Političen list za slovenski narod. P« poŠti prejeman veljil: Za eelo leto predplačan 15 kld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 ki1, več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat' 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1;s6. uri popoludne. Štev. 260. 7 Ljubljani, v petek 13. novembra 1885. Letnik XIII. Domoljubje in izdnjalstvo. Rodoljubje (patrijotizem) je potrebno, da se država ohrani in raste, to ve vsak državnik, da! to ve sleherni državljan, ki ima glavo na pravem konci. Isto tako dobro ve.vsak, ki zgodovino ume, ki pozna človeško srce, da rodoljublje raste le na blaženi zemlji sv. vere, kajti le vera da človeku tisto ne-samopridnost, tisto požrtvovalnost, ki je pripravljena storiti za domovino vse, kar se zahteva, da celo življenje darovati za blagor očetnjave. Rodoljubje starih paganskih Rimljanov, ki so posvetili svoje življenje v blagor domovini, je izviralo iz prepričanja, ki se je izraževalo v besedah; „pro ora et foco" (za vero in obitelj). Veliko lepše je pa rodoljubje pri krščanstvu, kajti tu postane verska dolžnost: „Dajte cesarju kar je cesarjevega in Bogu kar je Božjega." „Bojte se Boga in spoštujte kralja." „Vsakdo naj se podvrže oblasti; kajti ni je oblasti razun od Boga, in ta, ktera je, prihaja od Boga." Zato je naša dolžnost pokornim biti, ne zarad kazni, marveč zarad vesti. More li kdo lepše učiti domoljubje? Rodoljub živo ljubi domovino in spoštuje deželnega kneza, ter mu je zvesto vdan. Poslednja debata v avstrijskem državnem zboru je srce in misli marsikterih odkrila, kar pa je poslanec Carneri govoril dne 17. oktobra, je razžalilo, da razjarilo vse prave avstrijske rodoljube. Besede, ktero je govoril avstrijskemu cesarju: „Hodi po poti, ktero si nastopil, razderi državo očetov vstvarjeno z nemškim imetjem in nemško krvijo in zapusti svojemu sinu slovansko — ne vem kaj", so globoko razžalile čut avstrijskih ljudstev, ki so z zvesto ljubeznijo vdani svojemu vzvišenemu vladarju, ki ves živi za blagor države, ki žrtvuje „čas, počitek, trud, skrb in premoženje" narodom svoje države. Le be-rimo besede, ktere govori o raznih prilikah, vse so polne ljubezni do podložnih, navdihnjene za blagor narodov v Avstriji; on govori o očetovski skrbi, po-vdarja povsod skrb za prospeh trgovine in obrti, opominja k složnosti, veledušno pomaga, kedar nastopi nesreča, vse njegove besede in dejanja kažejo očetovsko ljubezen in skrb do podložnih. Tak vladar pa vendar sme zahtevati, da ga podložni ljubijo in spoštujejo. Nesrečna vojska, ki se je dolgo in dolgo pripravljala, v kteri je nemški knez nahujskal tujega sovražnika na Avstrijo in ko je še čakal v ozadji mogočni nasprotnik Napoleon III., napolnuje sicer srce vsacega rodoljuba s britko žalostjo, a nikakor ne more zmanjšati ali zbrisati pravega avstrijskega rodoljubja, ne more vgasuiti ljubezni do cesarja in domovine, marveč mora jo zvišati in navdušiti. Rim je bil zato velikansk, ker mu je rodoljubje v časi sile in stiske zvišalo moč in razvnelo ljubezen, a Rimci niso nikdar po pasje sovražniku noge lizali. Ko je Hanibal po bitki pri Kani stal pred Rimom, prikipelo je navdušenje za domovino do vrhunca. Le tako in zopet le tako ljudstvo je vredno gospodariti svetu. Vprav zarad tega nas besede Garnerija „izdajalca" (ga smemo li drugače imenovati) tako bridko zadenejo in žaloste, vsak pravi rodoljub je gotovo pristopil protestom, ki so jih sklepale katoliške družbe po Avstrijskem zoper take predrzne besede in je gotovo v srci obljubil zvesto držati se Avstrije in slavne cesarske rodovine. Carnerijeve besede bi ne bile tolikega pomena, ko bi jih ne bili mnogi v državnem zboru odobravali in jim živo ploskali. — Vsakdo si lahko misli, da besede posameznega kričača, ki s svojim zblode-nim umom ni premislil, kar je rekel, niso tolikega pomena — blazen govori blazno; — a da ljudski zastopniki v državnem zboru, v cesarski stolnici, v pričo toliko najodličniših in uajzvestejših domoljubov pri teh besedah niso vmolknili, da jih ni rudečica in nejevolja oblila, marveč da so še ploskali, to je, kar mora v dnu srca zaboleti vsacega avstrijskega rodoljuba, naj bode kterekoli narodnosti hoče, če le ni izdajalec. Od kod je to prišlo? Da, od kod? — ta stvar nam daje mnogo misliti. Pravi Avstrijan ljubi vse narode v Avstriji, naj bodo že Nemci ali Slovani, ker vsi spadajo k avstrijski državi, ki cesarja spoštujejo za skupnega poglavarja vsem, ki žrtvujejo v časih stiske življenje in premoženje. Je li mogoče, da bi pravi Avstrijan kedaj hujskal narod zoper narod? Gotovo ne, marveč bode delal z obče blagostanje, za mir in spravo med narodi. Je li mogoče, da bi pravi Avstrijan kedaj škilil preko mej svoje širne domovine in svoje sreče drugej iskal, kakor v državnih mejah? Ne, gotovo ne; nikdar se ne bode pridružil brezdomovincem, kterim ni nič za Avstrijo. A vendar kaj smo vse doživeli v tem letu! Kake žalostne razprtije so se pokazale ravno v najnovejših časih? Res, pravi izdajalski zapeljivci sodijo v državnem in v deželnih zborih, postava jim varuje prosto besedo in nedotakljivost besede, a kako peklensko to zlorabijo! Njih zapeljane žertve se pa sodijo in obsojujejo po zatožnih klopeh, in konec vsega bode beda in revščina pri posameznih in globoko vkoreninjeno sovraštvo pri podložnih jedne in iste države. Naj bi ti reveži, da, naj bi vsi državljani vendar sedaj, ko je vse obsodila stroga postava, spregledali in se z nejevoljo obrnili od hujskačev, kteri le strasti vnemajo in razgrevajo, naj že to delajo res s peklenskim, izdajalskim namenom ali pa ravnajo zoper svoje boljše prepričanje slaboum-neži le iz nagajivosti. Naj nikar ne prezirajo nevarnosti predpostavljeni in podložni, ki nam žuga po takih prenapetih brezdomovincih, kakor so n. pr. Carneri, Knotz in tovariši! Le premislimo, kaj nas pamet in zgodovina uči. (Konec prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 13. novembra. Notranje dežele. Med skupnimi obravnavami v delegaciji imeli so na dnevnem redu tudi parobrodno društvo avstro-oyerski „Lloyd". Govoril je dolgo časa minister zunanjih zadev, grof Kainoky, ter je omenjal, da dandanes, ko se ima trgovina po suhem s tolikošnjimi nepriličnostimi boriti, kakor so ravno carina in druge ovire, mora Avstrija pred vsem na to gledati, da si vtrdi trgovinsko pot po morji kolikor se da. Da se pa to doseže, treba je pred listek. Zadnji samotar. Izviren zgodovinski roman. (Spisal 1'odvigonjski.) (Daljo.) In tako je prišel Ampak sinoči tudi na Vigenj, poslan od komisarja Krišpina. Privlekel je cel šop papirjev, vsakovrstnih povelj in določil in vabil, tako da so županu Pavlu lasje v zrak strčali, ko jame culo odvzemši listo razmetavati in citati. „No, še tega nam je pa treba! Kaj pa še?" zagodrnja gospod Pavel. Stric Ampak pa stopi pred-nj z odprtim torilom in ponudivši mu nosnega prahu, reče: „Ampak naš gospod Geravs je vendar učen mož, ampak od kar zahajam k njemu, se mi zdi, da znam trikrat več ko pred, ampak koliko spiše vsak dan, vsak dan mu tri gosja peresa obrežem in tinte prilijem. Ampak — ampak —" „In je že zložena komisija za cenitev?" vpraša župan. „Že vse zgotovljeno", odgovarja Ampak, „drugi teden se prične delo. Majar z Lukovca, Janez Zonta od Kobotov, stric Zupanov iz Ilruševice, mladi Petelin in kaj vem še kdo. Potem pa da pride iz Trsta in Gorice škrijcev veliko število, sploh vse, kar zna pisati po svetu, bomo oddali iu jaz, se ve, da moram tudi biti z gospodom Geravsom, da bom v njegovem imenu vodil delovanje — ampak — ampak —" To nam je bilo povedati o strici Ainpaku že zdaj, da bi kasneje ne zabili. Vendar ga danes pustimo in sledimo nekomu drugemu, ki se ravuo z Vignja odpravlja. Vekoslav je namreč ravnokar zapustil dvorišče in zavil jo z Vignja dol po cesti proti Štanjelu. Pod Vignjem pa obrne se s ceste na desno po kolovozu gor k sv. Gregorju. Vshajajoče solnce pošilja od Cavnja som prve žarke, ki o mrzlotnem jesenskem jutru kaj dobro dejo. Ravnokar je pri sv. Gregorji odzvonilo sveto jutro, po pašniku pa se tu pa tam vidi kaka krava, ki pridno nabira po dežji z nova ozolenolo sočnato travo, ne zmene se za nič, kajti prva skrb mora biti za vsakdanji kruh. Vstopivši na blagoslovljena tla v Gospodu spi- jočih se Vekoslav prekriža; potem pa s pogledom hitro premeri grobovje, kakor bi nekoga ali nečesa iskal; ko pa ničesa ne ugleda, prekoraka pokopališče okoli cerkvice in pogleda tu skozi vrata noter. Potem obstoji pred vrati in skoro žalosten vzdihne: Tudi tukaj te ni, božji mož. Sem vendar se nadjal, da te še dobim klečati na grobišči, in da bom imel priložnost govoriti s teboj. Ker častim te, sveti starec, in vedno sem rad poslušal tvoje nauke, akoravno nisi nikdar modrosti nabiral si po visokih šolali ne zajemal iz učenih knjig, vendar duh božji govori iz tebe. Tudi zdaj bi se rad priporočil tvoji molitvi. A kdo bo hodil nad Podlaze, v tvoje samotno šotorje iskat te in motit te v svetem premišljevanji? Zakaj si ravno danes tako hitro odšel?" Kar glej, zasliši se spod zidu Gregorjevega pokopališča, od one strani, ki je obrnena proti Štanjelu, malo tresoč se glas starčkov, počasen, vendar še krepak: „Otroci moji, ste se danes umili?" „Da, da, oče llostnik", odmevajo se od vseh strani otročji odgovori, kakor žabje reglanje. „Jaz sem se danes celo dvakrat umil", pravi prvi. sem se sinoči za danes", pristavi drugi. .-T" •Jaz vsem odpraviti pomanjkljivosti, ki jih ima „Lloyd" še muogo zunaj in znotraj. Teh pa grof Kalnoky ne omenja iz očitanja, temveč iz dobrega namena, da se stvar zboljša in „Lloyd" zamore tekmovati z drugimi svojimi konkurenti, kterih ima na morji vedno več. Sicer se je pa že od lanskega leta mnogo zboljšalo. Tako se je „Lloyd" odločil, da spremeni svojo štirnajstdnevno progo v Tesalijo v tedensko in pa hitre vožnje so se vpeljale posebno med dolenjimi lukami adrijanskimi in egejskimi, da je sedaj „Lloyd" povsod ondi v zvezi z vlaki. Le-te vožnje se bodo takoj pričele, kakor hitro preneha karantena (koutumac) po grških lukah proti Italiji. „Lloyd" jih bo priredil na svoje stroške in mu ne bo treba posebne državne podpore za nje. Nadjati se nam je, da bo tudi kmalo svoje vožnje raztegnil v daljno Azijo, kamor je lansko leto po želji ministra zunanjih zadev odplulo na ogled več vojnih parnikov avstrijskih Vožnje v južno Ameriko prireja po potrebi in kakor se mu ravno blaga za tjekaj nabere. Posebno veliko pa je bilo v novejšem času tožba o počasni vožnji „Lloydovi". Minister pravi, da je bila tisti dosedanja pogodba vzrok, da od „Lloyda" ni več zahtevala, kakor po 8 morskih milj na uro. „Lloyd" pa je že sam sprevidel, da taka polževa vožnja za današnji čas ni več vgodna, ker ne more tekmovati z angleškimi in nemškimi trgovinskimi parniki, ki še enkrat tako hitro vozijo ter iz tega namena svoje mašine že tak predeluje, da bodo hitreje vozile in manj premoga požgale. Pa tudi na nove parnike, ki so po zahtevah najnovejše tehnike izdelani, obračati jel je „Lloyd" svojo pozornost in si je dva taka že omislil. Konečno si bo „Lloyd" več tal pridobil tudi s tem, da bo svoje agencije pomnožil ob Adriji, kakor tudi na zunaj. No, to je že nekaj. Mnogo je bilo pri-tožeb še lansko leto o avstro-ogerskein „Lloydu". Kakor je videti, si društvo prizadeva pomanjkljivosti odpraviti, kar je tudi skrajni čas, kajti konkurenca je od dne do dne večja in kdor se ne ozira na njo in svojih pripomočkov za tisto tako ne določi, da bi ji bil kos, pogine. Hrvaški ban grof Hedervary jel je svojo pozornost obračati na preosnovne načrte, s kterimi misli Hrvaško „osrečiti". Morda je ni dežele pod našim cesarjem, kjer bi se bilo tolikanj preosnovavalo kakor ravno na Hrvaškem, in vendar ustavno življenje v tem trenutku ni nikjer bolj puhlo, kakor ravno ondi. „Kjer je veliko biti, ondi je malo vžiti" tudi v dr-žavno-političnem življenji ni brez pomena. Hrvatom se že zdavnej ni tako slabo godilo, kakor se jim sedaj, ko so že vse možne državne načine poskusili, kar jih je v monarhiji sploh mogoče. Grof Hedervary nadja se rešitve od vpeljanja komitatov, kakor jih imajo na Ogerskem. Vpeljal bode komitatne shode, v kterih bi imelo vse besedo, kar državni kruhek je. Ondi bo imel pravico sedeti in govoriti podžupan, tajnik, inženir, zdravnik, šolski nadzornik, z besedo vse, kar kraljevo suknjo nosi. Na te može se ban še zanaša, da ga bodo podpirali pri poma-djarevanju naroda in morda se ne moti preveč. Je že prav, da si ban prizadeva izumiti nekak modus vivendi med Hrvaško in Ogersko, ali pomisli naj, da bi moral pri Madjarih začeti, kajti oni so tisti nasilniki, ki se Hrvatom vsiljujejo ne pa Hrvati Madjarom. Dokler se ne bo ban stvari na tem konci lotil, tako dolgo ne bo nič opravil in je vse prizadevanje zastonj. Narodnosti na Hrvaškem ue bo nikdo več spodjedel, pač pa si bo vsakdo glavo razbil ob njo, kdor se bo z njo poskušal. Tnasije države. Turke jelo je skrbeti, kako se bo zvršila konferenca pri tolikošnji svojeglavnosti ruskega kabineta in je imel Said paša že večkrat posebna posvetovanja z angleškim in ruskim zastopnikom. Turki bi prav radi zahtevali ustanovitev „status quo ante" na Balkanu, in bi jo tudi že bili, ko bi Angležev tu ne bilo, kteri jih imajo pa sedaj popolnoma v žepu in le-ti so pa temu odločno protivijo in se mu bodo še vedno bolj protivili, čem bolj ga bodo zahtevali Rasi. Pri vsem tem se pa sultan sam neče Angležem zameriti, s kterimi ima zlato zvezo napeljano, odkar je Drummond Wolf Carigrad zapustil. Ker Anglež predlaga, da naj se sporazumljenje napravi med Bolgarijo, Turčijo in Srbijo, je tudi sultan s tem zadovoljen, ker se možu menda že dozdeva, da kakor hitro bi se boj pričel, bi se Turčija morala vanj zaplesti, to bi bil pa ravno poslednji krvavi ples, ki bi ga Turki v Evropi imeli. Da se temu ogue in vsaj še nekoliko časa ostane na mehkih blazinah v Carigradu, bode sultan Angležem vse dovolil, kar bodo zahtevali; ali če ne vsega, saj pa kar največ bo mogel. „Germania" ima iz Rima sporočilo, da so oče že razsodili zadevo med španjsko in nemško državo zarad Karolinških otokov. Vprašanje je tako srečno rešeno, da ste obe stranki jako zadovoljni. Rešitev izpeljali so sv. oče papež sami brez kake druge pripomoči. Glejte si 1 Kdo bi si bil mislil, da se bode ošabni Bismark v Rim obrnil po dober svet in da prejemši ga, bode tako vrlo zadovoljen ž njim! V srednjem veku razsojevali so papeži večkrat imenitne politične zadeve med državami, ki se same niso mogle sporazumeti in sedaj se je jel tisti čas vračati. Sklical ga je pa od mrtvih mož sam, pred kterim se Evropa klanja — železni Bismark sam, sicer nasprotnik Petrovega stola. Javna varnost v Egiptu je dospela srečno že na tisto stopinjo, na kteri nam je znana bila javna varnost po Abrucih na Laškem. Tolovaji sprehajajo se ob Nilu od Asuana do srednjega morja kar v tolpah in gorje popotniku, kterega samega zasačijo. Ostauki Arabi pašove druhali vlačijo se po deželi divji zveri enako; le-tem se pridružujejo vsake vrste beguni, vojaški namreč in vbegli hudodelci. Sodnije v Egiptu imajo skoraj edino le s temi ljudmi opraviti. Ni še dolgo, sredi oktobra je bilo, da so obsodili 60 roparjev na posilno delo, 2 pa na smrt. Teden pozneje obsodili so jih 10 k smrti, drugi dan zopet 6 na smrt in 5 na delo. Vse to se pa še prav nič ne pozna in bolj če jih s poti spravljajo, tem več jih je in tem slabeja je javna varnost. Trgovina s sužnjimi se še vedno našemu prosvitljenemu veku v obraz krohota. So dežele, v kterih je človek še vedno na enakem stališči z ži-valijo; kjer se močneji slabejega polasti in ga prodii za sužnjega, kakor pri nas gospodar domačo žival, ktero je ali kupil ali doma priredil. Angleži so objavili v svoji „modri knjigi" nekaj prav zanimivih podatkov o trgovini s sužnjimi v minulem letu. Trgovina s sužnjimi še vrlo cvete v Braziliji, v Egiptu, v Maroki, v Persiji, na Turškem in v Zan-zibaru v Afriki. Vendar pa v Braziliji omenjena trgovina vidno hira. Lanskega leta meseca aprila imeli so po Braziliji še 1,200.000 sužnjih; vendar pa njihovo število od tedna do tedna pojema, ker se jih mnogo odkupi. Tudi v Egiptu jih mnogo na ta način oproste. Lansko leto so jih odkupili v deželi faraonov 8986. Jako žalostne pa so novice iz Maroke. Ondi se pa trgovina s sužnjimi čudovito množi in se je od lani še potrojila. Pri vsem tem pa v Maroki tudi še silno grdo z njimi ravnajo, da teh usmiljenja vrednih revežev v nepopis-ljivih bolečinah muogo pogine. Portugizi vganjajo trgovino s sužnjimi na svojih naselbinah v iztočni Afriki, na Madagaskarju in na Komornskih otokih. Angleži si sicer veliko prizadevajo, da kolikor mogoče to trgovino ovirajo, vsega pa vendar-le ne morejo storiti. — A tudi Angleži ne ravnajo vselej po krščansko. Kakor znano, so dali ranjkemu Gor-donu pooblastenje, da sme z Mahdijem mir skleniti na podlagi dovoljenja trgovine s sužnjimi. In zgodilo se je tako v veliko sramoto Angležev; saj so pa tudi dovelj zato pokore delali. Izvirni dopisi. Iz Cerine, 10. novembra. Mnogo se je že letos pisalo v raznih domačih listih o našem pravem dolenjskem vinu. In zakaj pač, kaj je bilo temu povod? Morda, recimo, da je k temu nekoliko pripomogel naš najnovejši „strokovnjak", nekoliko pa so dali temu povod naši „izvestno" prekanjeni me-šetarji in namoštniki. O teh bomo že še govorili in jih tudi po zasluženji osvetili svetu, naj bodo tudi nekdanji „žnidarji" ali kar hočejo; ljudstvo je bilo že dovolj dolgo in zadosti izsesavano, tudi temu mora biti enkrat konec. Vse vpije, piše, govori po deželnih, državnih in kaj vem še, kakšnih zborih in shodih: kmetu se mora pomagati, kmet je glavna podpora in steber državi, kmet vse vzdržuje, preredi in preživi, brez kmetskega stanu ni nobeden drug stan mogoč, , kmetski stan moramo povzdigniti itd. Tako se govori in piše, in mislim, da vendar to niso same ironije in pesek v oči. In kdor ima srce v resnici pomagati, komur se smili ubogi, zatirani naš ljud, ta rad vse stori, kar pripomore v odpravo bede, ta rad pomaga s svetom in podukom, ali kaj se mu večkrat odgovori: Ježe prav, prav imaš, kar poveš, toda kaj mi pomaga, če tako storim, kakor mi veliš, večje delo in trud imam, in na zadnje svojega s krvavimi žulji pridobljenega pridelka ne morem spraviti v denar, k temu mi pomagaj. Ta v deveternem potu in trudu pridobljeni pridelek je pa pri nas vino. Tega spraviti v denar in zopet v dobro ime, kterega so mu odvzeli najnovejši „strokovnjaki" in naši namoštniki, k temu pripomoči, mora biti naloga vsakega pravega tukajšnjega rodoljuba. Prepričatijvinske kupce, da je veliko cenejše in izvrstnejše vino kupiti naravnost od pridelovalcev, kakor pa od namoštnikov, mešetarjev, „žnidarjev" in brodnikov, je tudi namen teh vrstic% Tako se bodo tudi kmalo lahko vživalci vina prepičali, da vino iz naših krajev ni „cviček", najnovejšega imena še ne imenujem, sicer bi znal kdo biti na to še ponosen. Pa bodete rekli: „dobro blago se samo hvali" in kupec se bode že zašel. Prav imate, ko bi namoštnikov ne bilo. A ti''znajo reč po svojem obrniti. Kjer zapazijo kterega v sili, hitro so zraven, delajo se najboljše prijatelje, vsi-lujejo denar, prigovarjajo in zraven nalivajo kozarec, dokler ne omamijo vinogradnika in potem posodijo denar po svojem računu in sicer po svojem mnenji prav po ceni. Ako pa kdo sam iz potrebe pride prosit na posodo, o tu so pa trdi, neizpros-ljivi, nimajo, ne morejo, vse prošnje so zastonj. Nazadnje začne prosilec obljubovati in dokler tako rekoč samega sebe ne prodii, potem še le milost-ljivo prikimajo. In vračilo? Kadar je pridelek gotov, pride namoštnik: Vrni mi posojilo, drugače — pa ker vem, da nimaš in laglje daš vino, vzamem ga jaz po tej in tej ceni in sicer toliko, drugo boš pa dal po vrhu za skazano dobroto. Kaj hoče revež — dati mora. Ker pa vino še ne iznaša dovolj, ostane še nadalje za prihodnje leto v „sorodu svojemu dobrotniku". In tako si ti prijatelji nabirajo vina na pol zastonj in potem pišejo svojim kupcem: kar je bilo „A ti Milče", sliši se starčkov glas, „ti se nisi morda že tri dni." Nobenega odgovora na to. „Zdaj pa, otroci moji", začne stari, „se boste vsi odkrili in prekrižali, da opravimo, kakor se kristjanu spodobi, jutranjo molitev." Vse potihne in kmalu, potem začne stari s krepkim razločnim glasom „Oče naš" in druge molitve, otroci pa za njim vzajemno in glasno, da se daleč okoli razlega. Po jutranji molitvi izreka starček glavne verske resnice, šest resnic, deset božjih in pet cerkvenih zapoved, sedem glavnih grehov itd. Otroci pa ž njim in za njim; nekteri pa vse to že tako dobro znajo, da ga prebito in pred njim končajo, potem pa drugim od strani nagajajo. Vekoslav pa je med tem zapustil že cerkveni prag in naslonil se na zid, ki obdaje pokopališče, od tii zre na mlado družbo, od nobenega zapazen. Kakih petnajst otrok je, sami pastirčki, kar spri-čuje živina, ki se pase po hribu okoli sv. Gregorja. Dve teleti sti celo tako radovedni, da ste se približali pobožni družbi ter svojo neumno glavo na ramena otrok naslonivši na pol meže vohajo, kakor da bi hotli tudi oni se navzeti kaj modrosti iz kroga svojih mladih gospodarjev. Ne predrzne se Vekoslav motiti pobožnega opravila, do konca hoče počakati. Ko Hostnik od-moli, se z otroci vzdigne, potem še vsakega malo z roko poboža ter jih razpusti z besedami: „Glejte, otroci, da bodete radi molili in slušali stariše." A zdaj se naglo obrne do enega izmed mlade družbe: „Teci, teci, Mihek, glej tvoja Lisa je prav zdaj skočilo čez zid na njivo; teci da jo odženeš, ako ne, napravi kmalo veliko škode." Mihek teče. Otroci pa se razidejo pozdravivši očeta Host-nika: „Hvaljen bodi Jezus Kristus." Zdaj še le skoči Vekoslav izza zida in stopi s pokopališča na pašnik, ter stoji pred čudnim očetom. Po obrazu je ves kosmat oče Hostnik, brko iu lasje na pol že sivi; obraz upiil in medel, ozna-nuje, da Hostnik ne pozmi le, kaj je mrtvičenje in zatajevanje samega sebe, ampak on sam je živ izraz vsega tega. In da je Hostnik pravi samotarec iz nekdanjih vernih časov, kaže nam tudi črna, dolga obleka, da mu sega do pod kolen, na glavi mu ni videti pokrivala, zasiveli dolgi lasje so se za-rastli in zgostili v naravno ostrešje, ki varuje puščavnikovo glavo solnčnih žarkov,, snega in dežja. „Kaj pa ti tukaj, Vekoslav, na grobišči mrtvih?" „Da vas še enkrat pozdravim, predno odidem, oče Hostnik", odgovori Vekoslav; „nekaj mesecev me ne bo nazaj." „Potem pa Bog bodi s teboj in njegova milost", dostavlja stari, stopivši z Vekoslavom skozi vrata na pokopališče; „moja goreča molitev te bo povsod spremljevala. Da, vsak dan zjutraj in zvečer in tudi opoludne, ko pridem sem zvonit angeljevo češčenje, hočem poklekniti tii noter v cerkvici pred Mater Božjo, ter prositi, da te zdravega pripelje nazaj, in boš videl, da me bo uslišala." „In ničesa druzega vas nisem želel prositi, oče Hostnik", pravi Vekoslav. „O ljubi Vekoslav", vzdihne žalostno Hostnik, „bojim se, da kmalo še moliti ne bom smel. Srce mi ne sluti nič kaj dobrega. Dve leti sem, odkar je umrla naša mati Marija Terezija, zdi se mi, da je celo zrak drugačen. In kaki ljudje so se zaklatili v deželo, ne vemo, od kje tam daleč. O da bi vsaj mirnemu puščavniku dali počitka, da se pokori za svoje grehe; saj vendar nikomu žalega ne priza-denem; moj suhi kruh mirno vživam, zalivam ga z dobrega blaga, smo mi vse že pokupili, ter ga po tej ceni prodajamo. In kupci pri vas in po Gorenjskem se zanesejo iu kupujejo potem mnogokrat vino srednje vrednosti za prav visoko ceno. Ker pa vendar vsi pridelovalci vina ne gredo tem „dobrotnikom" na led, skušajo jih drugače prisiliti. Pišejo na okrog svojim kupcem: Ni treba hoditi doli k nam, ni nič vina na prodaj, je vse že prodano. Kje v samotnem kraji se sicer morda še dobi, pa je slabo, dobrega smo vsega že odposlali. In če vendar kteri še pride, obesijo se mu tako rekoč na vrat in ne puste ga od sebe, češ, ta in ta ima sicer res še nekaj vina, pa zakaj bote hodili po vinogradih in hramih, pošljimo rajši ponj, naj prinese sam po-kušnjo. O koliko bi se dalo še govoriti o tem sleparstvu. Glejte, tako pride, da največkrat najboljše vino zaostane, ker ni kupcev, ali naši „poštenjaki" jih ne peljejo, če so tudi prišli, k takim, s kterimi niso v „sorodu" (1). Ti poštenoviči mislijo, denarja ti bo treba za davke, za težake in družino priti boš moral in meni prodati, kakor bom jaz hotel in če bom še hotel, če ne pa sam popij. Zatoraj ponavljam, da bodo vinski kupci veliko boljše blago in mnogo cenejše dobili, če pridejo sami in se prepričajo pri hramu ali v kleti, kakšno je vino iz pravih pridelavčevih in ne iz mešetarskih rok. S tem se kupci obvarujejo škode, ker vino bodo ceneje dobili in vendar dražje pridelovalcu plačevali, kakor ga ta sicer proda in oni kupujejo. Zatoraj naj ne verjamejo sitnim in nadležnim vsi-ljencem pri Savi, ali onim, ki se pri vsaki sveti besedi, kterih pa imajo polno na izber, križajo in odkrivajo, češ, saj sem pošten, pobožen kristijan, kako bom sleparil! Obrneje naj se rajši na že enkrat imenovane gospode, zanesljive v vsakem oziru in v popolno zadovoljnost vstreženo bo njim in porua-gano bo našemu revnemu v krempljih oderuhov zdi-hujočemu ljudstvu. Domače novice. (Minister za uk in bogočastje) je naznauil z odlokom s 30. oktobra 1885, št. 1114, do tukajšnje c. kr. deželne vlade, da se takse za izpiske iz „matrik", — ktere morajo stranke po obstoječih postavah plačevati, — nimajo vštevati med dohodke dušnih pastirjev, ktere se morajo vračuniti v „tongruo" v smislu postave z 10. aprilom 1885, št. 47 d. z. — Spominjamo se, da je znana dr. Fuchsova knjižica v tej zadevi napak učila v škodo duhovnikom. („Klub pisateljskega društva") bode imel spet jutri 14. t. m. svoj zabavni večer ob 8. uri v steklenem salonu Ljubljanske čitalnice. Nadaljeval bode g. profesor Vrhovec svoje čitanje: „Ljubljana pred sto leti". — Odveč strani smo zvedeli, da so nekoji rodoljubi se izrazili, da bi radi pristonili „Pisateljskemu podpornemu društvu", toda ne mo-mogo, ker niso pisatelji. Istim, kakor vsem Slovencem se naznanja, da društvenik „pisateljskega podpornega društva" lahko postane vsak, kdor le|2 gld. na leto plača, in da ni nikakor potrebno, da bi tudi bil sam pisatelj. (Seja mestnega odbora.) (Konec.) Podžupan Petričič sporoča, da se je Dunajska lombardna in eskomtna banka ponudila na Dunaji za izplačevanje zadetih Ljubljanskih sreček, kakor je poprej Realno-kreditna banka ondi oskrbovala, in predlaga, da naj se odslej nadalje vsako tako posredovanje opusti. Realno-kreditna banka je namreč likvidirala in novega posredovanja naj mesto Ljubljana na Dunaji nikari ne išče, ker si na ta način prihrani svojih 120 do 150 gld. Odslej nadalje naj se vsi dobitki Ljubljanskih sreček edino le izplačujejo pri mestni blagajnici v Ljubljani. Kar se je tudi sprejelo. Dalje sporoča podžupan Petričič o zidanji nove kasarne za pešce in predlaga: 1. Mestni odbor sklene pozidati novo vojašnico za tri batalijone in štab po načrtu, kakor mu ga je predložil magistrat, ki bo veljala 465.422 gld. 70 kr., na za to odločenemu kraju, če deželni odbor kranjski zviša odškodnino od 3700 gld. na 6000 gld. za 25 let. 2. Mestni magistrat naj takoj dotične za to^ potrebne razgovore prične z deželnim odborom. 3. če deželni odbor omenjeno odškodnino zviša, naj magistrat takoj razpiše javno dražbo za zidanje imenovane vojašnice, da bode možno do konca januvarja oddati stavbarska dela. Se sprejme. M. o. Potočnik predlaga, da naj se zgradba desnega nabrežja pod Hradeckijevim mostom izroči podjetniku g. Ant. Lončariču, ki je med vsemi najmanjšo svoto v zneski 12.509 gld. 90. kr. zahteval. Glede Zupančičeve hiše in določitve zgradbene črte na Rimski cesti se določi, da ostane stara zgradbena črta in da Filipu Zupančiču tudi ne da nobena odškodnina. Se sprejme. M. o. prof. Zupan sporoča o šolskih stroških v preteklem letu in prosi, da se taisti odobre, kar se zgodi. Na predlog m. o. Potočnika napravile se bodo tri ulične svetilnice na cesti od c. kr. državnega kolodvora v mesto. M. o. Hribar vtemeljuje svoj predlog, da bi bilo dobro, ko bi se mestni odbor Ljubljanski obrnil s peticijo do ravnateljstva c. kr. državne in onega južne železnice, da bi se tudi v Ljubljani izdajali kuponi za potovanja na okrog, kar bi posebno tujcem in tukajšnjim trgovcem ugajalo. Trgovinska in obrtniška zbornica naj pa predlog podpre. Se sprejme. M. o. dr. Tavčar predlaga konec javne seje, ker je že pozno. Bodoča seja bo v torek. (Čitalnica v Šiški.) Vabilo k besedi, ktero priredi Šišenska čitalnica na Martinovo nedeljo dne 15. novembra 1885 v prostorih Koslerjeve zimske pivarne. Vspored: 1. Förster — „Slava Slovencem", moški zbor. — 2. Weber — „Eunante", ouvertura za glasovir, 4ročno igrata gg.: Sohor in Pribil. — 3. F. S. Vilhar — „Pobratimija", moški zbor. — 4. Berilo o „Mističnih prikaznih človeškega duha", spisal dr. J. Vošnjak. — 5. Mendelsohn — „Jesenska" za ženske glase, s spremljevanjem na glasovirji. — 6. Rode — VII. violin koncert, svira g. A. Sohor, spremljuje na glasovirji g. Pribil. — 7. F. S. Vilhar — „Bledi mesec", mešani zbor.— 8. „Zamujeni vlak", vesela igra v 5 dejanjih. — Besedi sledi tombola in potem ples. Začetek ob 7. uri vodo in semsaj zahajam trikrat na dan zvonit Mariji v češčenje. Glej, včeraj popoludne pride v gozd pred moje šotorje brič v imenu cesarjevem, poslan od komisarja in mi preišče moj brlog, vse natanko popiše in nazadnje me vpraša, od česa da živim. Rekel sem mu: štirideset goldinarjev dobivam iz kapitala, kterega je zapustil ranjki grof Gašpar, prastrec grofa Antona, da se obresti naklonijo pu-ščavniku, ki ima moliti za dušo nekega nesrečneža." — Pri teh besedah starček obstane, in globoko vzdihne in le komaj se premaga, da nadaljuje . . . „In veš, Vekoslav, kaj mi je rekel brič? Da se ima glavnica, iz ktere životarim, potegniti v cesarsko blagajnico in denar vporabiti za druge obče-koristne namene, jaz pa, kakor vsi drugi puščavniki, da se bodein moral spet vrniti med ljudi, ker cesar noče več dovoliti samotarskega življenja." „Res, žalostno, da človeku se ne pripoznava več toliko prostosti, da bi zamogel živeti, kakor mu srce poželi. Toda zaupajmo, da Bog ne bo kaj takega dovolil. A kar me pred vsem miče, rekli ste, da je grof Gašpar vstanovil glavnico, iz ktere dobivate pičli živež, tega nisem doslej še slišal. Kdo je pa bil oni nesrečnež, za kterega vam je moliti in pokoriti sc?" „O Vekoslav, Vekoslav", spet gleboko vzdihne samotar in solza se mu zablišči v očesu, „težko, težko se mi usta odpro, ko me kaj takega vprašaš, vzbude se mi stari spomini, ki mi ne dajo miru. No, pa tebi hočem vse povedati, zvedeti imaš vsaj nekaj od skrivne zgodovine, morda se mi srce kaj olajša. Reč pa je bila taka: Prebival je tedaj nek grof v gradu in je večkrat zahajal nekam. Mlad je bil in lep, a tudi bogat, zatoraj iskal je tovarišev in veselic. Ni mu jih manjkalo, posebno nekje. Tu se je bil tudi zagledal v lepo dekle, ktero si je bil že pred nekdo drug izbral za prihodnjo tovaršico. Zavist, ljuta črt vnela se je med tekmecema. Kar najdejo njegovega nasprotnika nekega jutra umorjenega. Nekteri jeziki so hoteli že tedaj raznašati, da ga jo mladi grof dal umoriti. A gotovo je, da od tistega časa ga ni nikdo več videl, slaba vest ga je bojda gnala daleč po svetu. V pismu, najdenem po njem, zapustil je grad bratu; osem sto goldinarjev pa, da so vzdržuje puščavuik. Čez nekaj let pridem jaz v te kraje in sprosim pravico v gozdu nad Poglazi se naseliti in živeti od obresti zapuščenega kapitala." Tako končil častitljivi Hostnik (Daljo prih.) zvečer. Vstopnina 20 kr. Častiti društveniki so vstopnine prosti. Odbor Šišenske čitalnice. (Peška šola) pri Moravčah se je zidala skoraj večinoma iz milodarov. Presvitli cesar daroval je za njeno zidanje 1500 gld., kranjska hranilnica pa 500 gld. Letos je bila šola dodelana, za ktero se je že leta 1880 stavbeni načrt predložil in so jo na 17. preteklega meseca blagoslovili. (Andrej Paternoster) iz Podgorice, ki je nedavno pogorel, je bil le za 500 gold. zavarovan, škode ima pa 1400 gold. (Dopolnilne volitve za deželni zbor) imelo bode v Is tri j i ondašnje veliko posestvo v Poreču 5. dec. (O nedeljskem praznovanji nekaj.) Zadruga koroških pekov, sladčičarjev in medičarjev v Celovci napravila je pri c. kr. trgovinskem ministerstvu vlogo, da bi se ji nedeljsko praznovanje skrčilo od 12. ure opoludne do 10. ure zvečer. C. kr. trgovinsko ministerstvo je pa prošnjo odbilo, češ, da se tako že od 24 na 12 ur skrajšano nedeljsko praznovanje v tej stroki ne da nič več skrčiti. Pri določbi, kakor je sedaj, tudi konsumentje ne trpč nikakega pomanjkanja, toraj pač ni potreba, da bi se čas dela podaljšal. (Oskrbovalnice v letu 1884.) Na Kranjskem imeli smo v letu 1884, kakor sporoča „Ljub. List", osem oskrbovalnic, v kterih je bilo 458 oseb v oskrbi. Te osebe bile so vsega vkup 97.479 dni v oskrbi, stroški znašali so 21.642 gold. 66 kr. ali povprečno 22'2 kr. za osebo. Ti stroški pa obsezajo le one oskrbovalnice, v kterih imajo ubogi ne le stanovanja in drva, kar je zlasti v oskrbovalnicah na deželi običajno, temveč tudi vso hrano. Te oskrbovalnice so v naslednjih krajih: a) Mestna ubožnica v Koče v j i. Prebivalo je tu 10 ubogih; med letom sta se 2 odpustila, 2 sta umrla in koncem leta ostalo jih je še 6. Vsi stroški znašali so 174 gold. — b) Oskrbovalnica grofa Auersperga v Krškem. Tu je bilo skozi celo leto 7 oseb. Stroški znašali so 1793 gold. 40 kr. — c) Ubožnice v Kranji, Loki in Tržiči, kjer je bilo vkupno 51 oseb oskrbljevanih. Od teh umrlo jih je med letom 5 in koncem leta ostalo jih je še 46. V teh treh ubožnicah dobivali so ubogi e stanovanje in drva brez hrane. — d) Srenjska ubožnica v Idriji. V tej bilo je 18 ubogih, od kterih je jeden bil odpuščen, dva sta umrla. Koncem eta ostalo jih je še 15. Stroški niso znani. — e) Srenjska ubožnica v Kropi. Tii je bilo 10 ubogih, umrla sta 2 in ostalo jih je še 8. Stroški niso določeni, ker ubogi dobivajo večinoma le stanovanje in drva. — f) P. P. Glavarjeva oskrbovalnica v Kapli Vasi z 42 ubogimi. Od teh ostalo jih je koncem leta 28, kajti 13 jih je umrlo in jeden je bil odpuščen. V tej ubožnici preskrbljeni so ubogi z vsem. Stroški znašali so 3531 gold. 22 kr. in čas oskrbljevanja 19.042 dni. — g) V Ljubljani so 4 ubožnice ali oskrbovalnice. V mestni ubožnici bilo je 119 oseb, koncem leta ostali so še 104, 12 jih je umrlo in trije bili so odpuščeni. Ubogi imeli so le stanovanje in drva; v Lichtenturnovi sirotišnici za dečke bilo je 16 oskrbljevanih, stroški znašali so 1455 gold. 47 kr., v sirotišnici za deklice pa 90: dve sta umrli in 18 se jih je odpustilo, stroški znašali so 8332 gold. 50 kr. V deški sirotnišnici Vin-cencijeve družbe bilo je oskrbljenih 95, ostalo jih je konec leta še 91, trije bili so odpuščeni, jeden je umrl. Stroški znašali so 6156 gld. 7 kr. (0 začetku II. konference „Vincencijeve družbe" in „študent, kuhinje" v Gorici) se od tam poroča „Zg. Danici" sledeče: Ker se je naše mesto razširilo in tudi revščina narašča, se je že zdavnej občutila potreba, da se vstanovi mimo prve tudi še druga konferenca Vincencijeve družbe. Ona želja in živo občutna potreba se je srečno rešila 1. januvarija t. 1. Mnogi gospodje našega mesta, združeni z nekterimi delavnimi udi prve konference, so sostavili to drugo konferenco za župnije sv. Ignacija iu sv. Vida, in sicer s slovenskim poslovnim jezikom. Prvi konferenci, ki ima letos tudi konvikt za dijake — sedaj 12 gimnazijcev — in poseben oratorij za mladino ob nedeljah, je italijanski poslovni jezik. Oziroma na revščino in delitev darov pa nimate konferenci nobenega razločka. Tu je splošna narodnost; družba je krščansko-katoliška. — Druga konferenca ima seje vsak petek ob 6 na večer in šteje sedaj 16 delavnih udov. V odboru je predsednik: prof. Julij plem. Kleinmayr, znani domoljub; podpredsednik: dr. med. Rojic Ferdinand; denarničar: kapi. gosp. Goljevšček, in tajnik: Ivan Gerbec, nadškofov kaplan. — Na teden oskrbljuje sedaj 20 revnih in bolnih družin. Podpora se deli z nakazuicami na kruh, moko, riž itd. Temu in onemu se je tudi pripomoglo k plači hišne najemnine. Tudi obleka se je oskrbela nekterim dijakom. — 1. maja pa je odprla „študen-tovsko kuhinjo" za revne in pridne dijake goriške okolice. Ti reveži so dosihmal morali od 10. dopoludne do 2. ure popoludne pohajkovati po mestu brez zavetja, brez nadzorstva, brez učenja, in večinoma tudi — razun kosa kruha — brez hrane; na večer pa so zopet odšli domov v Mirno, Sovodnje, Solkan, Štandrež, Pevmo, Podgoro, Paro, Ločenik itd. — Sedaj jim je po družbi sv. Viuceneija boljše. Od maja do konec julija je bilo na dan 20—24 učencev v kuhinji, z 12. oktobrom pa se je sprejelo 34 dijakov. V lepih in primerno vravnanih prostorih, v nunskih ulicah hiš. št. 8, imajo svoje zavetišče vsak dan od 10. do 2. ure s sledečim redom: od 10—12 dopoludne učenje, ob 12 molitev in jed; od '/a 1—1 prosto (med tem časom si v posebni sobi snažijo obleko, čevlje itd.), od 1—3/.42 zopet učenje in potem odhod v šolo. Vse to se vrši pod nadzorstvom gg. učiteljev, deloma še aktivnih, deloma vpokojenih, ki svoje znanje in svoj dragi čas nežni mladini darujejo. Dijakov je 9 iz gimnazije, 3 iz realke in ostalih 22 je iz vadnice. Razne reči. — Verske ločine na Ruskem. Prava pot je le ena, kdor pa zajde od prave poti, najde sto in sto steza, od kterih nobena ni prava. Vsaka krivo-vera, vsak verski razkol rodi sto drugih, to se povsod vidi, a tudi prav posebno v ruski državni cerkvi. Nekaj posebnega je pri njih ločina, ki se zove „Zalo-puti". Posebno rade pristopajo k tej veri žene, ker jih v marsičem odlikujejo, vzlasti kedar pridejo do časti „prerokinj". „Kavkaskija Cerkovnija Vjede-mosti" pišejo, da posebno rade k njim pristopajo lepe ženske. Posebno hudo se postijo, pravijo: dva dni postiti se, je Bogu dopadljivo, kdor se posti tri dni zatajuje se izvrstno, kdor ima trdno voljo zdrži štiri dni, kdor to stori pet dni je premagal telo, kdor se posti šest dni pomaga mu sv. duh, kdor se posti sedem dni tega duša je čista, kakor angeljeva. Post je „Žaloputam" toliko, kakor molitev. Njim je telo „Marta", duša pa „Marija", ki se mora pripeljati do zmage. — Toplota v sredi zemlje. Dela v pre-rovih na Šent-Gothardu , gori Ceniš in Arlu so pokazala marsičesa, kar se tiče toplote v zemlji, z ozirom na debelost skladov, na različnost kamnenih plasti in prevajanja toplote po različnem kamenji. Najviša toplota pri Gothardu je bila 32°, pri gori Censis pa 29°. Ako je toplota viša, je nemogoče ljudem delati. Inžeuir, ki vodi dela pri prerovu pod Simplonom je izumil, kako se da izračuniti na vsaki točki prerova toplota glede na debelost hriba, ki je nad prerovom. Pri Mont Blancu pravijo bi bilo nemogoče zdolbiti prerov, ker tukaj bi bila toplota 50 stopinj. Za prerov pod Simplonom so nadjali oziroma izračunih 35° toplote, in tak prerov bi bil dolg 20.000 metrov. „Cheraiker Zeitung" ima zanimive date, o zemeljski toploti. Pri Merseburgu so vrtali zemljo zarad zeinljeslovnih preiskovanj, in v začetku januvarja so prišli do globočine 1392 metrov in tam so najdli 49° toplote. Ako vzamemo, da toplota raste v istem premerju potem je pri 3000 metrov taka vročina, da voda vre, pri 75 kilometrih ali 10 milj globoko, bi se platina raztopila, iz tega bi se dalo sklepati, da ima zemlja škorjo debelo 75 kilometrov, jedro zemlje bila bi pa raztopljena snov. — Petrolej. Pensilvanija je dežela za petrolej, in v Titusville se je primerilo nekaj še tam nenavadnega. Iskali so vrelcev čez suh škriinik, vlastnik ukaže plast razstreliti. Komaj mine pok, kar se vdere curek — ali prav za prav cel potok petroleja, ki je nekaj časa kar po tleh tekel. A delavci so napeljali potok v posode, iu na dan se ga nateče 9000 bari-gelj po 136'/2 litra na dan. — Koliko časa bode neki tekel petrolej v taki množini? Svoje dni mora vendar-le petroleja zmanjkati; največ ga je okoli Kaspiškega morja, našli so ga pa tudi v Galiciji in drugej. S čim bodo potem svetili, ko poteče petrolej? — Jantar se nahaja ob baltiškem morji. Dobivajo ga od leta do leta več. Nekdaj so ga iskali ob bregovih baltiškega morja po pesku, pozneje so začeli s stroji pesek iz dna morja prizdigovati in ga potem preiskovati; no, to še sedaj opravljajo. Vendar ga dobivajo sedaj še drugače. Opazili so namreč, da jantar ni le na dnu morja, marveč tudi pod peščenimi griči ob kraji morja, v „Samlandu" polu-otoku med „frisches in kurisches Hafl" in pa da je tudi pod prodnim peskom imenovanega zatona „HalTa". Iščejo ga sedaj kar v odprtih rovih, nekaj pa tudi kakor po rudnikih, dalje ga prinašajo potapljavci iz dno morja in poslediljič kakor srno omenili s vzdi-govanjem morskega blata. L. 1864 je dobila bla-gajnica le 34.285 mark, a 1. 1884 je dobila 717.154 mark. Kupčijska hiša Stautien in Becker v Kraljevcih (Königsberg) ima pri potapljanji in pri rudnikih 898 mož, pri vzdigovanji jantara Bernsteinbaggerei 1009 mož. Telegrami. Niš, 13. nov. Nezaslišana bolgarska izzivanja imajo vže značaj pravih napadov na srbsko čast, vničile bodo vso srbsko prizadevanje, da bi se mir ohranil. Kralj je sklical telegralično vse ministre v Niš na mi-nistersko posvetovanje. Sofija, 12. nov. Ker srbska vlada ofici-jalno zatrjuje, da do sedaj ni še prekoračila bolgarske meje, bolgarska vlada objavlja, da je svojim četam ukazala s tistimi 300 Srbi, ki se še nahajajo na bolgarski zemlji v Ternski okolici, postopati kakor z roparji. Sofija, 12. nov. Srbska četa umaknila se je iz bolgarske zemlje, ter je na meji pri Črnem Vrhu pustila jednega svojih vojakov za stražo. Le-ta je streljal na bolgarskega častnika ondi pa brezvspešno. Petrograd, 12. nov. Generalkonzul So-rokim dobil je ukaz, da naj se takoj zopet poda v Filipopelj in nastopi svojo službo. T u j c i. 11. novembra. Pri Maliču: B. Ephraim, trgovec, iz Hamburga, — Co-wesdi, Freytag, Klein in Kolin, trgovci, z Dunaja. — Zofija Mitrovič, učiteljica, iz Zagreba. — Janez Kobler, vpok. uradnik, iz Reke. — Holzer, zasebnik, iz Gorice. Pri Slonu: Klein in Tepfer, trg. pot., iz Budapešte. — Henrik Koc.yan, e. k. major, s soprogo, iz Olomuca. — Ferd. pl. Fichtenau, zasebnik, s hčerjo, iz Celja. — Fridolin Fran-ken, e. k. davkar, iz Idrije. — Frane Demšar, kaplan, iz Stopica. — Ant. Domladič, zasebnik, s soprogo, iz II. Bistrico. Pri Tavčarji: Mihael Sobar, duhovnik, iz Trsta. — Stritar, zasobnik, iz Zagorja. Pri Bavarskem dvoru: B. pl. Orloi, zasebnik, iz Gradca. Pri Južnem kolodvoru: Glessig in Miiller, mesarja, iz Halla. Pri Virantu: Janez Zore, trgovec, iz Žužempcrka. — M. Sajč, župnik, iz Štange. Dunajska borza. (Telegralično poročilo.) 13. novembra. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 82 gl. 35 kr Sreberna „ 5 % 100., (s 16% davka) 4 % avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije...... London ....... Srebro ....... Francoski napoleond...... Ces. cekini .... . Nemške marke...... Ki li '¿r.H»s«. cerkvenika in organista pri sv. Marjeti poleg Rimskih toplic (pošta: Bomerbad) bo s 1. januvarjem 1886 izpraznjena. Prihodki srednji, stanovanje bo prav lepo. Prošnik, ki jo dober orgljavec, in če mogoče rokodelec, naj se osebno oglasi. (3) Cerkveno predstojništvo. 82 gl. 35 82 85 109 25 99 90 866 — 282 30 125 n 65 9 n 98 5 94 61 n 75 Vožnji red cesarjevih Rudolfove železnice. Iz Ljubljane v Beljak. Iz Beljaka v LJubljano. Oso 1> n i v 1 a It i P o staj e št. 918 po noči št. 1714 zjutraj ¿t. 1716 dopoldne st. 1712 zvečer Ljubljana j. k..... 6-40 11-40 6-35 Ljubljana R. k..... Vižmarje...... 644 11-45 6-39 6-53 11-55 6-48 Medvode...... 7- 4 12- 7 6-59 7-17 12-21 7-12 Kranj....... 7-31 12-38 7-26 Podnart ...... 7-48 12-56 7-43 Radovljica...... 8- 5 114 8-- 8-12 1-24 8- 8 Javornik ...... 8-29 1-46 8-25 Jesenice ...... 8-39 1-57 8-33 8-56 218 8-49 Kranjska gora .... 9-21 2-48 911 Rateče-Bela Peč .... 9-37 3- 3 9-24 Trbiž....... 9-55 3-20 9-38 št. !)04 št. !)l(i št. «02 Trbiž...... 3-58 11- 7 3-39 9-48 Thorl-Maglern .... 4-11 1117 3-52 Podklošter...... 4-25 11-27 4- 6 Fiirnitz....... 4-40 4-22 Toplice Beljak (ostaj.) . . 4-37 Beljak drž. ž. (ostaj.) . . 4-54 4-58 11-50 4-41 10-26 zjutraj dopoldne popoldne zvcecr O ss o 1» n i v 1 si k i Postaje št. 1101 zjutraj št. U03 popoldne ¿t. 1)57 popoldne št. 1)17 zvečer Beljak j. k...... 6-39 4-42 5- 8 10-50 Beljak drž. ž. (ostaj.j . . Toplice Beljak (ostaj.) . . 5-14 11- • 5-30 1116 Podklošter...... 5- 7 5.50 11-41 Thorl-Maglern .... 6- 3 11-58 Trbiž....... 7-19 5-26 6 16 1214 št. 1711 št. 1713 št. 1717 7-28 6-20 12-36 Ratoče-Weissenfels . . . 7-44 6- 39 1- 1 Kranjska gora .... 7-57 6- 53 1-22 8-22 7- 19 1-55 8-41 7-41 2-23 8-47 7-48 2-30 Lesce....... 9- 6 8- 13 2-56 912 8-21 3- 3 9-29 8-44 3-27 9- 3 3-47 Loka ....... 9-59 9-20 4- 6 1012 9-34 4-21 10-23 9-46 4-34 Ljubljana R. k..... 10-31 9 55 4-44 Ljubljana j. k..... 10-35 10. — 4-50 dopoldnt; zvečer zjutraj Vožnji red c. kr. priv. južne železnice. 2E ■ ■ ■■ w Trst. Postaj e Jadrni vlak Brzovlak PoStni vlak Mešani vlak Osobni vlak Dunaj..... Odhod 7 — zvečer 7-- zjutraj 8 50 zvečer 1-20 popold. _ _ Miirzzuschlag . . . 10-29 „ 10-20 2. 5 po noči 5-20 „ 5'55 zjutraj — Gradec ..... n 12 28 po noči 12-50 popold. 6 — zjutraj 9-20' zvečer 10-50 dopold. — Maribor .... 149 2-27 8-20 „ 11-30 po noči 2 32 popold. — Pragarsko .... 2-16 „ - 9- „ 12-10 3-35 „ — Celje...... n 315 „ 3-53 10-30 dopold. 1-45 „ 6— „ 6-— zjutraj Laški Trg .... 4- 9 10-46 „ 2- 4 „ 6-23 „ 6-22 „ Zidani Most . . . 3-51 zjutraj 4-44 11-40 „ 2-45 „ 711 zvečer 6-58 „ — 5-29 12-33 „ 343 „ 8-32 „ 813 „ Ljubljana .... 512 „ 6-14 zvečer 1-29 popold. 5-40 zjutraj 10-20 „ 9-21 zj. Prih. Postojna .... 6-30 7-55 » 3-37 „ 7-50 „ 1.58 po noči — Št. Peter .... 6-52 „ 8-19 „ 4- 8 ., 8-22 „ 2-48 — Divača..... 7-19 „ 8-53 „ 4-46 „ 9'- „ 3-59 „ — Nabrežina .... 8-16 „ 9-39 5-54 „ 10-14 dopold. 5-40 zjutraj — Trst...... Prihod 8-42 „ 10. 5 6 30 zvečer 10-50 „ 6-30 „ Postaj e Trst . . Nabrežina . Divača . . Št. Peter . Postojna Ljubljana . Litija . . Zidani Most Laški Trg . Celje . . Pragarsko . Maribor . . Gradec . . Miirzzuschlag Dunaj . . Odhod Prihod Jadru! vlak 8-30 zvečer 919 „ 10- 3 „ 10-33 „ 10-51 „ 12- 7 po noel 1-24 1-59 3- 2 3-29 4'55 6.57 10- po noci zjutraj Brzovlak Poštni vlak 7— zjutraj 10 — dopold. 6 30 zvečer 7-32 „ 10-51 7-17 „ 8-27 „ 11-57 8-31 „ 9- 3 „ 12 54 popold. 9-25 „ 9-24 dopold. 1-21 n 9-51 „ 10-52 „ 3- 7 n 12 20 po noci 11-31 „ 3-57 n 115 „ 12-40 popold. 4-59 n 2-22 1- 3 „ 5-22 n 2-47 „ 1-20 „ 5-42 M 3- 8 „ 7-13 zvečer 5-— zjutraj 2-50 ., 7-58 5-55 ., 4-25 „ 10-25 8-20 „ 6 iO zvečer 1 47 po noci 11-47 dopold. 9-55 „ 6 — zjutraj 4-10 popold. Mešnui vlak Osobni vlak 7-10 8-44 11- 5 12-34 116 5-— 617 7-50 8'25 8-54 1115 1230 4-35 9-35 po noci » zjutraj n n n dopold. 11 popold. ti zv. Prih. 5 45 popold. 6-55 „ 8 12 zvečer 8-44 „ 9- 5 zv. Prih.