^ LJUBLJANA ,
8roa Jo»»»0''
IZVESTJE
LJUBLJANA 1934
*
sl mm -1 i
I iKÄfi
■ .^afe-C Bt v .	’.
Q’aan/^
*^ LJUBLJANA
IZVESTJE
Je m 5
LJUBLJANA 1934
<P *
Vsebina
Izvest je Dopisne trgovske šole:
Uvodna beseda ........................................... 1
Skozi ovire...............................................3
Pota in cilji dopisnega izobraževalnega pokreta .	7
Poročilo ravnateljstva DTŠ za šolsko leto 1933/34 .	16
Šolsko leto.........................................16
Pregled vodstva in osobja DTŠ za š. 1. 1933/34	17
Učenci DTŠ 1932 33 ................................ 18
Učenci DTŠ 1933/34 ................................ 24
Nekaj pisem učencev in absolventov DTŠ vodstvu
šole................................................27
Naznanila ravnateljstva DTŠ za š. 1. 1934/35 ... 41 I. Vpisovanje....................................41
II. Pouk .........................................41
III. Predmeti, ki jih bo učila DTŠ v šolskem letu 1934'35......................................42
J.V. Dopisni tečaji DTŠ.............................42
V-; Šolnina.......................................43
VI. Raj dobi učenec DTŠ za svoje prispevke 45
VII. Razno..........................................46
VIII. Poslovanje DTŠ................................47
Izvest je Trgovskega učnega zavoda:
Beseda o privatnem trgovskem šolstvu.....................49
Nauk o reklami...........................................52
Poročilo ravnateljstva TUZ za š. 1. 1933/34 .... 54
Šolsko leto.........................................54
Pregled osobja TUZ za š. 1. 1933/34 ............... 55
Učenci enoletnega trg. tečaja v š. 1. 1933 34 . 56
Večerni trgovski in ostali tečaji...................57
Izdanja TÜZ.........................................57
Naznanila ravnateljstva TUZ za š. 1. 1934/35 ... 58
1. Vpis.............................................58
2. Tečaji, ki jih bo priredil TUZ v š. 1. 1934/35 58
3. Šolnina..........................................59
4. Ponavljalni izpiti.............................  59
5. Razno . , .......................................60
6. Uradovanje TUZ...................................61
Strokovna izobrazba......................................62
Vpisnica................................................ 65
( I
Izvestje
Dopisne trgovske šole v Ljubljani
Uvodna beseda
Dopisna trgovska šola v Ljubljani je dokončala svoje drugo šolsko in poslovno leto.
Kot mlad zavod se je morala boriti z najrazličnejšimi ovirami. Treba je bilo javnost in učence najpreje seznaniti s tovrstno zamislijo pouka, ki je bil doslej pri nas skoro čisto neznan. Velike važnosti je bila misel, kako prepričati ljudi iz najrazličnejših stanov in različne izobrazbe, da se morajo po neki gotovi metodi sami izobraževati naprej, se izpopolniti in priti do onega znanja, ki jim je nujno potrebno v poklicu. »Čim več znaš, tem več veljaš,« to misel je Dopisna trgovska šola stalno skušala uveljaviti pri svojih učencih. Odzvali so se učenci iz najrazličnejših delov naše banovine, pa tudi iz drugih banovin. Oglašali so se za one predmete, kjer je kdo čutil pomanjkljivost izobrazbe. Večini učencev je bila tvarina nova, nekaterim je bila zopet v izpopolnilo. Ko se je vodstvo zavoda na skupnem izletu prvo leto na Turjaku, drugo na Vrhniki in Bistri pobliže seznanilo z oddaljenejšimi učenci, je spoznalo dodobra, kakšno važno misijo vrši med delovnimi stanovi našega naroda. Iz besed učencev je spoznalo, koliko je treba dobre volje, truda in požrtvovalnosti, da si morejo učenci
po celodnevnem delu najti časa za večerni študij. In vendar je bil uspeh tu. Kdor ni imel trenutno časa, ga je našel čez par dni. Lekcije so vedno tu, vedno na razpolago. Najboljši so vsekakor uspehi učencev, ki so študirali od lekcije do lekcije, vsak dan nekoliko. Prvi uspehi takega študija so se pokazali pri ustnih izpitih, kjer so kandidati pokazali solidno znanje obdelane snovi.
Ko stopamo v novo leto, imajo vodstvo in učenci za seboj izkušnje prvih let, poznajo njegove dobre strani, pa tudi nekatere pomanjkljivosti. Vodstvo se bo trudilo, da bo vse nasvete in želje, ki jih je slišalo od učencev, po možnosti upoštevalo v novem šolskem letu. Skušalo bo vzdrževati stalen kontakt, usten in pismen, s svojimi učenci; zanimalo se bo osebno za njihov študij in napredek. Gospodarska kriza je danes res težka, veliko učencev, pridnih in sposobnih, bi bilo gotovo še v naših vrstah, če jim ne bi primanjkovalo denarja za osnovne stvari, za kruh. DTŠ se tega zaveda. Zato so njene cene zelo zmerne in način plačevanja tak, da morejo pristopiti učenci iz vseh stanov. Za novo šolsko leto pa je celo znatno znižala že itak nizke cene.
Ob pogledu na premagane ovire in dosežene uspehe stopamo v novo šolsko leto s trdno zavestjo, da bo to leto za naš zavod še plodovitejše, število učencev in prijateljev našega zavoda še veliko večje in da bomo našli razumevanje še med ono publiko, med katero še nismo bili znani v preteklem letu.
Profesor France Capuder.
Skozi ovire
Najzdravejši življenjski princip in gonilna misel mladega človeka je: naj bo kakor hoče, kar sem sklenil, to bom izvršil. Če pogledamo okrog sebe in opazujemo ljudi, bomo videli: kolikor glav, toliko razlik. Večina pa ima eno skupnost: strah, obupa-nje in cmeravost. Taka cmeravost je znak današnje dobe, tako omahovanje, umikanje, strahopetstvo je skoro žig dvajsetega stoletja. Nihče si skoraj ničesar ne upa, karkoli se novega začne, že so okoli tebe »prijatelji«, saj ne bo nič, vse je zaman in brez uspeha. Če bi človek poslušal take vodnike, potem bi vedno ostal na enem in istem mestu, nikamor se ne bi premaknil, ničesar dosegel. Če pa z železno voljo uveljavlja svoje načrte, pa čeprav je še toliko ovir okrog njega, potem se oni bojazljivci umikajo in skoro z nevoščljivostjo govore: Ta človek je imel srečo! Toda to ni bila sreča, to je bil on sam s svojo voljo. To bi povedal za uvod, kajti danes se bom dotaknil nekoliko dopisnega pouka, čisto kratko in brez namena priporočati kako šolo.
Mnogo je ljudi na svetu, katerim ni dano, da bi si mogli razširjati svoje obzorje s tem, da bi se vpisali v redno šolo. Temu je pač krivo današnje gospodarsko življenje, ki tako neusmiljeno deli dobrote tega sveta, da je enemu dano vse, drugemu nič, eden gospodar, drugi hlapec, eden ustvarjalec, drugi suženj. Ker je študij v zvezi z ogromnimi
stroški, hrana, stanovanje, šolnina, knjige — je čisto razumljivo, da revni ljudje ne morejo v šole. Sicer je to krivično, toda tako je pač in sam Bog ve, kedaj bo drugače. Zavoljo tega bi moral biti reven človek prisiljen na majhno znanje, ki mu ga dajo na osnovnih šolah, stran bi bil potisnjen kakor živina od jasli — študij je pač za bogate!
Ali pa vzemimo drug slučaj. Podjeten mladec je s svojo energijo in s svojim, morda podedovanim, priženjenim ali prihranjenim premoženjem, začel svojo trgovino. Že pri prvih početkih kljub svoji volji in svojim sposobnostim uvidi, da mu manjka osnovnega teoretičnega trgovskega znanja, kakor so to knjigovodstvo, korespondenca, trgovsko in menično pravo itd. Tudi ta bi bil, ker je navezan na svojo trgovino, prav za prav obsojen, da živi in se udejstvuje samo s svojim znanjem.
Ali pa: Nekje se ustanovi zadruga. Zadrugarji so kmetje, obrtniki, delavci, ki si morajo čez dan služiti svoj kruh, vendar bi radi spoznali notranji in zunanji ustroj zadruge, komercijelne in zadruž-niške vidike, po katerih bi bilo delo v zadrugah tem bolj omogočeno, poleg tega pa bi zadruge ne obremenjevale svoje blagajne s težkimi izdatki za različne posvete in kaznimi za neizvršena zakonita dejanja.
V	vseh teh in še v nešteto drugih slučajih, katere bomo še kolikor toliko drugje omenili, nastopi svojo pot dopisni pouk. Dopisni pouk je iznajdba dvajsetega stoletja, saj sloni
1. na dejstvu, da je vsak človek, kakor pravimo, pismen in toliko naobražen, da komponira misli, ki mu jih podaja posamezno predavanje, v skupno enoto, iz katere se dosti nauči,
2.	da tudi najtežje stvari podaja v taki obliki, ki je razumljiva vsakomur in
3. uporablja vsa idealna (poglobitve kulturnega življenja, organizacije itd.) ter vsa materijalna sredstva (tisk, litografija itd.) v svojo korist. Ta način pouka ustvarja tesno vez med predavatelji in po-slušavci (čitavci), dan za dnevom po strogo vzgojnem in znanstvenem načrtu, širi in poglablja učenčevo duševnost in tako tekom določene dobe (6 mesecev, 1 leto) poda svojemu učencu taisto tvarino, ki bi jo le-ta dobil v istem ali še daljšem času na šoli. Zgodovina nas točno poučuje, da je bil temelj vsega delovanja večini velikih mož le njih privaten študij, šola je dala samo osnovo poznejšemu zasebnemu učenju.
Seveda je glavna oseba dopisnega pouka učenec. Od njega predvsem zavisi njegov uspeh. Tako se povrnemo k zgornjemu naslovu: Dopisni pouk vodi skozi ovire. Ovira pa je le ena, ta je: volja. Učenec, ki je slabe volje, ki nima poguma in neprestano obupuje, ta pač ne bo imel sreče, kakor je nihče nima, ki takoj vrže puško v koruzo. Kdor pa se zavzame, kdor z vsem svojim bistvom hoče doseči cilj, ki si ga je zastavil, ta bo zmagal, kakor kolesar v dirki. Hočem, to je osnovna in glavna misel dopisnega pouka. Volja, ki se pretolče skozi vse ovire, ki je ne straši malenkosten neuspeh, trdna zavest človeka, da bo po določenem času nekaj znal, kar bo s pridom uporabljal vse življenje in od česar bo najlažje tudi živel, ta volja in ta zavest je orožje učenca v dopisnem pouku. Tako preide misel: Skozi ovire gre dopisni pouk, v resnico: Dopisni pouk gre skozi voljo in samozavest učenca. Kdor ima to dvoje, je gotov svojega uspeha. Iz uspeha pa nastane korist. Vsi, ki imajo sredstva za študij, pa so v poklicih zadržani in vsi, ki morejo s svojim znanjem koristiti sebi in družbi, vsi ti bi se morali okleniti dopisnega pouka, kajti
prenehati moramo s tožbami in cmeravostjo; s krepko voljo se moramo posvetiti samim sebi: šele takrat bo prišla doba, ko bo narod svoje sreče kovač. Narod namreč tvorijo ljudje in od teh je odvisno, kakšen je narod. Voditi nas mora le ena misel: dvigniti se do blagostanja, pa četudi skozi ovire. Ce pa je ovira le naša slaba volja, potem stran z njo! Hoteti se pravi zmagati!
»Dopisna trgovska šola« in »Trgovski učni zavod« se nahajata od 1. avgusta 1934 dalje na Kongresnem trgu štev. 2/II. v hiši, ki jo vidite na zgornji sliki (prej je bila tu državna dvorazredna trgovska šola).
Pota in cilji dopisnega izobraževalnega pokreta
1.	Idejni temelji
Naš narod je treba gospodarsko osamosvojiti; ne morda tako, da bi se obdali s kitajskim zidom fanatičnih predsodkov o manj-vrednosti gospodarskega dela in napredka drugih narodov, ampak tako, da postane naš narod sam svoj gospodar zlasti v gospodarskem oziru svoje zemlje, vseh njenih dobrin in vsega svojega produktivnega dela, ki mora donašati dobiček pripadnikom našega naroda.
Iz tega spoznanja sledi nujno delo za njegovo uresničenje. To delo je prav tako obsežno, kakor je obsežen ves kompleks življenja našega naroda; kajti zavedati se moramo, da je razen zadružništva in nekaterih maloštevilnih oseb lastnik naše zemlje, njenih dobrin in produktivnega našega dela še vedno po veliki večini tujec, pa bodisi kot oseba ali pa kot delničar raznih družb, bank in drugih podjetij.
Ce vprašamo po vzroku tega stanja, moramo predvsem pokazati v odgovor na dejstvo, da je tujec gospodarsko, zlasti pa po izobrazbi mnogokrat močnejši od nas. To dognanje nas mora logično privesti do sklepa, da je treba zastaviti baš tam, od koder vemo, da izvira to nezdravo stanje. Zastaviti je treba torej pri izobrazbi naroda.
Dokaj številna so sicer razna vzgojna sredstva, katera ima danes na razpolago naš človek: to so številne šole, številne knjige, razni tečaji, razstave itd. Enega pa manjka: sistematičnega nadaljevalnega in dopolnilnega izobraževanja za vse tiste, ki so dovršili katerokoli osnovno pa tudi srednjo šolo, a jih najde praktično življenje v zadregi, ker se ne znajdejo v mnogobrojnem številu vsakdanjih praktičnih stvari, ki jih je treba rešiti z gotovim strokovnim znanjem. Kajti šele taka izobrazba, ki hkratu svetuje in pomaga ljudem v praktičnem življenju, more ustvariti široko osnovo kulturnega napredka.
To izobrazbo more nuditi samo oče svojemu sinu, ko mu stoji s svojimi izkušnjami in s svojim znanjem še v poznih letih kot svetovalec in učitelj ob strani; to je prava individuelna izobrazba.
Tej individuelni izobrazbi pride najbližje še izobrazba, ki je nekako prijateljsko svetovanje in ki se vrši takrat, ko jo človek najbolj potrebuje, namreč, ko stoji sredi svojega dela. To izobraževanje se pa vrši najlažje in najbolj uspešno dopisnim potom.
Dopisni pouk ima poleg prednosti, da je lahko strogo individualen in usmerjen na dejanske potrebe učenca, še to neprecenljivo vzgojno vrednost, da vzgaja učenca v samovzgoji, ki predvsem ustvarja močne osebnosti.
IN RAVNO V NAŠI DOBI JE TREBA MOČNIH OSEBNOSTI, DA BOMO MOGLI V MALIH RAZMERAH, V KAKRŠNIH SMO, DOSEČI POLEG KULTURNE TUDI SVOJO GOSPODARSKO NEODVISNOST, KOLIKOR JE TO PAC V SKLADU S SVETOVNIM OZIROMA EVROPSKIM GOSPODARSKIM RAZVOJEM.
2.	Zgodovina dopisnega izobraževalnega pokreta drugod in pri nas
Kot predhodnike dopisnega pouka moramo smatrati vsa neštevilna pisma, ki so jih pisali že od pamtiveka ljudje svojim prijateljem, ki ne stanujejo v istem kraju ali pa svojim potomcem. Seveda so bila vsa ta pisemska sporočila nesistematična in jih zato ni mogoče označiti kot šolo v pravem pomenu besede. V začetku preteklega stoletja pa so se pojavile pri Francozih, Angležih, Nemcih itd. prve dopisne šole, ki so se bavile predvsem s poukom pisanja, obdelovanja polj, zlasti pa z učenjem jezikov itd. V sredi stoletja so nastale šole, ki še danes vršijo svoje poslanstvo tako n. pr. francoska splošna dopisna šola, nemška jezikovna dopisna šola (Toussaint Langenscheidt) itd.
V	naši državi je ustvaril svoj dopisni izobraževalni pokret kmalu po vojski prof. Vidovič iz Sarajeva, v svoji dopisni šoli uči vse predmete gimnazije, nižje in višje, petje, francoski in nemški jezik. Imel je svoje čase mnogo učencev tudi v naših krajih. Poleg tega delujejo še v Beogradu in v Zagrebu dopisne jezikovne šole in gimnazije.
Pri nas v Sloveniji so razna društva poskušala izvesti razne dopisne tečaje, ki so pa vsi propadli. Krivdo za ta neuspeh je pač pripisati ozkemu krogu interesentov, dalje po večini neveščemu vodstvu in premajhni vztrajnosti.
3.	Organizacija DTŠ.
Tako lahko rečemo, da je Dopisna trgovska šola tista, ki je prva pokrenila misel samoizobrazbe pri Slovencih in ki jo je kljub velikim oviram tudi uspešno izvedla. Njen organizacijski načrt je bil
izdelan okrog Božiča 1. 1931., na kar so se začela vsestranska pogajanja z oblastmi in učnim osobjem. Te predpriprave so trajale do konca julija 1932., ko so bile vloge na oblasti itd. rešene.
V tem času je prevzel pokroviteljstvo nad šolo g. Jelačin Ivan, predsednik zbornice za TOI, ki je pri ustanovitvi zavoda in njegovi organizaciji ves čas aktivno sodeloval in podpiral vsestransko njeno ustanovitev. Mnogo zaslug si je pridobil pri ustanavljanju šole ravnatelj drž. trg. akademije iz Ljubljane, gosp. dr. Pirjevec Karel; organiziranja našega dopisnega pouka se je udeleževal aktivno tudi ravnatelj državne dvorazredne trgovske šole, g. Gogala Josip.
Gg. profesorji in strokovni učitelji, katerih je bilo takoj v začetku delovanja DTŠ zaposlenih 16, so dobili novo torišče svojega dela, ko se je v oktobru 1932 ustanovil vzporedni zavod za ustne tečaje, Trgovski učni zavod. Pri obeh zavodih je sodelovalo ob koncu šolskega leta 1932/33 okrog 30 profesorjev in strokovnih učiteljev. Po njihovi kvalifikaciji spadata oba zavoda, t. j. Dopisna trgovska šola in Trgovski učni zavod med najboljše tovrstne strokovne zavode v naši državi.
V ostalem je izvedena organizacija DTŠ po pravilniku, ki je bil predpisan od kr. banske uprave v Ljubljani (VIII., štev. 3808/3, z dne 29. julija 1932). Zavod vodi v strokovnem oziru ravnatelj, v administrativnem oziru upravnik, od katerih mora biti vsak polnokvalificiran profesor za državno trgovsko akademijo. Ti dve funkciji sta se h koncu šolskega leta 1932/33 združili v eni osebi. Ostalo učno osobje mora imeti za glavne predmete kvalifikacijo profesorja srednje šole.
4.	Delo vodstva in učnega osobja Dopisne trgovske šole
Vse delo pri Dopisni trgovski šoli je skrajno natančno in zahteva mnogo znanja in vztrajnosti od vodstva in od osobja. Če smo v začetku rekli, da nadomestuje dopisni pouk v gotovi meri očetovski pouk oz. ga vsaj dopolnjuje, moramo sedaj podčrtati, da je dopisni pouk vendarle neprimerno odgovornejši in po svoji strukturi tudi trajnejši, ker »izrečena beseda se pozabi, oče umre, a pismo ostane«.
S tega vidika je tudi lažje oceniti pravično ogromno delo, ki ga je tekom nekaj mesecev izvršilo učno osobje Dopisne trgovske šole.
Ce ima Dopisna trgovska šola danes okrog 2000 originalnih lekcij, pomenja to sledeče delo: Sestava vsake lekcije je zahtevala 1—6 ur strokovnega, kvalificiranega dela. Ce vzamemo torej povprečno ca 3 ure za 1 lekcijo, pomenja to ca 6000 delovnih ur, kar pomeni 250 celih dni po 24 ur ali 750 delovnih dni po 8 ur, to se pravi, nekaj več kakor 2 leti samih delovnih dni. Torej več nego 2 leti neprestanega dela bi morala ena oseba, ki bi seveda mogla obvladati vso tvarino, položiti v lekcije Dopisne trgovske šole. Pri tem je treba povdariti, da je vršilo učno osobje ogromno večino tega dela toliko kakor brezplačno, kar je zlasti omogočilo cenejši pouk.
Poleg tega je izvršilo učno osobje v dveh letih obstoja DTŠ nad 17.000 korektur vposlanih nalog, katere je opremilo s potrebnimi navodili, pripombami in redi.
Tudi pisarna Dopisne trgovske šole je vršila enako ogromno delo; saj je razposlala v približno 25.000 pošiljkah čez 100.000 izvodov predavanj,
katera je po veliki večini sama razmnožila. Dalje je dobavila svojim učencem 1836 učnih knjig in slovarjev, ki so ostali po pravilniku last učencev.
Vodstvo šole je priredilo tudi 27 pomožnih ustnih tečajev ter dalo preko 3000 pismenih pojasnil in informacij; na željo svojih učencev so izvršili člani vodstva številne intervencije za svoje učence.
V	nekaterih slučajih je vodstvo šole tudi uspešno posredovalo svojim učencem za službe.
Dne 4. junija 1933 in 3. junija 1934 je organizirala šola s sodelovanjem »Strokovne izobrazbe« izlet s poučnim ogledom velesejma, muzeja, zbornice za trgovino- obrt in industrijo itd.
Ob koncu vsakega šolskega leta je vodstvo šole priredilo neobvezne interne izpite.
5.	Delo učencev Dopisne trgovske šole
Ce zahteva pouk pri Dopisni trgovski šoli od strani vodstva in učnega osobja skrajne vestnosti, temeljitosti ter vztrajnosti, ne stavi nič manjših zahtev na učence Dopisne trgovske šole. Povda-riti je treba, da velika večina učencev z vzorno vestnostjo in vztrajnostjo vrši svoje dolžnosti in da imajo ravno ti učenci z uspehi, ki jih dosezajo pri učenju, svoje notranje veselje in zadovoljstvo.
Kakor je bilo pričakovati, se je prvo leto vpisalo v šolo mnogo učencev, od katerih pa je bilo mnogo neresnih, za vztrajno delo, kakoršnega zahteva dopisni pouk, nepripravnih in tudi nevoljnih ljudi. Ravno ti so povzročili s svojim nerednim delom in vršitvijo svojih dolžnosti največ težav vodstvu šole.
Vendar je treba primerno podčrtati tudi znatno število rednih in vestnih učencev in učenk dopisne trgovske šole.
Največje zanimanje je vladalo med učenci za svobodno izbiro predmetov; tu zopet je imelo največ učencev vpisano nemščino in knjigovodstvo. Od tečajev je številčno najmočnejši pripravniški tečaj, vendar ne zaostaja za njim mnogo dvoletna trgovska šola in zadružni tečaj. Iz povedanega sledi, da je bila celotna zamisel in organizacija Dopisne trgovske šole zares praktična in potrebna.
Končni uspeh šole in njenega pouka so najbolj nazorno pokazala izpraševanja, ki so se vršila ob koncu šolskega leta pred komisijo in za katera so se po lastni želji in volji priglasili učenci.
6.	Cilji dopisnega izobraževalnega pokreta
Dopisni izobraževalni pokret, ki ga je uspešno ustvarila Dopisna trgovska šola, je po svojem bistvu namenjen najširšim slojem naroda. Ker naslanja vse svoje delo na voljo posameznika, je najboljše vzgajališče volje, ki je znak osebnosti. Po svoji strokovni usmeritvi pa nujno prispeva k splošnemu dvigu gospodarskih in kulturnih razmer.
Po uspehih, katere ima dopisni pokret že v tako kratkem času svojega obstoja, lahko z vso gotovostjo trdimo, da vrši pokret in zavod eminentno kulturno poslanstvo, ki bi sicer ostalo neizpolnjeno.
Skromna sredstva, ki so zavodu na razpolago, pa omejujejo razvoj in potrebno razširitev dopisnega pokreta. Tudi ni mogoče, da bi privatna ini-cijativa, ki je sicer zamislila in izvedla organizacijo Dopisne trgovske šole, mogla stalno najti potrebna sredstva, da vzdrži pouk na splošno dostopnih nizkih cenah.
Zato bo vsekakor potrebno, da se prej ali slej zavzamejo za zavod in ves dopisni izobraževalni pokret za to poklicane javne korporacije, pa tudi
\
oblasti in omogočijo zavodu trajno, temeljito in ceneno poučevanje.
Tedaj šele bo mogla Dopisna trgovska šola, dopolnjena in izpopolnjena z vsemi potrebnimi oddelki in predmeti, ki so za praktično življenje vsakomur potrebni, stremeti za končno realizacijo svojega cilja in namena, da nudi vso potrebno praktično strokovno izobrazbo lahko po čisto individualnih potrebah posameznika prav vsakomur po njemu odgovarjajoči ceni ali še bolje — brezplačno.
Pri tem so nam pred očmi predvsem številni vajenci v trgovinskih in ostalih obrtih, katerim je deloma sicer omogočeno strokovno izobraževanje po tečajih in nadaljevalnih šolah, vendar jih je še mnogo, katerim ta možnost iz raznih, predvsem lokalnih razlogov ni dana. Dopisni izobraževalni po-kret lahko tu ob primernem nadzorstvu mojstrov popolnoma nadomesti ustne tečaje, kar se je praktično izkazalo že dalje časa v naprednih zapadnih deželah, kakor v Franciji, Belgiji, Angliji, deloma tudi Nemčiji itd.
To zelo obsežno, sicer težavno in morda vsled tega dokaj zapostavljeno polje, bo vsekakor treba z vso doslednostjo in voljo čimpreje obdelati, da dvignemo predvsem tudi našega malega, podeželskega trgovca in obrtnika na tisto višino, ki mu je po legi naše dežele in predvsem radi tujskega prometa neobhodno potrebna.
Ker bi s tem vršila Dopisna trgovska šola enako vlogo, kakor jo vršijo trgovske nadaljevalne šole, bi v slučaju, da v katerem kraju vajenec nima možnosti obiska kake ustne nadaljevalne šole, morala DTŠ tako prevzeti njeno vlogo in imeti tudi iste dolžnosti in pravice, kakršne ima redoma tak zavod (obvezni pouk. izpričevala itd.).
\
Pa tudi za vse ostale poklice, predvsem za intelektualne delavce, trgovske in obrtniške pomočnike nič manj kakor mojstre same, je največjega pomena, da imajo možnost, da se lahko stalno v vedah, kjer potrebujejo izpopolnitve, strokovno doma in z majhnimi izdatki izobrazijo.
Končno je treba tudi poudariti, da bi bila velika krivica, ako se ne bi mogli ljudje samo zaradi materijalnih ali pa časovnih prilik dalje izobraževati in si tako ustvariti boljše eksistence. Nešteto je absolventov meščanskih šol, nižjih gimnazij, višjih narodnih šol itd., ki skoro vsi ostanejo ravno vsled materijelnih težkoč brez nadaljne izobrazbe. Res, da se skušajo v praksi sicer izobraževati dalje, toda manjka jim stalno teoretična strokovna izobrazba. Za vse te je namenjena Dopisna trgovska šola s svojimi predmeti in tečaji, kateri nudijo vsem tem mladim ljudem za uspeh nujno potrebno osnovno strokovno teoretično izobrazbo.
Samo kratko smo nakazali zgoraj glavne potrebe, ki kličejo po čim hitrejši, izdatnejši in temeljitejši odpomoči, katero nudi, lahko trdimo, edino le dopisni izobraževalni pokret. Mimo dejstev, ki smo jih navedli, ne kaže iti z zaprtimi očmi ali pa s pristranskim ali celo nevoščljivim gledanjem na stvar: vsaka malomarnost ali opuščanje pomen ja težek greh nad našim narodno-gospodarskim dvigom in preporodom, ki je v današnjih časih tako nujno potreben.
Naj bi bile te besede vzpodbuda dosedanjim so-trudnikom in učencem dopisnega izobraževalnega pokreta. poklicanim pa resen memento, da ne zamude dragocenega časa in ugodnih možnosti, ki so danes vsestransko dane.
Profesor Anton Krošl.
Poročilo ravnateljstva DTŠ za šolsko leto 1933/34
Šolsko leto
Vpisovanje se je vršilo od 1. do 15. septembra 1933 za septemberski in do 10. oktobra za okto-berski termin.
Šolsko leto je trajalo s presledkom 1 tedna o Božiču in Veliki noči do 15. julija 1934., za učence, vpisane v oktoberskem terminu, sorazmerno dalje.
Med šolskim letom je šola organizirala 7 pomožnih ustnih tečajev iz raznih strokovnih predmetov, oskrbela je večje število ur ustne strokovne razlage za posamezne učence in izdajala svoja interna poročila v listu »Izobrazba«, katerega je izšlo 18 številk (II. letnik).
3.	junija 1934 se je vršil zlet učencev DTŠ v Ljubljano, kjer se je vršil ogled mednarodne fotografske fotorazstave, Narodne galerije in velesejma, popoldne je bil pa izlet na Vrhniko in v Bistro.
6., 7. in 8. julija so se vršili neobvezni izpiti pri DTŠ in so se izdala o tem udeležencem odgovarjajoča »Potrdila«.
*
Pregled vodstva in osobja DTŠ (1933/34)
Vodstvo:
Ravnatelj in upravnik: profesor Krošl Anton, učil nemško korespondenco, zgodovino in zemljepis.
Učno osobje:
Profesor Bernik Vinko, trgovsko računstvo, I., profesor Capuder France, franc, korespondenca, profesor Černe Vladimir, srbohrvaška korespondenca,
profesor dr. Eržen Robert, angleščina II., direktor Gogala Josip, zadružno knjigovodstvo, trg. in menično pravo,
profesor ing. Gombač Bruno, poznavanje blaga, dipl. com. Gomišček Gavro, reklama, profesor Jurančič Janko, slovenščina in srbohrvaščina,
tajnik Kralj Anton, zadružni predmeti, profesor Kranjc Molislav, trgovinstvo, dipl. com. Kraševec Stanko, angleščina I., profesor Kuret Niko, francoščina, profesor dr. Leben Stanko, italijanščina, profesor dr. Mihelak Jože, nacionalna ekonomija,
akad. slikar, grafik Miklavec Ivo, reklama in lepopis,
strok, učitelj Rožman Maksimir, strojepis, profesor Sič Franjo, knjigovodstvo, profesor Sivec Lojze, trgovsko računstvo II., profesor dr. Svetelj Blaž, stenografija, profesor Vodnik Dora, nemščina.
Uradniško osobje: Gabršček Danica, uradnica,
Kraker Iva, uradnica,
Makovec Ivanka, uradnica.
*
Učenci DTŠ v šolskem letu 1932/33 po abecednem redu
Adamič Anton — Hojče - Sv. Gregor. Antončič Marija — Hrib - Št. Vid. Anžič Ivanka — Dobrunje.
Anžič Josipina — Dobrunje.
Anžner Josip — Kragujevac.
Arh Alojzij Stara Fužina.
Babič Branko — Ponikva.
Bačun Alojz — Stara Fužina.
Benkovič Albin — Domžale.
Beričič Mimica — Rakek.
Bernard Dana — Ljubljana.
Bernot Ivan — Selo.
Bertok Miran — Ljubljana.
Bertoncelj Franc — Domžale.
Beuc Fric — Celje.
Bevc Vid — Kodeljevo.
Bobek Boris — Ljubljana.
Bon Božo — Krško.
Borko Franjo — Ormož.
Neimenovani — Veliki Kamen.
Božjak Pavla — Ljubljana.
Bračič Marica — Nova vas.
Brinovšek Matilda — Gorenje.
Bukovec Franc — Velika Loka.
Burg Vid — Jurovci pri Ptuju.
Butina Jože —. Ajbelj.
Cerar Franc — Št. Vid nad Ljubljano. Cerer Albert — Kamnik.
Cerkvenik Franc — Kočevje.
Cizej Frančiška — Št. Rupert.
Coce Vinko — Trogir.
Debevc Tinea — Sv. Duh - Krško.
Dermota Franc — Kropa.
Dobnikar Ivan — Bled.
Dovč Franc — Tomačevo.
Drašler Ivan — Leskovec pri Krškem.
Drolka Ivanka — Dob pri Domžalah. Drstvenšek Ivan — Kragujevac.
Ekart Alojz — Št. Janž.
Erman Maks — Sv. Rupert.
Eržen Jože — Svodenj.
Fabijan Marija — Kočevje.
Ferš Anton — Sv. Bolfenk.
Fertič Jože — Dob pri Domžalah.
Fister Julka — Zdole pri Vidmu.
Fister Marija — Sv. Križ.
Fister Tončka — Radovljica.
Flerin Franc — Domžale.
Forjan Martin — Dolnja Lendava.
Fortuna Jakob — Prizren.
Gantar Stanko — Nova vas - Žiri.
Gojšnik Martin — Bukovje.
Golčer Jožica — Čakovec.
Golja Anton -— Sp. Hudinja.
Gorjup Mimi — Radovljica.
Gorše Franc — Rakitnica.
Gosak Franc — Duplica.
Gosak Lavoslav —Ljubljana.
Gostenčnik Mirko — Guštanj.
Grandova Mara — Ljubljana.
Grebenc Ivan — Sv. Gregor.
Gregorič Ivan — Ljubljana.
Heidegger Hans — Dobrava.	■
Hmelj Milan — Radeče pri Zidanem mostu. Horvat Josip — Seleborci.
Hrastar Anton — Moste.
Hren Poldi — Domžale.
Hriberšek Franc — Poljane.
Hren Karol — Verd.
Hvala Ciril — Rakek.
Iskra Alojz — Nemški Rovt.
Jagodic Franc — Brezje.
Jakomin Stanislav — Ljubljana.
Javornik Savka — Tržič.
Jelovšek Janez — Čevica - Logatec.
Jerele Zofka — Sv. Križ pri Litiji.
Jerina Franc — Ljubljana.
Jerko Jože — Ljubljana.
Jerman Slavko — Radomlje.
Kačič Gabrijela — Varaždin.
Karlovšek Vida — Šmarjeta pri Novem mestu. Kavčič Drago — Žabnica.
Kaluder F rane — Gor. Rečica.
Kavčič Peter — Škofja Loka.
Kelšin Gabrijela — Lavrica.
Keršnik Drago — Zagorje ob Savi.
Kmet Kristina — Ribnica.
Knez Albin — Dobovec.
Knez Juli ja — Tržišče.
Knez Franc — Trbovlje.
Kočar Albin — Bobovk.
Kočar Lucija — Vevče.
Kokalj Ivan — Trbovlje.
Kokalj Franc — Komenda.
Kolšek Franjo — Šmartno ob Paki.
Konda Ciril — Sinj.
Korošec Slavica — Ljubljana.
Košir Hedvika — Ljubljana.
Kralj Franc — Domžale.
Kranjc Anton — Sp. Laže.
Kranjc Hermina — Cerknica.
Kranj Ivo — Borovnica.
Kresse Anton — Mar. Snežna.
Neimenovani — Ptuj.
Križnar Franc — Naklo.
Križnarič Viktor — Čakovec.
Kržan Ivan — Vrhnika.
Kuhar Bogdan — Kovin.
Kuhar Maks — Vevče.
Kušar Angela — Vič.
Kušar Damjan — Čemšenik.
Kuštrin Ferdo — Kraljevo.
Kveder Fani — Kofce.
Lah Miha — Vrhpolje.
Langus Fanči — Zg. Loka - Lukovica.
Lavrič Franc — Nova vas.
Lavrin Antonija — Vinji vrh.
I.avrin Franja — Ljubljana.
Lenče Franc — Kleče.
Ltiskar Ivan — Št. Vid p. Planina.
Makarovič Vlado — Krka - Stična.
Marenče Stanko — Kranj.
Marovt Stanko — Poljčane.
Maurin Franc — Ljubljana.
Mate Ferdinaifd — Ribnica.
Mauč Karl — Vitanje pri Celju.
Mecilošek Jože — Paračin.
Medved Pavla — Dol pri Hrastniku.
Mizerit Desiderij — Ljubljana.
Mizerit Klaro — Ljubljana.
Mlečnik Ivan — Št. Vid pri Stični.
Modrijan Jakob — Ljubljana.
Neimenovana — Št. Vid nad Ljubljano.
Muri Franc -— Jezersko.
Naglič Anton — Gor. Sava.
Nanut Franc — Ljubljana - Moste.
Novak Angela — Grobelno.
Padežnik Alojz — Oplotnica.
Palčič Stanko — Nova vas.
Papež Franc — Stražišče.
Pavli Franc — Domžale.
Pavlič Slavko — Oplotnica.
Perme Franjo — Kragujevac.
Petrcol Anton — Mala Loka.
Pinter P'i 1 ip — Kovin.
Pirc Angela — Zadovinck.
Pirjevec Stanka — Čakovec.
Planer Albert — Semič.
Plut Joško — Semič.
Pocajt Viktor — Teharje pri Celju.
Podgoršek Ignac — Vodice.
Pogačnik Marija — Kranj.
Pogačnik Pavel — Ljubno.
Pogorelc Tončka — Struge.
Potočnik Franc — Frankolovo.
Požar Dora — Prevoje.
Prax Franc — Kranj.
Pravst Kristijan — Dol. Preska - Tržič. Pratnekar Josip — Brus.
Presl lika — Kamnik.
Neimenovani — Rosalnice.
Primar Franc — Zadobrava.
Primožič Ivanka — Sv. Rupert pri Mokronogu. Prislan Vinko — Teharje - Celje.
Pucihar Alojz — Djakovo.
Neimenovana — Mala Loka.
Puntar Jožefa — Mala Loka. Radajc Ivan — Bohorina.
Ramovš Rajko — Borovnica.
Rainer Franc — Ljutomer.
Repšc Ivan — Sv. Jedert - Laško. Režek Hedvika — Tržič.
Robek Slava — Črešnjevec.
Rovan Anton — Planina.
Rupar Joško — Celje.
Rupnik Žan — Dravlje.
Rus Jože — Gor. Straža.
Saje Franc — Trnje.
Sajevic Rudolf — Ljubljana. Saiberger Nadisl. — Tržič.
Samec Jelka — Domžale. Neimenovana — Dobrunje.
Seljak Ivan — Planina - Rakek. Siherl Anton - Domžale.
Sitar Jožica — Ribnica.
Skubic Pavla — Ponikve.
Slabina Marija — Ljubljana. Smolej Janko — Križe.
Smrekar Ferdo — Mengeš.
Snoj Franc — Gor. Radgona.
Stare Francka — Ljubljana.
Stare Peter — Ljubljana - Moste. Stegnar Marija — Tržič.
Strgulec Stane — Borovnica.
Šabec Ela — Gora pri Sodražici. Šebenikar Slavko — Mlino - Bled. Neimenovani — Motošiuci.
Šetinc Marko — Vrhnika.
Škerbec Tonče — Celje. Neimenovani — Tržič.
Šmuc Malči — Preloge.
Schneider Rudi — Šoštanj.
Šorli Janko — Kranj.
Špendal Milka — Ljubljana. Štalcer Franja — Stična.
Štebih Mirko — Jesenice.
Štefan Josip — Kot pri Črnomlju. Šter Albin — Kranj.
Štubelj Elzi — Maribor.
Štuhec Mirko — Ormož.
Šurla Valči — Straža pri Novem mestu. Tamin Ivica — Št. Vid.
Teran Rozalija — Ljubljana.
Tone Rudolf — Kovin.
Tonja Zofija — Moste pod Ježami. Toporiš Konrad — Slov. Bistrica. Neimenovana — Kranj.
Neimenovana Mala Loka.
Ulrych Walter — Zagorje.
LTrbančič Franc — Pšata.
Urbič Alojz — Kotoriba.
Vehovar Janko — Koprivnica.
Vizjak Karl — Sava.
Vižitin Ludovik — Poljčane.
Vodenik Anton — Hoče.
Voger Martin — Slivnica.
Voljč Francka — Vrhnika.
Volmajer Rudolf — Remšnik.
Vöbl Kristijan — Medvode.
Vrbančič Joško — Kovin.
Vrbinc Joško — Bizovik.
Walland Franc — Sevnica.
Winkler Venceslav — Nova vas.
Zabret Tilda — Komenda.
Zajc Viljem — Plužnje.
Zalaznik Štefan — Prevalje.
Zavolovšek Franjo — Kovin.
Zavrl Albin — Sočica pri Vršcu.
Zdešar Peter — Brezje.
Zorko Zora — Družinska vas.
Zupančič Ciril — Planina.
Žagar Milan — Brežice.
Žakelj Josip — Stara vas.
Neimenovani — Špeharje p. Vinica. Žavbi Angela — Vrhnika.
Zerovnik Franc — Nova Štifta. Žnidaršič Hubert — Prevalje.
Učenci DTŠ v šolskem letu 1933/34 po abecednem redu
Anžič Ivanka — Dobrunje.
Anžič Josipina — Dobrunje.
Babič Branko — Ponikva ob j. ž.
Babič Srečko — Ljubljana.
Bertoncelj Franc — Domžale.
Bevc Vid — Kodeljevo - Moste.
Bevk Peter — Šmarjetna gora pri Kranju. Bogatin Franjo — Zreče.
Bonča Anton — Ljubljana.
Bračič Josip — Sp. Leskovec.
Bratkovič Martin — Št. Jernej.
Bren Marija — Črnomelj.
Cerar Albert — Kamnik.
Černe Ivan — Dobrunje.
Črtane Jože — Brdo - Vič.
Deželak Viktor — Hrastnik.
Dežman Ivan — Laboviče.
Dobravec Anica — Krmelj.
Dobravec Milena — Radovljica.
Dovč Franc — Tomačevo.
Drolka Ivanka — Dob.
Fister Tončka — Radovljica.
Fras Ferdinand — Ptnj.
Frece Sonja — Ljubljana.
Gabron Ivan —• Smlednik.
Godec Anton — Vel. Račna.
Gorišek Josip — Maribor.
Gradišnik Franc — Štore.
Granda Mara — Ljubljana.
Gruden Ivanka — Primskovo - Kranj. Neimenovan — Ljubljana.
Hočevar Ivan — Zapoge.
Hrastnik Franc — Ljubljana.
Hvala Adolf — Trbovlje.
Iskra Mihael — Ljubljana.
Isop Jakob — Moste - Ljubljana.
Jagodic Franc — Podbrezje.
Jaklič Franc, — Celje.
Jakomini Anton — Kočevje.
Jakoš Josip — Dobrunje.
Janc Marjan — Moste - Ljubljana.
Kalan Draga — Kranj.
Kalin Silvester — Brežice.
Kastelic Janez — Ljubljana.
Klepač Fanika — Milanov vrh.
Knez Albin — Dobovec - T rbovlje.
Knez Julija — Tržišče.
Kokalj Ivan — Trbovlje.
Konček Jožko — Uršna sela.
Kopač Antonija — Rožna dolina.
Kopač Albin — Rožna dolina.
Korošec Andrej — Lesno brdo.
Košir Franc — Polhov gradeč.
Kovačič Anica — Ljubljana.
Krepek Maks — Krčevina.
Krznarič V. — Čakovec.
Kump Deodata — Ljubljana.
Kušar Damjan — Čemšenik.
Lap Lojze — Kamnik.
Lečnik Adolf — Celje.
Ltikežič Ivo — Ljubljana.
Majerle Peter — Jelenja vas.
Markovič Franc — Pušenci.
Marn Janko — Sv. Pavel.
Matičič Lojzka — Laze.
Meden Milan —• Begunje.
Mele Ivan — Šoštanj.
Mihelčič Anton — Semič.
Miklavžin Anton — Vrbje.
Mravlje Luka — Stara Oselica.
Mrhar Jožefa — Št. Vid nad Ljubljano. Nemanič Leopold — Beriča vas.
Novak Josip — Lebenice.
Obajdin Jože — Črmošnjice.
Obersnel Fr. A. — Ponikva ob j. ž. Okrožnik Adolf — Celje.
Osolnik Anton — Moste.
Pahole Stanko — Lušečka vas.
Palčič Stanko — Nova vas.
Pavel Avguština — Golnik.
Pečar Filip — Dravlje.
Pene Viktor — Rožna dolina.
Petrič Monči — Glince.
Pintarič Ivan — Grajenšček.
Pisanec Jakob — Ponikva.
Podobnik Franc — Rudnik - Ljubljana.
Praper Zorislava — Vičava pri Ptuju. Pratnekar Josip — Brus.
Neimenovani — Rosalnice.
Prezelj Anton — Rateče.
Primar Franc — Sp. Zadobrova. Pristavec Leopold — Jezero - Preserje. Retar Franc — Metnaj.
Rous Štefan — Beltinci.
Rovan Anton — Planina - Rakek. Rozman Jaka — Smokuč.
Rugelj Zora — Brezje.
Rupar Jožko — Celje.
Rus Jurij — Trbovlje.
Neimenovana — Dobrunje.
Smolej Anton — Vižmarje.
Strehar Franc — Ljubljana.
Susič Josip — Gornja Rečica.
Šebela Franjo — Smederevo.
Šetinc Marko — Vrhnika.
Škrbe Janko — Žužemberk.
Neimenovani — Tržič.
Šonc Alojz — Krško.
Tavčar Darinka — Ljubljano. Tokmakov Molislav — Hodoš. Neimenovana — Mala Loka.
Uranjek Marija — Ošlak - Ponikva. Urbančič Karel — Ljubljana.
Uršulinski samostan — Škofja Loka. Valič Emil — Bled.
Verbič Franjo — Niuwenhagen.
Vider Valentin — Solčava.
Vidmar Alojz — Šalka vas - Kočevje. Vrančič Ciril — Ljubljana.
Vrbinc Jožko — Bizovik.
Zajc Cilka — Groblje - Domžale.
Zajc Mihael — Dobovec - Trbovlje. Zalaznik Štefan — Prevalje.
Zalokar Jože — Raka - Krško.
Zupan Ivanka — Jesenice.
Pupan Ivan — Podtabor.
Zupančič Mirko — Celje.
Žagar Ivan — Stična.
Neimenovani — Špeharje.
Zerovnik Franc — Nova Štifta.
Žmavc Jože — Trbovlje.
Nekaj pisem učencev in absolventov DTŠ vodstvu šole
Opis skušenj in vtisov pri šolanju
Zanimivo bo za vsakogar, ravno tako tudi za vodstvo šole, če vsak učenec(ka) ob koncu prvega šolskega leta napiše v kratkih obrisih svoje vtise in izkušnje pri šolanju. Vemo, da bo vsaka naša še tako skromna vrstica gg. profesorjem v veselje. Zato je prav gotovo vsak rad storil to dolžnost.
2e od mladih nog sem bil vedno ukaželjen. imel sem pa polno ovir in zaprek v vsakdanjem življenju. Iskal sem dopisne šole po raznih časopisih in revijah naše in tujih držav, pa se mi ni posrečilo; bili so tuji jeziki, predmeti neprimerni, sploh nisem nič dobil, dokler ni kar čez noč zrastel naš mogočen zavod, ki se v mnogih ozirih kosa z najboljšimi inozemskimi. Z Veseljem sem pozdravil to ustanovo, naložil sem si precejšnje število zaželjenih predmetov, z veseljem sem prejemal predmete in vestno študiral drugega za drugim. Res so prišle včasih težave, odložil sem vse skupaj za par ur vstran s trdno zavestjo, da brez učenja ne gre v nobeni še tako lahki šoli.
Hvalevredno je bilo to, ker so nam stali ob strani gg. profesorji s svojimi tečaji, ki so prav radevolje in vestno poučevali. Zato njim najlepša hvala.
Leto je preteklo, pa skoraj ne vem, da bi kaj časa izgubil, čeravno je bilo učenja brez števila ur. Poleg učenja sem opravljal isto delo celo še lažje, šola mi je dajala značaj in bistrila glavo.
Prav lahko rečem, da sem mnogo pridobil, prav vse, kar sem si želel. Tako lahko reče prav gotovo vsakdo, če se je le kaj učil. Pa saj učenja še ni konec. Prav gotovo ne bo nobeden vrgel svojih lekcij v staro šaro, ošabno dvignil glavo, češ, sedaj pa vse znam.
Srečen je tisti človek, ki se vedno uči, v sebi pa čuti, da nič ne zna. Imamo organizacijo, katere se naj vsakdo veseli; imela bo namen, da ohrani vezi med učenci in gg. profesorji. Tako nam bo mogoče s pomočjo skupnosti in dobro voljo priti v najkrajšem času na ono stopnjo izobrazbe, katero vsak želi in potrebuje.
Učenec:
Jakob Modrijan
Ljubljana.
*
P. n.
Dopisna trgovska šola
Ljubljana.
Tudi mene veže dolžnost, da se ob koncu našega šolskega leta lepo zahvalim vsem gg. profesorjem in drugim inicijatorjem, ki so nam s tako uspešno zamislijo omogočili učenje dopisnim potom.
Kakor jaz, tako je tudi marsikateri drugi gledal to zamisel z neko nezaupljivostjo, z mislijo, da si potom dopisovanja ne more pridobiti bogve koliko znanja, da od tega pač ne bo imel praktičnih koristi v toliki meri, kakor če bi se osebno udeleževal pouka. Ta ali oni si je pa mogoče še celo mislil, da se propagatorji te šole hočejo le samo okoristiti, posebno še, ko je v današnjih časih koristolovstvo tako
razvito. Tako jaz, kakor sem prepričan, tudi vsakdo drugi, ki se je odločil za pridobitev znanja potom DTS, lahko mirno in odločno zavrne take misli in sumničenja, ker kar se nam je nudilo vsakovrstnega znanja in tako nazorno pojasnjeno z vzgledi v posameznih lekcijah tega ali drugega predmeta, je nad vse pričakovanje in denar, izdan za ta nauk, je najbolj plodonosno naložen, ki bo vsakemu učencu nudil velike obresti celo življenje.
Seveda ta ali oni, posebno tisti, ki mora opravljati vsakdanje dolžnosti, ni mogel zajeti vse tvarine takoj. Ima pa priliko, da se izpopolnjuje, saj ima vso učno tvarino vsak čas pri roki.
Ko zaključujemo prvo dopisno šolsko leto, je gotovo vsak izmed nas, ki je vestno in vztrajno zasledoval vso učno tvarino, ki mu jo je šola nudila, z zavestjo v srcu, da si je mnogo pridobil za uspešno delo v življenju.
H koncu bi še prosil vodstvo, da bi nam, ako mu je to mogoče, oskrbelo, da bi dali vse lekcije vezati in bi v ta namen pozvali vse interesente, ki to žele, Lekcije bi se nam na ta način trajno in vse ohranile in bi bila tudi vezava mogoče cenejša, ako bi dali skupno vezati.
Želeč tej šoli velikega napredka, Vas pozdravja
J. Dermota.
Dopisni trgovski šoli
v Ljubljani.
Zelja po izobrazbi žene vsakega posameznega v svet, želja po obogaten ju svojih misli, po novih doživetjih.
Tako sem tudi jaz sklenila takoj pri prvem čita-nju o dopisni trg. šoli, da se vpišem v to šolo in skušam pridobiti vsaj toliko na znanju, da mi bo lepša pot v bodočnost. Priznati moram, da sem imela toliko pomislekov, toliko bojazni, kaj bo, če bo ves trud zaman, če mi ne bo mogoče slediti pouku vsled premajhne izobrazbe. Doma, ne v šoli, poleg knjig in zvezkov, kar vse je nekaterim muka, drugim sladkost sem našla svoje veselje. Res je bilo treba tudi mnogo samozatajevanja, a končni uspeh poplača človeku stotero ves njegov trud. Najlepše ure prebije
človek v šoli, kjer mu dan za dnem vcepljajo učitelji toliko lepih naukov, tako potrebnih za življenje. Šola je naša duševna voditeljica, naša druga mati. Usposobi nas za življenje, naredi nas sposobne prenašati vse bridkosti našega bednega življenja. Uprav v šoli klešemo svoje značaje, se izobražujemo in postajamo sposobnejši za bodočnost.
Ko sem doma sedela pri knjigah, delala naloge, sein bila v duhu vedno v šoli in videla pred seboj gospode profesorje, kako me nadzorujejo. In vse je šlo še zelo gladko, da sem se čudila, kako je mogoče čitati iz poslanih lekcij tako razločno vse tisto, kar bi slišala na predavanjih v šoli.
Hitro je poteklo leto, a meni je enoletni pouk odprl vrata v lepšo bodočnost, da se bom veliko lažje podala v svet kot bi se sicer.
Šola je ona. kateri smo za Bogom in staršem dolžni največjo hvalo, zato je tudi moja dolžnost, da se bom »Dopisne trgovske šole«, odnosno gospodov
Erofesorjev spominjala vedno z ljubeznijo in največjo valežnostjo.
Čim mi bo dana priložnost, bom nadaljevala pouk. ker sem uvidela, da so vsi stroški prav malenkostni proti temu, kolikor dobrega se pridobi v Dopisni trgovski šoli.
Tinca Debevc.
Sv. Duh, 6. julija 1933.
P. n.
Dopisna trgovska šola
Ljubljana.
S poukom v Vaši šoli sem bil docela zadovoljen, Akoravno mi ni bilo dovolj časa na razpolago za učenje, sem vendar sledil redno predavanjem in po svoji moči tudi izvršil naloge pravočasno. Uvidel sem, da mi je Vaš pouk v veliko korist in izobrazbo.
Pripominjam, da so mi bile nekatere lekcije računstva zelo težko razumljive in pravilno pojmovane šele na ustnem tečaju. Vsem ostalim predmetom sem sledil brez napora.
Ustni tečaji so mi mnogo pripomogli in bi bili v bodočem šolskem letu jako potrebni in koristni še v večjem obsegu.
List »Izobrazba« mi je bil povsem priljubljen in sem ga vedno vneto čital. Le škoda, da je v tako malem obsegu izhajal.
Prepričan sem, da je Vaša šola prestala dobo preizkušnje in da je vzcvetela na trdi podlagi, ki nas bo v prihodnjem šolskem letu vodila še do večjega razširjenja nam potrebne izobrazbe.
S spoštovanjem Vaš učenec
Joško Vrbinc.
Bizovik, 10. julija 1933.
P. n.
Dopisna trgovska šola
Ljubljana.
Na poziv v listu »Izobrazba«, da naj vsak učenec pove svoje mnenje o šolanju v DTŠ, odgovarjam:
V	splošnem je bila snov podana zares tako, da mora vsakemu, ki ima le kaj volje in zmožnosti za učenje, iti v glavo. Snov je bila vseskoz podana v lekcijah jasno in pregledno. Kakih pomanjkljivosti nisem zapazil.
Tako sem si tudi jaz pridobil veliko koristnih naukov, s katerimi se bom lažje preril skozi življenje, ki je danes tolikim ljudem tako grenko.
Zato bom DTŠ priporočal vsakemu, ki se bo zanjo zanimal, kar najtopleje.
S spoštovanjem
Černe Ivan.
Dobrunje, 11. julija 1933.
P. n.
Dopisna trgovska šola
Ljubljana.
Drage volje se odzovem, da Vam tudi jaz sporočim svoje izkušnje. Nevednost je najdražja reč na svetil. Marsikateremu kmetu in delavcu bi se lahko bolje godilo, ako bi imel več smisla za izobrazbo. Kdor hoče danes še za silo izhajati, mora tudi nekaj znati. Vse vprek gre samo tarnanje o krizi in o slabih časih. Pa ali so slabi časi sami prišli? Pregovor
pravi: »Slabi ljudje delajo slabe čase«. Ali ne velja to tudi za dandanes? Kmet naj zemljo bolj izkoristi in zato se naj izobrazuje. Delavec se mora tudi izobraziti, če hoče, da ga bodo upoštevali in da bo znal nastopiti za svoje pravice.
Kar sem se naučil v DTŠ, bom v vsakdanjem življenju tudi praktično uporabljal. Z uspehom sem kar zadovoljen, samo nekateri računi so bili zame bolj težki in jih še ne razumem, toda bom še tiste lekcije ponovil, pa bo šlo.
S prijaznim pozdravom
Franc Gosak.
Duplica, 9. julija 1933.
Tit. vodstvo
Dopisne trgovske šole
Ljubljana.
Cilj vsakega človeka je, da si ustvarja čim ugodnejše življenje, v kolikor se to da doseči v današnjih razmerah. Svoj namen pa dosežemo s tem, da si povečamo strokovno in duševno obzorje — kar nam nudi v obilni meri ravno naš zavod, t. j. DTŠ, kjer lahko na osnovi najmanjših sredstev dosežemo svoj cilj in hkrati opravljamo svojo službo.
Vodstvo je v rokah izkušenih mož, ki se dobro zavedajo, kakšno nalogo so si s tem oprtili in katerih temeljito razumevanje današnjih gospodarskih tež-koč nam priča, da ne vodijo samo zavoda do visoke stopnje, ampak pomagajo tudi učencem k višku — do boljše bodočnosti.
Kar se nanaša na pouk, moram reči, da so gospodje profesorji svojo nalogo rešili imenitno. Predavanja, ki jih dobimo že napisana, niso samo jasno razložena, temveč so tudi popolna, to se pravi, da ne zaostajajo za učnim načrtom istovrstnih šol. Da je tako predavanje mnogo težje kakor prosto predavanje v šoli, kjer so učenci osebno navzoči, je razumljivo in se v tem vidi težka naloga in odgovornost gg. profesorjev.
V	nadi, da bi čim več naših bratov uvidelo in spoznalo pravi pomen in koristnost našega zavoda ter
se z nami združilo v homogeno celoto, čije geslo bi bilo: »Napredek in razširjenje svojega strokovnega in duševnega obzorja je pot v boljšo bodočnost,«
beležim s prijateljskim pozdravom
F r i c B e u c.
Celje, Zavodna 9. julija 1933.
P. n.
Dopisna trgovska šola
Ljubljana.
Pražakova 8/II,
Čutim dolžnost, da Vam napišem nekaj vrstic v zahvalo Vašemu trudu in uspešnemu delu, katerega ste započeli z DTŠ.
Moji neugasljivi želji po izobrazbi je s tem zavodom docela ustreženo, kajti z dopisi, oziroma s pošiljanjem lekcij mi je omogočeno, da se učim, kadar je meni ljubo, ne da bi s tem bil prikrajšan na znanju.
Seveda je treba nekoliko volje in vztrajnosti, ker brez teh dveh lastnosti je človek ničla na vseh poljih in ne more pričakovati uspeha, ker za njega ga ni. Le ljudje krepke volje in vztrajnosti so zavojevalci uspehov.
Zatorej mirne duše iz svojega izkustva priporočam prav vsakemu, ki mu je želja izobraziti se, da se posluži tega zavoda, ker uspeh mu je zasiguran.
Končno se zahvaljujem vsem gg. profesorjem za njihov trud in jim častitam na uspehih, katere je letos dosegla DTŠ v Ljubljani.
Vas pozdravljam ter ostajam Vaš nadaljnji učenec. — S spoštovanjem.
Zalaznik.
Prevalje, 11. julija 1933.
P. n.
Dopisna trgovska šola
Ljubljana.
Na Vaš poziv, da Vam sporočimo svoje dosedanje izkušnje pri šolanju, Vam morem povedati, da sem to leto vkljub pomanjkanju preobilega dela v uradu
mnogo pridobila. Pomanjkljivosti pri Vaših lekcijah nisem opazila nobenih, ker so napisane tako jasno in lepo, da sem jih lahko razumela in jim sledila. — Posebno ljub mi je bil predmet »Slovenšščina«, najbolj potrebni pa so mi »Srbohrvaščina«, »Korespondenca« in »Nemščina«. Če bi bila kje bliže Ljubljane, da bi lahko še Vaše pomožne ustne tečaje obi-skovala, mislim, da bi bil uspeh še popolnejši.
Zato bom, kolikor morem tu, priporočala Vašo renj. šolo in se trudila, da Vam pridobim kakega novega učenca.
Tem potom se celemu cenj. učnemu osobju, kakor tudi upravi najtopleje zahvaljujem za trud, ki ste ga imeli z menoj in prosim oproščenja, če tekom tega leta nisem kaj prav storila.
Drugo leto, upam, da bom nadaljevala delo, ki sem ga letos začela.
Z odličnim spoštovanjem
Kačič Gabrijela.
Varaždin, 12. julija 1933.
P. n.
Dopisna trgovska šola
Ljubljana.
Z ozirom na Vaše vprašanje glede zadovoljstva učencev z DTŠ Vam vljudno sporočam, da sem bila z Vašimi lahko umljivimi lekcijami vsestransko zadovoljna.
Brinovšek Matilda.
Gorenje, 13. julija 1933.
P. n.
Dopisna trgovska šola
Ljubljana.
... V celoti je prav dobra razlaga predmetov. Za dotične, ki lahko obiskujejo tečaje tudi osebno, je seveda toliko boljše, ker si ustno lažje še kaj pomagajo.
S spoštovanjem
Žagar Milan.
Dopisna trgovska šola
L j u b 1 j a n a.
Pražakova 8/II.
Ob koncu šolskega leta se Vam zahvaljujem za trud, ki sta ga imeli z menoj. Priznati moram, da je bil Vaš pouk vsekakor na višku. Lekcije so bile lahko razumljive in zatq tudi ni bilo težko slediti pouku.
Vaš zavod je zmožen, da vzgaja ljudi močne volje, ki se ne strašijo dela in naporov, ljudi, kot jih potrebuje sedanji čas.
S spoštovanjem
Franc Zerovnik.
Nova Štifta (Gornji grad), 9. julija 1933.
P. n.
Dopisni trgovski šoli
v Ljubljani.
Vprašanje izobraževanja se mi zdi življenjsko važno. Priznati moram, da mi je prva vest o ustanovitvi slovenske dopisne trgovske šole vzbudila čuv-stvo hvaležnosti do onih, ki so oživotvorili to idejo. Saj sem sama ob prilikah, ko sem čitala o uspehih vsakovrstnih dopisnih šol v inozemstvu, mislila na nujno potrebo take ustanove tudi pri nas.
Mlada je še naša šola, pa je že z lepimi uspehi pokazala, kako bogatih zakladov nudi nam in vsakomur, ki mu je pri srcu želja do nadaljnje iozbrazbe.
V	preteklem prvem šolskem letu sem bila učenka DTŠ sicer le v enem predmetu, vendar moram ugotoviti, da sem bila v vseh ozirih popolnoma zadovoljna, zlasti tudi z načinom pouka. DTŠ nas praktično izobražuje in vzgaja; dosledna svojim smernicam nas venomer bodri k vztrajnemu delu, ki edino jamči za najboljše uspehe, tn baš vztrajnosti marsikomu izmed nas tako zelo primanjkuje...
Iz srca želim, da bi se krog učencev in učenk DTŠ čim bolj razširil v vse vrste našega naroda, ko-jemu bo dala DTŠ novih gospodarsko in strokovno praktično usmerjenih ljudi.
Z vsem spoštovanjem, vdana
Fister Tončka.
Dopisna trgovska šola
Ljubljana.
Ob koncu tega šolskega leta sprejmite tudi od mene najlepšo zahvalo. S poukom, oziroma z uspehom sem prav zadovoljen, seveda so tudi gotove stvari. ki bi jih želel malo drugače. Vem pa dobro, da pri tako velikem številu učencev in učenk ni mogoče vsem ustreči. Kajti kar si eden želi. drugemu ne ugaja, a tretji bi rad zopet po svoji misli. Sploh se mi zdi čudno, da nam morete s poukom še toliko ustreči, ko smo učenci od mladih še ne doraščenih mladeničev in mladenk pa do zrelih izkušenih mož. Pa od nas podeželskih še ne otesanih učencev, ki imamo šele v bodočnosti stopiti v življenje, do vas že izobraženih mestnih gospodov in dam. Dalje, da bom našel med učenci, ki so izobraženi, toliko ljubezni in prijaznosti in med Vami, gospodje profesorji, do mene še ne izobraženega deželana, sploh nisem pričakoval. Sprejmite za to prijaznost tudi najlepšo zahvalo.
Sedaj pa malo kritike. Kar se tiče lekcij, so dobre in sem z njimi zadovoljen. Občutilo se je pa letos pomanjkanje pomožnih tečajev in ti naj bi se v prihodnjem letu vršili vsako nedeljo, vsaj iz glavnih predmetov po dve uri. Za tečaje naj se uporabljajo tudi prazniki v prihodnjem letu, ne samo nedelje.
Frimar Franc.
Zadobrova. 13. julija 1933.
P. n.
Dopisna trgovska šola
Ljubljana.
... Jaz sem prav zadovoljen in se počutim srečnega, da sem imel čast biti učenec slavne DTŠ in se prav iskreno zahvaljujem temu prekoristnemu zavodu.
V	prihodnjem šolskem letu se žal ne bom mogel vpisati v DTŠ, ker sem z delom prezaposlen. Ponavljal bom predelano tvarino. Priporočam se v bodoče za eventualna pojasnila.
V	nadi, da se mi moje skromne besede ne bodo štele v zlo, pozdravljam DTŠ z vzklikom, naj živi in z zagotovilom, da jo bom povsod prav toplo priporočal.
S spoštovanjem
Burg Vid.
Jurovec (Ptuj), 12. julija 1933.
P. n.
Vodstvo dopisne trgovske šole
v Ljubljani.
Z veseljem sem se v preteklem letu oprijel Dopisne trgovske šole. Velikokrat sem poleg svojega dela rad potegnil kako uro v noč, da sem se učil in študiral; ni me odvrnila ne utrujenost ne malodušnost. Velikokrat sem našel v lekcijah uteho, veselje. Kmetski fant sem, predizobrazbe nisem imel, razen ljudske šole, danes pa smem ob koncu leta reči, da sem zelo zadovoljen, ko sem izvršil zadružni tečaj.
Priporočljiv je vsakemu kmetskemu fantu ali možu. Najljubši predmeti so mi bili zadružništvo, vodstvo kreditnih in pridobitnih zadrug, zemljepis. Knjigovodstvo je res težko, še posebno za učenca, ki nima prilike, da bi videl, kje je kako primerno vodstvo zadruge ali trgovino. Slovensko dopisje je bilo tudi najljubši predmet.
Trajno vrednost imam pa v lekcijah, katere bom lahko imel za učenje še drugo leto. Kar se učenec ni letos naučil, lahko ponovno prične ter se z marljivostjo še bolj poglobi v študiranje posameznih predmetov.
Franc Lavrič.
Vel. Vrh. 15. julija 1933.
P. n.
Dopisna trgovska šola
Ljubljana.
Šolsko leto DTŠ se je zaključilo in štejem si v svojo dolžnost, da se Vam tem potom najvljudneje zahvalim za Vaš trud, ki ste ga imeli z nami, Vašimi učenci.
Ni lahka naloga, ki sle si jo naložili. Ravno iz lega tako lepo odseva vsa Vaša plemenitost in ljubezen, ki jo gojite do svojega naroda, kateri nikakor ne sme zaostajati za drugimi večjimi narodi.
Kolike važnosti je ravno ta prekoristni zavod zlasti za nas, gmotno slabejše sloje, ki pač nimamo prilike ne sredstev za drago šolanje na drugih sličnih šolah, pač ni potreba posebej poudarjati. Kako razveseljivo je dejstvo, da tudi preprost človek lahko brez večjih žrtev pride do potrebne izobrazbe, ki je zlasti za današnje čase tako zelo potrebna. Časovne razmere so pač take, da zahtevajo že tudi od preprostega človeka temeljito izobrazbo in gorje mu, kogar čas prehiti. Kakor vse kaže, se bo v bližnji bodočnosti boj za obstanek še poostril in zatorej je pač nujno potrebno, da se nanj čim bolj pripravimo. Tega se je pač DTŠ gotovo najbolj zavedala in zatorej začela orati trdo ledino v zavesti, da bo tudi iz nje zrasel sad blagostanja in procvita.
Študiranje na Vaši šoli je tako preprosto, da mu tudi nevešči laik z lahkoto sledi.
Iz lastne izkušnje morem priznati, da sem se v teku enega leta naučil mnogo več, kot sem se v začetku na'dejal, dasiravno me moja stanovska dolžnost zelo ovira pri učenju.
Najbolj pa mi ugaja, da v slučaju, če kakšne lekcije ne bi dovolj razumel, kar je le redek slučaj, rade volje še enkrat in še bolj nadrobno vso tvarino obnovite.
Samo škoda je. da je naš listič »Izobrazba« tako majhen, upam pa, da se bo tudi na tem polju uredilo, da dobimo svoj list, po katerem se bomo lahko kaj več porazgovorili.
Učiteljske moči DTš so tekom leta pokazale, da so v polni"oblasti svoje težke naloge, ter da jim je dobrobit naroda res pri srcu, za kar jim vsa čast in iskrena hvala.
Upam, da prijateljski odnošaji med DTŠ in nami. njenimi učenci tudi vnaprej ostanejo enako prisrčni, ter Vas prijazno pozdravljam Vam vedno vdani
Radajc Ivan.
Dopisna trgovska šola
v Ljubljani.
Nisem si niti od daleč predstavljal, da se v tako kratkem času v Vašem pripravniškem tečaju more obdelati toliko koristne tvarine, katera je podana v Vaših lekcijah tako poljudno in umljivo, da sem z malim trudom kmalu lahko vso umeval. Zatorej sem bil s tečajem zelo zadovoljen, ker sem v teh par mesecih toliko pridobil na znanju, da bi potreboval v poslovnem življenju več let, da bi umeval vso to tvarino: Zatorej ostanem vedno prijatelj in po možnosti tudi podpornik te ustanove in samo če mi bodo razmere dopuščale, bom absolviral tudi trgovski tečaj. Zahvaljujem se vodstvu in učnemu osobju DTŠ za trud in požrtvovalnost, ki so ga imeli z menoj.
Z iskrenim pozdravom
Ivan Hočevar.
Smlednik, 1. julija 1934.
P. n.
Dopisna trgovska šola
Ljubljana.
Z ozirom na Vaš zadnji dopis »Izobrazba« Vam danes odgovarjam sledeče: Glede pomanjkljivosti lekcij se ne da nič oporekati, ker je vsa snov lepo ob-jasnjena in razložena, da jo vsak učenec lahko razumeva. Veliko je učencev v isti okolici, pa ne ve drug za drugega. Koliko lažje, vztrajno bi se učili, ako bi večkrat prišli skupaj, se pogovorili o tem in onem. Moje mnenje je, da bi se s tem veliko pomagalo k uspehu in razširjenju našega pokreta, ako bi vodstvo poslalo učencu posamezna imena onih, ki so v njegovem okolišu.
Marsikateri od nas bi želel, da bi imeli svoj list, kakor je bilo prvotno rečeno. V ta namen naj bi učenci zbirali prostovoljne prispevke, naj si bodi v denarju ali v blagu. Na primer pri nas bi bil ugoden čas jeseni, ko ljudje sprešajo grozdje. Gotovo bi se našlo toliko razumevanja in požrtvovalnosti pri učen-
cili in absolventih zu to idejo na podlagi, katere bi imeli strokovni list. Tem bolj bi nas vezala skupna vez, ker bi tako iz njega črpali še potem, ko so dokončali šolo, strokovna navodila, katera jim bodejo vedno prav prišla v praktičnem življenju. Vsekakor imamo pri nas premalo razširjene liste. Posebno v današnjih časih mladina to pogreša, ko marsikateri ne ve, v katero stran bi usmeril svoje gospodarstvo tako, da bi bilo prav.
Ako Vam slednji moj nasvet ne bi uspel, naj bi se pa vršila dopisna predavanja. Te bi bil vedno pripravljen tudi gmotno podpirati.
Ob tej priliki se iskreno zahvalim vsem gg. profesorjem za njihovo požrtvovalnost in naklonjenost, katero ste mi nudili v preteklem letu.
Matija Plut, trg.
Semič, 10. julija 1933.
Opomba: Izmed obilice poslanih pisem smo izbrali kar na slepo nekaj primerov. V bistvu veje iz vseh pisem enotna želja: Zdrava in koristna zamisel DTŠ naj prospeva. — Preberite vestno zgornja pisma in pokažite jih svojim prijateljem in znancem. Marsikomu boste s tem storili uslugo, ker mu boste pokazali najboljšo pot do uspeha.
Naznanila ravnateljstva Dopisne trgovske šole
za šolsko leto 1934 35
I.	Vpisovanje
Pedni vpis v vse oddelke in predmete DTŠ se vrši od 1. do 10. septembra 1934. Predvpis se lahko izvrši tudi pred tem časom. Vsi učenci, ki se vpišejo do 10. septembra, imajo 10 odstotkov popusta na vseh vpisninah. Izredni vpis se lahko izvrši poljubno. Pogoje in podrobna navodila da vsakemu interesentu ravnateljstvo DTŠ.
Za vpis je treba izpolniti vpisnico, ki jo najdete na zadnji strani te knjige. Vpiše se lahko vsakdo brez ozira na starost, spol in izobrazbo. Pri nedo-letnih sopodpišejo vpisnico tudi starši, oz. namestniki.
II.	Pouk
Redni pouk za vsako stopnjo (t. j. snov enega šolskega leta) traja 10 mesecev in sicer od 15. septembra 1934 do 15. julija 1935.
V tem času se predela redoma tvarina ene stopnje predmeta ali tečaja (dvoletni sistem). Vsakdo pa lahko pospeši svojo izobrazbo s tem, da predela v enem šolskem letu snov dveh stopenj, t. j. dveh šolskih let (enoletni sistem). Pri vpisu je treba točno označiti sistem študija.
Predavanja in potrebna učila prejemajo učenci vsak teden šolskega leta, razen božičnega in velikonočnega tedna.
III.	Predmeti, katere bo učila DTŠ v šolskem letu 1934/35
Predmeti, ki imajo obširnejšo snov, se predelajo redoma v 2 stopnjah, ostali v eni stopnji; število stopenj je označeno pri vsakem predmetu s številko.
a) Komercialna skupina: Knjigovodstvo 2, korespondenca: slovenska 2, srbohrvaška 1, nemška 2, trgovsko računstvo 2, reklama 2, trgovinstvo 1, trgovsko pravo 1, menično pravo 1, poznavanje blaga 2, slovenska stenografija 3, lepopis 1, strojepis 1.
b) Zadružna skupina: Zadružništvo 1, zadružno pravo 1, vodstvo kreditnih zadrug 1, vodstvo pridobitnih zadrug 1, zadružno knjigovodstvo 1.
c) Znanstvena skupina: Slovenščina 2, srbohrvaščina 2, nemščina 2, francoščina 2, italijanščina
2,	angleščina 2, gospodarski zemljepis 2, zgodovina trgovine 2, nacionalna ekonomija 1.
IV.	Dopisni tečaji DTŠ
Da omogoči DTŠ kar najpopolnejšo in obenem najcenejšo izobrazbo vsakomur, prireja dopisne tečaje, v katerih dobivajo učenci po določenem redu in sistemu obenem pouk v več predmetih. Ti tečaji so:
a)	Dvoletna trgovska šola (pripravlja hkrati za privatni izpit na državni dvorazredni trgovski šoli).
I.	letnik: Obvezni predimeti:	knjigovod-
stvo, slovenska korespondenca, trgovinstvo, trgovsko računstvo, slovenščina, srbohrvaščina, nemščina, gospodarski zemljepis, zgodovina trgovine,
poznavanje blaga. Neobvezni predmeti: stenografija, strojepis, lepopis, reklama, poljubni jezik. II. letnik: Vsi obvezni predmeti, kakor v prvi stopnji, razen trgovinstva. Poleg tega še: trgovsko pravo, menično pravo, srbohrvaška in nemška korespondenca, reklama. Neobvezni predmeti isti, kakor v prvem letniku.
Običajno se predela vsaka stopnja v enem šolskem letu t. j. dvoletni sistem. Lahko pa predelate obe stopnji v enem letu, enoletni sistem.
Ker je ta tečaj najpopolnejši in je imel doslej najboljši uspeh, ga vsakomur najbolj priporočamo.
b) Pripravniški tečaj (nudi osnovno trgovsko izobrazbo). Obvezni predmeti: knjigovodstvo, slovensko dopisje, trgovinstvo, trgovsko računstvo, nemščina. Neobvezni predmeti: kakor pri dvoletni trgovski šoli.
Ta tečaj traja eno šolsko leto in je priporočljiv vsem, ki nimajo mnogo časa ali pa imajo pomanjkljivo izobrazbo.
c) Zadružni tečaj (nudi izobrazbo za zadružne uradnike in funkcionarje). Obvezni predme-t i : Zadružništvo, zadružno pravo, vodstvo kreditnih zadrug, vodstvo pridobitnih zadrug, zadružno knjigovodstvo, glovensko dopisovanje, slovenščina, gospodarski zemljepis. Neobvezni predmeti kakor pri dvoletni trgovski šoli.
■ Ta tečaj traja eno šolsko leto in je neobhodno potreben vsem zadružnim delavcem.
V.	Šolnina
Kljub velikim režijskim stroškom in z velikimi izdatki zvezanemu pošiljanju lekcij, knjig, učil, popravljanju nalog, dajanju navodil, pojasnil, itd., se j.e vodstvo šole odločilo, da za šolsko leto 1934/35
znatno zniža vse prispevke, ki jih plačujejo učenci zavodu.
Tako upa, da bo moglo še bolj uspešno širiti strokovno izobrazbo in pomagati vsem slojem naroda do izobrazbe in uspeha.
Vse spodaj navedene cene in znižanja veljajo za vse tiste učence, ki se vpišejo od 1. julija 1934 dalje.
a) Šolnina za posamezne predmete
Vpisnina znaša za predmet Din 50.—; za vsak nadaljni predmet pa samo Din 30.—. Plačljiva je pri vpisu.
Učnina za eno stopnjo posameznega predmeta znaša skupno Din 280.— (po enoletnem sistemu dinarjev 550.—). Plačljiva pri vpisu celotno. Lahko se pa plača tudi v 10 zaporednih mesečnih obrokih po Din 32.— (enoletni sistem po Din 60.—), prvi obrok se plača z vpisnino.
Vsakdo si lahko izbere poljubno število predmetov; pri tem dobi pri 3 ali več predmetih 10 % popusta na učnini, pri 5 ali več predmetih pa 20 % popusta na učnini.
b)	Šolnina za dvoletno trgovsko šolo
Vpisnina za prvi letnik znaša Din 250.—, za drugi letnik Din 350.—. Kdor se pri vpisu v prvi letnik obveže, da bo ostal redni učenec DTŠ nepretrgoma 2 šolski leti, t. j., da bo predelal zaporedoma oba letnika, je oproščen vpisnine za drugi letnik in plača ob začetku drugega letnika za manipulativne stroške samo Din 50.—.
Vpisnina za enoletni sistem dvoletne trgovske šole znaša Din 450.—
Učnina pri dvoletnem sistemu znaša za prvi letnik za celo leto skupaj 1400.—, plačljivih pri vpisu
z vpisnino, ali v 10 zaporednih mesečnih obrokih po Din 150.—. Prvi obrok je plačljiv z vpisnino ob vpisu. Za drugi letnik znaša učnina celotno plačljiva pri vpisu Din 1800.— ali v 10 zaporednih mesečnih obrokih po Din 190.—.
Učnina enoletnega sistema znaša skupno Din /5300,— in se lahko plača tudi v 10 obrokih po Din 350.—.
Za neobvezne predmete se doplača za vsakega posebej vpisnina Din 20.— in učnina za vsako stopnjo in predmet Din 140.— (enoletni sistem Din 260.—) za celo leto skupaj ali v 10 zaporednih mesečnih obrokih po Din 15.— (enoletni sistem Din 30.—).
c)	Šolnina za pripravniški tečaj
Vpisnina Din 130.— je plačljiva ob vpisu.
Učnina Din 450,— plačljiva celotna ob vpisu ali v 10 zaporednih mesečnih obrokih po Din 50.—, prvi obrok plačljiv z vpisnino.
Neobvezni predmeti kakor pri dvoletni trgovski šoli.
d)	Šolnina za zadružni tečaj
Vpisnina znaša Din 100.— in se plača pri vpisu.
Učnina znaša celoletna skupaj Din 750.— in se lahko plača v 10 obrokih po Din 80.— na mesec. Prvi obrok je plačljiv z vpisnino.
VI.	Kaj dobi učenec DTŠ za svoje prispevke
Za spredaj navedene prispevke dobe učenci:
1. Vse za vpisani predmet ali tečaj potrebne lekcije, t. j. predavanja, ki so jih izdelali profe-sorji-strokovnjaki posebej za učence DTŠ.
2. Vse potrebne tiskovine in formularje. Te tiskovine in formularje učenci izpolnijo in jih poš-
ljejo nato z ostalimi nalogami v popravilo na DTŠ v Ljubljano, odkoder jih dobe strokovno popravljene nazaj; tako imajo potem stalne vzorce za prakso.
3. Vse potrebne knjige, časopise itd., ki prihajajo v poštev za učence, ki so v učenju že napredovali in se jih morejo uspešno posluževati, kakor to predvideva učni načrt za posamezno stroko. Vse dobavljene knjige, lekcije, učila itd. ostanejo last učencev.
4. Potrebno število listov odgovarjajočega papirja za sestavljanje nalog in pisemskih ovojev (kuvert) za pošiljanje istih vodstvu DTŠ v Ljubljano.
5. Vrnjene strokovno popravljene naloge s potrebnimi navodili.
6. V slučaju potrebe »Potrdilo o vpisu v DTŠ« in ob koncu vsakega tečaja »Potrdilo o dovršitvi tečaja DTŠ«.
DTŠ nudi torej svojim učencem prav vse, kar je potrebno za popoln pouk in trajen uspeh istega, in to za več nego dve tretjini cenejše nego je običajen pouk; od svojih učencev lahko torej upravičeno pričakuje vestno izpolnjevanje njihovih dolžnosti: izvrševanje nalog in plačevanje prispevkov.
Vsem svojim učencem pa bo DTŠ na razpolago z vsemi nasveti in jim bo pomagala in posredovala v njihovo korist pri iskanju služb.
VII.	Razno
a)	Vsak učenec DTŠ postane z vpisom v šolo redni član izobraževalnega društva »Strokovna izobrazba«, ki združuje v sebi vse absolvente in redne učence DTŠ ter učno osobje zavoda. Zato plača obenem pri vpisu za vpisnino in enoletno čla-
narino pri društvu poleg ostalih prispevkov še Din 17.—. O namenu, delu in uspehih tega društva poročamo drugje.
b) Enako postane vsak redni učenec DTŠ naročnik naše strokovne mesečne revije, ki začne izhajati 15. oktobra t. 1. Za to mesečno revijo plača vsak učenec pri vpisu znižano celoletno naročnino Din 24.—.
c) Iz pravilnika DTŠ:
V smislu pravilnika DTŠ povdarjamo še enkrat, da medsebojne obveznosti šole do učencev in obratno trajajo najmanj eno šolsko leto. Med tem časom ne more nihče prevzetih obveznosti odložiti, to se pravi, da ne more nikdo med šolskim letom izstopiti. Ako kdo ne vrši svojih plačilnih obveznosti do šole redno, mu zapadejo še vsi neplačani obroki in jih ima pravico šola izterjati s 25% pribitkom brez odloga.
Vpisnina in I. obrok morajo biti najpozneje dne
12.	septembra 1934 pri vodstvu DTŠ, ostali obroki se morajo plačevati najpozneje do 5. vsakega v mesecu osebno v pisarni DTŠ ali na njene čekovne položnice štev. 16.201. Zadnji obrok mora biti plačan najkasneje do 5. junija 1935. Obroki se torej plačujejo vnaprej:
Vsi zneski, nakazani šoli, so končnoveljavno njena last in jih ni mogoče zahtevati v nikakem slučaju nazaj.
V vseh spornih slučajih odloča redno sodišče v Ljubljani.
VIII.	Poslovanje DTŠ
a)	Pisarna DTŠ se nahaja od 1. avgusta 1934 dalje na Kongresnem trgu 2/II. v bivših prostorih Državne dvorazredne trgovske šole. Uradne ure
so dnevno od 8.—12. in od 16.—18. ure. Ob nedeljah in praznikih posluje pisarna od 10.—11. V teni času lahko dobite vse potrebne informacije, navodila, izvršite lahko tudi vpis itd.
b) Ravnatelj DTŠ ima svoje redne govorilne ure vsak delavnik od 10.—11. Za izvenljubljanske učence in v nujnih slučajih uraduje tudi izven tega časa.
c) Ostali člani vodstva in učnega osobja so vsem učencem in interesentom dogovorno na razpolago.
Ljubljana, dne 8. julija 1934.
Ravnateljstvo DTŠ.
Za vpis v DTŠ uporabite vpisnico na zadnji strani te knjige!
Izvestje Trgovskega učnega zavoda v Ljubljani
za šolsko leto 1934/35
Beseda o privatnem trgovskem šolstvu
V	povojnih letih se je pokazalo nenadoma veliko zanimanje za trgovsko šolstvo. Vzrok temu je iskati v ogromnem prometu, ki je nastal po štiriletnem, skoroda popolnem zastoju v trgovini. Izmenjava blaga, ki je bila v burnih vojnih letih reducirana na minimum ali je pa za neke vrste blaga sploh ni bilo, se je razcvetela v živahno trgovanje. To velja zlasti za posamezne kraje naše kraljevine, izčrpane in v svetovni vojni docela obubožane.
Nastalo je veliko povpraševanje po kvalificiranem trgovskem osobju. Vzrok temu povpraševanju pa ne tiči samo v naglem razvoju povojne trgovine, ampak tudi v izgubi najboljših mladih moči, ki so svoja življenja pustili na bojnih poljanah.
Zato so bili v povojnih letih otvorjeni nešteti enoletni in še na krajšo dobo omejeni trgovski tečaji, ki so poleg že obstoječih državnih trgovskih učilišč docela izpolnili svojo nalogo s tem, da so poslali v prakso sposobne stenotipiste, kontoriste, korespondente ter pomožne knjigovodje; izmed njih so se pozneje mnogi uveljavili na vodečih mestih velikih podjetij.
Uspehi in izkustva, pridobljena na tem polju trgovskega šolstva, zahtevajo, da navzlic trenutni splošni gospodarski stagnaciji ne kaže opustiti takih tečajev. Nasprotno: te tečaje je treba samo še strokovno izpopolniti in strumneje organizirati ter jim tudi čimpreje urediti in priznati tisto stopnjo v trgovskem šolstvu, katera jim po njihovi strokovni kvalifikaciji gre in katero predvideva že zakon o srednjem trgovskem šolstvu (§§ 87, 88, 89).
Strogo bi bilo izvesti diferencijacijo med ste-notipistovskimi tečaji in pravimi enoletnimi trgov-skmi tečaji, kar je zavoljo organizacije šolstva in praktične potrebe našega gospodarstva nujno potrebno.
Enoletni trgovski tečaji posvečajo največjo pozornost tistim komercialnim disciplinam, ki so za praktičnega trgovca predvsem potrebne; semkaj spadajo knjigovodstvo, dopisovanje, računstvo, reklama, stenografija, strojepisje itd. Pomembnost teh tečajev podčrtuje zlasti dejstvo, da se redoma učenci in absolventi tega tipa privatnega trgovskega šolstva ne pripravljajo za vstop v državno službo, ampak da se pripravljajo za delovanje v trgovini in gospodarstvu sploh, bodisi kot samostojni podjetniki, bodisi kot njih pomožno osobje.
Zato je nujno potrebno, da se izpopolni kar najbolj tovrstno privatno šolstvo. Treba je, da se brezpogojno izvede zakonito določilo, da smejo poučevati na takih tečajih samo kvalificirani nastav-niki, kar je predpogoj za uspešno in na odgovarjajoči višini stoječo izobrazbo našega trgovskega in vobče gospodarskega naraščaja.
Kot posebno prednost privatnih enoletnih trgovskih tečajev je treba označiti prožnost, katero lahko imajo te šole z ozirom na aktualne potrebe svoje
dobe. Vsaka doba prinaša svoje potrebe in zahteve in običajno mine mnogo časa in je potrebno mnogo anket, eksperimentiranja itd., predno se najde novi zahtevi časa odgovarjajoči predmet v obširnem in kompliciranem aparatu javnega trgovskega šolstva. Privatne šole nasprotno lahko duhu časa prav kmalu ugodijo in uvedejo potrebne predmete, čim se pokaže potreba.
Tako je Trgovski učni zavod v Ljubljani kot prvi v naši državi uvedel kot obvezen predmet pouk o reklami, brez katere danes vobče ne uspeva nikaka gospodarska panoga- V idealno-vzajem-nem sodelovanju z Dopisno trgovsko šolo v Ljubljani, ki vrši pismeno isto nalogo, kakor Trgovski učni zavod ustno, je uspelo, da se je pouk tega potrebnega predmeta razširil in populariziral v vseh pridobitnih krogih.
Tako moremo trditi, da je tako Trgovski učni zavod, kakor Dopisna trgovska šola po svojem kvalificiranem osobju in po svojem visokovrednem strokovnem delu na višku današnjega strokovnega šolstva, pri čemer ne smemo pozabiti povdariti velike zasluge, katere ima strokovno vodstvo obeh zavodov pri napredku in organizaciji tega šolstva. Vsekakor sta oba zavoda pod strokovnim vodstvom prof. A. Krošla polno izpolnila svojo nalogo in opravičila nade, ki smo jih stavili vanj in pričakujemo, da bosta to storila tudi v naprej.
Vladimir Černe.
Nauk o reklami
(K uvedbi novega predmeta na strokovno šolstvo.)
Kljub civilizacijskemu in tehničnemu napredku sedanjega časa je ostal človek še vedno ona os, okoli katere se giblje vse življenje. Sicer so močno izpodrinili stroji v vseh industrijskih panogah človeške roke, vendar je ostal človeški genij ona gonilna sila, ki daje smeri in ravnovesje v posameznih panogah. Od njegove odločnosti, uvidevnosti in organizacijski sposobnosti je odvisno, da-li podjetje uspeva ali ne. Tako se je izoblikoval, času primerno, poslovni človek, ki ustvarja, tehta, primerja, vse na podlagi prevdarka in izkustev.
Živimo obenem v dobi najsilnejše reklame na političnem, kulturnem in gospodarskem področju. Včasih je zadostovalo: solidne cene in dobro blago, pa je šlo od ust do ust. Cas se je priostril, danes to več ne zadostuje. Konkurenca je vedno silnejša, kriza dolgotrajna in brezizgledna, zato tudi lov za konzumentom vedno hujši, če nisi temeljito poučen o poteh in načinu sodobne reklame, si že za močan korak nazaj in veliko vprašanje je, če se boš obdržal.
Pouk o reklami ima namen, da seznani učenca, bodočega podjetnika, voditelja ali uslužbenca, z vsemi vrstami reklame, da mu predoči reklamna sredstva s strani praktične uporabe, da mu da pravi smisel za jedrnato in estetsko stran reklame, — da si pridobi reklamni slog.
Gospodarska podjetja, velika in mala, čutijo danes potrebo po propagandi. Večkrat pa vidimo, da je njihova reklama nepraktična, pogrešena, včasih celo smešna in osladna. To je reklama, ki ni reklama, ki hoče graditi, pa podira. Taka slaba reklama ne more prinesti podjetju ugleda in reprezentativnosti in poslovnega uspeha.
Trgovski učni zavod je storil tu potrebni korak naprej. Pokazal je, da iz učenca ne more postati sodoben gospodarstvenik, voditelj podjetja in praktičen, vsestranski uslužbenec, če se ne seznani temeljito s sodobno reklamo. Učenci v preteklem šolskem letu so zato z zanimanjem sledili reklamnemu pouku in pokazali dobre rezultate znanja o reklami na izpitih. Najboljši odraz svojega znanja pa bodo pokazali v praktičnem življenju, pri podjetjih, kjer bodo uveljavili to, kar jih je naučila šola.
Ivo Miklavec, akad. slikar in reki. grafik.
Poročila ravnateljstva TUZ
za šolsko leto 1933 34.
Šolsko leto Enoletnega trgovskega tečaja.
Redno vpisovanje se je vršilo 11., 12. in 13. septembra v starih prostorih zavoda, Pražakova ul. 8/11.
Redni pouk se je pričel 16. septembra 1933.
Otvoritvena konferenca se je vršila 15. septembra, naslednje konference celotnega profesorskega zbora so se vršile: 28. oktobra, 30. novembra, se-mestralna 22. decembra, dalje 30. januarja, 27. februarja, 26. marca, 27. aprila, 9. junija.
Dne 1. decembra je zavod proslavil državni praznik »Zedinjenja«, dne 17. decembra pa rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra.
Dne 22. decembra se je zaključil I. semester.
Od 23. decembra do 9. januarja so trajale božične počitnice.
31. januarja ogled tiskarne pod vodstvom akad. slikarja Miklavca.
Dne 24. marca ekskurzija v Tržič in Kranj pod vodstvom akad. slikarja Miklavca.
Velikonočne počitnice so trajale od 28. marca do 8. aprila.
Dne 16. maja so si ogledali učenci mednarodno foto-razstavo.
Dne 22. maja se je proslavil spomin sv. Cirila in Metoda.
Dne 26. maja je bil prost dan za majniški izlet.
Dne 2. junija so si ogledali učenci pod vodstvom gg. profesorjev velesejm.
Dne 9. junija se je zaključil pouk.
Od 18. do 27. junija so se vršili zaključni izpiti.
Dne 28. junija je razrednik s primernim nagovorom razdelil izpričevala.
Pregled osobja TUZ za šolsko leto 1933/34
Ravnatelj: prof. Anton Krošl, poučeval nemško korespondenco, strojepis. Kot neobvezni predmet nemščino.
Učno osobje:
Profesor Capuder France, poučeval slov. korespondenco.
Profesor Černe Vladimir, poučeval trgovinstvo, trgovsko, menično in stečajno pravo in srbohrvaško dopisje.
Akad. slikar in grafik Ivo Miklavec, poučeval reklamo in lepopis.
Profesor Petelin Stanko, poučeval gospodarski zemljepis.
Profesor Sič Franjo, poučeval knjigovodstvo.
Profesor Sivec Lojze, poučeval trgovsko računstvo in poznavanje blaga.
Profesor dr. Svetelj Blaž, poučeval slov. stenografijo.
Učenci Enoletnega trgovskega tečaja po abecednem redu:
(Imena odličnjakov so tiskana mastno, prav dobrih razprto, med letom izstoplih v oklepaju.)
Gorčic Edvard iz Ljubljane,
Grbec Josip iz Trsta,
Hirschegger Rudolf iz Vevč,
Kos Marjan iz Ljubljane,
Kukovec Aleksander iz Ljutomera,
Pavlič Emil iz Ljubljane,
(Šeme Vladimir) iz Trsta,
Baebler Damijana iz Idrije,
Cotič Cvetka iz Vrhnike,
(Gašperin Milena) iz Ljubljane.
Guček Marta iz Dobja pri Celju,
Končan Marija iz Viča,
Kunst Ivana iz Tacna,
Pajk Ivana iz Olomuca, CSR,
Pečnik Angela iz Črnuč,
Plevčak Cita iz Ljubljane,
Prebil Ivana z Viča,
Rozman Lucija iz Povelj,
Skuk Nada iz Murske Sobote,
Smole Frančiška iz Preserij,
Škulj Danijela iz Ljubljane,
Šlibar Cvetka z Jesenic,
Dva izmed zgoraj navedenih učencev sta bila odklonjena za jesenski termin.
Večerni trgovski in ostali tečaji
Večerni trgovski tečaj se je vršil od 15. oktobra 1933 do 15. aprila 1934.
Pouk se je vršil 4 večere na teden od 19. do 22. ure. Predmeti, ki so se poučevali, so bili: knjigovodstvo, slovenska in nemška korespondenca, trgovinstvo, trgovsko in menično pravo, trgovsko računstvo, slov. stenografija.
Pouk so vodili gg. iz dnevnega tečaja, samo trgovinstvo je predaval prof. dr. Eržen Robert.
Drugi tečaji: stenografski tečaj je vodil g. dr. Svetelj Blaž. Strojepisnih tečajev je bilo več oddelkov. Tečaj za reklamo in aranžerstvo je trajal od 1. oktobra do 1. marca. Vodil ga je akad. slikar in grafik g. Miklavec Ivo. Tečaj za nemški jezik je trajal od 1. oktobra 1933 do 30. aprila 1934. Vodil ga je g. prof. Krošl A.
Izdan ja TUZ
Da pospeši strokovno izobrazbo, si je postavilo vodstvo TUZ za nalogo, da izda v lastni založbi vso potrebno strokovno šolsko literaturo. Ker je tako zalaganje knjig zvezano z velikimi stroški, je razumljivo, da mora izvrševati to svojo nalogo postopoma. Tako je letos izdal TUZ v svoji založbi sledečo knjigo:
Černe Vlad.: KONTOKORENTI, ki se dobi v vseh knjigarnah in pri zavodu. Od 1. julija 1934 velja znižana cena Din 36.— za izvod knjige.
O knjigi so izšle v strokovnem in dnevnem čar sopisju najugodnejše ocene. V praksi se knjiga najbolje obnese.
Naznanila ravnateljstva
za šolsko leto 1934/35
1. Vpis
Redni vpis traja cel mesec avgust in september in sicer dnevno od 9. do 12. in od 16. do 18. v novih prostorih zavoda, Ljubljana, Kongresni trg 2/JI. Zadnji termin za vpis za posamezni tečaj je določen pri objavi posameznega tečaja.
K vpisu v tečaj je treba prinesti krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Pri vpisu nedoletnih morajo biti navzoči starši oz. njihovi namestniki.
2. Tečaji, ki jih bo priredil TUZ v šolskem letu 1934/35:
a)	Enoletni trgovski tečaj bo imel sledeče obvezne predmete: Nauk o trgovini, trgovsko in menično pravo, knjigovodstvo, trgovsko računstvo, korespondenca: slovenska, srbohrvaška, nemška, nauk o reklami, slovenska stenografija, strojepis, zemljepis, blagoznanstvo, lepopis. Neobvezni predmeti: nemška stenografija, nemščina, francoščina, italijanščina, angleščina.
Vpisovanje traja do vštetega 13. septembra, pouk se začne 15. septembra in traja do 28. junija 1935.
Ta tečaj je po svojem sodobnem učnem programu in sodelujočem osobju priznano eden najboljših v naši državi.
b) Tečaj za stenotipiste. Obvezni predmeti: slovenska stenografija, strojepis, odbrana poglavja iz trgovinstva, knjigovodstva, korespondence, reklame, računstva.
Vpisovanje traja do 1. oktobra, začetek pouka dne 2. oktobra, konec pouka dne 28. junija 1935.
Ta tečaj je predvsem priporočljiv vsem deklicam, ki se žele strokovno in temeljito pripraviti za pisarniško delo.
c) Večerni trgovski tečaj. Obvezni predmeti: knjigovodstvo, trgovsko računstvo, korespondenca: slovenska, nemška, trgovinstvo, trgovsko in menično pravo, stenografija.
Vpisovanje traja do 13. oktobra, začetek pouka dne 15. oktobra, konec tečaja dne 15. aprila 1935.
d) Razni tečaji. Tečaj za slovensko in nemško stenografijo, tečaji za strojepisje, tečaji za nemščino in druge moderne jezike se prirejajo po potrebi in na željo udeležencev.
3.	Šolnina
a) Enoletni trgovski tečaj. Vpisnina znaša Din 80.— in se plača pri vpisu. Šolnina se plača v 10 enakih zaporednih mesečnih obrokih in znaša mesečno Din 230.—. I. obrok mora biti plačan do
13.	septembra, vsak nadaljnji obrok pa najkasneje do vsakega 5. v mesecu. Za plačilo učnine jamčijo starši, oz. varuhi. Za vsak prosti predmet je treba doplačati mesečno Din 40.—.
Ker je naš Enoletni trgovski tečaj redna šola z dnevnim dopoldanskim in po potrebi tudi popoldanskim poukom, ki nadkriljuje po svoji strokovnosti daleko večino sličnih ustanov, je treba ta tečaj označiti kot najcenejši tovrstni tečaj.
b) Tečaj za stenotipiste. Vpisnina Din 30.—, šolnina znaša mesečno Din 120.— in se plača naj-
kasneje do vsakega 5. v mesecu. Za vsak neobvezni predmet se doplača mesečno Din 40.—.
c)	Večerni trgovski tečaj. Vpisnina znaša Din 150.— in šolnina v 6 mesečnih obrokih a Din 140.—, plačljivih I. obrok do 15. oktobra, vsak nadaljni obrok do vsakega 5. v mesecu. Za vsak neobvezni predmet se doplača mesečno Din 40.—.
4. Ponavljalni izpiti
se vrše v torek, dne 28. avgusta ob 9. uri v novih prostorih TUZ, na Kongresnem trgu 2/11. Javiti se je najpozneje do 25. avgusta.
5. Razno
a) Vsi učenci Enoletnega trgovskega tečaja postanejo z vpisom v TUZ redni člani zavodne organizacije, za katero plačajo pri vpisu Din 17.— za vpisnino in enoletno članarino. Organizacija, ki se imenuje »Strokovna izobrazba«, je zlasti važna za absolvente, ker posreduje službe, daje navodila in informacije pri snovanju in vodstvu firm, dopolnjuje splošno izobrazbo članov z revijo, predavanji itd.
b) Vsi učenci TUZ postanejo naročniki stro~. kovne revije, katero dobe po znižani letni naročnini Din 24.—.
c) Vsi naši absolventi imajo v počitnicah in v času, dokler nimajo službe, med uradnimi urami na razpolago pisalne stroje po režijski ceni Din 2.— od ure. Ker imajo vsi absolventi ob prihodu v piJ sarno običajno največ opravka s pisalnimi stroji,' želi vodstvo, da izkoristijo ponudeno jim ugodnost kar najbolj.
d) Vsem našim absolventom je vodstvo šole vedno radevolje in brezplačno na razpolago, če
imajo kakršnekoli težave v službi. Tako naj se z zaupanjem obračajo na vodstvo vedno, če imajo težave pri knjigovdstvu, korespondiranju itd.
e)	Vodstvo šole želi, da naj ostanejo vsi absolventi trgovskega tečaja stalno v stiku z ravnateljstvom TUZ, kakor tudi z organizacijo, to pa predvsem zavoljo služb. Ravnateljstvo vodi stalno evidenco nad svojimi absolventi v tem oziru in zato želi, da ga obvesti vsak absolvent, ki je dobil kako nameščenje. Enako bo ravnateljstvo zavoda s svoje strani poklicalo za kako prosto službo tistega učenca, ki bo za njo najbolj primeren, kakor je to delalo že doslej.
6.	Uradovanje TUZ
a) Pisarna TUZ uraduje vsak delavnik od 8. do 12. in od 16. do 18. in sicer do konca julija v Pra-žakovi 8/II., od 1. avgusta dalje pa v novih prostorih, Kongresni trg 2/II. Med temi urami se dobe lahko vse potrebne informacije, se izvrši vpis itd.
b) Ravnatelj TUZ ima svoje govorilne ure dnevno od 10.—11.
V	Ljubljani, dne 28. junija 1934.
Ravnateljstvo Trgovskega učnega zavoda v Ljubljani.
»Strokovna izobrazba«,
društvo učencev, absolventov in učnega osobja DTŠ in TUZ
Društvo je bilo ustanovljeno 1. 1932 in je pričelo delovati ob koncu I. šolskega leta DTŠ. V življenje ga je poklicala potreba in želja učencev, ki niso mogli in hoteli dopustiti, da bi s končanim študijem prenehala tudi vsa vez s šolo in součenci in da bi bila prekinjena pot, po kateri so prejemali in izpopolnjevali svojo izobrazbo.
Vsak učenec, ki zna ceniti, koliko je v današnjih dnevih izobrazba potrebna, je in bo naše društvo gotovo toplo pozdravil. Pa ne samo to, pomagati pa tudi kaj žrtvovati bo želel, da se izpolnijo lepa načela društva, ki so v korist posameznemu učencu in tudi v blagor skupnosti. Načela, idealno-duhovito zamišljena, spravijo v pogon še tako okorelo voljo in prepričajo vsakega pesimista, da je v smotrenem delu najboljši izhod iz zagate današnjega časa.
Saj je prvi namen društva, da dvigne s strokovnim poukom in delom gospodarsko, trgovsko in kulturno izobrazbo med najširšimi sloji našega naroda, da pospeši kar najintenzivnejše splošni narodni gospodarski preporod; v to svrho skuša omogočiti najširšim slojem, da se temeljito in strokovno izobrazijo v splošnih, trgovskih in kulturnih predmetih in to doma ter na kar najbolj umsko
dostopen ter gmotno zmogljiv način. Posebno pa hoče ohraniti trajne stike med učenci in profesorji.
Društvo posebno posveča skrb potrebam svojih članov in jim stoji vsestransko ob strani. Tako si je društvo ustanovilo posebno »gospodarsko posvetovalnico«, ki daje potrebna navodila in pojasnila pri vodstvu in ustanavljanju podjetij, posreduje svojim članom kredite, pomaga pri iskanju služb itd.
Družabni odsek društva prireja razne prireditve, izlete in sploh skrbi za medsebojno družabnost.
V	snovanju je prosvetni odsek, ki bo organiziral predavanja v Ljubljani in po deželi. Enako se snuje kreditni odsek društva, ki bo skrbel, da se člani navajajo na varčevanje in solidno nalaganje denarja v varnih podjetjih.
Društvo je šele v razvoju, vendar pa ima že lepo število članov, med temi mnogo gg. profesorjev in drugih uglednih oseb. Odbor društva sestoji iz absolventov šole in gg. profesorjev in vrši vestno svoje delo.
Na letošnjem občnem zboru je bil tudi sprejet sklep, da se v smislu pravil osnujejo klubi po deželi, kjer biva najmanj 10 članov društva v istem kraju.
Zato je pozdraviti sklep vodstva DTŠ in TUZ, da je članstvo pri našem društvu obvezno za vse učence imenovanih zavodov, ker le v skupnem delu, ki se sistematično nadaljuje po dovršeni šoli, leži moč uspeha in napredka.
Jakob Modrijan, odbornik Strokovne izobrazbe.
Pomotoma so izpadli iz seznama učencev DTŠ za šolsko leto 1933/34 sledeči učenci:
Neimenovani, Moste,
Neimenovani, Ljubljana.
Slovenski misijonarji v Indiji.
NOVA ZALOŽBA V LJUBLJANI
R. Z. Z O. Z.
(Kongresni trg 19)
Knjigarna
Vse domače in tuje knjige, šolske, leposlovne, znanstvene, revije in modne časopise. — Naročila iz inozemstva se izvršujejo točno in kulantno. — Lastna založba za izbrano izvirno slovstvo in prevode. — Izdaja Cankarjevih in Finžgarjevih Zbranih spisov.
Trgovina
s pisarniškimi potrebščinami. — Bogata zaloga šolskih potrebščin, zvezkov, barv, pisalnega in risalnega orodja, torbic, aktovk itd. — Trgovske knjige, dnevniki, koledarji itd.
Oglejte si naše izložbe!
Tu odreži, izpolni ter pošlji v zaprtem pismu Dopisni trg. šoli v Ljubljani — Kongresni trg 2/II.
Piši s črnilom in razločno’
Izpolni točno vse rubrike na obeh straneh!
Vpisnica.
Podpisani(a) pristopam kot učenec(ka) v »Dopisno trgovsko šolo v Ljubljani«.
Moji podatki so:
Rojen(a) sem dne ................... leta	..
v (na) ....................  ■...................
Zadnja šola: ......................  leta	....
Ime in poklic očeta (matere): .................
Njegov naslov:
V »Dopisni trgovski šoli« se želim udeleževati pouka v (točno naznačite tečaj ali predmet s stopnjo): ...........................................
iD sicer po ............... letnem	sistemu.
Šolnino bom plačal(a) celotno takoj — v 10
obrokih; vpisnino v znesku Din................. in	prvi
obrok v znesku Din .................. sem	nakazal(a).*
Izjavljam, da poznam svoje obveznosti do »Dopisne trgovske šole v Ljubljani« in da jih brezpogojno sprejemam. — Plača in toži se v Ljubljani.
...........'.......................... 193.......
Podpis:**
* Neodgovarjajoče črtaj!	Obrni*
** Pri nedoletnih sopodpiše oče ali varuh.	vuuik
Izvleček iz »Pravilnika DTŠ«
predpisanega od kr. banske uprave
8 12. Učenec Dopisne trgovske šole lahko postane brez ozira na starost in spol vsakdo, ki podpiše pristopnico in ga sprejme vodstvo šole kot učenca.
g 13. Obveznosti šole do učencev: DTŠ mora:
1. po določenem načrtu redno dostavljati učencem učno tvarino z razlago, ev. nalogami in potrebnimi knjigami, kakor to zahteva izbrani predmet;
2. izvršiti korekturo nalog in zahtevanih sestavkov svojih učencev o predelani tvarini;
3. vračati učencem popravljene naloge s potrebnimi navodili ;
4. tako pripravljati učence na končni izpit; vendar šola ne odgovarja za morebitni neuspeh učenca pri tem izpitu;
5. voditi evidenco o učnih uspehih in napredku svojih učencev;
6. izpremeniti brezplačno na sporočilo učenca kolikokrat treba naslov njegovega bivanja v tuzemstvu.
S 14. Obveznosti učenca do šole
1. Ko učenec podpise pristopnico, se obveže s svoje strani, da bo izvrševal naloge, sledil pouku in da bo v redu plačal celotno učnino in to bodisi celotno naenkrat ali v desetih zaporednih mesečnih obrokih.
2. Za učence v inozemstvu se zvišajo ti prispevki za 10°/o osnovnih cen. določenih s posebnim načrtom za tuzemstvo.
3. Za nedoletne učence sopodpiše pristopnico učenčev oče oziroma njegov zakoniti varuh.
4. Vsak	mesečni obrok, ki	bi	ga dolgoval	učenec šoli, se
ne	smatra	kot odgovarjajoča	učnina za en	mesec, ampak
kot sestavni del celotne podpisane cene za vso učno dobo. Zato je iztiri ji v ta celotni znesek brez ozira na eventualne vzroke, ki bi bili morda prisilili učenca tekom pouka, da preneha z učenjem; iztirja se torej celotni podpisani znesek na način, kakor je bilo dogovorjeno.
5. Učnina se plačuje vedno letno ozir. mesečno naprej po poštnih položnicah Dop. trg. šole; v slučaju zaostanka zapadejo in se lahko iztirjajo vsi še neplačani obroki s 25 •/• pribitkom.
6. Vsi zneski, nakazani šoli, so končnoveljavno njena last in jih	ni mogoče zahtevati	v nikakem	slučaju nazaj.
7. Vsak	učenec se zaveže,	da	ne bo zlorabil nikakih do-
kumentov in listin, ki mu jih je izdala Dopisna trgovska šola na njegovo ime.
Predavanja in vsi dopisi naj se mi pošljejo na naslov:
Ime in priimek: ..............................................
poklic: ..........
Pošta:
' ~ - ll
TISKARNA >SLO’ (PKEDSTA’