporacij. ob vsaki strani jih obdaja sokolska častna straža. Za vozom stopa pokojnikova obitelj s sorodniki, za temi zastopniki vlade, vojaških in civilnih oblasti, upravni svet, ijradništvo in osob'e Narodne tiskarne«, upravni svet in uradnl-štvo   »Ljubljanske kreditne
banke«, mestno In drugo uradništvo, za temi ostalo občinstvo. Po vseh ulicah, koder se premika žalni sprevod, gore svetilke, ob sprevodu pa delajo špalir draki in dijakinje, učenci in učenke in sicer od pošte do Evrope učenci in učenke meščanskih in osnovnih šol, od tu do kapelice pri Sv. Krištofu pa dijaki in dijakinje sredn-ih šol. Pred kapelico oziroma v kapelici se izvršijo cerkveni obredi. Ob krsti govori v imenu stanovskih tovarišev in pravnikov g. dr. Janko 2 i r o v n i k. za njim pa v imenu »Jugosl. Sokolskoga Saveza« g. dr. Viktor M u r n i k.
V kapelici zapoje pevski zbor Glasbene Matice žalostinko »Umrl je mož«, pred kapelico pa se poslovi od pokojnika »Zveza pevskih društev« s pesmi o »Vigred se povrne«.
Prosimo, da se občinstvo drži tega vrstnega reda in se strogo ravna po navod'I'h in odredbah rediteljev.
Društva naj se zbero na Mastnem j trjrn v smeri proti Tranči   ob tričetrt na 16.
Pogreb na Visokem bo jutri točno ob II. izpred gradila v grobnico, ki jo je pokojnik dal zgraditi lansko jesen. Vest današnjega »Jutra«, da krsto z zemeljskim? ostanki pokojnega dr. Ivana Tavčarja prepeljejo v Poljane, kjer ostnne čez noč v tamkajšnji cerkvi, je neresnična. Pckojnika prepeljejo na Visoko jutri zgodaj zjutraj, tako da bo voz s krsto približno ob 8. v Škof"! Loki. Iz Škofje Loke prepeljejo krsto naravnost na Visoko, kjer se, kakor rečeno, cb 11. vrši pogreb. Ob odprtem grobu bodo govorili pisatelj župnik Fran F i n ž g a r. dr. Konrad Vodušek in v imenu lovcev dr. Ivan L o v r e n č i č.
Kultura.
PFPERTrm* NAPOOVFOA GLEDALIŠČA V LJUBLJANL OPERA.
Petek. 23. februarja: Oorenlski slavček. V prid Udruženju gledaliških Igralcev. Tzven. ?-boto, 24. februarja: Mcflstcfcles. P^d B. Nedella. 25. frbruarja: Vrag in Katra. Izven. Pjncdcljck, 26. februarja: Zaprto.
DRAMA.
Petek 7X februarja: Vcjičck. Red E. Sabora. 24. februarja:   Ugrabljene Sabinke. Red D .
Kedelfa, 25. februarja: Ob 3. popoldne: Živi mrtvec. Izven. — Ob 8. zvečer: Za pravdo in srce. Izven.
Ponedeljek, 26. januarja. Vojičefc Red A. •   • •
_ £eft«*alcob«k! °*er ▼ l>mr*M. V soboto 24. februarja: Stari grehi. V nedeljo 25. febru?ria: Chrr1eyeva teta.
— •Gledalskega IVa« št. 19. le izšla z cb:ča'nim repertoarem z značiln:m govorom Pr. Nušfča ?n poročilom o solnogra-ŠJtlh sbvnostnib predstavah.
— Dam'r Fc'gcf: Po stran! klobuk. Izdala in zpIož'Ta Narodno kn'ijrarna v Oorlcl Stran* 160 Cena Din. 25. Damlr Feigel *e kot pisatelj že znan? ne sove knljre »Pol litra Vipavca«, »Bacili in baciike«, In »Tik
za fronto« so pa seznani1© z našim občestvom, ki ga pczn* kot pri'etnega zabavnika in humorista. Z^ai je izšla negovn kni-ga »Po strnni klobuk«, ki prinaša celo vrsto pr"'etn:h humoresk, sn*tr In grotesk, med drue;mi so tudi pravljice, kot ;ih on fmenn'e. N?stevno str~n ?e narisal v dveh barvah L. Spacapan. Knjigo toplo pripoča-mo!
Gl?#!*'!i vssfnflr
— Pevske va*e pri Lutbff. Zvona se odslej vrše po sledečem redu: ženski zbor vsak ponedel'ek In vsako sredo ob Vi 8.. moški zber vsak ponedeljek in vsak četrtek ob osmih zvečer.
— Koncert Kr?mer — So vlskL V petek, dne 2. marca 1923 vrši se v dvorani Fiiharmonlčne družbe koncert, .katerega priredila operna pevca ga, ffflda K r a m e r, bivša čbnica dunajske opere (sopran) In pa g. Marcel Sovilskl, član ljubljanske epere (tenor). Spored cbsejra po veliki večini ari'e razn'h oper, g. Sovfl-skl nam bo na zapel nekai bserov iz literature samospevov tako slovenskih, k*1 kor tudi drugm. Občinstvo opoznr'amo na koncert, za katerem so vstopn'^e ▼ predero-daM od srbote dne 24. t. m. dalje v Matični knjigarni na Kongresnem trgu.
FOGREE
ga   ministrstva   je   dobit komandant
dravske divizija polkovnik Vučkovič povelje, da se kot odposlanec Nj. Vel. kralji Aleksandra udeleži današnjega po ircba dr. Ivana Tavčarja. Kot za-s:opnik ministra notranjih del Vujičiča se udeleži po£~tb~ inšpektor minis'r* stva notranjih del g. Milorad J o v a* n g v i c.
— Izrazi sožalja. V imenu dr i-štva »Soče« je poslal predsednik g. dr. Dinko Puc našemu uredništvu to-le pismo: »Povodom smrti g. dr. Ivana Tavčarja, enesa največjih mož jugoslovcnskega naroda, čast mi je imenom društva »Soče« izreči Vam naj iskrene jše sožalje. Ime dr. Tavčarja ne bo čiveio samo v našem spominu, ampak bo ostalo tudi na veke zapisano v srdh vseh Primorcev onstran meje na^e države.
— Deputacijo Iz Novega mesta In Ptuja. .Mestni občinski svet v Novem mestu ;e poslal na nogreb dr. Ivana Tavčarja, ker je župan vsied bolezni zadržan, deputacijo, obstoječo iz občinskih odoomikov g. prof. S e i d 1 a, Frana Koširja in Ferda Buka. Profesor Ferdo Seidel je prišel osebno v r.aš* uredništvo izrazit iskreno sežalje nad izgubo velikega pokojnika. Mesino občino Ptuj zastopa občinski odbornik g. dr. Ivan F e r m e v c, ptujske odbornike p-2 g. dr. Fran J u r t e 1 a. Oba sta posetila naše uredništvo, da dasta izraza srčnemu sežaliu ob izgubi velikega borca za narodno in napredno idejo.
— Seja eeflskega občinskega sveta dne 19. t. m. Stanarina vodij mestnih šol se določi v izmeri 25 odstotkov najnižje plače na isti šoli. — V domovinsko zvezo se sprejmejo štirje prosilci. — Užitnina se določi tudi za uvoženo meso. — Odbijejo se prizivi zaradi davka na vozila. Odobrijo se nekatere nove nabave v mestni plinarni. Bakterijološki stanici se izjemoma dovoli električni tok. Nekatere stranke so občutno zlorabljale pavšalirani električni tok. Tem se tok odvzame, v bodoče pa zahteva tudi popolna odškodnina. Določi se najemnina za prostore drž. policije, trgovske in rudarske Sole. — Izvesti se mora knjigovodstvo pri mestnem oskrbništvu. — Parcelacijski načrt Jožefovega hriba se izvede takoj po strokovnjaku, da ve mestna občina po-gozditi ra pod!ngi načrta ostali del hriba. Odobri se po poročilu delegacije, financ lOodstotni režijski prispevek za pobiranje užitnine od strani države. Pavšaliranje nočnega davka se začasno odkloni. — Ponovni prošnji Športnega kluba za premestitev gTazi*e se ngodl v tem smislu, da se vrši krimisijoneini Ogled gJaziie. — Posredovalnica služb se dovoli Idi Saser. — Namesto odsto-pivših gg. Gregoriča in Rupnika se izvolita kot zastopnika hišnih posestnikov v razsodišče gg. Lsibner in £ušek.
— Kjraffeva pr'znan?« gos!?r|a g. Muf!-Naše rb'^'r»5:tvQt ki re mim^^rede ozre
v fefožbeno okno t. Mi *iča v Selenburgo-vl ollcj in vidi v n'em razstavl'ene raznovrstne vfollne, si p^e niti predstavl:ati ne mora. kakšno delo opravila n-š roslar. ko Iz okornega lesa reže in sestavlja violine, kf pozne*« n'emu in n^šf slovenski Instrumentalni Industrij na koncertnih podi'ih pojo z-»sk:':cno hvalo. Znto se z n^$rm prvim ljubljanskim mostrom—5oec!;r:!rstom iskreno veselimo visokega odlikovanja, ki ga jc p. Mtišič pre'el te dni iz kab:nefne p'-sarne N'f'ovega Ve*fčnnstva v zahvalo za gosli, ki Hh fe Izdela! o priliki kral;eve po-roke 'n *h v spomin na ta pomerrbni pr?z-n**r poklonil krnlln A-ek'-andm. Sedaj se mu le kral'ev?ka dvojica Z3hvaWn za poktonl-fev s prekrasno m^po, ki nos? na zmnn*] stran! grb JrSe drŽave fn datum kraPevs poroke, v notrnnnstl pa s poč*o!som N;i?u Veličanstev opremleni stiki kral:a in krslu-ce. S to pre'epo zahvalo le pokazal kralj Aleksander, k°ko visoko zna ceniti idec'no prizadevanje In smotren trud naSega v celi Jugos'nvii In 2e preko njenih mej znanega mo*?fra—jroslnra.
— Protektor In častni predsednik RL Q. A. V torek dopoldne se Je pri g. okra*-nem irlavarhi v Mariboru dr. LamSIcn predstavila Iz podpredsednika k. Kunsta In ta'nJka g. Plrca obstoTeča deputacT'r* društva Mariborska gradbena akcPa. Deputacija ?e obvestila g. okranega glavara, da ga je občni zbor Imenoval za častnega predsednika društva Mariborska gradbena akcija, ob enem tudi sporočila, da ie občni zbor za protektori izvolil g. pokrajinskega namestn»ka Hribarja, kateremu so svoj čas v to svrho osebno pokloni posebna deputacTa. O. okra nf glavar, ki :e to za Marfbor prepotrebno druStvo Že od vsega početka po možnost! podpiral (prf nTem so se vršile prve konference itd.) je izrazil svoe veselje, ter poklonil mu Častno mesto spre'e! z zagotovilom svo?e nadalj-n« naklon enost! napram drnJrvn. Ni posebno proSn'o glede prired'tve gradbene loterle Je g. okra'nf glavar rbtjubfl svo'e sodelovanj, da bo prešn'a tudi v Be^sra-dn človekorubnemo namenu te prireditve primerna ngodno re!l*n-»..
— Zveza Slovenije z morjem. Poročalo nam: Na ponovno nvzemanjs ministra dr. Zimaniča v vladi in minf-strstvti sa^bra^a^a od 21. jannarla t. 1. s- *e r^^onovila <^Vcira   za trasiranje
17^!^zniškfh projr Kočevje - Stari trg -Vrbov«
Vrbovsko in Črnomelj — zveza s to
pa Leopold Stibii. Za pomožne u rajnike so z odlokom z dne 9. februarja t. L določeni Ivan BrucVman, Otokar Višat, Miloš Gučevac in Teodor Ofan. Finančni odbor je odobril kredit za trasiranje teh prog v znesku enega milijona ciinarjev na breme 7% državnega investicijskega posojila.
— OdLkovau re bil z redom Sv. Save V. stopnje g. Al. ivibtarš:3, gozdar v p. v Cel.u.
— Tovarišem lovcem! Pr; pogreba dr. Ivan Tavčarja nastupimo v lovskem kroju; na levi strani prs druStvenf znak na »rni pen?!*i. Lovce na Gorenjskem pozivr.mo, da se v čfm na verTem Številu udeleže pogreba na Visokem, ker bo na grobu govoril tudi društveni predsednik dr. Lovrcnčič. Predsedstvo.
— 2a dr. Tavčarjev sklad pri Družbi sv. Cirila in Metoda so darovali rodbina dr. Kersnikova 200 dinarjev, vcletržec g. Ivan Knez v Ljubljani 300 dinarjev, in akaiemični slikar g. Ivan V a v p o t i č 100 dinarjev.
— Za dr. Tavčar'er sklad (CM) minister dr. N"<o Zupanič 250 Din. dr. Josip Ažnbin 2e0 Din.
— D»ušivo slov. književnikov« Mesto venca na krs-o pokojnega plsatcUa TTmiia Leona je dal unfv. rr<*L dr. Alfred Scrko ^Društvu slov. irJrtzeVnlkov* kot nrvl ustanovni član znesek 4000 K. — Odbor vab! vse svo'e člane, da se udeleže pogreba velikega pokojnika Iv. Tavčarla.
— Podružnica Kola jngoslovenskih »e-sier v I\ran„*u 'e na svoi žalni sej? sklenila darovati v počaSčenle spomina dr. Ivana Tavčarja 300 Din za »Deč'i Donu.
— Zbiranje kn?rg za kroSko mliđ*no le pričel klub napr. slov. akademikov v Celju.
— »V spomin rajnkega prljatclla g. dr. Ivan TavČara, daruje g. Alojzi} Vodnik, kamnosek v Ljubljani. Din 500 za »Narodno galerijo.«
— Zbiranje knrg za Koroško slovensko mladino 'e pričel kbb napr. slov. akademikov v Celju. Z nnbranimf kn Igam? se b^do spopolnHe kn ifnice, nnmen!ene slovenski koro?ki mlad;ni. Na Krekovem trgu pri hotelu »Unlonc bo postavljena za nabiranje knjig nabiralna skrin'iea. Vsak. komur Je mogoče, nal daru'e kako slovensko kn igo, dcbrodc?Te so tudf knifre naborne vsebme.
— Tudi Cefle žalufe. ?alne zastave so razobešene povodom smrti dr. Tavčarja tudi na hišah v Celju.
— Lastn'kom elektromotorjev t Cclfu Je glnsom razglasa mestnega magistrata dovol:eno od sedaj naprej obratovati do 17. ure. od 1. marca do 18. ure in od 1. maja do 19. ure.
— Konfrftrz fe napovedal nad svoT?m premoženem trgovec in kavnrnnr Iv°n Koss v Celju. Poravnava ;e ba;e že v teku.
— Usmll]eif*ni srcem. Vo'nf invalid, ki ;e pred kratkim zapustil bolnišnico in Je brez sredstev, bi rad kupT po cen! kako čeprav ponošeno obleko In Čevl1«. ?poročl *iai se na »Udružene vojnih InvaUdov« sv /etra vo:n5n!ea soba 10.
— fluda cp'demra legcr'a v Osvrku. Kakor poročajo iz OsFcka. razsa?a tam huda epfdcmia leg-.r^a. DosedaJ je MTo kon-Statlranth do štiristo slu?a'ev, od katerih jc imelo že neka* smrtni Izid.
— Kaznovani vshvul verlfnTc'. Beograd, 2J>. februarla. finančno ministrstvo te ra teme1u pr^v?*-Tv^ 0 <?evfzah in valutah kaznovalo do 15. t. m. mnojro ver^-n:kov Skupna vsota denarnih glob znaša 9.972.000 Din. Od tega *nr-T-n ;e Izplačano do sedaj 3,755.000, za 823.000 Din pa je zaplenjeno Imete.
— Stroga obsodba rad? navifan'a cen. Ju!!} Sllavec. mesar v Ptu'u, Je kup'1 7. novembra 1. 1. te!!co po K 21 kg, proda'al hl le pa po K 52 do 56 kg. Ovaden državnemu pravdnlštvu re bi! cbso:en pri okrnJ-nem sodišču v Pttru na 100 D?n. ozir. 20 dni zapora fn vrh tega Se na 6 dni zapora. On se Te temu pritožil na rkror'no sod'Šče v Maribor, ka'cro je prvo cbsodbo v celem obsegu potrdilo.
— Delikatesno trgovtno In zafutrfeovaf-n'co ctvori te dni v A'eksandrov? ulici v Celju trgovec g. J. Plahuta. Prostori, k"cr se je prce nahajala špecerijska trgovina g. Plahi'te. so v ta namen moderno preure-fenf. Slovenskega podjetja te vrste smo v Celju vedno pogrešali.
— Plesna va*a »Jadrana«. Vsied smrti častnega člana in stire:šme J. n. a. d. »Jadrana«, dr. Ivan Tavčarja, se plesna vaja v četrtek dne 22. t m. ne vrši. Cen'e-nfm damam, gospodičnam ter tovarišem pa sta taTn!k in b!a«ra'nik zrbavnega odseka na razpolago v društvenih prostorih v petek od 11.— H13. ure ter v soboto cel dan. Tajnik.
Sokolstvo.
— Sokolsko društvo Ljubljana (Narodni dom) se udeleži pogreba svojega bivšega staroste dr. Ivana Tavčarja na Visokem. Brate poživljamo, da se naj deputaciji pridružijo v čim večjem številu. Odhod z jutranjim vlakom ob 7.
— Sokolsko gledal šče v RadovlKcl vprizorl v nedel'o, dne 25. t. m. ob 15. url S. Tućičevo dramo »Golgota«, kl nam predočuje križevo pot človeka-men?ha, hrepe-nečega po ilvljenju, v katero ga vede On Kristus sam, čel: »Idi in okusi fivlene!« Toda fivljen'e le vari Ivo In povzroča greh, kes pride prepozno in Človek stoji na Golgoti, osamlen, proklet od nekdanih sobra-tov. Toda On mn zakliče s križa v tolafbo: »Tukai sem večno razpet radi vas in večno živ za vr»s.«
~ Na občnem zrorti ceP«ke?a sok<*l-sVf*ga Ckro5'a je rj'1 za načelnika Izvol-en Križnik Otmar iz Laškega. Okrožni zlet se bo letos vršil na.bri« v Kooiicah.
NAJNOVEJŠA POROČILA.
— Trst, 22. februarja ob 921. Politično društvo »Edinost« žalno spoštljivo pozdravlja na zadnji poti velikega Slovenca dr. Ivana Tavčarja. Pridružujem se s posebnim sožaljem dr. WiL*an
Incident v Vrahčak
Postojna. 21. februrja Italijani Ima^o z^pet gradivo za hujskan e proti Slcvcnjera Tu i cro"n:ki ne razumejo n:Šh 1 udi. njihovih navad in šeg. Ker imajo tudi stroge nkaze za postopan'e s »tu crodnim elementom«, priliaja pogostoma do inlcidentov, katerih bi scer ne bio. ako bi se hotelo postopati z np.sim ludstvom dobrohotno la korektno. Neki pl nni mladenič Je ba e nekaj nal^rulll dva orožnika ScaJr.sa in Cuo-na. ko sta š'a pro*j Vrrabčam. VmcŠil se neki druK« vmes In teca sta aretirala, do-čim je pre 5n i zbežn!. Are iranec re menda kričal, tako da so prišli 1 ud e gledat, kal da se grdi. Aretiran a so gnali v neko gostilno, I ud e so bale znhtevall. da naj ga izpuste In orožniki pravio, da je letelo ka-mene proti gostilni. Pozvani so b'-? f' orožniki, na k?tere se le baje streljalo, ko so š'| v Vrabce. Aretirali so pozne'e ▼ Vrabčah nekega Braft:šn. Jelc"j!a in Drav-čiča ter $c druge, tako da e deslel arctl-ranfh ena^t oseb, 9 jih pa še Iščeja To bo zopet kričanja, kako negotova 'e vzhodna tta!' anska me:a. Zr.htevamo natančno pre-lska\,,o. Ni dvoma, da re cd~br vnmo ni-kakega napadana na orožnike, p.cd v*em pa zahtevamo, da se rblnstl začno cbnr«šati nnprrm nn^emu ludstvu dosto no In uljudno, pa se re b^ nikjer kalil iavni r-'r In red. Očitan?e, da bi se s slovenske sirani hui-skalo ljudstvo. Je grda [zn*w.]ot!na.
Pred izvršitvijo rapallsh pogodbe.
— Rnv 21 fehruar*a (Tzv.) Musj^Tinf Je danes spre'el čhne paritetne komisiiv*. ki lmafo takoi po Izmenjavi ratltlkacii odpotovati v Opatio. Kakor doznava »Trbu-na«. je Mussollnl v sporazum, z Itali^n-sk'm gercralnm štabom Izdelal nrtredbo, zadevaoče Itallianske garnizfle na Peki in v Dalmacll, kakor tudi odredbe, zadevajoče izpraznitev Sušaka ln tretje dalmat.nske cone.
— Tr?t. 21. februarla (Tzv.) Tekom da* n^šn'ega dneva so pričakovali prh^di tta-li anske delegncf'e v paritetni kodilsPi. Po-zne:e pa Je or?šlo poročilo, da komlsla radi nekaterih tchmčnfh ovir še n| odpotovala in ći dospe Sele začetkom prihodnjejra tedna v Opntllo. Jav!:cno pa Je bilo tudi. da so te tehnične ovire, ki se nanaša'o v prvi vrsti na Izmen'pvo ratifikacij. *e popolnoma rdsfrnncne. K ub temu, da ie krati fe podpisal konvencTe, še veo'no Italijanska vlada zavbčuje izmenjavo ratifikacij. Vzrok ni popolnoma jasen.
Kakor hitro paritetna komtsPa prehnn od vlade popolnoma točna navodila, odpo* tule v Opatfo In začne nadzorovati lz» praznlfev ?"5aka oziroma trete dalmatinske cone. Ta Izpraznitev pa se vrši po v konvcncfl določenih rokih.
— Sol't. 22. februarja fTzv.) Oenerat L^tba Milic, predsednik komisije za Izpraznitev tretje dalmatinske cone, se je včeraj sestal v zasedenem dalmatinskem ozcml'u z generalom Barbrris^m. Na tem sestnnku so bila izmenana st^Tščn In je br1 dosežen sporazum slede post^pana pri Izpraznitvi zasedenega dalmatinskega oz^rr IJa od strani italijanskih čet
Stavka zagrebških akademikov
— Zagreb, 22. februarja (Tzv.) Včeraj ob II. dopoldne se le zbrala pred vseučiliščem na trgu rkademska omladina, da protestira proti p~stor-n"u vlade, ki doslej nf Izp'ačala akademski menzi obl'ub'ene pod pore v znesku 3M)Sf)'l dinar ev. Menza sr nnhaTa v zeH desolp/r-m mrtrjri'clncm 70-loža'u. Komunisti, socialni demokrati in zemloradn'ki so zal^tcvali, da st^oi akademska omhdina takol v stavko. Zmerne'-5Im elementom se Je končno posrečilo, d* se stavka odmdi do sobote zvečer. Do tega term'na zahteva aknrJemska omladina odgovora od vlade, če 'e pripravljena n-»\-a-zati goren'o subvenci'o. ki ie bila obl "bl;e-na s pismom z dne 7. februara t L Ce do tega roka ne orde odgovor vb de, pr:J>r akademska omladina v ponedeljek s spi >*-no stavko.
Angleški poslanik pri dr. Iflricida
— Beograd, 22. februarja. (Tzv.) Zunanji minister dr. Nlnčič je naznanil ministrskemu predsedniku Pašiču. da jc dopoHne niega obiskal angbšT,i poslanik. Poslanik se je z n?!m razgovarjal o kompliciranem polozaiu v Trnki ji kakor tudi o vprašanlu vstopa Grške v malo antanto. Podrobnosti tega razgovora javnosti niso znane.
Turisfika in soort.
— S. K. n?r*»a. Sestanek n^^metre sekol> (predavanje g J?nrška in razgovor) se vrši v petek 23. t. m. cb 2\ uri v sobi Športne zveze v Narodnem domu.
— Smučarski or»«ek T. K. »<>k-f^« pr;, redi o priliki Srvczre tekme dne 2v t. m. Izlet v Rakek. Savc7 bo skušaj drbf« polovično vožnjo. — Opoznr'nmo vre čbne. da priredimo v p^ncrTcl'ck 23. t. m. rb 8. url zvečer v ho*clu Tivo!? s^'čnrskf dni-irbr\ ve'er z rnzdel'tvfo diplom fn prf*
; zn-nb zm-»govrlrem klubove tekme. V-bi-j mo tudi vse priiatcle turiste in smučar i«.
VVllBBHHBB^HBHHHnHBlBm
Stran 4.
SLOVENSKI   N A R O O« dne 23  februarja 1923
5tcv. 4*
Razne stvari.
• Kaka se mesto oprosti svojih dolgov. V nemškem mestu Pulsnitzu so hoteli lansko leto napraviti elektrarno ter so kupih v to svrho parno turbino In dva kotla. Nekaj časa so premišljevali koliko bo stroškov za zgradbo, ko pa se jim ih 'e zdelo preveč, so opustili načrt In stroje prodali. Dobili so dcbička 95 mili onov mark. Tako se je mesto oprostilo svojih dolgov in ni mu več treba misliti, da bi se najelo poso ilo za elektrarno. Mesto Bril-lon na VVestfalskem je prodalo del svojih gozdov za 195 mili onov mark in s to svoto plačalo vse svoje dolgove, pa še ostalo jc precej denarja.
• Self-made-naa hi ameriška politika. Stara ameriška tradicija da.atl vedno in povsod prednost tistemu, ki :e »sclf-made« (človek, ki Je iz nič postal nekaj) je prišla do veljave tudi v karijeri sodobnih ameriških ministrov. Prezident Harding se Je rodil in dorasel na farmi v državi Ohlo in je začel svoo karijero kot tiskarski vajenec. VJce prezident Coolidge je živel na očetovi farmi do 19. leta. Državni tajnik Hughes je bil sin siromašnega babtističnega prid-garja. Vojni minister Weeks ie obdela val očetovo polje do 17 leta. Kmečki sinovi so tudi: minister pravde Harry Daughertv, notranji minister Mr. Pall fn poljedelski minister Henry VVallace. Iz še bolj skromne hiše sta John Daviš, minister javnih del. ki je sin navadnega delavca in minister trgovine Hoover, znani organizator ameriške pomožne akcije, čigar oče je bil kovač. Velika večina članov ameriškega kabineta je kmečkega stanu. Zdi se da ameriška Javnost največ zaupa samo eni visoki šoli in to je kruta šola življenja.
• Boga so sodU V kluba moskovske
garnizi e se je vršila 18. Jan. razprava proti Bogu. Nameravali so prirediti znanstveno disputacijo o tem, dali je Bog aH ga ni, ki se e pa končno izpremenila v navadno bo-goskrunsko komedijo tako, da je večina boljše viških častnikov še pred koncem zapustila klub. Seveda je Bog pri tem izgubil, kajti govornik je trdil in po svoje dokazal, da ga sploh ni in da so vse verske dogme le prazne marne.
Iniernacijonaia ie zopet propadla. Tako pravi voditelj holandskih sindikalistov Fimmen v svojem objavljenem članku, ki ostro žigosa nastop delavcev, uvrščenih v mednarodno organizacijo, ki niso znali ničesar storiti v sedanjem za mednarodno situacijo tako izrednem položaju. Fimmen piše: Tri leta so Že pretekla, odkar izjavljajo delavci, da se poslužujejo vseh mogočih sredstev, da bodo ovirali in morda tudi preprečili okupacijo Ruhra. Sedaj pa, ko je ta okupacija izvršena, se zadovoljujejo s pasivnim nastopanjem in vsa njihova pozornost je obrnjena na socijalno situacijo prizadetih dežel. Fimmen očita voditeljem in delavcem, da so krivi, da je nacijonalizem zopet sedaj, kakor leta 1914., zmagal nad čutstvom mednarodne solidarnosti
= Komunistični železničarji odpuščeni. V smislu dekreta z dne 28. pr. m. je visoki komisar za železnice odpustil 56 železničarjev, med katerimi so znani voditelji rdečega sindikata, ki so organizirali poslednji železničarski štrajk.
— Čevfje kupajte od domač'h tovaren tvrdke Peter Kozina & Ko. z znamko »Peko«, ker so isti priznano na boljši in na -cene ši. Glavna zaloga na debelo in drobno LJubljana. Breg 20, ter Aleksandrova cesta št 1
Zbirajte znamke za „Jugoslavensko Matico"!
Darila.
Uprava našega lista Je prejela za: »Stavbeni sklad ljubil. Sokola.« V počaščene spomina bivšega starosta 1 ubij. Sokola br. dr. Ivan Tavčarja daruje veletržec g Viktor Rohrmann Din 230.—.
»Družbo sv. Crlla In Metoda«. V počaščen ie g. Ivan Mankoča iz Trsta daruje g. dr. Dragotin Treo Do 100, ga. Terezina Verba's Din 100, Jadranska banka D n 1000, ravnatelj Čiro Kamenarovič Din ISO, dr. Josip Ažman Da 100, Peter Kozina D*n 100, dr. Kari Kuhelj D*n 100, ravnatelj Jernej Plnter in soproga Din 100, v spomin umrlih stricev gg. Ivana Mankoča m Anton Hafneria darue rodb. Maister Din 300. V počaščen'e spomina voditelja slov. naroda g. dr. Ivana Tavčarja ozir. mesto venca na njegovo krsto darujejo: ga. Milka Din 100. rodbina Drenikova D.r 100 ©a bornice šent akobsko-trnovske podružnice sv Cirila in Metoda 8 kamnov t. I. Din 400 in Klub Primork Din 250«. Skupno Din 5150.
»Potrebne roške d!lafce«. Mesto venca na krsto svoemu predsedniku g. dr. Ivan Tavčarju darujejo nameščenci Narodne ti-
skarne, uredništva In uprave Slov. Naroda ter Narodne knjigarne D.n 940, v počaščen je spomina dr. Ivana Tavčarja daruje g. odvetnik Alo zij Vrtačnik Din. 100 g. Rasto Pustoslemšek. glavni urednik »Slov Naroda Din. 100 In tovarnar g. Fran Bonač Din. 100. Skupaj Din. 1240
Za «DcČ I dom». V počaščenle spomina blagopoko.nega g. dr. Ivana Tavčarja ter mesto cvetja poklanja društvo »Atena« Din. 200; gg. Fran in Roza Krapež Din 150. rodbina \Vessnerjeva Din. 100; Splošno žensko društvo v Ljubljani Din. 500: Narodni ženski savez, slovenski del Din. 500; Kolo iugoslov. sester v Ljubljani Din. 500, g. Lija Gorupova Din. 150; rodbini Ivan Jelačin star. ter Ivan Jelačin ml. Din. 500; In rodbina Medenova Din 500. Skupno Din 3100.
Podporno društvo »Domovina«. V počaščen e spomina nepozabnega pri atelja dr. Ivan Tavčarja je daroval g. dr. Karel Tril-lcr Din. 1000.
»Slepe ▼ Ljubljani«. V počaščen;e pok. predsednika Narodne tiskarne gosp dr. Ivan Tavčarja daru eta gg. Ignacij Vcrbajs, ravnatelj v pok. Din. 100 in upravnik Slov. Naroda Valentin Kopitar Din. 100. v poča-ščenje spomina ozir mesto venca g. dr. Ivan Tavčarju daruje kavarnar g. Anton Tonex Din. 100. tvrdka Hrovat & Ko. v Ljubljani Din. 300; g. tovarnar Fran Bonač Din. 100 In gg. Fran In Roza Krapež Din. 150. Skupno Din. 850
•Mestne uboge«. Mesto venca na krsto m v počaščenje spomina dr. Ivan Tavčar a daruejo; g. kavarnar Anton Tonejc Din. 100; gg. Pran in Roza Krapež Din. 150 tvrdka »Alko« veletrgovina žganja d. z o. v Ljubljani Din 300 in g. šarabon Din 1000. Skupno Din. 1550.
»Jugoslovensko Marico«. V počaščenje spomina g. dr. Ivan Tavčarja daruje tvrdka Hrovat & Ko v Ljub! ani Din. 200.
»Podporno društvo Iugoslov. ak-dem'-kov. V počaščen e spomina blagopok dr. Ivan Tavčarja darue odvetnik g. dr. Fran Novak Din. 150, in lekarnar Rilcard SuŠniV v Ljubl'ani Din. 100. Skupno Din. 250. —
— Mesto cvetja na krsto dr. Ivana Ta v, carja darujejo gdč. Mikužcvc 100 Din za slepce.
— Rudolf Tenente daruje 50 Din ts. društvo oslepelih mesto venca blagopokoj* nemu znancu g. dr. Ivanu Tavčarju.
— Mesto venca na krsto rmrlepa g. dr. Ivana Tavčarja darujeta za slepec dok. tor Friderik Grover Din 100. dr. Elconor« Jenko-Groverjeva Din 100.
— V počaščenje spomina Iv. Ta v* Carja daruje tvrd'a Rosman & TsrVtrn z« dečji dom Din 250, ra slepec Din 250
— Za dr. Tavčarjev sklrd (C. M. dr.J daruje g. Kraker star. Din 500.
— C. Stanko Jesenko dartrfe v ro*a. š*cnje spomina blagopokojne*!* g dr. Iv«"« Tavčarja za Tavčarjev sklad C. M. družbe 100 Din.
— Tovarna Joxtn Krme S Komn. d-mfe v počaščenje spomina Magopokoincga rl-ia Ivana Tavčarja 300 Din za mestne uboge Srčna hvala 1
Glavni arednik: RASTO PUSTOSLFMSflK
Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
MNHHM i -1
^BMijuimigj
TRAOEttV* < -1
a*a*a*ašaiaftam'c» Wča %a'iaca'«i^ cd
GUMENE PETE in GUMENE POTPLATE
etnajt In trajnija so kakor tian Najbolj« varstvo proti vlagi I mr
Stanovanje
s najmanj tremi sobami in dru« gim konfortom v centru ali v ne« posredni bližini SE IŠČE ZA TAKOJ, event. as zamenja z enakim v Beogradu. — Naslov po» va oprava »Slov. Naroda«. 1897
Raznanjam slav. občinstvu,
ds sem se PRESELIL IZ RADEČ pri ZIDANEM MOSTU na svoje posestvo v vas LEVEČ it. 6, po* sta Petrovce pri Celju ter se na« dalje priporočam,
JOSIP SREBOTNJAK, lesni trgovec. 1889
Jabolka
V PODROBNI RAZPRODAJI od 29 kg naprej po 10 do 12 K za kilogram (tudi na debelo) SE PRODAJAJO v skladišču pri »FIGOVCU«. — Blaga je pri* bližno 5000 kg. 1903
Kupi se orehov les
(REZAN IN OKROGEL) ter VSAKA MN02INA TRAMOV. Ponudbe pod »LES« na Anončno in reklamno družbo Al orna Com« panv, Ljubljana, Kongresni trg 3.
1906
Kolarstvo
>o?»9l6tiio opremljeno, se zaradi smrtnega slučaja takoj da v j zakup v Ormoža št. 3, Spodnje Štajersko. Vse orodje ter zadost. suhega kolarskega lesa. Ponudniki, ki bi hoteli v Ormožu izvrševat1 kolarsko obrt, se prosijo, naj si vse ogledajo. 1893
Parkete
hrastove 5n bukove — prvovrstni slavonski les kakor brodarski pod v vsaki množini s polaganjem ali brez po najnižji ceni dobavlja tvrdka
Ivan Primoži£, parketar, Beograd
Strahlnie Ban« ulica 43.
saaMwaaammaaaMBaaaaaaaaaaaaaaMaaaajaaaaaaaa^
Pisemski papir v tel in im\
priporoča
NARODNA KNJIGARNA
LJUBLJANA, Prešernova ul. 7
Izvanreden užitek
boi imel, Ce al privolili
rimsko čašo
SUDI HDLBaB MOTIM SUM
1907
Gostilna
v bližin* Ljubi ane mm takoj odda
nm račun. Naslov pove uprava S o**. Naroda. 1837
Proda se velika hiša
sredi mesta, pripravna za vsako obrt. — Naslov pove uprava »S1 o* venskega Naroda«. 1808
Išče se eno ali dve sobi
7. dvema posteljama 2A TAKOJ. — Pop' M*c pod »P— postel:i'1825« na Mpravo »Slovenskega Naroda«.
Trnovski pomočnik
(2ELEZNINAR)    s   daljšo prakso
SE SPREJME. Hrana in stanovanje
rt r*zpola^p*. — P~TiTTfihe na "o»"avo »Slov. Naroda« pod »Trajnost/1849«.
KonterMinia,
veš5« vseh pisarniških del. rmc^i slover»s'-epa in nemš'-e£a trzika, 2ELI PREMENITI SLUŽBO. Gre trdi za Magainičarko. Pon*'dbe pod »Z»~o2* nost/1806* na upravo »Slov. Naroda«.
Izkufen
In dva lzve£ba*a iaqarla za
ssmeo ns 4 rezila, zmožna tudi popravil, se spre mejo na večjo žag? na G rnj-skem. Ponudbe naj stavijo *amo neomenjeni na upravo Slov. Naroda pod .Žaga 1841". 1S11
Trgovina na prometni ulici
z električno razsvetljavo in M A* LIM STANOVANJEM V MARIBORU, SE PO UGODNI CE* NI PRODA. — Informacije daje Anončni zavod Drago BESELJAK in drug, Ljubljana. Sodna ulica 5. 1904
Preklic.
Naznanjam, da je prosto* voljna dražba pod »Ze'o ugodna prilika« preklicano in se ne bo vršila.
Preklicatelj:    Jakob MENART.
Domžale. 1905
!?PP gp pridna in poštena pro* louC uu dajalka, zmožna samo* stojnega vodstva v trgovini z me* šanim blagom. Zmožna mora biti s1 o venskega m nemškega jezika. Hrana in stanovanje v hiši; plača dobra. — Ponudbe pod »Dobro iz* ur jena moč/1899« na opravo lista.
Kakršen gospod tak sluga.
Burka enodeianka iz vo-iiškega življenja.
gp pridna in poštena soba* 56 rica proti dobri plači, katera govori tudi nemško. —
Naslov pove uprava »SI. Nar.«, 1820
KLET SE OODA
NA RIMSKI CESTI. Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 1S62
Opfikar,
p'vovistaa moč, D'inai'an, Z ELI PRTMFRVE SLTtŽBE TAKOJ ALT POZNEJE. — Ponudbe se prosi pod »Trkušena moč«, poštno ležeče, K ran i (Gorenjsko). IS81
Isce se malo staranje
v novi hiši ZA TAKOJ ali po* 7neje. — Ponudbe pod »Nova hiša'1864« na upravo »Slovenske« t?a Naroda«.
Mesečno sebo
s posebnim vhodom, lepo In zdravo, po možnosti z dvema po^tftiarna ter nonolno d^ma^o hrano I5CETA DVE GOSPODIČNI (sestri). — Ponudb'* na upravo »Slovenskega Nareda« pod »Uradnicah 1S53«.
Iščem sobo
t dvema posteljama ali prazno; olačam dobro, event. za par me? -ecev v nanrai. — Ponudbe pod ■Soba v mestu'1874« na upravo ^Slovenskega Naroda«.
Trnovski nastavlienec,
vešč Volonijaln^ stroke. Irvefban v pisarniških poslih, vajen občevanja s strankami, ki bi po potrebi r-di po* toval. SE TAKOJ SPREJME pri večiem trgovskem pod:^tju v Ljub* jani. — Ponudbe pod »Trgovsko na* obrarcn/lSSO« na upravo »Slovenske« ga Naroda«.
Prodam hrastove plohe.
15 m* žamanih 9, 10 cm debelih 2—4 m dolg'h. 6 m* ne5*jTT»inih in na nol*a* manih 6 cm debelih 2—4 m dolgih: prvovrstno b'af?o. Cena po dogovoru.
Vnra^ati jc pri V. TOME. Dunajska cesta št. 31 fTT., Ljubi lana. 1793
Seno, slamo,
naiboljšo. čisto, zdravo v ba'ah prešano PO NAJNIŽJI CENI, kakor tudi OVES in KORUZO razpošilja dnevno na vsako po«
sta i o v Sloveniji FRANC   KAMBIČ. ZAGREB, Tkalčičeva ulica 71 B. 1900
Proda se po zmerni ceni:
dobro ohranjen »LANDAUER«, skoro nova močna KOČIJA fdvo* vprežna) in STARA KOČIJA (enovprežna). Ker se misli naba viti avtomobil, se te kočije pod ugodnimi pogoji prodajo. — Nt* s'ov pove uprava lista. 1879
Zakupodaja ribolova.
Pri gozdarskem uradu v Soteski,
S»sta Toplice na Dolenjskem SE OD« A V ZAKUP ribolov v reki JCrJfca od izvira do malinskega jeza ▼ Ru* munji vasi a stranskimi potoki, iz. vzemsi okraj it. 73 Žuiembmrk od Draske vasi do Dvora.
Zakupne pogoje, kakor popis ri* bolovnega okraja, do pošlje gozdarski urad Soteska proti vplačilu poštnine: isto dovoli iz dobrote vpogled v go* renjc gospod F. K. KAISER, puškar ▼ Ljubljani, šelenburgova a. 1883
CaIia (prazno ali meblovano) 0000 ISCE GOSPOD. — Po» nudbe pod »D/1902« na upravo »Slovenskega Naroda«.
OQ  dobro ohranjen visok, SB CILINDER (klobuki Ponudbe z označbo cene do dne 1. marca t. 1. na upravo »S I oven* skega Nar.« pod »Cilinder/1896«.
I5CEM
meblovano mesečno sobo.
Fonudbe pod »PlaJam dobro/1807« na upravo »SI avenskega Naroda«.
Išče se stanovanje
ZA DIJAKINJO blizu liceja. — Ponudbe na naslov: Josip L02AR. Snodnia Stška 2S3. 1P93
Mesečna soba se odda
GOSPODU, ki je ves dan v shižbi. — Nas'ov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 1887
Dvckslesa, motorčki,
OTROCTI VOZIČKI. ŠIVALNI
STROJI, najceneje pri »TRIBUNA«, Ljubljana, Karlov* ska cesta št. 4. 1909
Stanovanje,
(soba in kuhinja) v Novem Vod* matu SE 2ELI PREMENITI kam drugam. — Ponudbe pod »Vodmat 1901« na upravo »Slov. Naroda«.
Proda se motor
S CTRKULARNO 2AGO za žaganje drv. — Poizve se: Kmeti* s«:a uMca 211, Šiška (pri Franji Gajšek). 1908
fono en izurjena slovensko=ncm= lObB dC ška STENOGRAFINJA in STROJEPISKA k industrij* skernu podjetju v Ljubljani. — Po* nudbe pod »Stenografinjafl890« na upravo »Slovenskega Naroda«.
Elegantna soba se išče
ZA DVA GOSPODA v sredini mesta ali v šentpeterskem pred? mestju od 1. marca naprej. — Ponudbe pod »C/1895« na upravo »Slovenskega Naroda«.
Vžigalna vrvica
(Ziindschnur)   NAJCENEJE pri tvrdki I. RAZBORSEK, Šmartno* Litija. Ponudbe na tvrdko
I. RAZBORSEK & JUNC, Ljublj ana. Sv. Petra c. 33. 1894
Sobo za pisarno
v sredini mesta IŠČEM proti vi* soki nagradi. — Ponudba pod »Nagrada« ns Anončni zavod Drago Bese 1 jak & drug, Ljublj a* na. Sodna ulica 5. 1888
Dobra priložnost!
Velike obresti dam dotičnemu, ki mi posodi 30 do 50 tisoč Din za eno leto. Sigurna garancija (event. menico ali vknjižbami na posestvo). — Le pismene ponud* be na Anončni in reklamni zavod »APOLO«, Ljubljana, Stari trg št. 19. II. nadstropje. 1892
Družba „Ilirija" Ljubljana,
Kralja Patra trg 8       Teki ?20
Protfola bulioulh oru
na debelo in drobno, žaganje drv dostava na dom. 10M4
" Lokal aH sobo
pripravno za trjjov no v Lj .blj*ni al Sp. Šiški ae Isce. Kdor preskrbi. doh| nagrado. Ponudbe pod .Trgovina 1659* na upravo Slov. Naroda. 1659
Iščem stanovanje S.
stoječe iz kuhinje ter ene ali dveh sob. — Ponudbe na: Poštni konduk« ter Fr. Karba. barake za kurilnico Južnega kolodvora. 1788
Pozor, trgovci!
Radi druiinsVh rs r mer ae proda dobro vpeljana trgovina z mešanim b'flgnm v več em indu tri^skem mpstu S'oven;le. Potreben kapital 300 000 do 4OV00 K. Ponudbe vposati nod .Bodočnost 1654' na upravo SI. Nar. 1654
Namočena polenovka
SE DOBI VSAK PETEK PRI
FR. KHAM, LjnMfana nasproti hotela »Union«,
634
Rabljene britvice
fr»m-te. Mem. t. d/> SE SPRE TEMA TO V ELEKTRTrrNO BRUŠENJE * geriji I. C. KOTAR. \Volfova ulica 3 in ▼ drrr^riji Anton KAXC, Zidov* s'ca ulica 1. — Zunanja naročila hitro in točno. 1108
Občinskega tajnika,
zmožnega, T.^ČE žunan ene občine, ki šteje 3500 prebivalcev na Do* lenjskem v krškem okraju. Plača po dogovoru. Prošnje je vlar^ti do 15 marca t. 1., na naslov, ki se izve - : »SI. N—1737
SENO, SLAMO
Tr DRUGE DEŽELNE PRIDE L? KE (seno 900 K. slama 600 K), franko vsaka postaia v Sloveniji, dobavlja domača tvrdka PUKL IN VERCE. trfjovira z dež. pridelki. SoŠt* f.
Trstje
aa atropa iTde-luiem z najmoder nlmi stroji in Iz najboljšega   materifala  ter   dobavljam v vsaki množini po nainižjl ceni.
I. Jugoslovanska tvornica Bakula
Jos. R. Puh, Ljubljana,
Gradalka ulica 22.   Teleff. 531.
Sprejme se "cptldnne£
dni na teden starejša ženska moč, ki je zmožna knjigovodstva, slo* venske in nemške korespondenc ce; ure se lahko razde!e po do* govoru. Plača mesečna. — Samo zmožne in stare i §e naj pošlieio naslov tvrdki HRAST in drug, Ljubljana 7._1854
Pletenin
kakor Jopice, ilmtko perilo, nogavice, rokavice v veliki Izbiri pri
A. Sinko vic nas'. K. Soss
LJUBLJANA, Mas tal trg »t.
Lastaiaa ia  tisk  »Narodne Utkarnc«.
65