i, '« <* 'i
S3i - l E V I l K A iT.
S	V r«?ra
Ne samo posameznega c oveka prime zavist in sovraštvo napram drugim; prepogosto o;a'amo, da se celi stanovi sovražijo in grize„o, namesto da bi pospeševali delo svojega stanu in njegovo čast, dostojanstvo in dobi obit.
Takim pojavom more priti v okom samo nega stanovske kulture.
Seveda si moramo najprej priti do jasnosti, kaj prav za prav je stanovska kuHura. — Dokler kak stan (delavski, kmetski, obrtniški itd.) nima prave zavednosti, ne pravega ponosa in ne pravega zaupanja v svojo moa, toliko časa se posamezni č'an tega s'snu sramuje, da mu pripada. Skriva se, morebiti ceo potvarja, da bi kdo ne spoznal,- h kateremu stanu pripada. Na zunaj hoče kiti nekaj drugega, kakor je v rcsnici; kaže, kakor bi pripadal k drugemu 3tanu. Na ta način pa se zgodi, da postanejo taki 1 udje privesek diugemu stanu, ali pa. da člane diugih stanov zavidajo.
Tako I aH o večkrat vidimo da so delavski fant čuti počaščenega. če je ran kcte.egakoM drugega društva samo de'avBkega ne da ,e ponosen, če ga vzamejo drugi, recimo ran'je trgovskega stanu me^-se. aH če ga ce'0 dijaki povabijo v svoj krog. Kma"u zali repeni da bi se nosil teko kakor se ti in če se mu io posreči, ima neko s'adko zajest: zdaj me pa nihče ne pozna.
Ne moremo tajiti, da se !o pri dekletih še pogosteje dogaja, kakor pa pri fantih.
Ta; o se godi iz dneva v dan, da posamezni stan ne požene, korenin ker sam v sebi ne čuti moči. da bi jih mogel pognati, ampak vedno g'eda na druge in jih v vsem hoče posnemati. Seveda, če denar ne zadošča za ena-
ko, se zadovolji tudi z manjvrednim, da je le gosposko.
Ko pa je posamezni stan prišel do lastne zavesti in na svojo čast tudi kaj drži, se kmalu prikoplje tudi do lastnih piavic; tedaj pa se mora tudi vsak posamezni č'an s ponosom zavedati pripadnosti k svojemu stanu In tudi sam pripomoči, da ostane stan v časti in veljavi.
Takrat pa tudi pripadniki enega stanu spoznajo, kaj in kako se spodobi zanje. In zato se ne ponašajo z drugečnimi stvarmi, bodisi v obleki a1 i v obnašanju kar se ne bi spodobil zanje. Tudi stanovanje je tako, da sog^a z drugimi okolnostmi.
Vse to pa pomaga tudi vzgajati tiste in take lastnosti, ki so za tisti stan potrebne in iz katerih izklijejo vse tiste kreposti, ki so temu stanu značilne in primerne. Tako iz povsem zunanjih sk arf zrastejo duhovne vrednote ki tvorijo kuHuro s'anu.
Ni pa radosti, da smo zdaj samo sporna'i ka' je to stanovska kultura; moramo jo tudi "o'iti, da posamezni sta^o^-i pridoV čim reč duhovnih vrednot ki vsikdar več ^omenijo kot ra zurprje Hsgostarde. Potem ne bo ne ravisti re sovrečtva med sfanovl, fmrrt; 'e a harmonija, ki ima v prvi vrsti s o' 'en e1'! v pravi krč"anski ituber-hi do bH'r rnr? kf^era bo tudi vse rrrr ano?ti sedanjih časov izgla-di-e in omilila.
Vtro ?

Zveza zad.ug ie ime'a te dni svoj občni z'-or v Be gradu. Po'eg kraljevega zastopnika, zastopnika predsednika 1 'ade ter minisiretev za socialno politiko in kmetijstvo se je ude-ežilo občnega zbora veliko število odposlancev iz vse države. Nada'e se je udeležilo občnega zbora tudi mnogo
zadružnikov, ki so prispeli v Eelgrad, da se udeležijo te velike manifestacije zadružne misli. Na kongresu je vzbudilo predavanje dr. Ljudevita Prohaske o sedanji gospodarski krizi največje zanimanje. Dr. Prohaska je v teku svojega govora izrazil sledeče misli: Sodobna kmetijska kriza se lahko razdeli na tri panoge: kmetijsko krizo mednarodnega značaja, kmetijsko krizo narodnega značaja in kmetijsko krizo strokovnega značaja. Kar se tiče mednarodnega značaja kmetiiske krize, pravi dr. Prohaska, da so jo zakrivile države, ker se niso zadosti ravnale po načelu: »Jaz ti dam, da tudi ti meni daš!«, ampak bolj po sebičnem načelu: »Jaz grabim, kolikor morem, in meni ni nič mar, četudi ti potrebuješ!« To se pravi, da so se po vojni vse države razdelile v dva tabora. Prve so -bile neke vrste gozdovi, druge pa so bili lovci. Sedaj, ko so lovci v gozdu že vse polovili, se je pojavila taka mednarodna kmetijska kriza, za katero ne morem napovedati, kakšen bo izhod. Nadalje so države zanemarjale svoje lastno kmetijstvo, one so naravnost zapostavljale kmetijsko produkcijo in so se predvsem organizirale tako, da bi mogle kolikor mogoče industrializirati svoje narodno gospodarstvo, "n to se sedaj maščuje. Dr. Prohaska je končal svoj govor s tem, da bodo morale sedaj države v prvi vrsti obrniti vso svojo pozornost domačemu kmetijstvu in strokovni izobrazbi kmeta, tako da bodo tudi pridelki vzhodnih držav lahko tekmovali na svetovnih tržiščih, kjer jih sedaj zavračajo.
Hranite jab^ka za z rno
Letos je poseben blagoslov za jabolka menda po vsem svetu, zlasti pa po Evropi. Naša sicer najboljša odje-malka — Nemčija — jih ima toliko, da jih ne morejo spraviti. Zato so pa cene precej slabe, posebno še za mostno kakovost. Pa tudi boljša namizna jabolka so neprimerno cenejša nesro minula leta. Nadejati pa se je, da bodo
cene na zimo poskrile in da bodo/ dobro opravili tisti, ki sedaj ne silijo z blagom v prodaj za vsako ceno, ampak ga skušajo pridržati in primerno shraniti za prodajo pozimi ali na pomlad.
Toda kako shraniti večje množine jabolk, da se ne pokvarijo in da ni škoda še večja? To vprašanje marsikoga plaši, da se ne more odločiti za shranjevanje, dasi bi morebiti vsaj za silo mogel pripraviti primeren prostor. Večkrat je bilo že p>ovedano. da so za shranjevanje jabolk najbolj ugodni pritlični ali napol podzemeljski prostori, ki niso zaduhli, ne preveč vlažni in ki so kolikor mogoče hladni, vendar pa v njih nikdar ne zmrzuje. Treba je take prostore le temeljito posnažiti, prebeliti, zažvephti in pripraviti za sadno shrambo. Kjer imajo prazne zavetne sobe, čumnate aH podobne prostore v hiši, zlasti če niso preveč suhi, se dado s pridom prirediti za sadno shrambo. Le posna-žiti jih je treba in odstraniti vse, kar bi utegnilo sadju kakorkoli škodovati. Posebno se je treba ogniti vseh takih snovi, ki imajo hud, neprijeten duh, katerega se jabclka rade nalezejo, če so dalje časa v takih shrambah.
Napačno je mnenje, češ, da se dado zimska jabolka shranjevati samo na policah in morda celo v eni sami plasti. Kam bi pa prišli sadni trgovci in razni večji uporabniki, ko bi shranjevali jabolka razstavljena po policah! To bi bito treba p>lic za nekaj vagonov jabolk! Mnogo bolje se ohranijo jabolka, ako so nab žena bolj na debelo. V to svrho imajo povsod po takih shrambah nekoliko od tal prirejene predele iz desek, kamor se dado jabolka nakopičiti do pol metra na visoko ali na še višje. Seveda v takih Predelih jabolk ne moremo prebirati kakor jx> policah. To pa tudi ni potrebno, ako smo shranili samo skrbno cbrano in ra7brano blago, ki je brez vsake napake ter spravljeno v končno prezimovališče šele tedaj, ko je že cbVžano in po vestno »"branj v«i sumljivi p»lodovi. Snmo ob sebi je
umevno, da se odločijo 7,a zimsko shranjevanje samo res trpežne, trde, zimske sorte z neobčutljivo kožo.
Ko jnbolka tako spravimo v shrambo, jo pustimo od početka zlasti ponoči odprto, da se do dobra skladi in prezrači. Pozneje pa, ko pritisne hujši mraz, jo zapremo, predele z jabolki pa pokrijemo s plahtami ali čemerkoli, da so v temi in da ima 7j*ak čim manj pristopa do sadja. Zrak namreč jako pospešuje zorenje in razkrajanje.
Zelo neobčutljiva jabolka shranjujejo ponekod s prav dobrim uspehom v suhih jamah, ki jih zgoraj zadelajo z listjem ali s slamo in pazijo, da ne priteka vanje voda. Po nekaterih krajih v Nemčiji pustijo jabolka čez zimo v 20 do 30 cm debelih nasipih kar na planem. Nasipe samo dobro pokrijejo t listjem ali s slamo. Če zapade čez nje sneg, je tem bolje. Na pomlad so jabolka kakor ravnokar obrana.
Jako lepo in dolgo se dado ohraniti celo jesenska, zlasti pa zimska jabolka in hruške na ta način, da zavijemo vsak plod zase v časopisni papir in jih potem tesno vložimo v zaboje, ki smo jih dobro obložili s papirjem. Ko zaboje na ta način napolnimo, zopet naložimo na vrh več plasti papirja in jih trdno zabijemo. Spravimo jih na suh, hladen prostor zaboj vrh zaboja in pustimo v miru vse do tje, ko jabolka potrebujemo ali hočemo prodati. Tako spravljena jabolka, celo najfinejših sort, počakajo do marca in aprila popolnoma zdrava in sočna. Posebno koristen je ta način shranjevanja za vse tiste sorte, ki majo hrapavo, kosmato kožo (kanadka, kosma-či), ker te sorte posebno rade venejo, ako so naložene posamez po policah. V suhih sadnih shrambah se tako pokvarijo, da niso več za prodaj.
Namesto papirja velja tudi suha šota (šotni zdrob), drobne suhe pleve, proso ali kaka druga podobna tvarina. Važno je, da kolikor mogoče za-branimo zunanjemu zraku pristop do plodov.	H.
Kmstiska praksa v Srci
Akcija za pošiljanje kmečkih mla-deničev na kmetijsko prakso v Švico se nadaljuje. Mnogi zanimanci pa niso popolnoma na jasnem, kake pogoje je treba izpolniti v ta namen. Društvo kmetijskih strokovnjakov za dravsko banovino je zaprosilo tozadevna pojasnila pri predstojništvu »Zavoda za gospodarsko upravo na poljoprivred-no-šumarski fakulteti kr. vseučilišča« v Zagrebu, katera objavljamo v naslednjem.
Vsak reflektant, ki želi priti v kmetijsko prakso v Švico, mora najprej izpolniti dva formularja. Točno izpolnjene in overovljene formularje predloži reflektant omenjenemu zavodu. Formularji se dobe pri predstojništvu zavoda, a tudi pri tajništvu podpisanega društva.
Prosilci mnogokrat netočno izpolnijo predpisane formularje. Rubrike v formu^arjih naj prosilec dobro prouči in natančno izpolni z zahtevanimi podatki. Za presojo prosilca, odnosno njegove prošnje so zelo važni podatki o njegovi kmetiji in kmetijstvu dotič-nega okoliša. Kdor ne zmore sam točno sestaviti teh rubrik, naj zaprosi domačega učitelja ali župnika, ki mu bo radevolje pri tem pomagal. Važnejše podatke je treba opremiti z dokazili, na pr. overovljeni prepisi šolskih spričeval, potrdila o izpolnjeni vojaški službi i. dr. Vsak formular mora biti opremljen s podpisi in overili, kakor je razvidno v posameznih rubrikah.
Pri končnoveljavni izberi prakti-kantov so odločilni predvsem sledeči momenti: 1. da je' prosilec uredil vojaško obveznost, 2. da ima sam, odnosno njegovi roditelji večjo ali srednjo kmetijo, 3. da se obveže ostati po dovršeni praksi na domači kmetiji, 4. da je absolviral katerokoli kmetijsko šolo. To pa ni absoluten pogoj, temveč morejo izjemoma biti sprejeti tudi prosilci brez kmetijske šole, če so se dotlej bavili s kmetijstvom na domačem posestvu; 5. da nosi sam
stroške. Tisti, ki tega ne zmorejo pridejo v poštev le v slučaju, ako razpolaga zgoraj omenjeni zavod s kako dotacijo v ta namen; 6. da se izkaže s priporočrom pristojnega okrajnega kmetijskega referenta, 7. ob drugače enakih predpogojih imajo prednost tisti, ki vsaj nekoliko razumejo a>i pa obvladajo dotični tuj jezik, na primer nemščino.
Izčrpna pojasnila o organizaciji in načinu pošiljanja kmetijskih prakti-kantov v prakso v Švico pa daje brošura »Prvi jugoslovanski kmetijski praktikanti v Švici«, ki se dobi v knjigarni »Napredak se'a« v Zpprebu za ceno 20 Din. Položnice v svrho nabave te brošure se dobe pri kmeti'skem referen'u v Kranju, enako tudi for-im^arji. Resnim reflektantom se priporoča, da pohitijo. Društvo kmetijskih strokovnjakov za dravsko banovino. (Tajništvo: Kmetijski referent, Kranj.)
3«n$Vo <*v ei;e
t?a nSkov
Cffvni vir dogodkov nadeja kmeta je v živinoreji in mlekarstvu. To je tako priznnra resnica, da jo nobeden ne zanika. In temu dejstvu primerno je bilo usmerjeno naše kmeMV-o gospodarstvo zadnjih desetletij. Pod1a-gn umni živinoreji je ra pride^o-anje krme bodisi na njivah, še več pa na travnikih. O njivskem pridelovanju krme tukaj ne bomo govoril! kgr ie za to jesenski čas manj prikladen. Pač pa hočemo tu opozoriti na rrido-bbanje krme na travnikih, na njih oskrbovanje in gnojenje.
Oskrbovanje travn5kor se rafalno Izvpja na ta način, da se jih s trsv-r'rko brano jeseni aM sponfadi očisti mahu in p^eve-a, odstrani grmovje ln kamenje in po potrebi izravna. Zn vsa ta dela je jesenski čas pa tudi *lm«ki prav prikladen, v ko'ikor nam to dopušča vreme. V?a tu navedena dc^a se kmetu dobro izplačajo z bogato ko?n!o in dobro mrvo. Da je o tem naš živinorejec prepričan, nam
priči;jo šle Tni vzorr; travniki ki iih vidimo po S'oveniji, še največ pa na Gorenjskem, kjer so kmetje še bolj na ezani na živinorejo nego drugod
Omeniti pn moramo tu tudi gnojenje travnikov, ki je gotovo najvažnejše delo, pa tudi najbolj dobičkonosno, kajti sp.mo z njim smo v stanju vzdrževati in zvirati rodovitnost teh zemljišč. Gnojenje travnikov z domačimi gnojili je že znana stvar: jeseni bo kmet gnojil z do' ro preperelim in uie^mm hlevskim gnojem, kom o-s'om a'i pepe'om sponfftdi in po vsaki košnji pa z gnojnico. Tu pa tam ko« risti tu li neko'iko apnenega pra1 u, ki za neko'iko let poveča rodovitnost. To:'a vsa ta gnoi'a tra;no ne 7ado-stuejo, ker jim manjka predvsem fosforne kis^ne, ki jo ru no rabijo za svoj razvoj travniške detelje in stro?> nice. Fanjka'ore re-li're sno i jim nudimo v obliki umelnifc gnojil.
Za popo'r.0 rodovitnost travnikov kov so se Iti a^ali v štiridesetletnih izkušnjrh v S-oveniji kot najboljši umetni gno ili Tomasova žlindra "in kalij eva sol. Tomasova žlindra ne učinkuje samo s svojo fos'orno kis"i* no, ki jo ima 18—2.)%, ampak tu ii z apnom, ki ga ie 00—55/'.;. Oboje pripomore, da se na travnikih pojavijo dele'e in stročnice, ki najia i-jo krmo oknsno/in tečno. To gnoj i'o je primerno tudi za nekoTko kie'e tra.nike, ker jih razkisa in nudi možnost sladkim travam za razvoj. Fazen te?a pomaga razkrajali tudi d.u-ge redrne snovi v zete) ji. da jih potem rastlinske korenine la~je uži jo. Mada'jnja prednost žlihdte obstoji v tem, da se njena 'osforna krtina v zemlji !a!'! o ra^kiaja, vendar ne prehitro, in da ne gre v i7guvo uČin'u'c več let za obedoma. T c':g se je Tomcsova p nckov-ko * o* ceni'a tn'"o da ie je [bii^a r i super'03'f'a, Ta 'el.1;. '.ravnika > rf rirop;rr.o bilO-kjj.
Ze'o vffro gnoTo	!•.•"' -a
so1 ki nudi • s!'ingtti • ?!'fco' r-.-ir. no snov. Ka Ij vpliva na iast,
šuje razvoj in zoritev in napravi korenine močne. Navadno ga vzamemo polovico manj kot žlindre, to je 150 kilogramov na ha.
Obe gnojili zmešamo skupaj in jih potrosimo po travnikih že v jesenskih mesecih, da se imajo čez zimo čas razkrajati in pripraviti redilne snovi za pomladno rast. Pom'adno gnojenje le redkokdaj dobro učinkuje, in to le, če je v poletnih mesecih dovo1] vlage. Ob suši naravnost škoduje. Iz tega raz'oga je priporočati egens':o gnojitev s Tomasovo žlindro in kalijevo soljo.
Toda marsikdo bo vprašal, ali ?e gnojenje z umetnimi gnojili v današnji krizi sploh še izplača? Takemu treba odgovoriti: če morda dandanes izg^da, kakor da se ne izplača, se bo za leto dni vsekakor visoko obrestovalo, kajti pomanjkanj? krme bo dalo s-abo in malo živine in cene bodo višje za krmo in za živino. To moramo imeti pred oemi, ko nam gre za uporabo umetnih gnojil. Mi moramo obraniti svoje travnike v moči, če r.oeemo da nam bodo opešali in s tem uničili tudi naso živinorejo. Le obilna in tečna krma je podlaga živinoreje. Dandanes ne smemo samo , držati zemljišča v stanju kakor so, amrak ohraniti jih moramo v njih rodoviinostj, Če nam naj pozneje v slabih letinah, ki navadno sledijo do-j Hrim, dajo vsaj kolikor toliko zado-1 vo"jiv pridelek.
Pustiti travnike izmozgane, brez nadomestka redilnih snovi, brez gnojenja, bi danes pomenilo nazadovanje v kmetijstvu in živinoreji, kar bi =e v poznejših letih bridko maŠčeva-o. S^veniia ni v svoji zemlji bogata lo"e'n, tudi ne pridela toMko, da bi ffirlostovEld za prebrano prebivalstva, 'ato moramo z umnim gospodarstvom doseči čim največje pridete, -a^o to bo rešPo našega kmeta. Naj-rptji njegov pogiešek bi pa bil, če M opuštrii urorabo umetnih gnojil, :-er =o ta za njegovo zenfjo nujno o'iebha
Žzdr. Hugon Turk:
tkre in mehum'aki
V notranjih delih (organih) in posebno v mišicah (mesu) naših domačih živali se pogostokrat naselijo raznovrstni zajedavci, ki so lahko popolnoma neškodljivi ali le posredno škodujejo: toda so tudi taki, ki ogrožajo zdravje živalim in povzročajo celo smrtne slučaje, obenem pa so nevarni tudi človeškemu zdravju in življenju.
Med slednjimi so za nas zelc važni: ikre in mehurnjaki.
Ikre so m!adostno ali prvotno razvojno stanje raznih trakulj, ki se nahajajo v raznih živalih in tudi v človeku. — Najvažnejše so ikre v svinjskem mesu, dalje v govejem, pa tudi v ovčjem in kozjem mesu. Iz vsake take ikre se lahko razvije v človeškem črevesu trakulja, razne velikosti, gotove vrste dosežejo celo 4 do 6 metrov dolžine, katero napravlja 800—900 členov ali odrivkov. Ko dozori tak člen, se odtrga od trakulje in gre 3 človeškim blatom v gnoj, kjer zgnije in iz njega se oprosti do 50.Č00 jajčec, iz vseh odrivkov se razvije v enem letu do 40 mi'ijonov jajčec. Da se razvije jajčece dalje, mora priti v želoaec svojega posebnega gostitelja n. pr. jajčeca najnevarnejše človeške trakulje (ozka trakulja, taemasolium) morajo priti v svinjski želodec. Z želodčno prebavo se sproste iz jajčec ličinke (mali črvički), ki prevrtajo črevesne resice, preidejo v krvni obtok in s tem v vse mišice (meso) dotičnega gosti telja; tako vidimo, kako nastanejo pr1 raznih živalih različne ikre. Da se ikre razvijejo nadalje ali zopet v trakuljo, jim je treba novega gostitelja ali iiranitelja in če ta povžije surovo ikrasto meso, se ikra prebavi v želodcu, preide potem v tenko črevo, se tamkaj vsidra (zapiči) in prične rasti v trakuljo. Sedaj pa se z novega to ponavlja, kar smo povedali o razvoju iskro v trakuljo in iz trakulje v ikro (Nadaljevanje.)
1S4
Der»ar
g Položaj na denarnem trgu. Po vsem svetu je položaj na denarnem trgu nejasen. Imamo države, v katerih je nastopilo nezaupanje proti lastnemu denarju in potem beg kapital v inozemstvo. Na drugi strani stoje pa države, kamor se steka zlato vsega sveta. Tako je padec funta na Angleškem povzročil beg zlata na Francosko in kmalu je sledilo isto v Ameriki. Tudi Švica dobiva toUko zlata od zunaj, da ne ve več kam ž njim ter ga niti ne obrestuje, ker leži v bankah nad eno milijardo in v Narodni banki sami nad dve milijardi švicarskih frankov v zlatu, t. j. več nego je obtok papirnatih bankovcev. — Naš denar se v Švici drži še vedno na 9.05 centimov. Temu primerno so se na ljubljanski borzi plačevale inozemske valute po naslednjih cenah: 1 angie-ški funt po 225 Din, 1 ameriški do^ar po 56 Din, 1 holandski goldinar 22.75 Din, 1 belgijski be^a 7.87 Din, 1 italijanska lira 2.90 Din, 1 francoski frank 2.22 Din, 1 češka krona 1.66 Din, 1 švicarski frank 11.00 Din. — Devizni promet na ljubljanski borzi je bil v zadnjem tednu nekoliko večji nego v prejšniem; dosegel je 15.1 milijona. V splošnem se pričakuje usta-Ijenje denarnega trga na vsem svetu, ker se je funt in ž njim v zvezi tudi ostale valute, učvrstil. — V vrednostnih papirjih je malo prometa, ker so vse državne vrednote v svojih tečajih precej nazadovale. Pa tudi privatne •kcije se malo kupčujejo.
Cene
g Svetovni žitni trg. Svetovni položaj na žitnem trgu se je v zadnjih 14 dneh nekoliko ustalil. Domneva se, da so cene za žito dosegle najnižjo stopnjo in da se ni bati nadaljnjega padca. Cene pšenice v Čikagu ne nihajo več tako močno in tudi zaupanje prodajalcev in kupcev polagoma narašča. Glavni vzrok temu pojavu se išče v svetovnem političnem položaju, predvsem v sestanku fran-
coskega ministrskega predsednika Lavala s predsednikom Hoover em v Nju'orku, ki obeta rešitev svetovnega finančnega vprašanja. Razen tega se smatra kot vzrok temu zboljšanju sta»no naraščanje žitnih za^og v Kanadi in Združenih državah, ki so le-tos manje nego lani ob tem času. Evropa krije večino 'svojih potreb iz prekomorskih pokrajin, zalo so va evropske agrarne države dandanes še v negotovosti glede oddaje svojega pridelka, vrl" -..l?" t-c?"-r. ri i^mh* -nJ tt '"v rm' dr''fvi-
-t. Vcain u>', rni-rs r.c • u
t -uni b	___••>
i*. ^ k ? rt i'} <" & -V 4 in i1'' 'v* r v • cA V. J" ' tMt.i.iji 4 ili i. O kaki jasnosti na evropskih tržiščih torej za enkrat še ne more biti govora.
-r Kupčija % deželnimi pridelki. Krompir je v zadnjem tednu v ce^i nazadoval in se je plačeval komi i po 75 Din za 100 kg, medtem kc :e ! ■ ' štirinajstimi dnevi dosegel na t ' eni polju do 95 Din. Na Gorenjskem se pa še prodaja po 99 Din, medtem ko mu je v Ljubljani cena okrog 100 Din. Za zgodnji krompir ni povpraševanja. Bati se je, da bo se-dai cena še nazadovala, ker so se domači konzumenti ž njim že preskrbeli. — Fižol je v ceni tudi nazadoval in se plačuje koks po 225—2-5C Din za 100 kg, ribenčan pa po 225 Din. Beli fižol, ki se ga veliko porabi doma, stane 175 do 200 Din. Izvoz fižola v Francijo je bil letos mnogo manjši nego lani, ker je bila v tej državi letos letina boljša. — Čebula je bila prodana po 300 Din 7a 100 kg. Povpraševanja je malo po njej in je pričakovati padec cen pri nakupu. — Gobe so letos zelo slabo rasle in se jih je le malo nabralo. Zato so bile cene precej visoke. Septembra in oktobra je bil pridelek pičel, zato se je suho blago prodajalo po 40 do 55 Din za kg. Ker je pa za to blago malo povpraševanja, cene popuščajo. — Hmelj se v Žalcu prodaja po nižjih cenah, po 6—7 Din kg,
le kaka partija prvovrstnega blaga doseže ceno 8 Din. Zanimanje je slabo in prometa malo. Zadnji čas se je kupovalo Še največ za nemški in nekaj za angleški račun. Zaloge pri produ °entih so le redke.
g Mleko in mlečni izdelki, jajca. Sedaj jeseni je produkcija mleka vs'ed paše in korenstva znatno porasla, zato se ga ponuja povsod in mu je cena padla na trgu celo na 2 Din. V splošnem pa držijo cene pri dostavi na dom od 2.85 do 3 Din. Pričakuje se, da bo to stanje trajalo do pred božičem. — Po maslu se malo povprašuje, ker je tujska sezona prezgodaj končana. Za najboljše blago se plačuje 38 do 40 Din kg, v splošnem so pa cene mnogo nižje. Kmetsko maslo doseže cene od 28 do 32 Din za kg. — S i r-ementalec pro-Idajajo sirarne direktno trgovinam najboljše po 24 do 26 Din kg. Vele-trgovci ga pa kupujejo direktno po 20 Ido 22 Din kg. Domači trapist se giblje med 18 in 20 Din, še ceneie ga po-Inujajo Hrvati. — Jajca so precej I visoka v ceni in se prodajajo na trgu Iže 1.25 Din za komad. Pri producen-llu so pa par po Din 1.75. Cene ne bo-l'lo več rasle.
Živina
I g Mariborski prašičji sejem. Na ■sejem je prišlo več prodajalcev, manj »a kupcev. Pripeljali so 391 prašičev, ■ki so jih kupovali po naslednjih ce-■ab: Mladi prašiči po 5 do 6 tednov ■starih po 40—70 Din komad, 7 do 9 lednov stari po 80—100 Din, 3—4 lnesece stari po 150—250 Din, 5—7 mesecev po 300—500 Din, 1 leto 550 1-650 Din. Za 1 kg žive teže so plačevali po 6—7 Din, 1 kg mrtve teže •■—11 Din. Prodanih je bilo 191 prašičev.
I ? Novomeški prašičji sejem. Na ■ednji Lukežev sejem je bilo pripeljanih mnogo prašičev, ki so pa bili Belo poceni, ker je bilo malo kupcev. ■itVo so prodajali 5—9 tednov stare ■ '-■'•p po 25—50 Din komad, medtem ■o je en ouran veljal 45 Din. Vzlic
nizkim cenam je bila kupčija mrtva, ker vs'ed lepega vremena ni bilo kmetov na sejmu.
g Ljubljanski živinski sejem. Zadnji sejem na 21. oktobra je bil nenavadno slabo obiskan od prodajalcev kakor tudi od kupcev. Prignanih je bilo 81 konj, 3 žrebeta, 106 volov, 67 krav, 18 telet in 189 prašičkov za rejo. Prodanih je bilo 22 konj, 35 volov, 28 krav, 10 telet in 90 prašičkov. Cene za kg žive teže so se gibale v teh-le merah: voli prvovrstni 6—6.5C Din, voli II. vrste 5—6 Din, voli III vrste 3.50—5 Din, krave debele 5—6 Din, klobasarice 2.50—3.50 Din, teleta 6.50—8.50 Din, prašički za komad po 120—180 Din. — Konji pe kakovosti od 300—5000 Din komad — Cena je padla zlasti debelim kravam in teletom. — Opaziti je bilo, da so tokrat prišli na sejem tudi ljub Ijanski mesarji, ki so ga nekaj časa sem naravnost bojkotirali.
izvoz
g Naš izvoz v septembru. Po podatkih Glavnega ravnateljstva carin je znašal v mesecu septembru t. 1. naš izvoz 430.65 milijona Din v primeri s 584.4 milj. v juliju in 559.4 milj. v septembru lani. V primeri z lanskim letom je izvoz v septembru letos padel po količini za 21.8, po vrednosti pa za 23 odstotkov. — V prvih 9 mesecih t. 1. je znašal naš izvoz 2,543.000 ton v skupni vrednosti 3,682.2 milj. Din. V istem času lani je znašal naš izvoz 3,619.000 ton za 5,004.8 milj. Din. Izvoz je torej po količini padel za 29.7 odstotka, po vrednosti pa za 26.4%.
g Izvoz našega tobaka na Češko Uprava državnih monopolov je te dni sklenila s češkoslovaško tobačno režijo sporazum zaradi prodaje večje količine našega tobaka v listu. Izvoz tega tobaka bo izvršen postopoma v 6 mesecih. — Istočasno se mudijo v naši državi eksperti poljske tobačne režije zaradi nakupa večje količine našega tobaka. Na ta način upajo me-
rodajni krogi, da bomo letos izvozili za 400 milijonov našega tobaka, kar bo vsekakor ugodno vplivalo na našo trgovinsko bilanco. — Lani smo ga izvozili le za 63 milijonov Din, predlanskim za 138 milj. Din.
g Znižanje uvozne carine na svinjsko mast v Avstriji. Po trgovinski pogodbi z Avstrijo je uvoz pitanih prašičev iz naše države tjakaj carine prost. Posledica tega je, da se izvaža v Avstrijo mnogo na 150 kg težkih prašičev, ki dajo dovolj masti, da ta pritiska na cene domače masti. Sedaj skuša avstrijska vlada to ugodnost popraviti v toliko, da bo znižaa uvozno carino na mast od 30 na 10 in na slanino od 22 na 10 zlatih kron od 100 kg. Na ta način skuša avstrijska vlada zmanjšati dobičkanosnost uvoza pitanih prašičev.
Letina
g Vinska letina v Vojvodini. V okolici Vršca bo znašaj letošnja vinska letina okrog 160.000 hI vina. V za'ogi je pa še 30.000 hI starega pridelka. Pridelek na oral znaša 26 do 28 hI. Kupčija je povsem mirna. Vinski trgovci nudijo za mošt 40—50 par za liter, vinogradniki pa po tej ceni niso voljni prodati letošnjega pridelka. Staro običajno vino se proda ia po 1.50 do 1.75 Din liter. — Cena 40—50 par za liter, ki jo vinogradnikom ponujajo vinski trgovci, je pač tako nizka, da ni čuda, da jim je do obupa. Vino-tržcu, ki kupi vino po 40 par liter, pa zadostuje, da ga izvozi in v irozem-stvu komu daruje in ima še vedno 40 par čistega dobička, ker dobi za vsak liter izvozno premijo 80 par. Vinogradnikom bi bilo bolje pomagano, če bi jim vlada dala polovico te izvozne premije pod pogojem, da vino prekuhajo v žganje in to spravijo v inozemstvo po nizki ceni.
g Obdelana površina v naši državi, [z ravnokar objavljenih statističnih podatkov kmetijskega ministrstva dobimo naslednjo sliko o obdelani površini zemlje v Jugoslaviji v L 1930.
Vsa v tem letu obdelana površina je znašala 13,721.400 hekte, av, to je 1.463.000 ha več nego v i. 1929. Od celotne državne površine je to 55 odstotkov, medtem ko 45% odpade na gozdove in druge ploskve. V preteklem letu se je obdelana površina povečala za skoro 6% vse površine naše države in je torej v tem letu zabeležiti večji napredek kakor v vseh prejšnjih letih. Če primerjamo obdelane površine v letih 1920, 1929 in 1930, odpade v hektarjih na:
leta	njive
1920	6,029.500
1929	6 525 600
1S30	7,076.500
travnik?	pašnike
1,510.200	2,558.700
1,818.900	3,567X00
1,S19.800	4,093.700
Posebno pade v oči dejstvo, da se je površina njiv od 1. 1920 povečala za 1 milijon hektarjev, površina travnikov pa za 300.000 ha. Toda tega povečanja površine ni šteti le na račun dejanskega obdelovanja, ampak v veliki meri tudi vs-ed izpopo nitve statističnih podatkov in posebno vsled novega merjenja zem^e po katastru Na posamezne kulture na njivo!) odpade v hektarjih na:
sočivj«	Indrstr
žito ln korer.«'vo	rrstlim
1920 4,379.700 325.000	80 200
1929 5,726.500 342.200	153 700
1S30 5,877.300 348.000	158.100
Največ je porasla povišii a ~it za okroglo 1.500.C00 ha, medtem ko se je sočivje in korenstvo le malo dvig' nilo. Skor$ podvojile so se pa indu strijske rastline.
g Nazadovanje uporabe alkoholnih pijač na Češkem. Uživanje alkoholnih pijač je navada, ki povzroča prece škode, se da pa le težko odpraviti Čim kulturnejši je narod, tem bol deluje na to, da se je iznebi, in to je znak zdravega jedra. V tem smisjft deluje znatno padanje uporabe alkoholnih pijač. Tako je zelo nazadoval potrošnja pive, še bolj pa žganja likerjev, ki jih spijejo za 20?» ma: nego preje. Temu nasproti pa raste vseh večjih mestih potrošnja mle" sadnih sokov in drugih brezalkoh nih pijač