Štev. 4.
Poslednji dan se bo smejala.
Francoski zdravnik Lovern, ki ni bH veren kristjan, pripoveduje, da je videl umirati več tisoč žen. Gledal jo na smrtni postelji matere brez vere. .Vsaka taka je sprejela zdravnikovo besedo, cla ji zdravila ne morejo več pomagati, kakor glas iz pekla. »Ne bom umrla,« se reva še tolaži in zvija se v groznem obupu. Druga se skuša smejati, ko je srce obupano in prazno. Vsaka žena brez vere sprejme vest, cla ji bo umreti, z neko nedopovedljivo grozo.
Isti mož je videl umirati tudi nad '~!060 krščanskih vernih žen. Njih smrt je bila najlepši izraz materine ljubezni in globoke vernosti. »Pri taki smrti,« pravi zdravnik, »ni nič samo zunanjega ali navideznega, nič obupnega ali grobu enakega. Umirajoča mati sama mirno določi vse za svoj pogreb in domačo hišo, ko nje več ne bo.«
Zvon zapoje, bolno mater gredo pre-videt. Vsa vas se zbere okoli bolniške postelje, ko pride Bog potolažit in po-krepčat svojo zvesto hčer za zadnji boj, predno jo v nebesih poplača za njen trud. V stanovanju jc vse pospravljeno, miza je belo pogrnjena; revna hiša je postala kakor cerkev, kjer Bog prebiva. »Glejte jagnjc božje« . . vse moli; mati, kateri moči pešajo, moli natihem z drugimi. Ko je pobožna žena prejela svojega Boga, so nje misli v nebesih in na križu; poslavlja sc od svojih z močno in gorečo ljubeznijo. Zdi se človeku, da jc ta bolna žena žc čisti duh, ljubezni polil, ki prihaja iz onega sveta. Poslušaj, kako zadnjič opominja in prosi svoje otroke, cla naj Boga ljubijo in Marije nc pozabijo, kako naj zakramente prejemajo in pošteno žive. Lahka in polna tolažbe jc smrt verne matere, ki je obdana od svojih dobrih otrok, katerim gre v večnost pot. pripravljat.
Le poglejte jo na mrtvaškem odru,
V Ljubljani, dne 2. aprila 1914.
kako mirno spi! Najlepše na svetu, materine oči, so se zaprle, toda tako lahko so zaprte, kakor bi duša že gledala nebeško slavo. Na obličju je razlita neka sveta resnost, čudni mir; v belih rokah, ovitih z rožnim vencem, je križ, zadnja tolažba. — Prihajajo jo kropit, toda vso jim jc priča, da je ranjka mir dosegla. Smrt dobre matere ni strašna, ampak čudovita, lopa in tolažilna.
Zakaj pa je smrt verni ženi tako lahka?
Na Veliko noč leta 387. je bil sv. Avguštin v Milanu krščen. Kmalu potom jc šol z materjo Moniki domu v Afriko. V Ostiji, rimskem pristanišču, sta čakala na ladjo, ki bi jih odpeljala v Afriko. Zvečer sta bila skupaj in se pogovarjala. Srco blaženo Monike jo bilo polno veselja. Spominjala sc jc preteklih dni in sedanjo sreče. Leta in leta jc jokala za izgubljenim sinom. Tisočerim dnevom žalosti in joka jc slednjič sledil dan, ko se jc lahko smejala. Vse je zdaj spoznala, eia ji je Bog ravno po veliki žalosti pripravljal to veliko vesolje in tolažbo. Tisti večer torej pravi svojemu sinu: »Sin, življenje me več ne mika. Na zemlji nimam več opravka, odkar sc jo moje najslajše upanje in najsrčnejša želja, cla bi to videla katoliškega kristjana, izpolnila, čeprav ni toga nobeden pričakoval. Bog mi jc podelil milost, da si postal njegov služabnik. Kaj naj še delam na tem svetu?« — Želja se ji jc izpolnila. Peti dan po tem pogovoru je zbolela, deveti dan bolezni je umrla. Z zadnjimi besedami jc prosila sina, naj sc je spominja pri sveti daritvi. Zdaj počiva sveta mati v lopi cerkvi v Rimu, ki je posvečena njenemu sinu. Leta in lota jo jokala, poslednji dan se je smejala.
Grozen dan je bil za makabejsko mater, ko jc gledala, kako so ji vseh sedem sinov rablji pomorili, ker niso hoteli postavo Gospodovo prelomiti. Ko je zvečer sama izdihnila po prestanem trpljenju, se je ločila od sveta kakor presrečna mati, ki je zmagala in rešila
Leto VI.
vso, ki so bili najdražji njenemu srcu. Poslednji dan se je smejala.
Kakor sv. Monika ali mati Maka-bejcev so vležo marsikatera verna mati slovenska na mrtvaško posteljo. Spomni so na leta nazaj. Minula so hitro, izginila kakor sonca, kakor dim, kakor ptič, ki loti po zraku in ne pusli nobenega sledu. Kako naglo je postala iz otroka dekle, nevesta, mati in stara mati! Ko bo ona v grobu, bodo drugi otroci začeli tok življenja in ravno tako hiteli grobu nasproti. Kako je vse na svetu prazno in minljivo . . .
Zdaj jo bila vesela nevesta, čez malo časa jo že slabotna žena brez moči, katero grob kliče na svoj dom. Rod pride in gre. Naslednji se pa več ne spominjajo toga, kar jo bilo prej. Življenje bi no imelo vrednosti, ko bi bilo posvetno vse. Krščanski materi pa sveti ob smrtni uri veselo upanje večne sreče. O njej res veljajo besede sv. pisma: »Poslednji dan sc bo smejala.«
Kako lopa in vzvišena jo smrt dobro slovenske matere!
Moči so ji opešalo, delati ne more več. Na rokah so šc poznajo žulji kot priče njenega dolgoletnega dela. Prva je vstala, zadnja jo šla spat. Kolikokrat je stradala, delala čez svojo moči, za vse skrbela, za vse trpela; hišo je ohranila s svojo pridnostjo. Vesel ja ni rova dosti imela, dobrega šo manj. In vendar je zdaj vesela, saj je dopolnila delo, katero ji jo Bog odločil.
Na smrtni postelji je med svojimi. Ni imela navade, cla bi otroke vedno polj uho val a in k sebi stiskala, ko ni bilo skoro nikdar časa za igrače. Toda vendar jih jo ljubila z vsem ognjem svojega srca, zanje delala in sc znojila. Te svoje male je Bogu izročala in zanje molila. Bog je uslišal njeno prošnjo. Otroci so ostali nedolžni in pošteni. — Sv. pismo pravi, da je nebeško kraljestvo podobno kupcu, ki je našel dragocen biser in šol ter. prodal vso, kar jo imel in kupil tisti biser. — Tudi krščanska mati je našla ta draeoceni biser — neumrjoče
91
duše svojih otrok. Iskala ga je celo življenje in našla. Za ta biser je vse žrtvovala, tudi svoj mir in svojo srečo, svojo moči in svoje življenje. Da bi spravila v nebeško zakladnico ta lepi zaklad, ji ai bil noben trud pretežak. Le eno skrb je vedno imela, da bi bili njeni otroci enkrat pri njej v nebesih. Težko je bilo delo, toda v primeri s plačilom je delo Še vedno neznatno. Kaj je teh par let trpljenja v primeri z večnostjo! Popolno so se nad materami izpolnile besede sv. Duha: »Kateri sejejo s solzami, žanjejo z veseljem, šli so in jokali, ko so svoje seme sejali; pridejo pa z veseljem in nesejo svoje snope.« — Čim več je delala in trpela, bolj vesela in potolažena bo šla iz tega sveta. Poslednji dan se bo smejala. Ko bo dan življenja končan zapusti mati s smehljajem na svetem obličju njivo, kjer je našla bisere, smehljaje oaese zadnji prah, ki jo veže na dolino solz. Kdo more v nebesih biti bolj srečen kakor mati, ki ima vse svoje otroke pri sebi? Sreča otrokova bo materina sreča in vsak zveličani otrok bo pomnožil materino blažensivo. Pri mrtvaškem odru otroci bridko jokajo, mati pa smehljaje počiva.
Kako tolažilna je zavest za mater: »Nisem zastonj živela. Otroke sem iz-redila za Kristusa. Ko mene več ne bo, ie bo še poznalo moje delo pri otrok otrocih, ko bom že davno pokopana.« Kristus je zvest plačnik. On, ki bo povrnil vsakemu kozarec mrzle vode, bo povrnil tudi materi, ki jc obiskovala njegovo cerkev in prejemala sv. zakramente, ki je v najhuišem delu tako rada molila in se v vsaki težavi k njemu zatekala. Kolikrat je bilo težko! Saj je bilo zanjo vse življenje skoro sama Kal vari j a in ona le prepogosto podobna /.alostni Materi pod križem. Če so pred ekle solze, ji danes, na dan smrti, radost in veselo zaupanje polni srce. »Bog je slišal moje vzdihe in videl moje solze. Ne bo pozabil reve, ki je imela tako malo dobrega na zemlji.«
Videl je Gospod, kako jc bila ta verna žena mati revežev in vseh zapuščenih. Sama je večkrat pomanjkanje trpela, da bi drugim pomagala. Zdaj se bodo izpolnile besede Gospodove: »Blagor usmiljenim, ker bodo usmiljenje dosegli.«
Kaj pa če mati ni storila svoje dolžnosti in bo slabo seme pustila za sabo na zemlji? Otroci pohujšani in zapeljani, nesrečni in mlačni, in vse zaradi njene krivde! Ko bi bolj molila, bolj pazila, ko bi bila za ča3a bolj ostra, bi otroci dobri ostali. Zdaj ne more več pomagati. Kako strašno gorje je zrastlo iz male nepazljivosti! — Uboga mati, kako boš enkrat umirala! Kakšna bo večnost, če boš videla otroke zaradi svoje malomarnosti v peklu!
Pri verni materi se pa otroci vsi v solzah zbirajo okoli smrtne postelje. Zdaj ob času ločitve se pokaže, koliko ljubezni imajo do dobre matere. Ko jo nesejo k pogrebu in tako žalostno poj o mrtvaški zvonovi, čutijo vsi, da je šla v boljši kraj večnosti, kjer je našla mir. 10'
K grobu pa prihajajo hvaležni otroci. V solzah se zahvaljujejo dobri materi za vse prejete dobrote, katerih zdaj ne morejo povrniti. Krščanska mati, delaj, trpi in izpolnuj vse svoje dolžnosti iz ljubezni do Kristusa, da se boš poslednji dan smejala.
Trčkova mati.
Pogosto beremo o življenju in delih velikih mož, ki so proslavili svojo domovino z deli in tako koristili bednemu človeštvu. — Ti popisi so nam v bodrilo, da jih posnemamo, hodimo za njimi in jih posnemamo. Tudi vspehe gospodarstva, bodisi na polju ali pri živini, radi priobčujemo, da tudi drugi dosežejo korist po naših skušnjah.
Pri nas pa vse preveč radi pozabimo na ono, ki je dala podlago za vsa
f Marija Oblak lz Horjula.
velika dela našim znamenitim možem in sejala v velikem trpljenju semena poznejšim vspeliom — na domačo slovensko mater. Tudi tu imamo najlepše zglede. Vse matere bi imele rade dobre otroke. Kako se pa to posreči, mnoge ne vedo. Priobčujemo danes tak zgled ponižne in priproste kmečke žene Marije Oblak — Trčkove matere iz Horjula, ki je pri svojem sinu župniku Antonu Oblak dne 26. februarja v Št. Lovrencu v Gospodu zaspala..
Rojena je bila t Marija na Logu, v župniji Brezovica od priprostih kmečkih starišev. Oče jc bil vedno bolehen. Otrok je hodil le eno leto v šolo, pa sc je naučil dobro brati in pisati. Že zgodaj se je kazala velika zmožnost, za gospodarstvo, kar je bila po očetovi smrti desna bratova roka pri vsem delu. — V tistih časih, ko je bilo prejemanje sv. zakramentov tuko redko, je hodila
mlada dekle vsako leto štirikrat k gp0. vedi in k sv. obhajilu.
Leta 1870. se jc primožila v llnrjm k Trčku. Razmere v hiši so bile zelo ža-lostne. Gospodarju so stari KitloncJrov oče kupili posestvo, katero je prednik zapravil. Odprodali "so preč polovico zemlje, ostala sta pa še stara dva na prevžitku. Na posestvu je bil do/g in velik kosec kruha; v hlevu par ^rlav i[. vine; posestvo zanemarjeno to je bilo gospodarstvo pri Trčkovili. Stradali smo. Po zimi ni bilo kruha večkrat cele mesece; tudi za obleko je manjkalo. Posestvo bi brez dobre gospodinje gotovo propadlo. Toda mlada žena jo čutila moč v sebi. Prva je vstajala; kljub šibkosti delala za dve ali tri druge. Vse je sama prevdarila, kaj bi bilo najboljše sejati, kako delati in gospodariti, da bo nazadnje boljše za gospodarstvo. Imela je res železno voljo, ki jo dosegla vselej svoj cilj. — Počasi so se razmere izboljšale: pri natančnem delu je polje več rodilo, njive so se zagnojile, živina se množila, svet dokupil, gospodarstvo se je izboljšalo. Res je pri Trčkovih mati držala tri vogle hiše.
Pri tem je imela žena veliko zaupanja v Boga. Redno je bila pri masi, tudi v delavnikih, kadar je bilo mogoče. nagovarjala vedno druge, da so šli v cerkev. Pri krščanskem nauku je smel le varuh doma ostati. — Enkrat se je neki mladi fant vpričo matere nespoštljivo izrazil o domačem župniku. To je bil nož v srce dobri Zent. >I<nj, ti boš govoril čez našega župnika! Učili so te, za zakramente te pripravljali, zdaj bos pa čez nje govoril! V naši hiši ne boš čez duhovne govoril. Rajši vidim, da nikdar več praga ne prestopiš, kakor da bi imel še enkrat tako govoriti I« V hiši ni pozneje noben več čez duhovne govoril.
V istem času je bil v Horjulu žup nik biserni mašnik Aleš Jerala. Bil je svet mož, vse ga je imelo za očeta. Ljubil jc farane bolj, kakor bi bili njegovi otroci. Staremu očetu Alešu je z otročjo vdanostjo stregel kaplan Frančišek Dolinar, poznejši župnik in ribniški dekan, ki je lani umrl objokovan od fa-ranov in ljubljen od vseh znancev in prijateljev. Po smrti starega župnika je bil kaplan Dolinar imenovan za župnika. Horjulci so od nekdaj ljubili svoje duhovnike, kakor jih ljubijo naši ljudje po vsej deželi. Ko sc je vračal mladi župnik od instalacije, mu je šla vsa fara nasproti. Vsa vas je bila razsvetljena, vse jc samega veselja jokalo pri spr11" jemu novega župnika.
Ti zgledi dobrih duhovnikov in ta ljubezen ljudstva je vžgala takrat hrepenenje, da bi sinovi postali duhovni pri treh materah — pri Jakoševi, materi dr. Antona Zdešar-ja, misijonarja, pri Gabrovi, materi Tomaža Rožnika, župnika v Dobrniču in Trčkovi materi. V srcu vsake teh mater se je vzbudila najsrčnejša želja kmečke matere, da bi sin enkrat duhovnik postal. Vsi trije so Sli v šolo.
»Mama. ali bom šel domov?« ie
vprašal mali Tonček, ko je prišla čez 14 dni pogledat. In mati je zajokala, saj ga je imela najrajši na svetu. »Ne, učil se boš.« S težkim srcem je šla sama domov.
Toda, kako zdržali sina v šoli? Pri-straclala si je par goldinarjev še kot dekla in pozneje nekaj malega kakor gospodinja. Toda denar sc je topil kakor sneg spomladi. Čez tri leta jc vsega zmanjkalo. »Kaj bo pa zdaj? Moj Bog, pomagaj mi, ne morem več!« Začetkom šolskega leta sta šla s sinom v šolo brez denarja. Pred stolno cerkvijo je mati jokala, ko pride neki človek in vpraša, kaj da je. Ko mu reva vse razloži, pravi: »Tam lo so en gospod, ki skrbijo za revno študente.« Šla sva tja in našla častitljivega starčka z angelsko milim obrazom — t kanonika Jera-na. Ta gospod, ki je sam vse dal in živel priprosto kakor največji revež, jo bil sto in sto dijakom rešnik in oče. Mož kakor ranjki kanonik .Teran, more biti le katoliški duhovnik. Tam sc jo obljubila hrana za opoldne in zvečer, le nekaj malega, bilo jo vendar v rešenje v največji zadregi.
Mati je pa sama stradala in trpela, ila je mogla le najpotrebnejše pridobiti. Tu se je pokazala ona staifovitnost, ki se ne straši nobenega truda, da doseže svoj cilj. Doma jo bila revna in priprosto oblečena, kakor velika reva, da jc mogla sinu dajati. Peš je šla v Ljubljano, 3 ure in pol tja in ravno toliko nazaj ter porabila za vso hrano in pijačo na poti lc 1 groš, t. j. 10 vin. — Parkrat .je na poti lakote in slabosti onemogla. Toda ni opešala. Pred tabernaklom je dobivala vedno novo zaupanje in moč za pravo vztrajnost.
Ko je sin dobil ustanovo in začel na gornji gimnaziji drugo učiti, so najhujše skrbi minule. Vedno bolj živa je pa postajala želja, da bi ga enkrat videla kot mašnika prod oltarjem. »Še misliti si skoraj no upam na to srečo. Saj bi se mi ocl vesolja skoro zmešalo,« so bile pogosto njene besede. Izpolnile so se želje: videla ga je kot bogoslovca, slišala prvič pridigovati. Dne 29. julija 1894, ko je imel sin novo mašo, jc dosegla uboga mati svoj Tabor.
Človek je pa za delo rojen in no moro počivati, dokler čuti v sebi moč. — Komaj je bil en sin preskrbljen in stopil v bogoslovje, jc močna mati precej šc druzega sina Valentina spravila v šolo. Skrbi in solze so se ponavljale, toda ni odnehala, dokler ni tudi mlajši sin dovršil z maturo osmo šole in sc posvetil zadružništvu. — Vse, kar sta sina, se imata razun božji milosti, najpred zahvaliti dobri materi. Ljubezen do dela in zmisel za gospodarstvo sta lc od matere prejela.
Prišel je večer življenja pri sinu župniku v Št. Lovrencu. Vedno je delala, vedno za vse sama skrbela, brez dela tudi zdaj ni mogla živeti. Vse jo morala sama videti, vse sama nadzorovati. Hodila je navadno vsak dan k sv. maši in k sv. obhajilu. Ko so začele moči pešati, jc bila dobra mati najra-
je v cerkvi, po zimi jc pa doma molila svojo rožne vence. Bil je lep ta večer življenja, ožarjon z ljubeznijo do Boga, ljubeznijo sinov ter vseh, ki so jo natančno poznali. V znamenje posebne milosti je Bog poslal še hudo bolezen, katero jo z največjo vdanostjo prenašala.
Dno 26. febr. t. 1. jo popoldne ob 2. sklenila trudapolno življenje. Saj jo svoj cilj dosegla in izpolnila od Boga dano nalogo. Vse življenje bi še lahko povedalo z besedami: »Ljubila, molila, delala, trpela in vse Bogu darovala.« Bila jc lepa smrt in lep pogreb, ko jo je pokopal lastni sin. Kdorkoli jo sina ljubil je tudi za njegovo mater molil. Blagor mrtvim, ki v Gospodu umrjejo, ker njih dela gredo za njimi.« Če je tebi, prijatelj, »Kmečki dom« kako veselje napravil, daruj še ti za mater ono obhajilo in eno sv. mašo, ker je ta dom sad njenega dela. Vc matere pa posnemajte njeno železno vstrajnost in ljubezen do Boga, da dosožoto srečo pri svojih otrocih in srečno večnost na onem svetu.
Pijančevanje vojakov.
Nekateri pridni mladeniči so pri vojakih prihranili nekaj kron od male plače, katero dobijo na dan. Drugi so celo domov pošiljali denar v podporo revnim staršem. Toda velika večina vojakov piše vodno domov, v kakšnii potrebi in zadregi so pri vojakih. Če kdo bere ona jokajoča pisma, mora misliti, da ga ni večjega reveža na svetu kakor jc naš fant v vojaški službi. Zadnje krone spravi oče skupaj, mati gre na posodo iskat, brati in sestre zlože skupaj svoj borni zaslužek, da pomagajo ubogemu revežu. Oni pametni gospodarji, ki so šc v hujših časih nosili vojaško suknjo, so vedno pravili, da ni tako hudo kakor pravijo. Toda časi se lahko spremenijo. Zdaj po mestih zdi-hujejo, kako stradajo, vso je dražji, torej pomagajmo, saj bo kmalu doma. Tako so si revni starši potolažili vest in krone vendar poslali.
Zdaj je pa izdal komandant našega regimenta v Celovcu na vse župne urade okrožnico z dne 21. febr. 1914, štev. 132. Adj. staršem v svarilo, naj ne pošiljajo vojakom denarja. Okrožnica so glasi :
Pijančevanje moštva.
Veločastiti župnijski urad v Št. Lovrencu!
Žalostno znamenje je, da se pijančevanje z vsemi slabimi posledicami opazuje tudi pri vojakih.
Nagnenjo do pijančevanja prinesejo ljudje že od doma k vojakom in večkrat je potrebno, da se moštvo z največjo strogostjo privede k zmernosti.
Trajni uspeh v tem oziru se bode šele potem dosegel, če vojaške oblasti delujejo sporazumno z sorodniki vojakov.
Moštvo slepari z lažnjivimi izgovori starše, brate in drugo sorodnike za denar, seveda samo za to, da ga potom v gostilnah in v veselih druščinah zapije in na nespameten način zapravi.
Pijančevanje jo vzrok, da sc- mno-zc izgredi in dostikrat tudi hudodelstva pri vojakih (zaradi katerih so potem ostro kaznovani).
Za potrebe vojakov skrbe vojaške oblasti v vsakem oziru; vojaku nc manjka ničesar, godi so mu gmotno zelo dobro.
Razen manevra ne potrebuje vojak nikdar denarne podpore, posebno pa nc za vojaške službeno reči, na' katere se moštvo navadno izgovarja, da si denar prigoljufa.
Naravnost žalostno je, če vojak od staršev težko pridobljene krone izvleče, da jih potem v brezmiselni družbi za-pije.
Od vojaških pristojbin si vojak lahko kupi kar potrebuje, za pijančevanje mu seveda nič ne ostane.
Ako izostane podpiranje vojakov od strani sorodnikov, se gotovo zmanjša pijančevanje in s tem združeni izgredi, ali pa se vsaj omeji na posamezne slučaje.
Da se doseže zaželjoni cilj, prosi polkovno komando vse častite župnijske urade za krepko podporo.
Poučevanje v tem oziru pri nedeljskih pridigah bode gotovo imelo zaže-ljeni uspeli.
Na ta način sc ne podpira samo vojaška vzgoja in disciplina, ampak se tudi vcepijo vojaku one lastnosti v dušo in telo, da postane, zapustivši službo, zvest in dober državljan.
Celovec, 21. februarja 1914.
Stvar je morala biti že zelo huda, da so višje vojaške oblasti, ki so v tem oziru do skrajnosti prizanesljive, pri-morane naravnost staršem povedati resnico in prositi, da naj se vojakom nobena podpora ne pošlje.
Vzroki so očevidni. Vojaške oblasti morajo imeti trezne vojake, ker lo taki so zmožni za natančno izpolnjevanje težke službe in le taki bodo razvili vse svoje moči ob času hudega boja s sovražnikom. Zadnje vojske so dokazale, da morejo le trezni močni ljudje izdr-žati hudo napore, ki jih zahteva napad na sovražnika. Pijanci so vedno straho-pezljivi in za vsako težko delo nesposobni. Kakšen red bo pri vojakih, čo bodo prišli pijani k vajam in se množili izgredi in nepokorščina?
Razen tega mora vojaška oblast tudi naprej glodati. Ti vojaki postanejo enkrat gospodarji in očetje prihodnjih vojakov. Pijača pa konča zdravje in uniči gospodarstvo. Če se je pri vojakih naučil pijančevanja, potem si vojaštvo samo spodkopuje svoj steber, če razvoj te hude strasti mirno pusti.
Za nas so pa še drugi razlogi me-rodajni.
Če vojak nima denarja, ostane v vojašnici ali gre le na sprehod ob prostem času. Kakor potrjuje polkovnik, imajo voiaki hrane zadosti. Nobeden
lli
vojakov ni pri nas v zadnjem času lakote umrl. Ce pa ima vojak denar, gre v druščino, z druščino v gostilno, kjer se navadno shajajo vsakovrstni ljudje, večkrat več slabi, kakor dobri. Še po gostilnah po deželi je navadno slabo. V mestih jih pa namenoma zapeljujejo. .Vedeti moramo, da socialni demokrati prav nalašč zapeljujejo mlado ljudi in jim vcepijo sovraštvo do cerkve in do vsega sedanjega družabnega reda. Kako žalostne skušnje imamo v tem oziru povsod. Dobri gredo k vojakom, zapeljani in pohujšani se vrnejo domov. V gostilnah je najlepša priložnost za tako veri nasprotno delo. Če ga pa tudi niso popolno pokvarili, se mu vendar vzbudi oni duh upornosti, ki ga pozneje spelje na napačna pota. Če denarja ni, se ne more hoditi po gostilnah. Kjer je pijanost, jc navadno tudi nečistost. Po mestih imajo denarni vojaki grozne nevarnosti in zalezovanja v tem oziru prestati. Revež si konča zdravje, dobi ostudno bolezen za celo življenje. Če bi pa tudi ne bilo tako hudo, vendar postane pogosto tak fant poznojo doma kuga za vso okolico.
Nam je to zadosti. Iz najbolj zanesljivega vira vemo. da vojak denarja prav nič ne potrebuje. Naj le trpi včasih malo zadrego, to izboljša človekov značaj. Tudi pomanjkanje je potrebno za vzgojo značaja. Kdor je kaj skusil, zaupa na lastno moč.
Torej starši in znanci in sorodniki! Fantom pri vojakih pošljite denar ob vojaških vajah, redno ga pa ni treba pošiljati, ker ga jim ni treba!
Kako se obraščajo žita, ki osipamo.
Moderno kmetijstvo ne mara močno obraslih žit, ampak se omejuje na tri do štiri poganjke. Vzrok tega je mnogoletna izkušnja, da imajo močno obrasle rastline bilke različne starosti, ki ne do-zore ob enem in istem času; dočim so bilke v sredini že popolnoma dozorele, niso one na vnanjem obodu niti do polovice zrele. Zato pa prirastek ni le prav popolnoma brez koristi, ampak naravnost škodljiv, ker pač jemlje zemlji hrano in vlago, ne prinese pa druzega nego majhno slame in prav slabega zrnja, ki poslabša celotni pridelek. Čudno je pa to-le: Korist bogatega obraščanja kmetijski veščaki in učenjaki na splošno priznavajo. Njihova čast bi torej zahtevala, da si prizadevajo doseči cilj, ki so ga spoznali za dobrega, s polnim vetrom in odstranijo težave, ki so jim pri tem na potu — v našem slučaju neenako dozorevanje bili. Toda glejte, mesto da bi si prizadevali doseči istočasno dozorevanje vseh bili in tako ohraniti dobroto bogatega obraščanja, so strokovnjaki v kmetijstvu raje že vnaprej kapitulirali (sc udali) pred namišljeno nepremagljivo težavo.
Čuden je svet učenjakov! Imamo slučaje, ko je pognala francoska pahov-12
ka do 1215 bilk in zdaj uči kmetijska znanost, da se ima obrast pri žitih omejiti na 4 do 5 poganjkov. Da so trave, kamor spadajo tudi naša žita, že po naravi nagnjene k bogatemu obraščanju, smo že dokazali v enem prejšnjih predavanj. In veste, kako si pridobijo pridelovalci novih žitnih vrst seme prve vrste, ki ima prav visoko hektolitersko težo? Seme vsejejo prav narazen, da se bogato obraste, to je podlaga vse na-daljne .umetnosti.
Mislil bi gospodar: Naročil si bom semena od rastlin, ki so tako vzgojene, da se močno obraslo; napravile mi bodo številno klasje in dale bogato žetev. — Toda izkušnja uči, da se boš večinoma varal. Nc samo, da vnanje bili prepozno dozore, bogata obrast je pri navadnem načinu obdelovanja zemlje tudi preveč odvisna od slučaja. Proti vsem slučajem — ki pač niso samo slučaji, anipuk naredba Stvarnikova — ne more niti kmet niti kdo drugi kaj dosti opraviti; vendar pa je mnogo tudi slučajev, ki jih lahko obrne človeški razum sebi v prid. Ravno pravilno obdelovanje zemlje in osipanje izključuje vpliv marsikakega škodljivega slučaja. Saj imamo zglede, da je dala ena sama ržena rastlina presajena 126 zrelih klasov, in ena sama pšenična rastlina 164 klasov, če se presajena ali tudi le samo osuta žita tako močno obraščajo, je to gotovo znamenje, da smo jih prestavili v zelo ugodne okoliščine. Glavni vzrok pa je ta, da dobijo take rastline veliko množino hrane in da sc jim zagotovi potrebna voda.
Ako ponudimo nadzemcljskim delom mladih rastlin obilno hrane, tedaj ne morejo bilke porabiti zase vseh sokov, zato pa porabijo prcobilico hrane za napravo novih kolone, listov in popkov.
Kaj pa je vendar krivo, da dozorijo pri navadnem načinu obdelovanja različni poganjki ob tako različnem času?
Razlaga za to ni ravno težka. Če opazujemo mlado jablano, nastalo iz pečke, požene najpreje glavno deblo; stranska debla (veje) poganjajo vselej iz listnih pazduh in ti listi stoje na glavnem poganjku premenjalno, eden na tej, drugi na nasprotni strani stebla. Ob-raščanje žita je ista prikazen kot razrast (delanje novih vej; pri drevju, samo da izvirajo pri obraščanju novi poganjki iz podzemeljskih delov stebla. Pri drevju kot pri žitih opažamo na enak način: glavno steblo, poganjke prve, druge, tretje itd. vrste (kategorije). Zdaj vam bo pa že lahko jasno tole: Čim starejša je glavna bil, tem več časa poteče, predno se napravijo stranski poganjki prve vrste; ravno tako, čim večja je razdalja časa mod postankom bili prve in druge, druge in tretje vrste, tem bolj različno starost imajo bilke in toliko pozneje dozoro ono na vnanji strani grmiča.
V tem glavnem vzroku neenakomernega dozorevanja imamo pa že tudi migljaj, kako bi ga preprečili. Treba jo ovirati prenagli razvoj glavne bili, zato
pa pospeševati na moč razvijanje stranskih stebel prve, druge itd. vrste.
Glavno bil zaviramo v rasti, če do-tično rastlino o spe m o; nekak zakon, ki velja za rastline, pa je, da vsak čini-telj (faktor), ki ovira rast glavnega stebla, pospešuje razvoj stranskih poganjkov. Čas med tvorbo stranskih poganjkov je treba skrajšati na vso moč, to jo, treba je skrbeti, da so, žito prav hitro obraste.
Narava sama potrjuje našo misel in kaže, da se razvije takoj veliko število stebel, ki dozore enakomerno v istem času, ako se jim da na razpolago preobilica hrane.
Doslej se je navadno mislilo, da je samo eno kolence, iz katerega se v posebno ugodnih razmerah razvijo vsa stebla in gorenje korenine. V resnici pa ni tako. število kolone, ki se obraslo, postane lahko mnogo večje; odvisno jo samo od števila, kolikorkrat smo rastlino tekom ene rastne dobe obstili.
Pri rži ležijo posamezna obrafrtna kolenca tako blizu drugo nad drugim, da so zdi pri površnem opazovanju, kakor bi izviralo vse bili iz ene točke; pri natančnejšem pregledovanju pa lahko opaziš več samostojnih kolone. Pri pšenici in ječmenu je posamezna samostojna kolenca ločiti mnogo lažje. Kakor hitro namreč povišaš prsteno plast krog mlado rastlino s tem, da jo ospcS, sc napravi majhno pod novo prsteno površino novo kolence in nova etaža (nadstropje) ali vrsta korenin, ponovi čez nekaj časa osipanje in dobil boš tretje kolence v zemlji, ki se obraste itd.
Tako vidimo, da nas je seznanil novi način pridelovanja žit, ki so se ga oprijeli na Ruskem, s čisto novimi nauki o rastlinski fiziologiji (življenjc-slovju).
S strahom pred močnim obračanjem naših žit je v zvezi tudi strah pred p o 1 e g a n j e m žita. Toda glavnf vzrok poleganja jc pregosta setev; vslod tega so spodnji internodiji (del stebla med dvema koleneema) preveč v senci in sc razvijo nenormalno, nezdravo, podobno kot rastlino na zimskem oknu, ki začno divjati, a ti etiolirani (brez dovoljne svetlobe zrasli) divji poganjki so zelo slabotni. Pri osipanju sc ni bati poleganja, saj morajo biti rastline dovolj narazen pri tej metodi (načinu). Močna obrast, izvirajoča iz obilne hrane, da bilkam tudi veliko odporno silo. Ako opazuješ močno obraslo rastlino celo dobo njenega razvoja do časa, ko začenja iti v klas, boš našel, da leže vsa stebelca na zemlji in da so razprostirajo bolj ali manj enakomerno na vso strani, podobno kot listi trobentič-ni ali regratovi, ki delajo takozvano ro-ze.to ali listno rožico. Ta lega jc za izrabljanje svetlobe najboljša, ki sc jo Ie moreš misliti; ne samo listne ploskve obsevajo solnčni žarki naravnost, ampak tudi mlada stebelca, ki tičijo še povita v listno nožnice, dobijo svojo por-cijo. Vsled tega sc spodnja kolenca razvijo mnogo močneje in ker poleganje žita odvisi v prvi vrsti od krepkosti ali
slabosti teh kolenc, zato je obrast očividno naravnost sredstvo zoper polega-nje. Pozneje se podaljšane bili dvignejo po konci, tvoreč na enem izmed kolenc kolenasto vpoglino, najspodnejši inter-vodij pa ostane vedno vodoraven ali vsaj poševen. Ta kolenasta vpoglina, ki se pri slabo ali nič obraslih rastlinah ne nahaja, ima pa za rastlino, zlasti zoper poleganje, velike prednosti.
Dejstvo, da močno obraslo žilo roti i več in težjega zrnja, se nikakor ne sme prištevati k vzrokom, ki bi utegnili zakriviti poleganje. Četudi so klasi, ko dozorijo, znatno težji, sc tej večji teži sorazmerno okrepi gotovo tudi bil. Misel, da močno razvito klasje moti harmonijo v ustroju cele rastline, bi bila pač nesmisel. Potem bi sploh ne bilo mogoče doseči prav bogatih žetev!
Poskrbi za rastline!
Meseca aprila sc bo največ oralo. Od dobrega dela in gnojnih njiv moremo pričakovati obilo pridelka. Po-vdarjamo zato še enkrat glavne nauke:
1.	Sej ali sadi veliko pese, ker pri nas nobena rastlina več ne prenese. Letos je šc posebno ugodno, ker ne bo črva in je pesno seme izredno poceni. Da bo pa pesa lepa, navozi na njivo žo pred oranjem kolikor največ moreš gnojnice. S tem poskrbiš za potrebni dušik jirav po ceni. V amonjaku ali čistem solitru ga moramo precej drago plačevati. Orji za peso kolikor mogoče globoko. V krajih, kjer se najboljša pesa prideluje, se orje 40 cm globoko. Izrabljaj in zabranaj some, kolikor mogoče natančno. Po brazdah natrosi su-perfosfata, 30 kg za 1 mernik posojanja. Fosfat so mora precej zavleči. Naj sc ti nc zdi škoda denarja za umetna gnojila, ki sc preobilo povrne, če imaš kaj kajnita ali kalijevo soli, jo tudi na-suj. Kalijeva gnojila posuj par tednov pred oranjem. Pesa je za kali posebno hvaležna.
2.	Orji globoko tudi za žilo in posuj povsod malo superfosfata, če ni njiva žc poprej dobro s fosfatom založena. Fosforna kislina da naglo in obilno rast. Gospodarji krompir posebno natančno sadijo, ga poorjejo tako, da pridejo očki vselej na tla obrnjene. Kali morajo priti v loku v zemljo, kar rodovitnost precej pomnoži.
3.	Prebranaj dobro vsa žita enkrat, 'dvakrat ali še večkrat. Čim več se jim stebeljc vun populi, močnejše bo ostalo žito. Naj ti ne bo žal za trud, ki se obilo izplača, naj se ti ne smili žito, ki je potem veliko lepše.
Brez truda in skrbnega dela nc bomo prišli nikdar naprej.
Tržni pregled.
Avstro-ogrska banka je znižala obrestno mero na 4 odstotke. Denar, katerega so ljudje poskrili ob vojni nevarnosti, prihaja zopet na dan. Banke in hranilnico so prav zadovoljno z množino vlog. Zdaj imajo še skrb, kje bodo. kapital naložile, da bo zadosti obresti. Onega velikega dobička, katerega so imele pri visoki obrestni meri od svojih akcij, seveda ne bo več. Denar sc bo pa prav lahko porabil, ker država, deželo, mesta in tovarne rabijo obilo gotovine. Naš finančni minister potrebuje za zdaj le 375 milijonov kron.
Ruska vlada premišljuje, kako bi napravila monopol za žito. V kratkem bo Rusija izmed vseli dežel na svetu največ žita pridelala. Že zdaj bi ne mogli v Evropi mnogi živeti brez ruskega žita. V slučaju vojne, ko bi bilo par milijonov vojakov kmetijstvu odtegnjc-nih, bi pridelovanje zaostalo. Gotovo bi pa Rusija rada v slučaju vojne svojega sovražnika tudi izstradala. Na morju bi Angleška branila uvoz v Nemčijo, na suhem bi pa Rusija zaprla svoje žito.
Zdaj se je tudi zvedelo, zakaj jc jeseni septembra in oktobra pšenica v ceni tako naglo padla. Veliki ogrski mlini, ki so skoro vsi v judovskih rokah, so se domenili, da bodo delo omejili lo na nekaj dni v tednu. Ravno v tem času prodajo kmetje svoje žilo, ker morajo imeti denar za vso domačo potrebe. Ker so mlini omejili svoje delo, niso hoteli veliko pšenice kupiti. Ogrsko ministrstvo je delalo skupaj s temi judi ter poročalo, koliko se jo več žita, kakor prejšnje loto, pridelalo. Sicer je letina na dobro kazala, toda skoro četrti dol pridelka je povodenj končala. Tem špekulantom se je posrečilo, da so potisnili cene od 25 K GO h na 21 K 22h za 100 kg. Po tej ccni pa kmetje niso hoteli prodajati; blaga ni bilo in cone so šle zopet naprej. Za nas je to važen nauk: jeseni oktobra no prodaiaj žita. Takrat so navadno cene najnižje.
Svetovna kupčija je postalo zopet bolj živahna. Ozimine so povsod prav dobro prezimile. V Kanadi in Južni Ameriki, deloma tudi v Severni, so zelo pomnožili njive za žito. Kaže se pa vedno bolj očito, da manj izvažajo, čeprav je več sveta z žitom obsejanega. Domače prebivalstvo so je pomnožilo in porabi ves višji pridelek. V vseh deželah se tudi opaža, da sc vedno bolj množi poraba pšenice. Povsod hočejo imeti beli pšenični kruh. Pri nas so nekdaj jedli ovsenjak, ki je bil zelo zdrav za telo. Zdaj ga nobenemu še pokazati ne smeš. Kruli iz zmesi — turšice, ajde in ječmena — ki je bil pred par leti še splošen povsod, vedno bolj izginja. Ker je razlika v ccni žit zelo neznatna, je prav, če sc drugo žito za živino porabi, pšenica pa za kruh zmelje. Toda naše previdne gospodinje se večkrat boje, da bi se delavci potem pri malcah in pri kosilu in južini preveč kruha najedli in potem bi ne hoteli jesti druge jedi, ki gre po kosilu navadno v pomije.
»V vsaki luknji ni rak«, pravi pregovor. Angleški kapitalisti so hoteli iz Egipta puščavo Saharo izpromeniti v raj. Zidali so več sto kilometrov dolgo železnico na dolino (oazo) Hange. Mislili so, da bodo zavrtali vodo in tako ustvarili najlepšo zemljo. Železnico so zidali, vode ni bilo, puščava je pa ostala puščava, družba je pa prišla na kant. Železnica, katero je prevzela egiptovska vlada, pa vendar vozi trikrat na teden, seveda z veliko izgubo, malo število potnikov in nekaj malega dateljnov, ker drugega tam doli ni. Je res hudo z ljudmi, ki ne vedo kam s svojim denarjem.
Cena goveje živine jo padla za dobro tretjino. Kljub temu so mesarji od-jenjali le za par vinarjev pri mesu na drobno. Pitanje govedi se več ne izplača. Dno 23. marca jo bilo na dunajskem trgu 3865 govedi. Plačevali so vole: ogrsko Ia 87 do 118, II. 78 do 93, III. 70 do 82; gališke Ia 102 do 110, Ha 96 do 101. 84 do 94; bike 94 do 97; krave 72 do 94. Cene so zopet nekoliko padle. Od to živine je bilo 2805 glav iz Ogrske.
Neki kmet pripoveduje, da je poslal vnovčevalnici (pa ne naši) deset krav in telic ter mlado tole. Vse živali so mu cenili doma na 3000 K. Za to vsoto bi jih prav lahko prodal. Vnovčevalnica jih jo prodajala dva meseca, štiri krave jo prodal za breje. Vnovčevalnica jih jo prodala mesarju po 66 h za 1 kg. Resnično so imele vse tele v sebi. Mesai-ju jc bilo treba plačati 39 Iv 60 h odškodnine. Telicc so prodali za 140, 160 in 180 K. Za vse živali so skupili 2329 K 58 h. Stroškov so pa naračunali 623 K, pri čemur je znašala vožnja le 29 K 21 h. Mleko, katero so dobili od krav, so šele po pritisku zaračunali za nekaj kron. Prav tako sc dela pri prašičih. Kako bodo delali dobre kupčije ljudje, ki kupčije ne razumejo?
Masla so lani iz tujega k nam pripeljali 660 vagonov. Vsak vagon jo vreden 34.000 K. In potem se še čudimo, čc maslo le težko naprej spravimo! Zopet se je začela oglašati živinska kuga na parkljih. Kmetje, pazite! Pri nekem kmetu, ki je imel bolno živali, je videl živinozdravnik petelina, ki se je izpre-hajal po dvorišču, in zgoraj golobe v go-lobnjaku. V smislu kužne postave je bil revež hudo kaznovan, ker jc pustil živali, ki morejo kugo raznesti, prosto okoli letati. Gospodar sc jc pritožil, da vendar nc more golobe zapreti in petelina pobiti. Bilo jc brez uspeha. Postava je postava, pravi, da sc morajo zapreti vse živali, ki kugo raznašajo. Če sc torej tvojega hleva bolezen prime, si prav lahko kaznovan, če bo živinozdravnik videl kako miš, podgano, muho ali bolho. Glej, da te živali ob pravem času pobi ješ in poloviš, ker zna pozneje prepozno postati. Kugo ti raznesejo, če jih le kdo vidi, in ti si v kazni.
Prašiči so dražji. Kmetje so po zimi naglo prodali, zdaj jih primanjkuje. Dne 24. marca jc bilo na dunajskem trgu 14.664 prašičev. Prašiče za meso so plačevali: Ia 138 do 144, II. 132 do 137, III. 124 do 131; debele Ia 134 do 138,
12»
Ila 128 do 133. lila 118 do 127. Pri nas
jih plačujejo po 1 IS do 122, Gotovo sc izmed vseli vrst gospodarstva praSiče-veja najbolj izplača.
Pri žitu se cene drže. Prav slaba letina je bila v Argentiniji. Več kot polovico manj bodo od tam prodali. To pa ni posebna nesreča, ker ta primanjkljaj Rusija in Severna Amerika lahko nadomestita. Pšenica je bila -splošno v Ameriki slaba. Severna Amerika, ki je navadno na stutisoče vagonov spravila vsako leto v Evropo, je sama kupila do 70.000 vagonov v Argentiniji. To ameri-kansko blago pa še ni posebno suho. Tudi v Evropo pride veliko zaduhle koruze.
Plačevali so 2-1. marca pšenico: najboljšo ogrsko 13 K 50 h do 13 K 85 h, domačo 12-60 K do 1310 K; rž slov. 0 K 75 h do 10 K 15 h, navadno 9 K 70 h do 10 K; ječmen moravski 8 K do 8 K 50 h, ječmen za krmo G Iv 50 h do 7 K 25 h; oves najboljši 8 K 50 h do 9 K 5 h, navadni 7 K 10 h do 8 Iv 25 h; turšica 7 K 25 h do 7 K 55 h.
Tropine so se zelo pocenile. Zdaj jih je boljše kupiti, kakor turšico ali seno. Prave tropine so za vsako živino dobra krma.
Platno ima zopet boljšo ceno. Čudno, da so v zadnjem času začeli še dobri ljudje gonjo proti platnu, češ, da ni posebno zdravo in se rado premoči. Še vedno je močno platno najbolj zdrava in močna spodnja obleka. Ranjki Knajp nam je zadosti natančno dokazal, da je priprosta platnena obleka najbolj primerna našemu telesu. Tovarnarji bombaža in bombaževih izdelkov seveda drugače govore. Ze vedo zakaj.
£axigeT
idealno odvajalno
sredstvo v obliki sadežnili pasti)j, ki gotovo in rnilo učinkuje in ima naj. boljši prijeten okus. Izvirna škatlja (20 kosrtr) L 130.
1'obiva sv lekarnah in pri glavni zalogi:
C. Brady, Dunaj I. Fleischmarkt L'.
Županstvo občine Moste pri Ljubljani
ima oddati	sPreime
v najem	"	se spre-
ten, dober, za podkovsko kovanje zanesljiv s spričevali. Kovaču se tu nudi
--—. dober prislužek. — Pojusnila
daje županstvo med uradnimi urami. 1073
INGER
šivalni stroji
za vse šivalne smotre
tr se dobivajo po vseh naših prodajalnah =
Singer Ko. deln. dr. ši\ alnih strojev.
Ljubljana, Sv.Petra cesta št.4, Kranj, Glavni trg St. 119. Novo mesto, Glavni trg St. 45.	Kočev|e, Glavni Irg St. 79
112
Varstveno rsviremo.
prime nih tudi zanajtezia dela ki ?o mi vsled zakasnele pošiljatve ostali, prodajam in razpošiljam za lastno ceno po K b - par Ti čc\Iji so iz najboljšega surovega usnja z močno podkovanimi p dpjati, s podkvicami na petah in jer-menčki Čevlji so posebno priporočljiv i za alpske ežele. Pri naročilu zadostuje n era v cent metrih ali številka. Zamena dovoljena. Razpošilja po povzetju krščanska raz-pošiljalnica čevljev
FRANC HUMANN, DUNAJ 2,
Aloisgasse H D Od c. kr. trgovskega sodišča protokolirana tvrdka.
Zavod za tečaje o
TRGOVSKI VEDI
rlid. Mester, in:« ;»tc-lj preko evropskih mej nnane bivše . Bkeakttd« mi o. Lijjsko. Prospekte pošilja zastonj ravnateljstvo. 1482
OVH
50% ceneje!
Ameriška itedilna kava, lepo dišeča, izdatna in.ted-Ijiva, 5 kg vreča za po-sku&njo K 10' pošt. prosto po povzetju. Pol funta porvo-vrstnega finega čaja za 2 K I r ■ e: A. Saphir, Uvo/ kave m č.ija, TiBzabog-dany 473.
OROŽJE in KOLESA
na obroke. Posamezni deli najceneje II. ceniki zastonj.
Blago
za moške m ženske obleke
zasebnikom naravnost iz to-var e jjo najnižjih tovarniških cenah, torej vellR prihranek pri nakupu. Krasne pomladne m poletne novosti najboljše kakovosti.
Ostanki za slepo ceno!
Zahtevajte našo zbirko vzor-;v! Prva šlezijska razpoši-Ijalnica platnenih izdelkov
.SUDETIfl"
JSgcrndorf, Stev. 42,
avstr. Slezija.
F. DuSek, tovarna orožja, koles, Šivalnih strojev. Opočno ob drž. žel. 2125, CeSho. 3357
Avtomatična jasi! ^
Za podgano K 4-—, za miži K :-40, ujamo brez nadzorstva do 60 komadov v eni noči. No zapnsto nobenega smradu in so zopet lame nastavijo. Past za ščurke edina to vrsto, na katero so ujamo na tisočo ščurkov v eni noči, U K 2 40. Povsod najb. tispoh. Pošilja po povzotju Frano Humann, Dunaj, 2. Bezlrk, Alolsg-asse3 23. .Mnogopo-hvalnih pisem. Pred manj vrednimi ponarejanji so svari. V c. in kr. vojaških skladiščih v vporabi. Teleton 23440.	21*33
Ceno češko posteljno perje
Kilo sivega puljonega K 2—, boljšega K 2 40. polbelega K Oo, belega K 4 ho, prima kakor puh inchfcoga K ti --. vele-prima K 7 20, najboljša vrsla K H 40. puh . siv K o-—, bel Iv 12--, najfinejši prsni puh K 14 40. Zgotovljene postelje iz gostonitegn rdečega inleta, pcrnic". al. spodnia blazina
žirnnati modroci za 1 posteljo po K 27 —, boljši K 33 —. 1'ošilja se Iranko po povzetju o<l 10 K viš|». Zamena dovoljena, za neugajajou, denar nazaj.	4H0 Poskušnje in cenovniki iranko
BENEDIKT SACllSEL, Lobes uri Plznu 159, češko
Jldolf Hauptmann-a nasled.
A. ZANKL SINOVI
tvomlca barv, lakov ln firnežev
priporoča:	152
oljnate, suhe, emnjlne in fasadne barve, lirnez kranjski, laki, mavec (Gyps) olje za pode in stroje, karbolinej, čopiči Itd.
Naslov zados.uje: A. Zanki sinovi, Ljub-bana.	Cenik zastonj.



Prosim, vprašajte VaSeoa zdrovnikd / THYM0MEL SCILLAE
iRosedniznakzav.) Rnz-k raja.sle-, pospešuje odvajanje, ima zdravilen vplv pri navadnem in oslovskem kailju, varuje sopila pred obolenji, od-stranja težko dihanje, in enako učinkuje tako pri otrocih kakor pri odraslih Preizkušen in priporočan oduglednih zdravnikov. lina prijeten okus. 1 steklenica K 2'20. Pri naprej-plačilu zneska K 2 90 pu^lje I tcklenica, K 7' - -e p"-!,o;o 3 tekienice. K 20 - 10 t.-klenic poštnine prosto. Ne dajte 'i nikjer vriniti nadomestnih iz-delkov!
Izdelovalne m glavna /aloga v
B. FRAGNER-ja lekarni
c. in kr. dvorni dobavitelj
PRAGA, III., št. 203.
7
in razno moitrn« blagi za molke in Jenikt tbleke pililja m nijniijib ctrl) Jugoslovanska razpo&iljalna :ss R. STERMECKI t CELJU st. 305, Štajerske
llu&trovani cenik o vrC tlsoC stvareh se pošlje zaslon). i*: nsročilih iz Amerike in lialkana treba poslati denar naprej.
Ivan Gregorc, parna opek., mengpi
in tovarna lončenih j>cči ima v zalogi vedno vsakovrstno
opeko
zidno, veliko in malo. na\i:'!r.u strešno, zarezno strešno opeko (Falzzi-.rei) ler vsakovrstne
pcci
navadne kmečke iu visoke peči za boljše sobe Opeka in peči, vse prvovrstno blago!
Točna postrežba!	403
trpežne, apnene
acadne barve
postavno zavarovano
v 50 vrslab od 24 u kg um
Že desetletja dobro preizkušene in so prekosile vsa ponarejenjn. — Kdlno sredstvo za pleskanje za fapade, ki so bile že pobarvane.
Email-facadne barve. SiK
in krijejo ob prvi potezi, torej nepotrebno pleskanje z drugo barvo, trde kot cmail, vporabne pomešane samo z mrzlo vodo. Antlseptiške, proste strupa, luknjiCave. Idealni plosk za notranjo prostore, .še ncpolmrvane fačadc, lesene zgradbe: kot kobile, paviljone, ograje itd. Dobiva se v vseh vrstah, stroški za m2 r> vin. Cenik in prospekte zastonj in poštnino prosto.
Kari Kronstelner. ss&iK-.««
Zaloga: Brata Eberl. Ljubljana.
17007969