Izhaja vsak petek in stane za vse leto 18 K, za pol leta 9 K, za četrt leta K 4 50 in na mesec K l-50. Posamezna številka stane 40 vinarjev. Inserati po dogovoru. » se mora železo na soclovih vratciii namazati in s parafinom zaliti. Sode, kadi, brente in drugo posodo, se mora najprej v suhem stanu s krtačo zdrgniti, potem z 2% sodovim lugom izuriti in potem še s čisto vodo tako dolgo izmivati, da pride tako čista ven iz soda kakor se jo noter da. Bolj obširno o čiščenju posode ne bom govoril, ker je itak vsakemu kolikortoliko znano. Osnažiti se mora pa tudi klet, mora se skrbno pomesti, da se spravi ven vsa nesnaga, omesti se mora vso pajčevino in drugo. Potem se napravi redek apnen belež, kateremu se doda še pol % modre galice, ter se s tem skrbno poškro-pi vse stene s pomočjo škropilnice kakršno se rabi za škropljenje trt, ako se to stori dvakrat, bodejo vse stene in strop lepo bele s pomočjo galice, katero smo primešali in z apnom se pa zamori vse po stenah se nahajajoče škodljive bakterije. Dobro je tudi podlage poškropiti, da se jih na ta način razkuži. Sedaj preidemo k trgatvi sami. T r g a t e v. Grozdje naj se ne trga predno ni popolnoma dozorelo. Grozdje dozori popolnoma, kadar listje porumeni in peclji pri grozdu polesene. Dokler je listje zeleno se še vedno tvori sladkor v grozdju; od množine sladkorja pa je odvisna kakovost vina. V jednem lepem dnevu grozdje pridobi en četrt % sladkorja, to znaša pri 1 ha vinograda, na katerem se pridela 80 hi mošta 80 in en četrt kg = 20 kg sladkorja (a 8 K 1 kg) kateri stane 160 K, torej se oškoduje kdor prezgodaj trga za 160 K dnevno. Tedaj ako vreme nagaja, da grozdje gnije se že mora malo pohiteti s trgatvijo, toda ako je lepo vreme, kakor letos vse kaže, da bodemo imeli lepo jesen lahko zori grozdje do sredi oktobra, tedaj tudi lahko pričakujemo, da bodemo imeli dobro vino. Ako pa začne grozdje gniti, se lahko gnilo prej pobere, zdravo pa se pusti, da naprej zori. Pri trgatvi se mora skrbno odbrati, gnilo in plesnivo grozdje od zdravega, ravnotako črno od belega. Vsak trgač naj ima jedno posodo za zdravo grozdje in dva skupaj lahko še jedno za gnilo. Crno pa se pusti, ter se nazadnje potrga. Potem se grozdje vmelje v kad in takoj ko je kad polna se mošt (župa) odtoči ter da v sode, katerih se pusti ena šestin-ka prazna, (kajti sicer, bi nam šlo vino oziroma mošt ven ko začne kipeti) ter se potem sod zapre s kipelno veho, tako da ogljikova kislina lahko u.iaja ven, zrak pa ne more v sod. Ako bi sod zabili nam ga bi razneslo, ker ogljikova kislina rabi 16 krat večji prostor, kakor sladkor iz katerega nastaja. Nikakor naj se ne pusti mošt na tropu kipeti. Ako pa se noče kdo tako na hitrem ločiti od starega načina, da hoče pustiti mošt na tropu kipeti naj grozdje reblja (peclja) da loči jagode od pecljev, bi potem pa ga naj nikakor ne pusti delj časa kot 24—48 ur na tropu. Črno vino (mošt) pa se mora pustiti na tropu kipeti 4—6 dni. Čim bolj črno vino se hoče pridelati tem delj časa mora na tropu kipeti. Mora se pa tudi pecljati. Na tropu kipeti mora zato, ker se nahaja vsa barva v kožici jagode in se ta potom kipenja izluži. Za napravo črnega vina se 'Pora imeti francoske kadi z dvema dno-"'a, katera ima na sredi še jedno navrtano nno, katero drži trop pod moštom, da se pe ugreje in ne scika. Na gornjem dnu pa Se da kipelna veha, da ne more zrak v kad Prihajati. Ako pa se nima take kadi pa se 8a na navadno kad še jedno navrtano dno J^hero se ob straneh z zagozdami pritrdi, mko da je kakih 20 cm pod površino mo-^a- Ako pa tudi tega dna ni tedaj se mora lošt oziroma trop v kadi vsaki dve uri ■ ^mešati, da se ne ugreje in ne scika. , Gnilo grozdje vstran metati je škod +, r.Se.da iz njega pridelati dobro vino. T p./P. vinograd se z njim okuži, ako se j t)(V v,e i ,7?eče- ker se na njem zaredijo ra se , °dljive bakterije. Z gnilim grozdje c Dostopa takole: Gnilo grozdje se da takoj v stiskalnico odtisne, ter mošt da v sod, kjer se prav močno žvepla 1 žvepleni trak na 100 1 mošta. Ker žveplena sokislina ovira bakterije, katere povzročajo kipenje, tak močno zažveplan mošt ne bode začel takoj kipeti, temveč šele čez 2—3 dni, vsled tega se bode v 24 urah že v njem nahajajoče blato sesedlo na dno. Čez 24 ur ga ločimo od blata na ta način da ga preto-čimo v drug sod na kar mu dodamo par litrov burno kipečega mošta, da začne kipeti, ter ga zapremo s kipelno veho. Prej ko smo ga zažveplali smo seveda nekoliko oslabeli dobro pasmo kipelne glive (sa-ccharomyces elippsoidens), toda še bolj pa smo oslabeli ali skoraj gotovo uničili slabe kipelne giive, katere so zelo občutljive (saccharomvccs apiculatus), ter smo s tem zelo mošt izboljšali. Potem se pusti ta mošt, da pokipi; v prvi polovici decembra pa ga prvič pretočimo in zopet žveplamo (trak žvepla na 2 hi vina). Ako ga potem še filtriramo imamo prav dobro in stanovitno vino, s katerim lahko potem ravnamo, kakor z zdravim, da ga marca meseca v drugič in julija tretjič pretočimo in potem lahko mimo zaspimo, ni se nam bati, da bi nam to vino zavrelo. Pri onem prvem pretakanju namreč čez 24 ur sem pozabil omeniti — je zelo dobro, da damo na pipo kak razpršilnik, ali pa da mošt vsaj s kako metlico mešamo, ko teče v škaf, da se kolikor mogoče močno prezrači. Pri tem izpuhti žveplena sokislina v zrak in mošt postane bolj sposoben za ki-nenje. Pri vsakem moštu bodisi pri takem iz zdravega ali bolnega grozdja bodi sledeča temperatura (toplota) med kipenjem 15—18° C (12—15° R) ta toplota bodi stalna. Ako bi bilo bolj mrzlo nam ne bi mošt kipel, ako bi bilo bolj toplo pa bi mošt preveč burno kipel in v moštu bi ostalo preveč sladkorja, pri višji toploti kot 30° C pa bi se tudi kipenje ustavilo, ker bi glive same sebe pomorile. S Iz maše drla^e. Pašič. Trumbič fn Žolger, ki zastopajo našo državo na mirovni konferenci so baje pozvani v Belgrad, da poročajo o svojem delu. Novo vlado bo menda prevzel dosedanji predsednik parlamenta Pavlovič. V njej bi bile zastopane vse stranke. Bojimo se, da bo ona zopet tak mišmaš, kot je bila prva in nezmožna vsakega resnega dela. Volitve, volitve nam dajte, da sami izpregovorimo, kako vlado hočemo. Slovenski socijalisti v okupiranem ozemlju, ali kakor se sedaj zove v Julijski Benečiji bodo začeli izdajati svoj lastni dnevnik, Izhajal bo v Trstu. Dalmatinci so poslali parlamentu prošnjo, naj vendar konča svoje uničujoče strankarsko koristolovstvo in začne z resnim delom, Isto so storili begunci. Kdo je kriv vseh razprtij, se je videlo zadnji mesec dovolj dobro. Na Koroškem se pridno prirejajo shodi in veselice z ozirom na predstoječe ljudsko glasovanje. Oslovsko trobento smo pozvali, da naj odgovori na naše zadnje članke o pro-tiljudskem »delu« njihovih poslancev v Belgradu, a ta ljudski poneumnjevalec molči kot grob. Pokličite ga še vi na odgovor, zaslepljeni člani klerikalne »Kmetijske zveze«. \ Če pišeš v Nemčijo ali Avstrijo, moraš prilepiti na dopisnice znamko za 30 vinarjev, na pismo znamko za 75 vinarjev. _ Zborovanje za vrnitev ujetnikov se je vršilo dne 8. tm. v dvorani Mestnega doma v Ljubljani ob obilni udeležbi. Sklicatelj g. Ivan Struna je v kratkem pojasnil položaj naših vojnih ujetnikov. Sprejela še je resolucija, s katero se poživlja deželna vlada v Ljubljani in osrednja vlada v Belgradu, da se takoj in z vso resnostjo poprime tega vprašanja, da se reši naša ljud- stvo iz suženjstva. Upostavila se je akcija za vrnitev vojnih ujetnikov in sestavil provizoričen odbor, ki šteje 26 članov. Za kritje stroškov, ki bodo zvezani s to akcijo so zborovalci prostovoljno zbrali vsoto 542 K. Na zborovanju sklenjeno nabiranje podpisov naj se izvrši po dopisnici, ki naj se pošlje na »Odbor akcije za vrnitev ujetnikov, Ljubljana 3, in sicer naj se pošljejo ime ujetnikovo in njegov naslov ter naslov domačih - - zadnji čas do nedelje 14. t. m. Istotako naj se prostovoljni doneski pošiljajo na zgoraj ozačeni naslov. Volitve v zasedenem ozemlju, italijanska vlada je ukazala občinam v zasedenem ozemlju, da sestavijo volilne imenike za državni zbor. Za draginjske doklade invalidom je dovolil naš ministrski svet 15 milijonov K kredita. Rešitev Jadranskega vprašanja? Iz Rima poročajo, da so se glavni zavezniki zedinili na sledečo rešitev Jadranskega problema: Vsa Istra pripade Italiji. Reka bo z majhno okolico svobodno mesto. Vsa Dalmacija pripade Jugoslaviji, le otok Vis dobi Italija. Zader dobi avtonomijo. Italijani vse obdačijo. S L sept. so se uvedli v zasedenem ozemlju sledeči novi davki: 1. davek na menjice in račune, 2. davek na lepake, naznanila, table in javne manifeste, 3. davek na računske listke in zapisnike v gostilnah, kavarnah in drugih javnih lokalih, 4. davek na vstopnice v gledališče in k javnim zabavam, 5. davek na parfume, dišeče milo in zdravila, 6. davek na dragocenosti (zlatnino, srebrnino in dragulje). — Potem takem bodo novi državljani imeli brez davka prosto pot le tja, kamor hodi tudi laški kralj peš. Pozor oni Jugoslovani, ki imajo denar naložen pri raznih nemških zavodih v republiki Avstrija! Te dni so naši državljani, ki imajo naložen denar pri raznih zavodih v Avstriji, dobili ponajveč z Dunaja brzojavna obvestila, da se jim odpoveduje naložen denar. Hkratu so bili pozvani, da dispomirajo s takimi naložbami. Opozarjamo, da treba previdnosti, kajti republika Avstrija je po mirovni pogodbi vezana, da vrača gotove vrste naših terjatev po posebnih predpisih. Za vodilo bode v gotovih primerili povprečni kurz na borzi v Ženevi v oktobru 1918. Če se disponira z naloženim denarjem, treba se zavarovati proti prejudicu. 800 ameriških Jugoslovanov se vrača v domovino. »Politiki« se brzojavlja iz Marsilje: Na parniku, ki je odplul iz Mar-silje proti Dubrovniku, se vozi 800 Jugoslovanov, ki se povračajo iz Amerike v domovino. Pripovedujejo, da se širi v Ameriki med našim ondotnim življem čimdalje živahnejše gibanje za povratek v domovino. Gospodarske vesti. Naša država bo zalagala z žitom ne le Avstrijo in Madžarsko, temveč bo izvažala žito in moko tudi v Švico in Nemčijo. Od letošnje žetve bomo imeli za izvoz nad 80.000 vagonov. Tudi čehoslova-ški republiki bo daJa Jugoslavija moke in žita v zameno za sladkor, stroje in oglje ter je tozadevna izmenjalna pogodba že podpisana. Trgovsko brodovje se nam vrne. Amerika je prevzela posredovanje pri Italiji, da vrne vse trgovske ladje našim pa-robrodnim družbam. Predavanja o kletarstvu. Vinarski nadzornik B. Skalicky v Novem mestu priredi tekoče jeseni v naslednjih krajih predavanja o umnem kletarstvu: 1. V nedeljo, dne 14. septembra t. 1. ob 7. uri zjutraj v Šmihelu pri Novem mestu. 2. V nedeljo, dne 21. septembra t. 1. ob pol 8. uri zjutraj v Sv. Križu pri Kostanjevici. 3. V nedeljo, dne 28. septembra t. 1. ob pol 8. uri zjutrai v Št. Rupertu. 4. V nedeljo, dne 3. oktobra 1.1. ob pol 8. uri zjutraj v Trebnjem. 5. V nedeljo, dne 12. oktobra 1.1. ob pol 8. uri zjutraj v Št. Jerneju. 6. V nedeljo, dne 19. oktobra ob 8. uri zjutraj na Čatežu pri Veliki Loki. Z ozirom na veliko važnost umnega kletarstva za vinogradnike, se priporoča, da se vinogradniki v obilem številu predavanj udeležujejo. Zaplenjenje Imetja. Do sedaj je ministrstvo trgovine in industrije izvršilo sek-vester nad imetjem 800 podanikov neprijateljskih držav. Naši premogokopi. V Sloveniji je 12 premogokopov, ki dajo dnevno 340 vagonov (največ trbovljski t. j. 150 vagonov). Premogokopi v Hrvatski in Slavoniji morejo dati dnevno 40—50 vagonov, a oni v Bosni preko 200 vagonov. Premogokopi pri Pečuhu so dajali pred vojno po 250 vagonov, a zdaj komaj 140, pa produkcija se stalno dviguje. Timoški premogokopi v Srbiji dajo dnevno 50 vagonov najboljšega premoga, dočim še senjski za nekaj časa mirujejo, ker so od Nemcev poškodovani. Naša država potrebuje za srednji železniški promet 700—800 vagonov. Ker se produkcija stalno dviguje, bo polagoma tudi industrija kaj dobila. Polnoletnost, Po srbskem in črnogorskem zakonu je polnoleten, kdor je izvršil 21. leto svoje starosti. Po avstrijskem zakonu,' ki je veljal pri nas, pa tudi na Hrvatskem, pa je dosegel človek polnoletnost šele z dovršenim 24. letom; ravno tako tudi v Bosni in Hercegovini. Ta razlika se je morala izenačiti, tembolj ker smo mi s svojim določilom bili precej osamljeni. Naši sosedje Nemci in Lahi, kakor tudi Francozje, dosežejo polnoletnost z 21. letom, Švicarji celo že z dovršenim 20. letom. Ravno tako je v Rusiji. Tudi Nemška Avstrija je sledda temu v'gledu ter dolo "'la da postane polnoleten, kdor Izpolni 21. leto Z zakonom z dne 31. julija 1919, ki je bil objavljen dne 2. septembra v »Službenih Novinah«, j e za vso kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev uzakonjeno, da postane vsak naš državljan polnoleten s pričetkom dneva, katerega dopolni 21. leto starosti. Za nazaj zakon ne velja. Vsi, ki so bili tedaj dne 2. septembra stari več kakor 21, pa manj kakor 24 let, so postali polnoletni z dnem 2. septembra 1919. Pozdravljamo ta zakon kot mal toda žeto važen korak na potu izenačenja zakonov v Jugoslaviji. s Iz naše stranke, s Gubčeva zveza.- S predlagano »Gubčevo zvezo« se bo pečal tudi naš prihodnji strankin zbor, ki se vrši, kakor smo že javili začetkom novembra v Ljubljani. Poživljamo naše pristaše, da že sedaj mislijo na ustanovitev krajevnih »Gubčevih zvez« po deželi. V vsako občino »Gubčevo zvezo«, ki bo edina obramba malega kmeta, bajtarja, kajžarja in posla pred klerikalnimi in liberalnimi magnati. Drofeiž. Koliko plačajo ameriške trgovine za inserate. Velika privlačna sila ameriških trgovinskih podjetij, ki je skoraj vsemu svetu znana, ima — kakor trdi narodni gospodar N. Delvvar — svoj vzrok v obilem inseriranju v časnikih, ki so polni in-seratov. Zanimive so nekatere številke, ki so jih prinesli razni trgovski strokovni listi po DeKvarovi statistiki. Tako n. pr. so prejeli nevjorški dnevniki v enem letu za dnevne inserate od tvrdke ,.Siegel, Cooper in dr.,« ki je največja trgovina v Novem Yorku, 2 miljona, od tvrdke »Wa-namaker« pa dva in pol milijona kron. Trgovsko podjetje R. H. Maey in dr. je in-seriralo v enem letu za tri in pol milijona kron. To podjetje je imelo v enem letu prometa za 300 miljonov kron. Nekatere ameriške trgovine imajo cele regimente uslužbencev za časniško reklamo. Ra-zentega je razpisana posebna nagrada za onega, ki si izmisli kakšno novo dobro reklamo. Reklama je v ameriškem trgovskem svetu sploh velike važnosti, saj se imajo pa tudivmnoge ameriške trgovine za svoj uspeh samo vztrajnemu inseriranju zahvaliti. Najmanjša knjiga na svetu. Pred leti je bila na javni dražbi v Londonu prodana najmanjša knjiga sveta, namreč almanah, ki je bil tiskan v letu 1838. Njegov obseg je 1.9 cm in 1.6 cm. K almanahu spada tudi tok in povečalno steklo za branje, zakaj črke so čudovito majhne. S tem almanahom tekmuje »Novi zakon« v germanskem muzeju v Norimbetgu, ki je bil natisnjen v XVII. stoletju. Ta knjižica ni nič večja kakor H:t na palcu in ima 208 strani. TWf*fYi za r______ Mišš-podsane stenice-ščurki in vsa go’azen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K B'—, za podgane in miši K 61—; osobito ostra pasta za podgane K 6’—; za ščurke K 6-—; posebno močna tinktura za stenice K (V—; uničevalec moljev, prašek za ušt v obleki in perilu, proti mravljam, proti ušem pri perutnini K 3'—; prašek proti mrčesom 5 K; proti ušem pri ljudeh 3 K; mazilo za uši pri živini 3 K; tinktura proti mrčesu na sadju in zclenjadi (uničevalec rastlin) in mravljam KS1-. Pošilja po povzetju Zavod za ekspert M. Jtinker, Zagreb 45., Petrinjska ulica 3. G. KELLER. DON CORREA. Potem, ko so navzoče ženske nekoliko uredile obleko nove kristjane, ki je v procesiji prišla v nered. Zambo je sedela med botro in svojo dosedanjo gospodinjo. Nosila je bel pajčolan in venec iz mirt in rdečih rož. kar je nenavadno ljubko pristojalo njenemu svetlorjavemu obrazu in vratu z zlato verižico. Don Correa, ki ji je sedel nasproti, se je moral nekoliko premagovali, da je ni preveč pogosto pogledal, ne samo zaradi navzočih gospa, ampak tudi zaradi duhovnika, ki jo je krstil in je bil tudi navzoč. Dasi je bila rjava Marija že nekoliko vajena evropske mize, vendar ni mogla jesti; vse, kar se je bilo doslej z njo zgodilo, ji je preveč stiskalo srce. Res je bila prepričana, da ni sedaj za njo nobene nevarnosti več, in dasi ni razumela pomenka pri obedu, je vendar čutila, da govorijo prijazno o nji; toda njen novi položaj, okolica in bodočnost, vse to je bilo tako popolnoma tuje in neznano, da je otrplost njene duše prihajala prej večja ko manjša. Šele ko je Don Correa lastnoročno napolnil krožnik s sladkim sadjem in portugalskimi sladkarijami in ga postavil pred njo, je začela ubogljivo in spoštljivo zobati in je krožnik lepo spraznila. ,Glejte no,“ so rekle gospš. „kako lepo uboga dobrega gospoda! Res Vaša Milost, dosegli ste popolno zmago!“ Ko so se vsi zasmejali nad kožnikom, ki je bil tako neverjetno hitro prazen, se je Marija začudeno ozrla in še sama zasmejala. Nihče se ni videl njenega smeha in vsi so bili začudeni nad čarom, ki se je, kakor bi bil prišel z nebes, tako nepričakovano razlil po njenem tujem obrazu in ravno tako hitro izginil, ko je sramežljivo povesila oči. Med tem je nastal mrak in družba se je po končani pojedini še nekaj časa izprehajala na prostem, da bi uživala prijetni večerni hlad, ki je tako blagodejno vel crez morje in deželo. Med pomenki ljudi, ki so hodili sem in tje, je ostala Zambo, sedaj Marija, sama, kakor se pač zgodi človeku potem, ko je zbujal prej ue-kaj skromne pozornosti. Stala je ob strani pod skupino visokih palm, naslonjena na eno in gledala nepremično proti zapadu, kjer se je svetil srp zahajajočega mesca nad morjem, in še tako močno, da so palme metale svoje sence. Krajni rob velike zlate zvezde je v daljni solnčni luči še posebe žarel, kakor kak tanek, bleščeč prstan, dočim je Zambo s svojimi bistrimi očmi zasledovala podrobnosti, ki so se proti sredini mesca vedno bolj izgubljale, ker jih luč že ni več tako jarko obsevala, ki pa so ji vendar bile znane. Vedno pa ji je oko zopet 'uhajalo na bleščeči prstan. Bilo je menda zadnje sporočilo stare, pač že pred tisoč leti propadle vere, ki se je v deklici motno oglašalo ali jz stare domovine ali pa od mrtve matere; mogoče se je nevede še enkrat obrnila proti pozabljeni Seleni, predno je sledila zlati božici, pred katerem oltarjem je danes stala, kratko, kakor proseče je iztegnila svojo roko proti mescu. Tedaj jo je nekdo rahlo prijel za roko; bil je Don Correa, ki se ji je previdno približal in je dal roko na usta, v znamenje, naj molči. Potem ji je nataknil svetel obroček na prst in jo je hitro poljubil na usta, na kar je odšel, kakor je prišel — ne da bi ga kdo videl. Kmalu nato se je družbica razšla in Zambo se je vrnila s svojo gospodinjo domu. Takoj drugi dan je odposlal admiral dve ladji, ki jih ni več potreboval, s pismi na morje, eno proti Braziliji, drugo proti Portugalski. Na ono, ki je šla v Brazilijo, je spravil že zjutraj Zambo s strežnico in jo je posebe priporočil poveljniku. Sestra njegove že davno pokojne matere je živela v Janeirn kot opatica v samostanu dominikank. Njej je poslal Zambo s pismom v katerem je prosil opatico, naj vzame krščeno poganko v varstvo samostana, naj jo nauči krščanskih šeg in lepega vedenja in pripravi za pot med svet, da ji bo za vse to hvaležen in po potrebi rad na uslugo. (Dalje prih.) = Splošno Milno dnišlvo = 'v Ljiji : registrovana zadruga z omejeno zavezo: sprejema hranilne yIoRe vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3 do 5. ure popoldne, v sobotah in dnevih pred prazniki pa od 8. do 1. ure popoldan in jih obrestuje po čistih 3u/0. Ljubljana, Hkanslta ul. 6. registrovana zadruga z omejeno zaveza. Tiskovine za Tole, županstva in urade. iiaitnodernejTe plakate in vabila za shode In :: veselite. :: Letni lakljnike. HaimoderneiTa nredba za tiskanje listov,knjig, broTnr itd. ram