Spoznavanje 1. svetovne vojne z vrstniki iz Francije in Belgije EZTS GO išče uslužbenca Brane Završan in Lučka Počkaj o filmu TIR Primorski Št. 69 (21.002) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ŠporV X TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 9. DO 16. STRANI ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 l31190 dnevnik Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu TOREK, 25. MARCA 2014 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , Dušan Udovič Dva meseca pred volitvami v evropski parlament je evropska volilna kampanja dejansko stopila v živo na včerajšnjih upravnih volitvah v Franciji. Rezultat prvega kroga francoskih volitev z uveljavitvijo skrajne protievropske desnice je namreč treba tolmačiti kot uvod v to, kar se lahko zgodi konec maja v več državah Evrope. Voditeljica Nacionalne fronte Marine Le Pen ima po rezultatu prvega kroga vse razloge za zadovoljstvo. Uspelo ji je kadrovsko pomladiti stranko in jo očistiti preveč deklarativno fašističnih in rasističnih gesel. Šlo je zgolj za lepotilne posege in vsekakor pomembno prenovo imidža, kajti vsebine stranke ostajajo iste: Proti Evropi, proti evru, proti priseljencem in izrazito nacionalistična naravnanost. Uveljavitev skrajne desnice v Franciji ni bila nepričakovana, a je po splošnih ocenah krepko presegla pričakovanja in dosegla dober rezultat tudi v krajih, ki so bili dolgo let v domeni socialistične levice. Vzporedni alarmantni podatek je za Francijo rekordna volilna abstinenca, saj je od 45 milijonov volilnih upravičencev ostalo doma kar 17 milijonov. Naravnost šokanten volilni rezultat torej, ki je včeraj odmeval po vsej Evropi, kjer pred nevarnostjo populizma in skrajne desnice bijejo plat zvona. Glasni alarm pa gotovo ne bo zalegel, če Evropska unija s svojimi ključnimi protagonisti ne bo znala pokazati otipljivih znamenj odmika od bruseljske birokratske togosti in pogubnega vztrajanja pri politiki varčevanja za vsako ceno. Najbrž pa je že prepozno. haag - Voditelji skupine najrazviteljših držav sinoči sprejeli odločitev G7 v Bruslju brez Rusije Lavrov: Nobena tragedija manjšina Ustanovili slovensko konzulto na Videmskem ŠPETER - Potrebe in želje slovenske manjšine na Videmskem večkrat ne pridejo do izraza oziroma niso upoštevane, tudi ko se na institucionalni ravni odloča o vprašanjih, ki jo neposredno zadevajo. Zato so se krajevni predstavniki strank, ki jim je pri srcu razvoj slovenske skupnosti, in krovnih organizacij odločili, da ustanovijo Konzulto za probleme slovenske jezikovne skupnosti v Nadiških in Terskih dolinah, Reziji in Kanalski dolini. Ustanovno srečanje je bilo v soboto v Špetru, prvi predsednik pa je župan Naborjeta-Ovčje vasi Alessandro Oman (na posnetku). Na 3. strani trst - Srečanje v priredbi ministrstva za delo V Vicenzi več Srbov kot v Trstu trst - Predstavili novo zbirko prevodov Kosovelovi verzi v Ljudskem vrtu Prevajalka Darja Betocchi in Martin Lissiach med nedeljsko predstavitvijo knjižice, ki je izšla ob 110-letnici Kosovelovega rojstva TRST - Srečka Kosovela so ob 110-letnici njegovega rojstva v nedeljo počastili tudi v tržaškem Ljudskem vrtu, kjer stoji njegov doprsni kip. Pod krošnjami stoletnih dreves so se pesnika spomnili številni Tržačani, tradicionalna pesniška matineja Slovenskega kluba in ZSKD pa je bila tudi priložnost za predstavitev nove zbirke italijanskih prevodov njegovih pesmi. Lična knjižica je izšla v 110 oštevilčenih izvodih, vsebuje pa tudi konstruktivistična dela Tržačana Eduarda Stepančiča. Na 4. strani sv. ivan - Novost Predstavili knjigo Zgodba mojega očeta TRST - Na Stadionu 1. maja so v nedeljo popoldne predstavili novo knjigo Bogomile Kravos - Zgodba mojega očeta. Zanimiva pripoved je pravkar izšla pri Slovenski matici v Ljubljani, v njej pa avtorica predstavlja življenjsko zgodbo Josipa Kravosa. Kot pravi, je knjigo napisala predvsem z željo, da bi v osrednji Sloveniji bolje razumeli polpreteklo primorsko zgodovino, predvsem pa, kdo smo tržaški Slovenci in kakšna bi lahko bila usoda naše skupnosti, če ne bi v svoji sredi imeli pokončnih in ponosnih ljudi. Na 6. strani gorica - intervju Izrael je bil zanjo ljubezen na prvi pogled HAAG - Voditelji skupine sedmih najrazvitejših držav G7 so se sinoči na srečanju v Haagu dogovorili, da se ne bodo udeležili junijskega vrha skupine G8 v ruskem Sočiju, pač pa se bodo brez Rusije sestali v Bruslju, je na Twit-terju sporočil predsednik Evropske sveta Herman Van Rompuy. Sedmerica je na ta način kaznovala Rusijo zaradi priključitve ukrajinskega polotoka Krim. Srečanje voditeljev G7 ob robu jedrskega vrha v Haagu je sklical ameriški predsednik Barack Obama. Ruski zunanji minister Sergej La-vrov je pred tem ocenil, da izključitev Rusije, ki si je prejšnji teden priključila Krim, ne bi bila »nobena tragedija«. »Če naši zahodni partnerji menijo, da je ta format preživet, naj bo tako,« je poudaril Lavrov. Na 2. strani Zakaj na listi DS ni nobenega Slovenca? Na 3. strani Defibrilatorji za tržaške športne objekte Na 4. strani Ponoči v Bazovici z avtomobilom v bar Na 5. strani Tržiški Eaton vidi luč na koncu predora Na 17. strani Tibetanski kozel sredi avtoceste v Ronkah Na 17. strani BUKOVA ALI HRASTOVA DRVA mrnrn Mra Matija Praprotnib Lokev 154 info: 00386 (O) 31 276171 9771124666007 2 Torek, 25. marca 2014 ITALIJA, SVET / haag - Sinoči sklep voditeljev najrazvitejših ob začetku Vrha o jedrski varnosti Namesto G8 v Sočiju malezija Izginulo letalo G7 v Bruslju brez Rusije pado HAAG - Voditelji skupine sedmih najrazvitejših držav G7 so se sinoči na srečanju v Haagu dogovorili, da se ne bodo udeležili junijskega vrha skupine G8 v ruskem Sočiju, pač pa se bodo brez Rusije sestali v Bruslju, je na Twitterju sporočil predsednik Evropske sveta Herman Van Rom-puy.Sedmerica je na ta način kaznovala Rusijo zaradi priključitve ukrajinskega polotoka Krim. Srečanje voditeljev G7 ob robu jedrskega vrha v Haagu je sklical ameriški predsednik Barack Obama. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pred tem ocenil, da izključitev Rusije, ki si je prejšnji teden priključila Krim, ne bi bila »nobena tragedija«. »Če naši zahodni partnerji menijo, da je ta format preživet, naj bo tako,« je poudaril Lavrov, ki se je ob robu jedrskega vrha sešel z ukrajinskim kolegom Andrijem Dešicjo. V izjavi po sestanku je skupina sporočila, da je pripravljena okrepiti sankcije proti Rusiji, če Moskva ne bo pripomogla k umiritvi krize v Ukrajini. »Če bo Rusija stopnjevala napetost, smo še vedno pripravljeni okrepiti ukrepe, vključno z usklajenimi sektorskimi sankcijami, ki bodo imele pomemben vpliv na rusko gospodarstvo,« izjavo komisije povzema francoska tiskovna agencija AFP. Sedmerica v izjavi kljub temu poudarja, da diplomatske poti za umiritev razmer ostajajo odprte, rusko vlado pa spodbuja, naj jih sprejme. Moskvo tudi poziva, naj začne pogovore z Ukrajino. Glede ravnanj Rusije so v G7 prepričani, da niso skladna s skupnimi prepričanji skupine, zato so napovedali prekinitev svojega sodelovanja v okviru G8, dokler Rusija ne spremeni svojega stališča. Rusija je bila v skupino G8 sprejeta leta 1998, kar je bila nagrada za demokratične procese v Rusiji po razpadu Sovjetske zveze. Srečanja skupine G7 so se udeležili voditelji ZDA, Nemčije, Kanade, Francije, Italije, Japonske in Velike Britanije, navzoča pa sta tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. Spričo nedavnega dogajanja v Ukrajini bo države v prihodnje še težje prepričati, da se odpovejo jedrskemu orožju. To je včeraj ob začetku vrha o jedrski varnosti v Haagu poudaril generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon, poročajo tuje tiskovne agencije. »Nedavni dogodki so resno spodkopali verodostojnost zagotovil, ki jih je Ukrajina dobila v memorandumu iz Budimpešte leta 1994,« je opozoril generalni sekretar ZN. Gre za sporazum, s katerim je Ukrajina privolila v uničenje svojega jedrskega orožja v zameno za varnostna zagotovila ZDA, Velike Britanije in Rusije. »To bo močno vplivalo tako na regionalno varnost kot na režim neširjenja jedrskega orožja,« je še ocenil Ban in opozoril, da države ukrajinske krize ne bi smele uporabiti kot izgovor za kopičenje jedrskega orožja. Napočil je čas, da »okrepimo vladavino prava tako pri razoroževanju kot pri neširjenju jedrskega orožja,« je dejal Ban. Zavzel se je tudi za to, da bi »nagradili« zavezanost k razorožitvi in da bi države z jedrskim orožjem spoštovale svoje zaveze do držav, ki takega orožja nimajo. Na ta problem je nedavno opozoril tudi začasni ukrajinski premier m Včerajšnje omizje voditeljev držav G7 v Haagu ansa Arsenij Jacenjuk, ki je potožil, da se je njegova država leta 1994 prostovoljno odpovedala jedrskemu orožju, zdaj pa je ena od podpisnic memoranduma iz Budimpešte napadla njegovo državo. Ukrajinska kriza je zasenčila glavno temo tretjega vrha o jedrski var- nosti, ki naj bi bil posvečen okrepitvi jedrske varnosti in zmanjšanju količine jedrskega materiala, ki se ne uporablja v vojaške namene. Gostitelj srečanja, nizozemski premier Mark Rutte je dejal, da je preprečevanje jedrskega terorizma še pomembnejši izziv, kot je bilo. »Ne smemo počivati na lovorikah ... zastaviti si moramo višje cilje. Tudi zdaj, ko se pogovarjamo o tem, je v svetu še vedno okoli 2000 ton materiala, ki ga je mogoče uporabiti za jedrsko orožje. Varnost tega materiala mora biti naša stalna skrb,« je v uvodu v srečanje še dejal nizozemski premier. (STA) v ocean KUALA LUMPUR - Malezijski premier Najib Razak je včeraj sporočil, da je malezijsko letalo, ki je izginilo 8. marca, strmoglavilo v južni Indijski ocean. Kot je pojasnil na novinarski konferenci v Kuala Lum-purju, strmoglavljenja letala ni preživel nihče od potnikov in članov posadke, poročajo tuje tiskovne agencije. Razak je še povedal, da so po najnovejši analizi satelitskih podatkov ugotovili, da je letalo strmoglavilo v Indijski ocean zahodno od avstralskega mesta Perth. Ta lokacija je po njegovih besedah zelo daleč od krajev, kjer bi bilo možno pristati. »Z globoko žalostjo in obžalovanjem vam moram sporočiti, da se je glede na najnovejše podatke let MH370 končal v južnem Indijskem oceanu,« je dejal. Podrobnosti o najnovejših ugotovitvah v zvezi z malezijskim letalom bodo po navedbah malezijskega premiera objavili danes, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Malezijska letalska družba Malaysia Airlines pa je svojcem 239 potnikov in članov posadke včeraj poslala sporočilo SMS, da nihče na krovu ni preživel strmoglavljenja letala. pariz - V prvem krogu nedeljskih upravnih volitev v Franciji Le Penova kot še nikoli doslej Sarkozyjeva UMP skupaj z zavezniki na nacionalni ravni dobila 46,5 odstotka glasov, levica pa 37 odstotkov PARIZ - V prvem krogu nedeljskih lokalnih volitev v Franciji je slavila opozicijska desnosredinska stranka UMP, vladajoči socialisti francoskega predsednika Francoisa Hollanda pa so doživeli nekaj hudih udarcev. Zelo zadovoljni pa so tudi v skrajno desni stranki Nacionalna fronta, poroča francoska tiskovna agencija AFP.Po še nedokončnih izidih, ki jih je posredovalo francosko notranje ministrstvo, je UMP skupaj z zavezniki na nacionalni ravni dobila 46,5 odstotka glasov, levica pa 37 odstotkov. Nacionalna fronta, ki je nastopila v manjšini občin, je dobila 4,65 odstotka glasov, kar je precej več od nizkega 0,9 odstotka, kolikor je dobila v prvem krogu zadnjih lokalnih volitev leta 2008. Voditeljica Nacionalne fronte Marine Le Pen je že ocenila, da so volitve nakazale »konec polarizacije političnega prizorišča« v Franciji na dve stranki. Njena stranka sicer vodi ostro kampanjo proti priseljevanju in je tudi glavna evroskep-tična stranka v državi, zelo dober rezultat pa si obeta na majskih evropskih volitvah. Čeprav so pričakovali, da bo skrajna desnica uspela v številnih občinah, pa je dejanski rezultat precej boljši tudi od najbolj optimističnih napovedi, še navaja AFP. Stranka tako lahko po drugem krogu upa na županski položaj v desetih do 15 srednje velikih francoskih mestih. V drugi krog so se kot zmagovalci prvega kroga uvrstili kandidati Nacionalne fronte v več mestih na jugu Francije, na primer v Avignonu in Perpignanu. Socialisti so poraz že komentirali z besedami, da so na teh volitvah »nekateri volivci izrazili nestrinjanje s trenutno vladno politiko«. V Parizu so se pojavila tudi ugibanja o skorajšnjih spremembah v vladi Jean-Marca Ayraulta. Socialistični francoski predsednik Francois Hollande je sicer po dveh letih na položaju najmanj priljubljen predsednik do- slej, saj raziskave kažejo, da ga podpira le od 20 do 25 odstotkov volivcev. .Vodja UMP Jean-Francois Cope je včeraj zatrdil, da njegova stranka nikakor ne sklepa zavezništva z Nacionalno fronto, a po drugi strani tudi ne bo pozival volivcev svoje stranke, naj, če se njihov kandidat ni uvrstil v drugi krog, glasujejo za socialista ali koga drugega z levice. Volitve je zaznamovala tudi nizka volilna udeležba - udeležilo se jih ni skoraj 39 odstotkov volivcev, kar je največ na lokalnih volitvah v Franciji doslej. Skupno so sicer v Franciji v nedeljo volili svetnike v 36.000 občinah, za položaje pa se je potegovalo prek 900.000 kandidatov. Občinski svetniki, ki imajo šestletni mandat, nato iz svojih vrst izvolijo župane. Drugi krog volitev bo prihodnjo nedeljo. Voditeljica Nacionalne fronte Marine Le Pen je ocenila, da so volitve nakazale »konec polarizacije političnega prizorišča« ansa beograd - Obletnica bombardiranja Pred 15 leti začetek letalskih napadov na tedanjo ZR Jugoslavijo BEOGRAD - Nato je pred 15 leti začel z napovedanimi letalskimi napadi na takratno Zvezno republiko Jugoslavijo. To je bilo Natovo prvo oboroženo posredovanje v zgodovini se-vernoatlantskega zavezništva. Nato je 24. marca 1999 začel napade na vojaške cilje, z njimi pa je v 78 dneh prisilil režim Slobodana Miloševica k umiku s Kosova. Napadi so hkrati pomenili začetek konca njegovega režima. Nato se je za letalske napade odločil po večtedenskih neuspelih poskusih mednarodne skupnosti, da bi s pogajanji prepričala sedaj že pokoj- nega Miloševica k prenehanju nasilja srbskih sil nad kosovskimi Albanci. Nasilje srbskih vojaških in policijskih sil je v prvih mesecih leta 1999 po podatkih ZN v beg z domov prisililo 400.000 kosovskih Albancev, njihovo število pa se je do konca napadov Nata povečalo na milijon. Mednarodna skupnost je zaradi bojazni, da bi lahko prišlo do etničnega čiščenja in humanitarne katastrofe, skušala z Beogradom izpoga-jati mirovni sporazum. Na mirovni konferenci, ki je februarja in marca 1999 potekala v Rambouilletu in Parizu, so uspeli oblikovati mirovni spo- razum, ki pa ga je sprejela samo albanska stran. Beograd ga je zavrnil -tako njegov politični del, ki je vseboval visoko stopnjo avtonomije Kosova, kot tudi vojaški, ki je predvideval namestitev mednarodnih sil v pokrajini. Sporazum je 23. marca 1999 zavrnil srbski parlament. Isti dan je posebni odposlanec ZDA Richard Holbrooke sporočil, da so propadla tudi njegova večdnevna pogajanja z Mi-loševicem. Nekaj ur pozneje je takratni generalni sekretar Nata Javier Solana ukazal letalske napade na ZRJ. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 25. marca 2014 3 špeter - Za Nadiške in Terske doline, Rezijo in Kanalsko dolino Ustanovili konzulto za probleme slovenske jezikovne skupnosti Ustanovno srečanje je bilo v soboto v Špetru - Prvi predsednik Alessandro Oman SPETER - Potrebe in želje slovenske manjšine na Videmskem večkrat ne pridejo do izraza oziroma niso upoštevane, tudi ko se na institucionalni ravni odloča o vprašanjih, ki jo neposredno zadevajo. Zato so se krajevni predstavniki strank, ki jim je pri srcu razvoj slovenske skupnosti (Demokratska stranka, Svoboda, ekologija in levica, Slovenska skupnost in neodvisni), in krovnih organizacij odločili, da ustanovijo Konzulto za probleme slovenske jezikovne skupnosti v Nadiških in Ter-skih dolinah, Reziji in Kanalski dolini. Na podlagi 21. člena zakona 38/2001 bo Konzulta, tako piše v njenem statutu, tudi zahtevala, da jo občine, gorske skupnosti in unije občin na tem teritoriju tudi uradno priznajo kot posvetovalno telo, ki mora obvezno izraziti svoje mnenje o vprašanjih, ki zadevajo zaščito slovenske jezikovne skupnosti, njene ekonomske, socialne in okoljske interese ter zaščito zgodovinskih in kulturnih značilnosti terito- rija, na katerem je zgodovinsko naseljena. Ustanovno srečanje je bilo v soboto v Spetru, za predsednika novega organa, katerega mandat traja pet let, pa je bil imenovan župan Občine Naborjet-Ovčja vas Alessandro Oman (na majskih volitvah se sicer ne bo mogel več potegovati za župansko mesto, bo pa kandidat za občinskega svetnika, op.a.). Udeleženci srečanja so za podpredsednika izbrali župana So-vodnje Germana Cendoua, tajnik pa je postal občinski svetnik iz Dreke Michele Coren. Ostali člani konzulte, ki ima skupno enajst članov (mandat izvoljenih predstavnikov avtomatično zapade, če ti niso potrjeni na volitvah), so so podboneški župan Piergiorgio Domenis, župan Tipane Elio Berra, pokrajinski svetnik in kandidat za župana v Spetru Fabrizio Dorbolo, občinski svetnik v Grmeku Adriano Stulin, Luigia Negro in Davide Clodig za SKGZ ter Giorgio Banchig in Sandro Quaglia za SSO. (NM) Prvi predsednik konzulte je postal Alessandro Oman nm fjk - Nad 1700 m Zaradi novega snega nevarnost plazov v gorah TRST - Čeprav smo že nekaj dni v koledarski pomladi, pa ostajajo razmere v gorah v Fur-laniji-Julijski krajini še naprej zimske, posledica tega pa je precejšnja nevarnost snežnih plazov. Ta nevarnost je na območju ka-ninskega pogorja 4. stopnje na petstopenjski lestvici, drugod v FJK pa je 3. stopnje. Kot so sporočili iz deželne službe, ki opozarja na plazove, je na nadmorski višini nad 1800 m zapadlo od 60 do 70 cm novega snega, na območju Kanina pa celo meter. Na višini od 1700 do 1800 m nad morjem je padal moker sneg, višje pa je bil sneg suh. Zato obstaja nevarnost spontanega proženja plazov srednje velikosti na strmejših pobočjih, kjer pod snežno odejo teče tudi voda zaradi taljenja snega. Nad 1900-2000 m pa je na območjih, kjer je zaradi vetra prišlo do za-metov, možno proženj srednje velikih plazov že ob majhnih obremenitvah. evropske volitve - Sklep deželnega vodstva Demokratske stranke Isabella De Monte edina kandidatka iz FJK V igri za evropsko kandidaturo sta bila tudi tržaški poslanec Ettore Rosato in vodja svetniške skupine Cristiano Shaurli Senatorka Isabella De Monte kandidira za Strasbourg VIDEM - Senatorka in županja v Tablji Isabella De Monte bo edina kandidatka iz Furlani-je-Julijske krajine na listi Demokratske stranke za evropski parlament. Tako je soglasno odločilo deželno strankino vodstvo, zadnja beseda o kandidaturah na majskih volitvah pa pripada Rimu. Ime senatorke, ki je pristašinja ministrskega predsednika Mattea Renzija, se je pojavilo nekaj ur pred sejo vodstva DS. Političarko iz Karnije naj bi za kandidaturo prepričala predsednica deželne vlade Debora Serracchiani, potem ko so v preteklih tednih krožila imena drugih morebitnih kandidatov. Prvo ime, ki se je pojavilo v javnosti, je bilo ime tržaškega poslanca Ettoreja Rosata, ki je po krajšem razmisleku odklonil kandidaturo. Raje še naprej ostane v Rimu kot tajnik poslanske skupine DS, ki je zelo pomembna funkcija v »hierarhiji« stranke. Po Rosatovi odklonitvi kandidature so deželni voditelji stranke preverili razpoložljivost pri vodji deželne svetniške skupine Cristianu Schaur-liju, ki pa je tudi odklonil kandidaturo. Stranka se je na koncu odločila za De Mon-tejevo, ki vsekakor ni »rešitev v sili,« pravijo v Vidmu. Senatorka je namreč zelo poznana in priljubljena predvsem v Karniji, v parlamentu se je doslej dobro izkazala in je zato kolikor toliko močna kandidatka v družbi močnih kandidatov. Naša dežela sodi v severovzhodno volilno okrožje, ki zaradi zakona matematike (v tem primeru števila volivk in volivcev) navadno »pošilja« v evropski parlament v glavnem zastopnike iz Veneta in Emilije-Romagne. Izjema je Južna Tirolska, ki je na vseh dosedanjih evropskih volitvah (prve so bile leta 1979) vedno izvolila evroposlanca iz vrst Južnotirolske ljudske stranke (SVP). De Montejeva bi morala za izvolitev ponoviti zmagoslavje Debore Serracchiani, ki je v FJK pred petimi leti dobila skoraj 74 tisoč osebnih preferenc in na deželni ravni prehitela celo Silvia Ber-lusconija. To bo težko dosegljiv rezultat, tudi zato, ker bo imela senatorka zelo močno konkurenco v Venetu in Emiliji-Romagni, kjer med drugim kandidirajo dosedanja evropska poslanca Franco Frigo in Salvatore Caronna ter nekdanji župan Pa-dove in minister v Lettovi vladi Flavio Zanonato. evropske volitve - Aleš Waltritsch, koordinator slovenske komponente DS »Ko bi imeli drugega Volčiča...« Slovenska strankina komponenta se bo angažirala za izvolitev senatorke Isabelle De Monte GORICA - »Če bi imeli takšnega človeka kot je Dimitrij Volčič, bi ga nedvomno predlagali za kandidata za evropski parlament.« Deželni koordinator Slovencev Demokratske stranke Aleš Waltritsch priznava, da ne samo v stranki, temveč tudi v slovenski manjšini trenutno ne premoremo takšne osebnosti, ki bi lahko konkretno startala za izvolitev v evropski parlament. »Ne gre za ugled ali sposobnost človeka, temveč za njegovo prepoznavnost izven naših zemljepisnih okvirov,« dodaja Waltritsch. Slovenska komponenta v DS je razmišljala o evropskem kandidatu ali kandidatki, priznava pa, da ni našla nobenega primernega imena. Volilno okrožje, v katerega sodi Furlanija-Julij-ska krajina, namreč zaradi števila preferenc, ki so na koncu odločilne, daje prednost kandidatom iz Veneta in iz Emilije-Romagne. Pred petimi leti je De- Dimitrij Volčič bora Serracchiani premagala strankine tekmece le po zaslugi svoje izredne medijske prodornosti na državni ravni, in ne kot odraz deželne stvarnosti. Nihče med Slovenci v Italiji najbrž Aleš Waltritsch ne bo ponovil izrednega uspeha, ki ga je na evropskih volitvah leta 1999 doživel Volčič, ki je zbral sanjskih 42.368 osebnih preferenc. Množično so ga volili v FJK, glasove pa je dobil od Ferra- re do Roviga ter od Piacenze do Trenta in Bocna. Volčič je bil med kandidati Levih demokratov prepoznaven ne kot Slovenec, temveč kot dolgoletni novinar RAI, ki je poročal iz Nemčije, Avstrije, Sovjetske zveze in držav tedanjega Varšavskega pakta. Med Slovenci v DS sta torej sodeč po Waltritschevih besedah prevladala realizem številk in strankina usmeritev, da ima FJK pravico le do enega kandidata, na katerega je treba osredotočiti vse razpoložljive moči. Koordinator slovenske komponente daje v račun, da vsi ne bodo zadovoljni s takšno izbiro in jo bodo zato tudi negativno sprejeli. Waltritsch je vsekakor na seji deželnega vodstva DS podprl kandidaturo Isabelle De Monte v prepričanju, da bo v primeru izvolitve v Strasbourgu pozorna do slovenske manjšine. S.T. volitve - SSk Časovni zamik zaradi potresa v stranki SVP Damijan Terpin GORICA - »Pogovori so v teku in računam, da bodo v kratkem obrodili sadove,« pravi deželni tajnik Slovenske skupnosti Damijan Terpin, čigar stranka bo tudi za tokratne evropske volitve sklenila dogovor z Južnotirolsko ljudsko stranko (SVP). Slednja se bo, kot pred petimi leti, znova volilno povezala z Demokratsko stranko in za evropski parlament spet kandidirala Herberta Dorfmanna. Pred petimi leti je bil v Strasbourg izvoljen s kar 143 tisoč osebnimi glasovi, potem ko bi jih zadostovalo 50 tisoč. Zamik v predvolilnih pogajanjih med SVP in SSk je vezan na škandal, ki je v Trentu in v Bo-cnu izbruhnil zaradi zelo visokih odpravnin in življenjskih rent, ki jih dobivajo tamkajšnji pokrajinski svetniki, ki so obenem tudi deželni poslanci. Afera je sprožila potres v SVP, kjer je bil tajnik stranke Richard Theiner dejansko prisiljen k odstopu. / Torek, 25. marca 2014 1 4 Srečko Kosovel se je pred 110 leti rodil v Sežani, odraščal je v Tomaju, redno pa je zahajal tudi v Trst. Letos se mu je Trst poklonil na poseben način: pesnika, ki nam je kot dvaindvajsetletni fant zapustil neprecenljivo pesniško bogastvo, so se spomnili na matineji, ki jo ob svetovnem dnevu poezije že peto leto zapored prirejata Slovenski klub in Zveza slovenskih kulturnih društev. Ob okrogli obletnici Kosovelovega rojstva je pri založbi Comunicarte izšlo 110 oštevilčenih izvodov majhne knjižice formata 11x11 cm »Tra Carso e caos -Pre/sentimenti« s štiridesetimi prevodi Kosovelovih pesmi Darje Betocchi. Knjigo (od danes bo na razpolago v knjigarnah tudi v redni prodaji) so v nedeljo dopoldne predstavili v tržaškem Ljudskem vrtu, kjer stoji tudi pesnikov kip. V glorieti za njim se je zbralo čez sto ljudi, med katerimi sta bili tudi tržaška občinska odbornica za socialno politiko Laura Famulari ter poslanka Tamara Blažina. Predsednica Slovenskega kluba Po-ljanka Dolhar je v uvodnem pozdravu spomnila, da je Kosovel bil v Trstu skoraj doma, saj so tu živeli njegovi sorodniki in prijatelji, »tu je redno obiskoval gledališča in uredništva slovenskih časopisov in revij, s katerimi je sodeloval. Ne gre pozabiti, da je bil Trst v začetku 20. stoletja največje in najbolj živahno slovensko mesto habsburškega cesarstva, vezi med Krasom in mestom pa v tistih Kosovelovih časih izredno trdne.« Sledil je krajši pogovor s prevajalko Darjo Betocchi, ki ga je vodil Martin Lis-siach. Knjiga, ki sta jo uredili sama prevajalka in Poljanka Dolhar, nosi poseben naslov. »Kosovelov opus obsega res veliko pesmi, od prvih impresionističnih do avantgardnih, ki jih je napisal kasneje«, pravi prevajalka: v naslovu zbirke gre za besedno igro med »sentimenti« (občutki) in »presenti-menti« (slutnje), ki označujejo tako njegove zgodnje pesmi kot tiste, ki spadajo v kasnejše obdobje, do njegovega političnega in družbenega pogleda na svet. Betocchijeva je pred desetimi leti že prevedla osemdeset Kosovelovih pesmi, a jih ni objavila. »Tokrat pa sta me Po-ljanka Dolhar in založnik Massimiliano Schiozzi prepričala, naj jih pregledam, predelam in objavim. Tako je nastala knjižica s štiridesetimi prevodi.« Na vprašanje, kako doživlja Kosovela, je odgovorila, kakor bi morda odgovoril marsikdo od prisotnih: »Kosovela obožujem. Ogromno odgovornost čutim do njega, pa tudi do Jolke Milič, ki ga odlično prevaja že veliko let. Srečko Kosovel je genij, ne samo zaradi poezij, ki jih je napisal, temveč zato, ker je kot dvajsetleten dokazal, kako obsežen je njegov pogled na svet in kolikšno kulturo nosi v sebi.« Helena Pertot je prebrala izbor prevodov ter nekatere Kosovelove izvirnike. Matineja se je tako zaključila v prijetnem pesniškem vzdušju, h kateremu je gotovo pripomoglo tudi pomladansko vreme, ki je prireditvi prizaneslo. Nova knjiga vsebuje tudi 13 kon-struktivističnih grafik Eduarda Stepančiča, Kosovelovega vrstnika. Ne vemo, ali sta se s pesnikom poznala, »oba pa sta na primer sodelovala s tržaškim slikarjem Avgustom Černigojem, s katerim je Stepančič leta 1927 prav v tem Ljudskem vrtu ustvaril znameniti Tržaški konstruktivistični am-bient.« Knjižica je gotovo dodaten korak na poti vedno boljšega poznavanja in širjenja slovenske kulture tudi med večinskim prebivalstvom. Saj Trst ostaja, ne nazadnje, tudi slovensko mesto, kot je zaključila Po-ljanka Dolhar. Barbara Ferluga CONFCOMMERCIO - Pridobitev za tržaške športne objekte Po dobrodelni nabirki nakup petih defibrilatorjev S prispevki z januarske prireditve Buon Anno Trieste 2014 bodo kupili pet defibrilatorjev za tržaške športne objekte - športne palače PalaTrieste, Pala-calvola in Palachiarbola ter telovadnici šol Giuseppe Caprin in Don Lorenzo Milani. Koncertni večer, med katerim sta bila nagrajena kantavtor Simone Cri-sticchi in kotalkarica Silvia Stibilj, so organizirali trgovci na drobno združenja Confcommercio v sodelovanju z Deželo FJK, Trgovinsko zbornico, Fundacijo CRTrieste, Confidi Trieste in združenjem 50&Piu. Za vstopnico je bil potreben prispevek najmanj 5 evrov, nabralo se je 4663,30 evra. Kupili bodo de-fibrilatorje, saj bodo ti aparati konec leta 2015 po zakonu obvezni v vseh športnih objektih. Na predstavitvi je predsednik tržaške Confcommercio Antonio Paoletti izpostavil močno vez med občani in trgovci, ki so tudi v času krize prispevali k uspehu pobude. Nakup defibrila-torjev je pomemben tudi v pričakovanju jesenskega svetovnega prvenstva v odbojki. Predstavnik trgovcev na drobno Mauro Di Ilio je pristavil, da moramo na vseh področjih, ne samo v športu, ovrednotiti predvsem mlade. Deželni predsednik olimpijskega komiteja CONI Giorgio Brandolin je po- Udeleženci srečanja na sedežu Confcommercio s »čekom« foto damj@n vedal, da je z polavtomatskimi defibri-latorji, ki bodo kmalu zakonsko obvezni (na podlagi t.i. »odloka Balduzzi«) za vsa športna društva in klube, opremljenih 39 športnih objektov na Tržaškem ter okrog 100 v deželi FJK, do konca leta 2015 pa bo treba usposobiti osebje: približno 20.000 ljudi v deželi. Defibrilator stane okrog tisoč evrov, k temu pa gre prišteti stroške za redno vzdrževanje. Predsednik tržaškega občinskega sveta Iztok Furlanič, ki je spomnil, da je v preteklosti prišlo do raznih nesreč tudi med najmlajšimi, zato je nakup tovrstne opreme dobrodošel, saj je varnost v športnih objektih ključnega pomena. Wartsila: srečanji v deželnem svetu in z deželno vlado Kriza v tovarni velikih motorjev Wartsila in napovedan odpust 130 zaposlenih v Italiji (od teh 120 v dolinski tovarni) bo v prihodnjih 10 dneh v središču pozornosti. Že jutri je napovedana avdicija predsednika in pooblaščenega upravitelja družbe Wartsila Italia Sergia Razeta v drugi komisiji v deželnem svetu. Po avdiciji sindikatov, ki je bila prejšnji teden, se je za srečanje z Razetom zavzel predsednik komisije Alessio Gratton (SEL), do avdicije pa prihaja v pričakovanju na srečanje med vodstvom podjetja in sindikalnimi predstavniki zaposlenih v Wartsili, ki bo v petek, 4. aprila. Že ta petek pa bo tudi srečanje med sindikati in deželno vlado Furlanije-Julijske krajine. Z zastopniki zveznih in panožnih sindikatov ter enotnega sindikalnega predstavništva Rsu se bosta pogovarjala deželni podpredsednik in odbornik za produktivne dejavnosti Sergio Bolzonello ter deželna od-bornica za delo Loredana Panariti. Kakovostna uprava bolnišnice Burlo Garofolo Uprava tržaške bolnišnice Burlo Garofolo je kot prvo zdravstveno podjetje v Furlaniji-Julijski krajini prejela potrdilo o kakovosti »Uni En Iso 9001:2008«. To je zaključek postopka za dvig kakovosti upravnih storitev v tržaški pediatrični bolnišnici. Upravni direktor Stefano Dorbolo je povedal, da so v začetku decembra obiskali bolnišnico predstavniki druge ustanove, to pa je bilo šele zadnje dejanje v dveletnem procesu, v katerega je bilo vključeno upravno osebje bolnišnice, ki je med drugim sledilo izobraževalnemu programu. Srečanja med tržaško občinsko upravo in sindikati Na tržaškem županstvu je bilo pred kratkim prvo iz niza srečanj, ki jih bodo tržaški občinski odbornik za osebje Roberto Treu in sindikati namenili v prihodnjih tednih za reševanje vprašanj, vezanih na pomanjkanje osebja (še predvsem v vzgojnem sektorju), na nove kriterije glede vodilnih kadrov in na problematiko osebja v poletnih centrih. Na prvem srečanju je bilo v ospredju še predvsem zaposlovanje. Kot je znano, je zaposlovanje novih ljudi v javnem sektorju že dalj časa onemogočeno zaradi zadevne državne zakonodaje. Zaradi tega, je ugotovil Treu, je stanje v tržaški občinski upravi že kritično in je nujno poiskati učinkovite rešitve. / TRST Torek, 25. marca 2014 5 SREČANJE - Ministrstvo za delo o srbski skupnosti v Italiji V Vicenzi (uradno) več Srbov kot v Trstu Trst ni italijansko mesto z največjim številom prijavljenih in bivajočih srbskih državljanov. Največ jih živi v Vicenzi: 9692. Večina jih je zaposlenih v industrijskih conah v Schiu in Arzi-gnanu. Trst se mora s skoraj šest tisoč bivajočimi (točneje 5938) »zadovoljiti« z drugim mestom. V Trstu biva vsak deveti v Italiji začasno živeči Srb. Ta podatek je posredoval Paolo Attanasio, izvedenec študijskega centra Idos na včerajšnjem srečanju s srbsko skupnostjo, ki jo je priredilo ministrstvo za delo in socialna vprašanja v dvorani tržaške srbsko-pravoslavne verske skupnosti v Trstu. To je bilo šesto od skupnih 15 srečanj o tujih skupnostih, živečih v Italiji, ki jih prireja ministrstvo. Podatki o srbski prisotnosti v Italiji se nanašajo na leti 2011 in 2012. Leta 2011 je bilo v Italiji prijavljenih 52.954 srbskih državljanov, to je 1,2 odstotka vseh v državi prijavljenih tujcev (4.570.317). Zanimivo je, da jih je bilo leto prej skoraj tisoč več (53.875). Medtem ko se je število tujcev izven držav Evropske unije v letih 2009-2011 povečalo za 17,2 odstotka, se je število srbskih državljanov zmanjšalo za 8,4 odstotka. Največ Srbov živi na severu Italije (85,6 odstotka). V treh deželah (Venetu, Tridentinskem-Južnem Tirolskem in Furlaniji-Julijski krajini jih živi 58,1 odstotka). Irena Plet, izvedenka z dežele Furlanije-Julijske krajine, je nakazala srbsko prisotnost v deželi. Od leta 2002 do 2010 je bilo beležiti porast (od kakih 6 tisoč do 9 tisoč prisotnosti), temu pa je sledil upad. ZELEZARNA Kje je razpis? Kje je razpis za določitev subjekta, ki bi lahko prevzel škedenjsko železarno? To vprašanje postaja vse bolj pereče in obstaja nevarnost, da bo dodatno čakanje hudo vplivalo na že naelektreno ozračje. Objava razpisa, na osnovi katerega naj bi skupina Arvedi v bistvu prevzela železarno od družbe Lucc-hini, je bila namreč napovedana v tretjem tednu marca. Do sinoči pa ni bilo še nobene novosti. Kaj bi se lahko zdaj zgodilo, ni jasno. V železarni so medtem zaradi nujnih popravil začasno zaprli plavž in je nekaj sto zaposlenih trenutno brez dela. Koksarna še deluje in je v Trst komaj priplula ladja s surovinami, potrebnimi za proizvodnjo. Toda te surovine bodo zagotovile delovanje koksarne do junija. Jasno je, da se je na relaciji Trst-Dežela-Rim nekje zataknilo, pravijo zvezni sindikati Cgil, Cisl in Uil, ki se bodo danes prvič sestali na skupnem srečanju s sindikati kovinarjev in sindikati pristaniških delavcev. Položaj je namreč zaskrbljujoč in sindikati napovedujejo pomembne pobude. Med temi bo javno srečanje z delavci in občani, sindikati pa bodo zahtevali tudi takojšnje zasedanje deželnega omizja o železarni, na katerem bi morala deželna vlada poročati o dogajanju v zadnjem obdobju. (ag) Udeleženci srečanja a srbski skupnosti v Italiji fotodamj@n Gospodarska kriza je udarila tudi na srbsko skupnost v Italiji, kot je nakazal Marco Cantalupi, izvedenec za obsevatorij delovnega tržišča v Furlaniji-Julijski krajini. Leta 2008 je bilo v deželi zaposlenih 2700 odvisnih delavcev srbskih državljanov. Lani jih je bilo 1500 ali 45 odstotkov manj. Število odvisnih delavcev v deželi se je v enakem obdobju znižalo za 14 odstotkov ... Največji upad so zabeležili v gradbenem sektorju (od 27,8 odstotka na 13 odstotkov). Upad ne čudi, saj so bili srbski državljani že desetletja množično prisotni v tem sektorju, ko je ta sektor po letu 2008 zašel v krizo, so bili prav srbski državljani še najbolj prizadeti. Zanimivi so bili tudi podatki iz leta 2012 o zaposlenosti srbskih državljanov, starejših od 15 let. Zaposlenih je bilo 64,6 odstotka v Italiji bivajočih Srbov, 5,3 odstotka jih je iskalo delo, 30 odstotkov je bilo »neaktivnih«, 7,6 odstotka pa je bilo brezposelnih. Kar 60 odstotkov Srbov je zaslužilo mesečno več kot tisoč evrov (41 odstotkov več kot državljani drugih držav zunaj evropske unije), 13 odstotkov pa več kot 1500 evrov (med ostalimi tujci le 5 odstotkov). V poročilu je bilo nadalje omenjeno število podjetij, ki so jih leta 2012 vodili državljani Srbije (in Črne gore). Bilo jih je kar 6425. Pomenljiv je tudi podatek o pošiljanju denarja srbskih državljanov iz Italije v domovino. Leta 2012 so poslali (preko bank in agencij) skupno nekaj več kot 12 milijonov evrov. Več kot dve tretjini zneska (68,7 odstotka) so poslali zaposleni v petih severnoitalijanskih deželah: Venetu (24,3 odstotka), Lom-bardiji (17,5 odstotka), Emiliji-Romagni (10,8 odstotka), Furlaniji-Juliujski krajini (8,6 odstotka) in Tridentinskem-Južnem Tirolskem (7,5 odstotka). Srečanje so s pesmijo in glasbo obogatili pevska skupina srbske skupnosti Pontes-Mostovi in kitarist skupine Sonohra. M.K. Ob 70-letnici operacije Bober Ob 70-letnici operacije Bober, ko je nemška vojaška oblast, 27. februarja 1944, z večjega dela Krasa odgnala na prisilno delo v Nemčijo več stotin moškega prebivalstva, so se sekcije VZPI -ANPI za Devin Nabrežino, Dol-Jamlje, Križ »E. Antončič - Stojan« in Zgonik domenile, da organizirajo v spomin na te dogodke skupen spominski večer. Zanimiva in poučna pobuda bo potekala v dvorani bivšega Ljudskega doma v Križu, jutri, 26. marca, ob 18. uri. Na večeru bosta predavala zgodovinarja Ivan Vogrič in Milan Pahor. Vse občane, ki hranijo doma dokumente, pričevanja, fotografije in podobno naprošamo, da jih prinesejo jutri, ker namerava Vzpi-Anpi zbrani material preslikati in jeseni urediti razstavo in brošuro. Sekvenca DNK kave arabika Raziskovalcem je uspelo razvozlati zaporedje genoma kave arabika, najbolj razširjene vrste kave na svetu (predstavlja 70% svetovne proizvodnje). Raziskavo sta skupaj naročili družbi Illycaffe in Lavaz-za, izvedli pa univerzi v Padovi in Trstu ter videmski inštitut za aplicirano geno-miko. Delo je vodil prof. Giorgio Graziosi iz podjetja Analytica srl, ki ga je ustanovila tržaška univerza. Gre za edinstveno raziskavo na svetovni ravni, ki ponuja nove možnosti na področju znanosti in živilske industrije. »Opremiti se moramo za izzive prihodnosti: povečati moramo proizvodnjo in izboljšati kvaliteto,« je med drugim povedal pooblaščeni upravitelj Illycaffe Andrea Illy. S pribežniki v avtomobilu V tržaškem pristanišču, kjer se ljudje vkrcujejo na ladjo za Grčijo, so konec tedna zasačili 35-letnega iraškega državljana s stalnim prebivališčem na Švedskem. Moški je v avtu skrival dva sodržavljana brez ustreznih dokumentov. V avtu bmw 5 je pomorska policija našla 19 in 33 let stara iraška državljana. »Spremljevalca« so policisti prijavili zaradi kršenja zakonov za preseljevanje, dvojico potnikov so izročili osebju tržaške kvesture, ki bo poskrbelo za njun izgon iz države. BAZOVICA - Vozilo treščilo v vhod bara Vas spet prizorišče nočnega avtomobilskega divjanja Okoli 5.30 zjutraj je v nedeljo avtomobil treščil naravnost v navojnice ob tisti uri zaprtega bara v središčni Grudnovi ulici v Bazovici. Storilec, po besedah očividca naj bi šlo za moškega, jo je kar popihal in avto zapustil na kraju dogodka. Tja so se pripeljali karabinjerji in gasilci, saj je bilo treba poleg popolnoma uničenega vhoda za silo urediti tudi nosilni zid lokala, ki je bil hudo poškodovan. Podatke nam je posredoval domačin Damjan Križmančič, ki je v svojem sporočilu zapisal, da so krajani že večkrat opozorili mestne redarje na problem nevzdržnega prometa v vasi. »Pa ne samo na težave divjega parkiranja ob vikendih in težkih vozil, ki peljejo skozi vas iz nekdanjega lipi-škega mejnega prehoda, ampak tudi na hitrost vozil, ki pripeljejo ravno iz te smeri.« Križmančič se huduje, češ da je ve- liko Tržačanov, ki živi onstran nekdanje meje, drugi pa se peljejo v Slovenijo po cenejši bencin, v predšolskem času pa drvijo skozi vas, »saj jim je v jutranjih urah na delovni poti vsaka minuta dragocena.« Po ureditvi parkirišč pa se stanje sploh ni spremenilo. Redarje so Bazovci prosili, ali bi lahko bili vsakodnevno prisotni, zlasti zaradi hitrosti, a jim je načelnikov namestnik odvrnil, da ni dovolj prostora za postavitev telelaserja, saj je cesta skozi vas preozka. »Kako pa tovornjaki? In pločnik,« se sprašuje Križmačič. Dnevniku je posredoval tudi fotografiji, ki jasno kažeta, da odgovor namestnika načelnika ni utemeljen: »Ali mu ne zadostuje 200 kvadratnih metrov trga, pa še blagajno bi lahko polnili z globami zaradi odlaganja smeti izven zabojnikov s strani tujih državljanov,« zaključuje Križmančič. GOLDONIJEV TRG - Prometna nesreča S skuterjem obležal pod avtobusom Samo nekaj minut pred 9. uro je včeraj v Ulici Silvio Pellico pri Goldo-nijevem trgu prišlo do prometne nesreče. Po informacijah, ki so nam jih posredovali mestni redarji, je skuter piag-gio, ki ga je upravljal 29-letni Tržačan L.M., vozil iz predora v smeri proti Gol-donijevem trgu. V isti smeri je vozil tudi kombi z ljubljansko evidenčno tablico, za volanom katerega je sedela 37-letna kubanska državljanka Y.R.D s stalnim bivališčem v Gorici. Ob izhodu iz predora se cesta razdeli - desno vozišče vodi dalje v Korzo Saba oz. proti Ulici Carducci, medtem ko je levi pas namenjen avtobusom in taksijem, ki peljejo na Goldonijev trg. Ženska, ki je vozila po desnem voznem pasu, je iz še nepojasnjenih vzrokov na lepem zavozi- la na levega in prestregla pot skuterju. Da bi se ji izognil, je voznik skuterja zapeljal na nasprotni vozni pas in treščil v avtobus linije 1, ki ga je upravljal 52-letni F.P. in je ravnokar peljal proti vhodu v predor. Na kraj nesreče se je pripeljalo osebje službe 118 z rešilcem in mestni redarji, ki so poskrbeli za zaporo prometa. Moškega, ki je upravljal skuter, so odpeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli z zeleno oznako in kaže, da k sreči ni utrpel hujših poškodb. Mestni redarji so predor, ki povezuje Trg Sansovino z Goldonijevim trgom, delno zaprli za promet za skoraj eno uro: uredili so izmenično vožnjo po samo enem voznem pasu. Okrog 9.50 do predor spet odprli. (sas) 6 Torek, 25. marca 2014 ALPE-JADRAN, MNENJA, RUBRIKE stadion 1. maja - Predstavili knjigo Bogomile Kravos Zgodba mojega očeta je zgodba tržaških Slovencev Bogomila Kravos je Zgodbo svojega očeta zapisala predvsem z željo, da bi v osrednji Sloveniji razumeli, kdo smo tržaški Slovenci in kakšna bi lahko bila naša usoda, če ne bi imeli v svoji sredi pokončnih in ponosnih ljudi. Na primer takih, ki niso pristajali na izsiljevanja matičarjev ali duhovnikov, temveč vztrajali pri zahtevi po slovenskih imenih. Tak je bil tudi tržaški krojač Josip Kravos, ki je zahteval, naj bo njegova hčerka tudi uradno Bogomila ... in ne Teofila. Zgodba mojega očeta pripoveduje o njem in njemu podobnih ljudeh. O knjigi, ki je izšla pri Slovenski matici, so po uradni ljubljanski predstavitvi v nedeljo spregovorili še na Stadionu 1. maja. V prostorih sve-toivanskega športnega centra, kjer domujeta društvi Bor in Škamperle, se je kljub neurju zbralo veliko ljudi, ki jih je uvodoma pozdravil Igor Kocijančič; Borov predsednik je postregel z nekaterimi osebnimi spomini na Josipa Kravosa, ki je bil eden od akterjev povojnega kulturnega utripa, in priznal, da je knjigo prebral na dušek. Da se knjiga lepo bere je potrdil tudi Boris Kobal, ki ga je že branje rokopisa presenetilo, saj ni pričakoval tako sočne in prepričljive pripovedi. Zaustavil se je zlasti pri nekaterih dogodkih in ljudeh, ki nastopajo v Zgodbi mojega očeta, na primer pri tistih neizbrisnih travmah, ki jih je v naši skupnosti pustil antifašistični boj. Avtorica je povedala, da je gra- divo za knjigo začela zbirati že v 80. letih prejšnjega stoletja. Veliko zapisanih spominov ji je sicer zapustil oče, sama pa je zbrala tudi kopico intervjujev z njegovimi prijatelji in prijateljicami. Iz vseh teh informacij je želela ustvariti pripoved, ki naj bi izšla pred nekaj leti ob očetovi stole- / Predstavitev pobude Širitve z malimi pevci od Domja V konferenčni dvorani državne knjižnice (Trg Papa Giovanni XXIII, 6) se danes ob 16. uri začenja pobuda Espan-sioni 2014 (Širitve) - mednarodna prireditev za žensko sodobno umetnost, ki jo prireja združenje Udi. Pobude, ki se bo 17. aprila zaključila z nagrajevanjem, se bodo letos med drugimi udeležili tudi dijaki tržaškega umetnostnega liceja Nordio. Današnje srečanje bo obogatila predstavitev knjige Tre mondi ... un sentiero, ob 17. uri pa se bodo občinstvu predstavili mali pevci OPZ Fran Venturini od Domja pod vodstvom Suzane Zeriali in klavirski spremljavi Jana Grbca. Srečanje se bo zaključilo s predstavitvijo umetnic in njihovih del. Tečaj arabščine O knjigi je ob avtorici spregovoril tudi igralec in režiser Boris Kobal fotodamj@n tnici rojstva, a ji pisanje ni šlo od rok. Nato pa jo je zlom gležnja prisilil v dvomesečni počitek ... in pomislila je, da je to »znamenje usode«, morda celo »poslano« od očeta: z vso vnemo se je lotila ustvarjanja tiste pripovedi, ki je naposled dobila naslov Zgodba mojega očeta. Kulturno društvo Addiwan prireja v Trstu tečaje arabskega jezika in kulture. Prihodnji tečaj se bo začel jutri, 26. marca, predavanja bodo enkrat tedensko v centru za prostovoljstvo v Ul. Be-senghi (2. nadstr.). Poskrbljeno bo za za-četniški tečaj in tečaj za nadaljevalce (od 17. do 21. ure). Za informacije -3460871304, 3487736593. Sprehod po mestu Združenje Coped Camminatrieste, ki promovira kulturo hoje ali uporabe javnih prevozov po mestu ter skrbi za pravice pešcev, vabi danes na sprehod z osnovnošolci iz Izole in Trsta. Zbrali se bodo ob 9. uri pri Ljudskem vrtu v Ul. Giu-lia in se po Drevoredu XX. septembra spustili v mestno središče in dlje mimo Ponteroša vse do Velikega trga, kjer bodo male pešce sprejeli predstavniki oblasti. mladi mosp in ssk Iz Trsta na Poljsko: Kick - off 30 years of YEN Ob koncu meseca februarja je slovenska manjšina v Italiji gostila srečanje evropskih razsežnosti, saj se je v naših krajih sestala trideseterica koordinatorjev organizacije YEN, Youth of European Nationalities. Tako gostje, mladi predstavniki mladinskih manjšinskih organizacij in številnih evropskih držav, kot tudi širša krajevna publika so srečanje označili kot uspešno. V tem obdobju je prišlo do sprejetja pomembnih notranjih odločitev o vodenju organizacije, medtem ko je bil pozitiven vtis vezan predvsem na spoznavanje naše manjšine, navezovanje stikov z njenimi predstaniki, vzpostavitev medsebojnega dialoga in na odmevnost dogodka. Organizatorji dogodka Kick - off: 30 years of YEN, člani mednarodne delavnice MOSPa in mladi SSk bi se radi ob tej priložnost zahvalili vsem, ki so jim na katerikoli način stali ob strani. V prvi vrsti gre zahvala lastnikom depandanse Lipa in prostorov gospodarske zadruge v Bazovici, za obilnejšo finančno podporo so hvaležni predvsem zlatarni Malalan, Novi SRL, ZKB, SSO, medtem ko so jim znatno materialno podporo nudili Društvo Druga muzika, pub Liverpool, casino Astrea, pizzeria Rino ter kmetiji Andrej Bole in Zidarich. Zahvaljujejo se vsem mladim, ki so se navdušili nad tem medmanjšinskim srečanjem, vsem, ki so prispevali k širjenju glasa o organizaciji dogodka, vsem, ki so jih v teh dneh obiskali in popestrili program srečanja, med katerimi velja omeniti Bojana Brezigarja, Marianno Ko-sic, Petra Rustjo, Mitjo Tretjaka, Mateja Susiča, Tomaža Susiča, Igorja Gabrovca, Edija Krausa. Seznam zahval, prav tako kot poročilo o srečanju v celoti objavljajo na FB - strani »Tudi Mi Smo YEN«. Uvodnemu dogodku bo kmalu sledilo najpomembnejše YENovo letno srečanje, velikonočni seminar. Predstavniki slovenske manjšine v Italiji se bodo od 12. do 18. aprila podali v Opole, k nemški manjšini na Poljskem, kjer bodo v luči komaj minulega dogodka odigrali pomembno vlogo. Ob tej priliki pozivajo vse mlade Slovence v Italiji, ki radi potujejo in navezujejo mednarodne stike, vse, ki se zanimajo za evropske in manjšinske tematike, da se jim pridružijo na enem izmed najbolj zanimivih srečanj v zadnjih letih, saj bodo obeležili jubilejno leto te mednarodne organizacije, ki mladim Evropejcem že trideset let odkriva nešteto zanimivih skupnih poti ... Zainteresirani so vabljeni, da pišejo na naslov ylctrst@gmail.com. kultura - Vrsta nastopov v novem letu Živahno delovanje Združenega MePZ Repentabor i r -v **■ > »^H V Vj.*'' •^•Yif- JttMÏ rr jai 1 sTW Združeni MePZ Repentabor (na sliki, foto Matej Rav-bar) je tudi letošnje leto pričel s številnimi nastopi. Sedemnajstega januarja 2014 smo sodelovali še na zadnjem božičnem koncertu v Škrbini. V februarju je tudi naš zbor proslavil Dan slovenske kulture. Triindvajsetega februarja smo nastopali na pevskem večeru Pesem prijateljstva, ki ga je organiziralo Kulturno društvo Kraški dom iz Repna. Na njem so poleg Združenega MePZ Repentabor sodelovali tudi MePZ Sežana ter MePZ pevskega društva Logatec. Bogat pevski večer smo zaključili s prijetnim druženjem. Dvaindvajsetega marca pa smo na povabilo KD Rak bili gostje koncerta Po zelenem travniku, ki se je odvijal v Kulturnem domu v Cerknici. Dan smo pravzaprav začeli s popoldansko ekskurzijo, na kateri smo si ogledali Park vojaške zgodovine v Pivki in maketo Cerkniškega jezera. Na večernem koncertu smo pod vodstvom zborovodje Kristine Cotič predstavili 11 tematsko različnih ljudskih pesmi. Poleg Repentabrskega zbora so seveda sodelovali tudi naši gostitelji MePZ Rak z glasbeno spremljalo mladih glasbenikov. Na koncu čudovitega koncertnega večera je v skupni izvedbi pevcev obeh zborov zadonela Avsenikova Slovenija, od kod lepote tvoje. Poučen in kulturno bogat dan smo zaključili s prijetnim druženjem. Danilo Ravbar Gospodar plesa Michaela Flatleyja V Rossettijevo gledališče se po dveh letih vrača popularni ameriški plesalec irskega stepa in koreograf Michael Flatley z uspešnico Lord of the Dance, ki pripoveduje o boju med dobrim in zlim ter o malem duhu, ki potuje skozi čas, da bi pomagal »gospodarju plesa« zaščititi svoje ljudstvo pred temnim gospodom Donom Dorcho. Plesna predstava, ki navdušuje gledalce po vsem svetu, bo na sporedu v okviru zunajabonmajske ponudbe samo drevi z začetkom ob 20.30. Vstopnice za parter stanejo od 63 do 44 evrov, za prvi balkon od 48 do 43 evrov, za drugi balkon pa 20 evrov. Spomin na bazen Bianchi Tržaški fotografski krožek vabi drevi ob 19. uri na svoj sedež v Ul. Zovenzoni 4 na srečanje posvečeno spominom na nekdanji bazen Bruno Bianchi na nabrežju ob 10-letnici porušenja zgodovinske stavbe. Občinstvo bo nagovoril novinar Massimo Gobessi, ki bo predvajal tudi fotografije. Na platnu Fickende Fische V kinodvorani v Ul. dei Fabbri 2/A bodo danes ob 16.30 in ob 21. uri predvajali nemški film (z italijanskimi podnaslovi) Fickende Fische režiserja Al-munda Getta. Pobudo prireja GoetheInstitut iz Trsta, vstopnina znaša 3 evre. V etični banki o ekonomiji V informativnem centru etične banke v Ul. Donizetti 5/1 bo drevi ob 18. uri debatno srečanje na temo gospodarstva oziroma vpliva sodelovanja članov v zadrugah. Srečanje bosta uvedla Paola Machetta in Luciano Peloso. Tehnologija in priložnosti Na sedežu tržaške Trgovinske zbornice na Borznem trgu bodo danes ob 10. uri na dopoldanskem posvetu predstavili novo digitalno inovacijo, in sicer široko pasovno omrežje, storitve sektorja tehnologije in komunikacij (ICT) ter priložnosti za podjetja. Več informacij na tel.040/6701206 oz.040/6701229. Springbreak@miela V gledališču Miela bo drevi ob 21.30 spet nov koncert posvečen mladim in mladim po srcu v okviru pobude springbreak@miela. Nastopila bo Maria Antonietta, dekle s kitaro, ki bo predstavila novo ploščo Kamenje. Večer bo uvedel duo Uendi (Angela in Damiano). Džez v Knulpu V knjigarni-baru Knulp (Ul.Madonna del Mare 7/A) bo drevi ob 21. uri gost džez krožka Thelonious rimski trio Luz ob spremljavi Tomeka Reida. / TRST Torek, 25. marca 2014 7 PROGRAM COMENIUS - Šolarji COŠ 1. maj 1945 iz Zgonika in NSŠ Igo Gruden iz Nabrežine Spoznavanje 1. svetovne vojne z vrstniki iz Belgije in Francije Naši šolarji na ekskurzijah v Franciji in Belgiji, maja francoski in belgijski gostje pri nas Sto let od začetka prve svetovne vojne, tragičnega obdobja zgodovine, ki je za seboj pustila številne milijone mrtvih in tragične zgodbe, o katerih še danes pričajo številni viri, je prava priložnost tudi za poučevanje mladih o tem zgodovinskem dogodku. Za oza-veščanje mladih o prvi svetovni vojni skrbi tudi projekt Comenius z naslovom When Roaring Cannons Speak, v okviru katerega so se dveh izobraževalnih ekskurzij udeležili tudi učenci osnovne šole COŠ 1. maj 1945 v Zgo-niku in učenci Nižje srednje šole Igo Gruden v Nabrežini. Gre namreč za projekt, za katerega zasluge nosi učiteljica Darma Purič, ki se že vrsto let zavzema, da bi naše šole sodelovale pri projektih Comenius. Letos so nabre-žinsko in zgoniško šolo izbrali kot partnerski šoli in jima dodelili sodelovanje pri dotičnem projektu. Nekateri naši šolarji so se januarja odpravili v Francijo, februarja pa v Belgijo. Na dveh ekskurzijah so udeleženci sodelovali pri različnih delavnicah, dodana vrednost projekta pa je bilo sodelovanje s šolarji partnerskih šol iz Belgije in Francije, ki bodo kmalu obiskali tudi Italijo. Več o poteku ekskurzij nam je povedala učiteljica z zgoniške šole, ki je povedala, da so učence na poučno potovanje pripravljali med poukom, ko so jim učiteljice podrobno predstavile potek prve svetovne vojne, ogledali pa so si tudi razne razstave, spomenike in pokopališča. V Zgoniku so k projektu pristopili učenci 4. in 5. razreda osnovne šole, ki so med drugim obiskali tudi Kobariški muzej, svoje izsledke o prvi svetovni vojni pa so obesili na poseben pano v šoli. Utrinek z ekskurzije v Belgiji Januarja je bila na sporedu prva ekskurzija, in sicer v Francijo, kamor se je napotilo 8 učencev iz Belgije v spremstvu 3 učiteljev, 16 učencev iz Francije s 6 profesorji, 4 učenci iz COŠ 1. Maj 1945 v spremstvu dveh učiteljic in 4 učenci z na-brežinske nižje srednje šole Igo Gruden v spremstvu dveh profesorjev. Naši šolarji so se v Francijo napotili z letalom, med petdnevno eksurzijo pa so izvedeli marsikaj poučnega in novega. V Belgijo pa so se šolarji napotili sredi februarja. 2 učenca z COŠ 1. maj 1945 in 4 dijaki nabrežinske nižje srednje šole so med drugim obiskali belgijsko mesto Ypres, kjer vsak dan okoli osme ure zvečer pod kamnitim slavo- lokom Menenpoort poteka posebna spominska slovesnost. Ne glede na to, kakšno je vreme - naj bo ledeno mrzlo ali peklensko vroče, se točno ob osmih zberejo trobentači, oblečeni v uniforme, vzamejo v roke svoje inštrumente in zaigrajo melodijo, ki naznanja čas za počitek. Gre za obred, ki ga vsak dan redno ponavljajo vse od leta 1928. Izjema so bila le štiri leta nemške okupacije (od 1940 do leta 1945). Obred, ki ga vedno spremlja večje število ljudi, je svojevrstna počastitev spomina na skoraj pol milijona žrtev, kolikor jih je prva svetovna vojna terjala v Ypresu in na bojiščih okoli mesta. Šolarji so si ogledali tudi mesto Antwerp, starši belgijskih učen- DIZ JOŽEF STEFAN - Na pobudo dijakov 5. razreda H V • V« • • | | •• Tečaj oživljanja in defibrilacije v primeru srčnega zastoja Dijaki petih razredov DIZ Jožefa Stefana so v minulih dneh opravili tečaj oživljanja in defibrilacije v primeru srčnega zastoja. Pobudo so sprožili dijaki 5. razreda elektronskega oddelka, potem ko je prav srčni zastoj odtrgal iz njihove srede priljubljenega profesorja in razrednika Davorja Pečenka. Dijaki so poskrbeli za prvi stik s krajevno zdravstveno enoto, s katero je šola naknadno sklenila sporazum, ki je prvič v Trstu privedel do tečaja temeljnih postopkov oživljanja z defibrilacijo (TPO-D oz. BLS-D Basic Life Support - De-fiibrillation) na višji srednji šoli. Taki tečaji, ki imajo standardno zasnovo in se zaključijo s potrdilom o usposobljenosti za rabo defibrilatorja, so sicer že stekli po raznih športnih društvih in krožkih, tokratna izvedba v šolskem kontekstu pa predstavlja pravo novost. Pridobivanje znanja glede temeljnih postopkov oživljanja za vse, ki nimajo medicinskega znanja, poteka po mednarodno dogovorjenem izobraževalnem modelu. Slednji predvideva pe-turni teoretično-praktični tečaj, kjer so vsebine ter razmerje med številom tečajnikov in izobraževalcev točno dolo- Včeraj danes Dvajset petošolcev in štirje člani učnega in neučnega osebja zavoda Stefan so se na tečaju naučili prepoznavati različna stanja, v katerih je pravočasno oživljanje pred prihodom reševalnih enot ključno, poleg tega pa so podrobno spoznali predvideni protokol in Tečaj je obsegal tudi praktični del pogoje, ki jim je treba zadostiti, da je lahko poskus oživljanja učinkovit. Do pred kratkim je bila raba zunanjega defibrilatorja zaupana le medicinskemu osebju. Vse večja razširjenost avtomatičnih defibrilatorjev na ključnih mestih, kot so telovadnice, postaje, letališča ali trgovski centri omogoča, da lahko tudi osebe brez medicinskega znanja učinkovito in hitro postopajo v primeru srčnega zastoja. Protokol TPO-D predvideva takojšnje prepoznavanje akutnega koronarnega sindroma, nezavestnega stanja in prisotnosti dihanja. V drugi fazi pa pravilne postopke za vzdrževanje proste dihalne poti, umetno dihanje in ročno zunanjo masažo srca, uporabo avtomatičnega zunanje- ga defibrilatorja ter ukrepanje v primeru zadušitve s tujkom. V današnji družbi smo zaradi številnih dejavnikov tveganja zelo izpostavljeni nevarnosti srčnega zastoja. V Evropi so srčno-žilne bolezni vzrok za 40 odstotkov vseh smrti pri mlajših od 75 let. Podatki kažejo, da v Italiji vsako leto en prebivalec vsakih tisoč doživi srčni zastoj. Ker je pravilnost in pravočasnost pomoči tesno povezana z možnostmi preživetja, je nedvomno pomembno, da je o tehnikah oživljanja po-dučen čim večji delež prebivalstva. Prav zato pri Krajevni zdravstveni enoti upajo, da bodo lahko tako izobraževanje ponovili tudi z dijaki in osebjem drugih šol. ¿PogteSfto podjetje !! ALABARDA od leta 1999 na Opčinah, v Boljuncu, v Nabrežini, v Miljah, v Trstu in na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane Tel. 040 21 58 318 Nudimo prevoz pokojnika 24 ur na 24 Informacije: 392 7372323 [13 Lekarne cev pa so zadnji večer za vse udeležence ekskurzije pripravili večerjo. Tik pred odhodom so si izletniki ogledali še rojstno hišo velikega umetnika Ruben-sa, nakar so se napotili domov. Tržaški učenci so se z obeh ekskurzij vrnili bogatejši z novimi izkušnjami in idejami. Pozitivno pa so potovanji ocenili tudi učitelji - mentorji, ki so imeli priložnost spoznati drugačen šolski sistem in način dela. Maja bo na sporedu še tretja faza projekta, ki bo potekala v naših krajih. Mentorji nameravajo belgijske in francoske goste peljati tudi v muzej prve svetovne vojne v Kobaridu, kjer bodo med drugim spoznali tudi Soško fronto. (sč) Danes, TOREK, 25. marca 2014 MINKA Sonce vzide ob 5.58 in zatone ob 18.24 - Dolžina dneva 12.26 - Luna vzide ob 2.21 in zatone ob 12.20. Jutri, SREDA, 26. marca 2014 MAKSIMA VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,8 stopinje C, zračni tlak 1004,2 mb ustaljen, vlaga 78-odstotna, veter 30 km na uro vzhodnik, nebo oblačno s padavinami, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,1 stopinje C. Od ponedeljka, 24., do sobote, 29. marca 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33 - 040 633080, Ul. Mas-cagni 2 - 040 820002, Opčine - Nano-ški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12, Opčine - Nanoški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 - 040 367967. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Prispevki V spomin na Stanko Sardoč Kršič daruje Ivanka Gerlanc 50,00 evrov za zgoniško cerkev. V spomin na pokojne sorodnike in so-vaščane darujeta Ljubo in Angela 50,00 evrov za spomenik padlim v Lo-njerju in 50,00 evrov za Pevski zbor Tončka Čok. V spomin na Rikota Lorenzija darujejo Šafkenovi 40,00 evrov za Pevski zbor Tončka Čok iz Lonjerja. V spomin na Rikota Lorenzija darujejo Giuliana Malalan in družina Pincer 20,00 evrov za Pevski zbor Tončka Čok iz Lonjerja. Namesto cvetja na grob dragega Alberta Doljaka daruje Ivo Kralj z družino 50,00 evrov za šempolajsko-sli-venski cerkveni pevski zbor. V spomin na Claudia Dossija daruje Vera Škabar vd. Bertolino 20,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Rikota Lorenzija darujeta Pino in Gabriella 30,00 evrov za Pevski zbor Tončka Čok. V spomin na Rikota Lorenzija daruje družina Rosezin 130,00 evrov za Pevski zbor Tončka Čok. V spomin na Rikota Lorenzija darujejo Darinka, Nada in Ida 30,00 evrov za Pevski Zbor Tončka Čok. t Zapustila nas je naša draga žena, mama in nona Fani Košuta Žalostno vest sporočajo mož Lado, hči Darinka z možem ter vnuka Jan in Elija. Pokojnica bo ležala v četrtek, 27. marca, od 13.30 do 14.30 v župni cerkvi v Sv. Križu. Ob 14.30 sledi maša s pogrebnim obredom. Sv. Križ, 25. marca 2014 Pogrebno podjetje Alabarda Zadnji pozdrav dragi teti Mirka in Ljubo 480 Torek, 25. marca 2014 ALPE-JADRAN, MNENJA, RUBRIKE / Na tržaški Fakulteti za gradbeništvo je uspešno diplomiral Matija Morelj Prisrčno mu čestitajo in želijo še veliko uspehov mama, oče, nona, Mojca in Matic ¿1 Čestitke Ob rojstvu male ASTRID čestitamo mamici Jessici in očku Aljoši! Teta Edica, stric Igor, bratranec Alex z Anno, Mihael in Matija. U Kino AMBASCIATORI - 16.10, 18.10, 20.10, 22.00 »300 - L'alba di un impero«. CINEMA DEI FABBRI - 18.45 »The Imposter«; 16.30, 21.00 »I pesci lo fanno«. FELLINI - 16.30, 18.45, 21.15 »12 an-ni schiavo«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.10, 20.10, 22.10 »Allacciate le cinture«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.10 »Lei«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »Ida«. KOPER - PLANET TUŠ - 19.00, 21.10 »300 - Vzpon imperija 3D«; 20.00 »300 - Vzpon imperija«; 17.20, 21.00 »Don Jon«; 15.40, 17.50 »Lepotica in zver«; 15.30, 19.15 »Mamin sinko«; 18.00, 20.45 »Montevideo, se vidimo!«; 17.15, 19.45 »Želja po hitrosti«; 18.15, 20.20 »Nonstop«; 16.10 »Panika«; 16.00, 17.00 »Pustolovščine gospoda Peabodyja in Shermana 3D«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.00 »Neskončna lepota«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Non buttiamoci giu«; Dvorana 2: 18.20, 20.15, 22.15 »Amici come noi«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Supercondriaco - ridere fa bene alla salute«; Dvorana 3: 16.30, 20.10 »Il ricat-to«; 18.00, 22.00 »47 Ronin«; Dvorana 4: 16.40 »Mr. Peabody e Sherman«; 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Noi 4«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Amazzonia 3D«; 16.45, 19.00 »Mr. Peabody e Sherman«; 18.50 »Need for speed«; 16.00, 18.05, 20.10 »300 - L'alba di un impero«; 22.15 »300 - L'alba di un impero 3D«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Amici come noi«; 16.20, 20.15, 21.45 »Non buttiamoci giu«; 18.20, 22.15 »Il ri-catto«; 16.30, 21.30 »La bella e la be-stia«; 16.40, 19.00, 21.20 »Pompei«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.20 »Mr. Peabody e Sherman«; 20.00, 22.10 »Need for speed«; Dvorana 2: 18.00 »Amici come noi«; 20.30 »MusicEmotion«; Dvorana 3: 17.20 »Her«; 19.50, 22.10 »Lei«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.00 »Noi 4«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.10 »La gabbia dorata - La jaula de oro«. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠEREN sporoča staršem dijakov, da bodo skupne govorilne ure: v ponedeljek, 31. marca, od 17. do 19. ure za bienij in klasično smer; v torek, 1. aprila, od 17. do 19. ure pa za trienij znanstvene in jezikovne smeri. JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU - Srečko Kosovel: nadaljujejo se vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2014/15. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu, Ul. Ginnastica 72, od ponedeljka do petka, od 8. do 15. ure na tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it. prej do novice S Izleti VINITALY 2014 - Dne 7. aprila, ONAV Trst organizira ekskurzijo v Verono na največji vinski sejem na svetu - Vini-taly. Prijave najkasneje do 28. marca. Dodatne informacije: trieste@onav.it ali 338-3976187. SKD IGO GRUDEN ob priliki gostovanja MePZ Jevnica, organizira izlet v Jevnico, Vače in na Geoss (Geometrijsko središče Slovenije) v nedeljo, 6. aprila; odhod iz Nabrežine izpred cerkve ob 9. uri, povratek v večernih urah. Info in vpisovanje na tel. št.: 040299632 ali 339-5281729 (Vera) in pri Sergiju Kosmini. KRU.T obvešča, da se zaključuje vpisovanje na velikonočni izlet na Tren-tinsko z ogledom gradov Beseno, Thun in Buonconsiglio, mest Trenta in Sirmione in Gardskega jezera, od 19. do 21. aprila. Dodatna pojasnila in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. TREBČE V SVET 2014 - večdnevni izlet v Provanso (FR), v organizaciji SKD Primorec, bo od 30. maja do 2. junija. Prijave in informacije zbira gospa Zorka v večernih urah na tel. št. 040-214412. SKD DRAGO BOJAN in Društvena gostilna Gabrovec organizirata izlet na Hrvaško. Pridite z nami v soboto, 31. maja. Ogledali si bomo taborišče Kampor na Rabu, Grgur in Goli otok. Povratek v ponedeljek, 2. junija. Info in prijave: 340-2741920 (Mirela). KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Petrčanih, blizu Zadra, od 21. do 28. junija. Za info in prijave na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. št. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. □ Obvestila www.primorski.eu1 TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da bo danes, 25. marca, ob 20.45 na sedežu na Padričah seja odbora. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vabi na občni zbor v sredo, 26. marca, ob 10. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju, na sedežu društva, Ul. Mazzini 46. DUHOVSKA ZVEZA vabi v četrtek, 27. marca, ob 20. uri v Šentjakobski kulturni dom, Ul. Concordia 8, na predavanje blejskega župnika, dr. Janeza Ferkolja, na temo »Razmišljajmo o postnem času«. GD NABREŽINA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 27. marca, ob 20. uri v prostorih društva, Na-brežina kamnolomi 12. MTK sklicuje redni občni zbor, ki bo v četrtek, 27. marca, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v hiški u'd Ljenčkice v Trebčah. Obenem vabi člane, da poravnajo članarino za l. 2014 od 19.30 dalje. SKD TABOR: Prosvetni dom - Opčine, vabi na 46. redni občni zbor na drugi sklic v četrtek, 27. marca, ob 20.30. JK ČUPA: članice in člani, vabljeni ste na 42. redni občni zbor v petek, 28. marca, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v dvorano ZKB, Ul. Ricreatorio 2, Opčine. Pričakujemo vas! KD FRAN VENTURINI sklicuje izredni občni zbor v petek, 28. marca, ob 21.00 v prvem in ob 21.30 v drugem sklicu na sedežu društva pri Domju. KD FRAN VENTURINI sklicuje redni občni zbor v petek, 28. marca, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu na sedežu društva pri Domju. VZPI - ANPI, ANED IN ANPPIA obveščajo, da bodo v petek, 28. marca, ob 10. uri v Ul. Massimo D'Azeglio, položili venec pred obeležje štirih mladih partizanov GAP, ki so jih nacisti pred 69. leti obesili v tamkaj stoječi garaži. PRAVLJIČNO-PRIPOVEDNA in gledališka delavnica - Hiša pravljic ter društvo Hrast vabita vzgojitelje, učitelje, mentorje otroških in mladinskih gledaliških skupin, amaterske igralce, študente in vse, ki jih veseli delo z otroki in ki bi radi izpopolnili svoje znanje slovenskega jezika na delavnici v soboto, 29. marca. Info na hisa-pravljic@gmail.com ali 334-1243766. KMEČKA ZVEZA obvešča člane in posestnike gozdov na zavarovanih območjih Nature 2000 (it. SIC in ZPS), da je rok za sečnjo podaljšan do 31. marca. Na nezavarovanih območjih, po novem gozdarskem pravilniku, pa poteka sečnja brez časovne omejitve skozi celo leto. KRU.T - v sklopu vseživljenjske aktivnosti vabi v ponedeljek, 31. marca, ob 17. uri na predavanje z doc. dr. Lejo Dolenc Grošelj, vodjo laboratorija za motnje spanja pri Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, na temo »Spanje in motnje spanja«. Predavanje bo na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SKD PRIMOREC vabi ustvarjalce ročnih del, da se udeležijo pomladanskega sejma, ki bo v petek, 11., soboto, 12. in nedeljo, 13. aprila, v popoldanskih in večernih urah v Ljudskem domu v Trebčah. Prijave in info na tel. št. 338-4482535 (Giuliana) do vključno ponedeljka, 31. marca. TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA prireja deset srečanj za začetnike in nadaljevalce pri Skladu Mitja Čuk. Prvo srečanje v ponedeljek, 31. marca, ob 18.30 v Večnamenskem središču, Re-pentabrska 66, Opčine. Vpisi in dodatne info tel. št. 040-212289. SKUADRA UOO vabi vse svoje člane na redni občni zbor, ki bo v sredo, 2. aprila, ob 20.30 v kmečkem turizmu Hermada v Cerovljah. MATEMATIKA ZA VSAKOGAR obvešča, da prihodnji dve srečanji odpadeta. Spet bo na sporedu v torek, 8. aprila, ob 17. uri v prostorih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3. 0 Prireditve DELAVNICE MOLITVE IN ŽIVLJENJA - Mednarodno Združenje, vabi na srečanje »Romarji vere« v sredo, 26. marca, ob 20. uri v Finžgarjev dom, Dunajska cesta 35, na Opčinah. Info: 040-421880 ali 340-3864889 (Branka). NŠK - oddelek za mlade bralce vabi v Narodni dom, Ul. Filzi 14, na pravljično urico z Biserko Cesar, ki bo v sredo, 26. marca, ob 16.30 za otroke iz vrtca in ob 17.30 za osnovnošolce (1., 2., in 3. razreda). OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU vabi v sredo, 26. marca, ob 18.00 na predstavitev knjige Nelide Ukmar »Phoenix - dal calcare del Carso«. Z avtorico se bosta pogovarjali profesorici Wilma Purič in Loredana Umek ter grafična oblikovalka Isabella Ci-pollino ob glasbeni spremljavi Irine Perosa in Jane Župančič. VZPI - ANPI Devin Nabrežina, Dol-Jamlje, Križ »E. Antončič-Stojan« Zgonik vabi ob 70-letnici operacije Bober (deportacije več stotin domačinov na prisilno delo v Nemčijo) na spominski večer, v dvorano bivšega Ljudskega doma v Križu, v sredo, 26. marca, ob 18. uri. Sodelujeta zgodovinarja Ivan Vogrič in Milan Pahor. Vsi, ki hranijo doma dokumente, pričevanja, slike, itd.. so naprošeni, da jih prinesejo s seboj. SKD S. ŠKAMPERLE sporoča, da iz tehničnih razlogov je bila pravljična urica premeščena na četrtek, 27. marca, ob 16.30 v dvoranici na Stadionu 1. maja. Prisrčno vabljeni! SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO vabi v četrtek, 27. marca, na podelitev Flajbanovih nagrad in nagrade Irene Srebotnjak za univerzitetne študentke in študente. Začetek ob 18. uri na sedežu v Ul. Mazzini 46 v Trstu. ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE - skupina Fortunato Pavisi vabi v petek, 28. marca, ob 20. uri na sedež Združenja, Ul. Mazzini 30, 1 nad., na konferenco »Barva in umetniška izkušnja, kot način zdravljenja - Sile duše so vidne v barvah in zato ob slikanju lah- ko človek postane zdravnik samega sebe«. Predava dr. Patrizia Anderle. CENTER ZA LAŽJE UČENJE IN ŽIVLJENJE vabi na otvoritev v petek, 28. marca, v kulturni dom Srečka Kosovela v Sežano. Od 14. ure dalje brezplačne delavnice za otroke in odrasle; ob 18. uri predavanje in nastopi: »Učenje po metodi Freestyle - hitro in skozi zabavo«. Vstop prost! Info: 00386-40546600 (Elda). PREDSTAVITEV KNJIGE »La radice di un grande albero« avtorja Luigija Accattolija - gost večera bo Francesco Canova, zdravnik, misijonar, koz-mopolit in ustanovitelj organizacije CUAMM - Zdravniki z Afriko. Vabljeni v petek, 28. marca, ob 20. uri v dvorano Turoldo, Ul. Locchi 22. PESEM MLADIH 2014 - Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na dvodnevno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov Pesem mladih, ki bo v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu. V soboto, 29. marca, bodo nastopili zbori vrtcev in šol, v nedeljo, 30. marca, pa društveni in župnijski zbori. Oba dneva je začetek predviden ob 15. uri. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, na pobudo Radija Koper, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabi na glasbeni večer z naslovom »50 let slovenske tržaške popevke - Bar-kovlje 1964 - 2014«. Nastopa orkester Miramar s solisti, dir. maestro A. Vo-dopivec. Večer vodi Smiljana Baranja v soboto, 29. marca, ob 20.30. Pobudo nam je omogočila ZKB. SKD LIPA iz Bazovice vabi na ogled razstave »Revolucija barv«. Slike Saška Križmančič Miot in risbe Anja Križ-mančič v soboto, 29. marca, od 17. do 19. ure in v nedeljo 30. marca, od 11. do 12. ure v bazovskem domu. FRANKO VECCHIET - MEMORABILIA: v nedeljo, 30. marca, ob 11. uri bo potekal še zadnji vodeni ogled razstave »Memorabilia« v italijanskem in slovenskem jeziku v spremstvu umetnika in kustosinje Giulie Giorgi v muzeju Revoltella v Trstu (Ul. Diaz 27). PRIMORSKA POJE v organizaciji ZSKD in SKD Igo Gruden bo v nedeljo, 30. marca, ob 17. uri v cerkvi sv. Roka v Nabrežini. Nastopajo MePZ Angelski spev-Otlica, MoPZ Krom-berški vodopivci, MePZ Slovenski dom-Zagreb, MePZ Gorjansko, VoS Pod Lipo-Špeter, MePZ Jože Srebrnič-Deskle in MePZ Jacobus Gallus-Trst. SDD JAKA ŠTOKA in Zadruga Kulturni dom Prosek - Kontovel, vabita na predstavitev knjige Radoslave Premrl »Moj brat Janko - Vojko« in njenega italijanskega prevoda »Un eroe in famiglia«, ki bo v nedeljo, 30. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku. Spregovorila bosta pisatelj Boris Pahor in prevajalka Martina Clerici, glasbeno točko bo izvedla har-fistka Eva Škabar. SKD TABOR - Prosvetni dom - Opči-ne, vabi v nedeljo, 30. marca, ob 18. uri na Finale 6. mednarodnega tekmovanja glasbenikov solistov in komornih skupin Svirel 2014: gostje Harmonikarski orkester GM Synthesis 4 - dir. Fulvio Jurinčič. VINCENCIJEVA KONFERENCA vabi na duhovno pripravo na Veliko noč v četrtek, 3. aprila, v zavodu šolskih sester, Ul. delle Doccie 34: sv. maša ob 16. uri, nato poglobitev in premišljevanje, ki ju bo vodil g. Jože Špeh. DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI vabi v galerijo Umetniškega in kulturnega centra Škerk, Trnovca 15, na ogled bogate razstave »Erma-da Jutranji svit 1. svetovne vojne«. Urnik: sobota in nedelja 10.30-13.00 in 15.00-19.00 (do 6. aprila). Vodeni ogled ob sobotah ob 15.00 in nedeljah ob 11.30. Za skupine in šole po dogovoru. Tel. 331-7403604, www.her-mada.org. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT (MFU-Magna Fraternitas Universalis) - prireja vodeni obisk razstave brazilskega fotografskega velikana »Genesi-Sebastiao Salgado« v nedeljo, 6. aprila, v Benetkah, Casa dei Tre Oci. Info na tel. št. 338-3476253, 0409882109 ali 040-2602395. Ö Poslovni oglasi 0 Mali oglasi BARKO 5,5 m dolžine, prodam. Tel.: 347-7860432. DAJEM V BREZPLAČEN NAJEM majhen vinograd z na novo posajenimi trtami, v nedokončani fazi. Tel.: 3384563202. DAJEM V NAJEM stanovanje pri Sv. Ivanu; dve sobi, dnevna soba, kuhinja in kopalnica. Tel. št.040-576116. IZPRAZNJUJEM hiše, stanovanja, kleti, podstrešja itd., popravljam pohištvo, lesena polkna, okna in vrata; tel. 340-2719034. NA PROSEKU dajemo v najem stanovanje z veliko kuhinjo, dve veliki sobi, shramba, balkon in klet. Tel. št.: 040-251336 ali 333-2283256. POSODIM napravo za merjenje radona v stanovanju in kleteh. Tel. št. 3398201250. PRODAM MOTOR APRILIA SX125, model 2011, v zelo dobrem stanju, ga-ražiran. Gume pirelli diablo rosso II, luč simil -xenon, varovala za roke race - tech, izboljšan zaviralni sistem. Zanimiva cena. Tel. 331-7298280 vsak dan po 19. uri ali kadarkoli ob koncu tedna. PRODAM 50-kubični skuter yamaha ae-rox, letnik 2008, z opravljenim tehničnim pregledom in poravnano takso. Tel. št.: 333-6569545 (v večernih urah). PRODAM avto polo CL 1050, letnik 1992, v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel.: 335-6254573. PRODAMO tovorno vozilo durso farmer, 490-S. Malo delovnih ur, pogon na 4 kolesa, kardan in priključek za snežni plug, letnik 2006. Tel.: 3405693294. TAVELE IN STARE OPEKE ter pultni zmrzovalnik (banco frigo), prodam. Tel.: 345-3903040. Id Osmice DRUŽINA COLJA (Čuljevi) so odprli osmico, Samatorca 21. Tel. 040229326. Vljudno vabljeni. JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih 175. Toplo vabljeni! Tel.: 040-820223. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič, Cerovlje 34. Vabljeni! Tel. št.: 040-299800. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. V LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel.: 348-8435444. Toplo vabljeni. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. št.: 040-229211. Snort Etil ^L torkova priloga Pi torkova priloga Primorskega dnevnika Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 fax 040 7786339 sport@primorski.eu primorski_sport Torek, 25. marca 2014 Gre Kontovel naprej? Na 11. strani Odbojka: štiri ekipe, štiri mnenja Smučanje: Sklenili nastope v pokalu PKP Na 13. strani Za uvod dober nastop naših plavalcev na DP Na 13. strani PROSTO PO BRUMNU /10 m IZ ULICE MONTECCHI /10 J»<§¡ TA JE PA DOBRA >/10 VELIKI 360° /16 v N KULTURNIKI /16 VAŠE ZGODBICE IN ANEKDOTE /M6 10 Torek, 25. marca 2014 ALPE-JADRAN, MNENJA, RUBRIKE / Razburljivi, naporni in vsega polni časi. Prvi pomladni dnevi so prinesli deževje in nevihte, v Madridu je trkala celo toča. El clasico na stadionu Bernabeu je upravičil vsa pričakovanja ljubiteljev nogometne igre, Real in Barcelona sta uprizorila spektakel za sladokusce, ki je pre-cejpopravil razpoloženje, estetski čut in depresivne lise tudi tistih, ki smo si ogledali zadnjo mrakobno inscenacijo v tržaški Pe-tronijevi ulici. Barcelona je lovila vlak za priključek na vrhu lestvice, Real ji je hotel to preprečiti. Šlo je tudi za dvoboj dveh konceptov pojmovanja nogometa, ki nikakor ne sodita skupaj, kot da bi se dogajale iskre in nasprotja med SSO in SKGZ, ki tudi ne moreta skupaj in ko sta koncepta različna, je vse besedičenje o sodelovanju le pesek v oči, zavajanje, fatamorganski vzdih. Sodelovanje med nogometaši španskih žog-obrcarskih velikanov je možno samo na ravni reprezentance, ki jih združuje pod vodstvom le enega voditelja v isti cilj in enako hotenje. Prispodoba je več kot očitna. Barcelona je s svojim dolgočasnim trikete trakete razpredla na igrišču pajčevino, v katero se je ujel Realov klasični slog. Mes-si je s tremi zadetki zasenčil Ronalda in se- POGLED Z VEJE Barcelona - Real kot SSO-SKGZ Marij Cuk daj še z večjo močjo odpira vrata urada katalonskega blagajnika, od katerega baje zahteva novo pogodbo, ki naj bi veljala kar 250 milijonov evrov. Najbrž jih bo dobil, za razliko od Slovencev v Italiji, ki na "prijateljskih" italijanskih levičarskih listah za evropske volitve nimamo niti enega predstavnika, kot da nas ni (pa še res bo)... V tem času, ko je Le Penova na nedeljskih volitvah v Franciji povsem zmlela Hollanda in ko zahodni svet spet vidi toliko pričakovanega in potrebnega sovražnika v ruski nevarnosti, se je zgodil tudi nacionalni slovenski športni praznik v Planici. Izid je bil po željah in meri največjih optimistov. V dežju in za vse enakih vetrovnih pogojih je Peter Prevc doka- zal svoje mojstrstvo: zmagal je z novim rekordom skakalnice in povrh ujel še drugo mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala. Redkobeseden velemojster z Dolenje vasi je končno pokazal tudi nekaj zadovoljstva in nasmehov, saj si je ob slavi prislužil tudi nekaj presežnih denarcev, čeprav trdi, da ga slovenska smučarska zveza ustrezno nagrajuje in plačuje. Skratka, po-tešen je v vseh smislih, kar je za človeka v teh časih pravi čudež. Edino skrb mu povzroča nenaden vzpon mlajšega brata Ce-neta, ki je prav v Planici opozoril nase in letel kot veteran (naj kot zanimivost navedem, da so skakalci v zraku med tremi in štirimi metri in pol nad snežno strmino), baje pa je še tretji najmlajši brat tu- r-eč kot 40 let sem, z izjemo malo manj kot dveh 1 / poletnih mesecev, pozne popoldneve in večere r preživljal na košarkarskih igriščih. Govorim o mojih trenerskih letih, dodati pa jim moram še kakšnih 15 igralskih. Način življenja, ki se mu prilagodiš in ga znaš živeti. Je nekoliko drugačen od tistega ustaljenega, kakršnega je vajena živeti večina: 8 ur dela, 8 ur počitka, 8 ur spanja. Pri meni je bil ta vrstni red nekoliko premešan, predvsem pa se časovni roki nikakor niso hoteli držati neke umirjene, predvidljive stabilnosti. Dokler živiš v hotelu (pri mami) ali pa sam, tak nepredvidljiv ritem skoraj ni moteč. Nekoliko zagatno postane vse skupaj, ko začneš deliti svoj dan še z nekom. In potem še z nekom, ki se ne-minovno pojavi. Kot prijetna posledica odnosa, ki nas, vsaj večino, potrjuje v nekem poslanstvu. Z veliko po-in dogovarjanja, prilagajanja ter upoštevanja drugačnosti, se vse skupaj lahko odvija v splošno zadovoljstvo. Drugačnost, ki postane običaj, pravilo. Lanski september pa je prinesel spremembo. A ja, ne treniraš veač, zato si ob tej uri doma. Čez kakšen mesec je sledila pripomba češ, kako dobrodošla je bila tista moja nekaj urna neprisotnost v času njenega umirjanja po zahtevnem delavniku. Še čez čas je padlo vprašanje o tem ali so prav vsa trenerska mesta, tudi taka manj spoštovana, zasedena. Namigi, izrečeni z nasmeškom, ki pa so nosili sporočilnost. Nova pravila igre, ki jih bo potrebno upoštevati. Odkrito priznam, da sem opravljanje nečesa, kar mi je leta in leta dajalo občutek koristnosti mojega početja, pogrešal. Že moj značaj je tak, da sem težko pri miru. Posameznika ali skupino prizadevnežev učiti in z vztrajno vadbo tudi naučiti nekih njim zanimivih novih znanj, mi je stalno predstavljalo izziv. Njih mladostna razigranost, marsikomu moje starosti moteča, na mene vpliva kot zaviralo staranja. In so me, po nekoliko manj kot pol leta zape-čkarstva, odgovorni pri društvu Ježica povabili na razgovor. Vskočil naj bi namesto mladega trenerja ekipe do 15 let. Študent prava, takšen s petimi zvezdicami, bo udeleženec mednarodnega tekmovanja pravniških znanj in bi zaradi priprav na to, trpela resnost pri izvedbi trenerskih zadolžitev. Sprejmeš? Seveda sprejmem, saj je znano, da se zločinci vračajo na kraj zločina. V mojem primeru trener v društvo, kjer je nekoč že deloval. Morda mi je takrat uspelo kaj takega, kar je tem možem, ki odločajo danes, kot takratnim mladim igralcem, ostalo v prijetnem spominu. In so si verjetno rekli, morda pa ta sivček še lahko proda kakšno nikoli zastarano košarkarsko zakonitost v _ PROSTO PO BRUMNU modernejši preobleki. Njega dni sva v tem društvu sodelovala z Andrejem Žagarjem. Pred odhodom v Trst je Sem tam delal kot trener in se po končani tržaški zgodbi v to društvo tudi vrnil. Sprejel je novo vlogo. Z zvenečim nazivom G.M. manj zveneča so bila opravila s katerimi se je moral ukvarjati. Deklica za vse. Niti najmanj zavidanja vreden položaj. Marsikdo od vas pa verjetno ne ve, da sta ljubljansko društvo Ježica in Jadran pobratena. Bratskih srečanj se je sicer nabralo bore malo a listina o pobratinstvu še obstaja. Še vedno mi ni težko iti v telovadnico, dvorano, na igrišče in odraščajočim fantičem ponazoriti navidezno zapleteno učno snov dojemljiveje, priljudneje. Na način, zaradi katerega bodo 4 krat tedensko dobrovoljno prihajali k vadbi. Ko jih tudi moje glasno, navidez grobo kritično opozarjanje ne bo odvrnilo od želje postati spretnejši, iznajd-ljivejši, natančnejši. Opazujem njihovo odzivnost. Imam izkušnje. Prav zadnje leto mojega delovanja s košarkarji manjšine, sem se v Dolini z zadovoljstvom trudil s, po sposobnostih posameznikov, silno pestro sestavljeno skupino. Rednost obiskovanja treningov več kot zadovoljiva, delavnost prav tako. Sem pa porabil veliko časa, da sem jih, vsaj nekatere lahko pohvalil zaradi primernega napredka. Sedaj slab mesec časa vadim enako stare onim lanskim. In primerjam. Je razlika. Ne bom govoril o znanju. Pripravljenost vpija-nja tako gibalnih, kot razumskih zahtev je na nekoliko višji ravni. Zakaj? Navedel bom samo enega od razlogov. Razumljivega vsakomur. Ko se pri vas sestavlja ekipo najmlajših slovensko govorečih igralcev jih, poenostavljam, 10 vpisanih to ekipo tudi tvori, ker jih več ni. Ker so manjšina. In so med njimi morda zgolj trije taki, ki bi zadovoljivo prestali izbor za košarkarja. Ponovno poenostavljam. Tisto kar je v zamejstvu 10, je v Sloveniji 100. Razkošje izbiranja. Posledično seveda tudi lažje trenerjevo delo. Nikogar nisem želel prizadeti. Takšno je moje videnje. Ampak, še stalno nam ostane delo. Kajti tudi v času suhih krav, smo trenerji navidez neobetajoče skupine mladih zamejskih športnikov, znali pripeljati na več kot dostojno raven. Z / / agleda-la sem di velik talent, tako da bodo v kratkem zmage zgolj družinska domena. In še nekaj razveseljuje slovenske športne privržence: Tina Maze je napovedala še eno tekmovalno sezono (Marko Fe-ri pravi, da italijanski časnikarji goreče iščejo njene italijanske prednike in baje so si jih izmislili vpršutarjih Mase, ha,ha,ha), od Hrvatov izposojeni Jakov Fak in Gre-gorinova sta zaznamovala konec biatlon-ske sezone, ZSŠDI je priredil prodoren seminar v tržaškem dijaškem domu, kjer ni bil govor le o športu, marveč tudi o naši (zamejski) družbi, ker je šport med osrednjimi vsebinami današnjosti. Vse je torej OK. No, zanimiv je tudi ta okej, ki obhaja te dni 175 letnico prve omembe in je prešel v splošno planetarno rabo. Prvič je bil zapisan v Bostonu (23.3.1839) v časniku Morning Post in si ga torej lastijo Američani, čeprav si ga prilaščajo tudi Angleži. OK (vse dobro) naj bi v resnici pomenil "zero killed" ( ničla plus k), ko naj bi med spopadi v srednjeveški Angliji na oglasno desko zapisovali število žrtev v bitki. Naj se Američani in Angleži kar ravsajo med sabo. Pomembno je, da bi bilo za nas vse okej. Ali ne? IZ UL. MONTECCHI komaj luč sveta, ko je tržaška športna palača pokala po šivih. Jadran je bil v začetku osemdesetih let pravi fenomen, ne samo »naš«, ampak tržaški. Veselili in jokali so se mnogi, našteli so jih pet tisoč, vseh vrst in športov. Vsi so vedeli, kdaj in zakaj Jadran igra. Bolj sveži so spomini na devetdeseta leta, ko sem s sošolkami navijala za Jadran v »domačih« Briščikih. Za košem so takrat postavili tribune, kjer smo se mladi drli in vihrali zastave, ob porazih in zmagah. Marec 2014. Jadran je drugi na lestvici državne lige in bije bitko za vrh in neposredno napredovanje v državno divizijo B. Že več let nosi pečat druge tržaške ekipe, kar je za slovensko društvo zavidljiv rezultat. Od slovenskih ekip je letos najuspešnejši, če upoštevamo rezultate in raven, povrh ima povprečno največje število »domačih« igralcev. Vsi, razen enega, so produkt slovenskih klubov v Italiji. Kljub vsemu je nezanimiv. V soboto so me na Opčinah sprejele prazne tribune, tudi stoli pod košem so bili večinoma prosti. Ne spominjam se, da bi nas bilo kdaj prej tako malo, pogrešala sem tudi košarkarsko javnost ... Zakaj? Jadran je predzadnjič letos igral doma, že nekaj tednov pa se bori za sam vrh lestive. Že res, da je bil nasprotnik na papirju »lažji« tekmec, pa vendar? Le nekaj ur pred tem je za Kontovel pri Briščikih navijala cela tribuna. Navijači, odborniki, bivši igralci in tudi nekateri ja-dranovci. Res je bilo prijetno opazovati, v kolikih so se veselili zmage. Podobno je bilo najbrž v soboto zvečer tudi v Na-brežini, Dolini, ... Že res, da so tribune v Ervattiju manjše in da se morda zato prej napolnijo, da je Kontovel igral tekmo končnice, Jadran pa igra še redni del, vendar me vse to ne prepriča. Razlogi, zakaj je Jadran nezanimiv, so najbrž globji. Vstopnina se mi zdi samo pretveza, saj pri nogometu v 3. amaterski ligi (!) za matični klub vsi odštejejo pet evrov, razlika v kvaliteti pa je najbrž več kot očitna. Tudi oddaljenost dandanes ne more biti opravičilo, saj se tudi v Ervatti čisto vsi pripeljejo z avtomobilom. Torej kje tiči problem? Je morda Jadran vse preveč »nikogaršnja« ekipa, ki je tačas nihče več ne čuti za svojo? V globaliziranem svetu se ve, da smo ljudje vse bolj vezani na svoje, lokalno, poznano, saj je vse drugo morda preveliko. Najbrž je tudi v športu podobno. Ljudje se najraje za-družujejo doma, pri matičnem klubu. Prevc osrečil Slovenijo PLANICA - Slovenski skakalni šampion Peter Prevc (283,7 točke) je zmagovalec zadnje tekme sezone svetovnega pokala v smučarskih skokih pred domačimi navijači v Planici. Prevc, ki je bil tretji po prvi seriji, je v finalu skočil do rekorda Bloudkove skakalnice pri 142 metrih in ugnal vse tekmece. Z zmago je napredoval tudi na drugo mesto v končnem seštevku svetovnem pokalu. Dragič, play-off, da ali ne? MINNEAPOLIS - Košarkarji Phoenix Suns so dosegli zelo pomembno zmago v boju za uvrstitev v končnico lige NBA. Na gostovanju v Minneapolisu so premagali Timberwolves s 127:120. Slovenski zvezdnik Goran Dragic je dosegel 18 točk in imel šest podaj. Suns so kljub zmagi ostali na devetem mestu na zahodu, torej na robu uvrstitve v končnico. Imajo zgolj pol zmage zaostanka za Dallasom na osmem mestu in Memphisom na sedmem. Phoenix ima do konca rednega dela precej neugoden razpored. Od preostalih dvanajstih tekem jih bo devet igral v gosteh, kjer ima po današnji zmagi malce nad 50-od-stotni izkupiček (17-16). Marquez pred Rossijem DOHA - je zmagovalec uvodne moto-ciklistične dirke svetovnega prvenstva za veliko nagrado Katarja. Dirkač Hon-de Španec Marc Marquez, aktualni svetovni prvak, je zmagal na uvodni dirki razreda motoGP v Losailu, drugega mesta pa se je izjemno veselil Italijano Valentino Rossi (Yamaha), Španec Dani Pedrosa (Honda) pa je končal na tretjem mestu. Naslednja dirka bo 13. aprila v Austinu. Spet ruska nadvlada ANKARA - Odbojkarji Belogoria iz Belgoroda so zmagovalci letošnje lige prvakov. V finalu zaključnega turnirja v Ankari so Rusi pred 7000 gledalci s 3:1 (18, -22, 16, 25) premagali domačo Halk-bank Ankaro in s tem po letih 2003 in 2004 še tretjič osvojili naslov evropskega prvaka. Za Rusijo je to že 21. naslov prvaka in tretji zaporedni, lani so bili najboljši igralci Lokomotive iz Novosibir-ska. Ankara je že z uvrstitvijo v finale dosegla največji uspeh turške odbojke. A-liga spet danes in jutri RIM - 25. krog se bo dfanes začel s tekmo med Romo in Torinom. Nedeljski izidi: Bologna - Cagliari 1:0, Catania - Juventus 0:1, Inter - Atalanta 1:2, Lazio - Milan 1:1, Napoli - Fioren-tina 0:1, Parma - genoa 1:1, Sampdoria - Verona 5:0, Udinese - Sassuolo 1:0. Vrstni red: Juventus 78, Roma 64, Na-poli 58, Fiorentina 51, Parma in Inter 47, Lazio 42, Atalanta in Verona 40, Torino 39, Sampdoria 37, Milan in Genoa 36, Udinese 34, Cagliari 29, Bologna 26, Chievo in Livorno 24, Sassuolo 21, Catania 20. (0 k n o ■o (0 a u ¡2 »Byron je v Italiji ljubil poezijo, umetnost in ženske. Jaz ljubim hrano, vino in pokrajino.« (Kolesar Bradley Wiggins, La Gazzetta dello Sport, 18. 3.) »Za svoja leta sem strašno dobro ohranjen, da ne bo pomote. Sem daleč najstarejši telovadec v svetovnem vrhu, čudež je, da še nisem razpadel.« (Mitja Petkovšek, Večer, 20. 3.) »Ne razumem, kako lahko rečejo, da je grda. Verz, da smo pripravljeni na smrt, se mi zdi krasen.« (Nogometaš Gabriel Paletta o italijanski himni, Sportweek, 22. 3.) »Na velikih tekmovanjih sva na recepciji najprej poklicali taksi in šli na šoping. Zdaj to v glavnem opravim sama.« (Troskokačica Snežana Rodic pogreša Alenko Bikar, Nedelo, 23. 3.) »Njega motijo neobriti ljudje, zato mu je hitro padla v oko moja zaraščena brada. Vprašal me je: 'Kdo ste vi, eremit?' Odgovoril sem mu: 'Ne, jaz sem tovariš.'« (Košarkar Michele Mian o sprejemu pri Berlusconiju, Primorski dnevnik, 23. 3) © Hitrost / KOŠARKA Torek, 25. marca 2014 1 1 NAVIJACICE POLETA Med maloštevilnimi gledalci tekme Jadrana Franco so bile tudi nekatere košarkarice Poleta, ki jih je naš fotograf Damjan ujel v objektiv. Dekleta igrajo v deželnem prvenstvu U14. Trener Damjan Košuta pravi, da jih sam ne sili na tekme, večinoma pa se tekem udeležijo dekleta z družinami. TRETJA ROKA TRENEJRA Vodi statistiko, daje nasvete, opozarja igralce na število osebnih napak, novinarjem je vedno na razpolago tudi za krajši komentar, ... in še bi lahko naštevali. V bistvu tretja roka trenerja (ob pomočniku Emilu Bukavcu). Bivši igralec Kontovela Jan Eg-mont Godnič (dres je slekel pred tremi sezonami) je zdaj stalni spremljevalec članov Kontovela. Pri Kontovelu je tudi odbornik. državna divizija c - Po sobotni zmagi Jadrana Franco Ban: Ni lahkih tekem Jadran Franco je v soboto zmagal brez večjih težav. Borut Ban, je bilo morda bolj enostavno kot ste pričakovali? Res je bilo lažje. Bocen je bil že matematično rešen, tako da je sem prišel olajšan in brez motivacij, a tudi brez pritiskov, kar je morda včasih prednost. Za nas pa je bilo čisto obratno: naš imperativ je bila edino-le zmaga. Zato smo se zmenili, da bomo grizli od začetka do konca, da na-kažemo nasprotnikom, da so prišli samo na izlet. To nam je uspelo, saj smo se držali vseh trenerjevih navodil. Že v prvem polčasu smo odigrali agresivno, pokazali več želje po zmagi, po višji prednosti pa so oni v tretji četrtini popolnoma popustili. Do konca prvenstva morate odigrati še tri kroge, v vsakem je v vašem primeru imperativ zmaga. Ali je zdaj težje igrati kot sredi prvenstva? Seveda, ob tem da mi v tem času še igramo bitko z Mestrami za prvo mesto. Ko igrajo tudi časovno pred nami in zmagajo, je pritisk še večji. Ali se na treningih to pozna? Tudi na trenignih moramo biti vedno 100-odstotni. Če treniramo slabo, igramo slabo. Če igramo kvalitetno pet na pet že na treningih, pa do- zorevamo vsi. To smo dokazali tudi na sobotni tekmi. Tudi ko se nosilci od-počijejo, imamo zdaj dobro klop, ki raste iz tekme v tekmo. In to je naša moč. Na začetku so bile Mestre ekipa z najdaljšo klopjo, zdaj pa dokazujemo, da je to tudi naša vrlina. Kaj bo odločalo v zadnjih krogih? Malenkosti. Tako Padova kot Arzignano se borita za najboljše izhodišče v play-offu, zato bosta igrala na nož. Ko si na vrhu, je res lepo, vendar ti vsak nasprotnik rad meče polena pod noge. Zato ni lahkih tekem. Katero pa je še vaše orožje? Ker igramo že več let skupaj, znamo graditi napad počasi in iščemo igralca, ki je v najboljšem položaju. Zato imamo res veliko orožij in težko nas prečitajo. (V.S.) V nedeljo, 30. marca, organizira Jadran avtobusni prevoz na tekmo Padova - Jadran. Do četrtka zbirajo prijave na 338-6985052 (Damian). d-liga - Kontovel v soboto za četrtfinale Gremo po zmago! Kontovel v soboto organizira tudi avtobusni prevoz v Tolmeč Kontovel se bo v soboto boril za nastop v četrtfinalu končnice D-lige. Na drugi tekmi osmine finala je pred domačimi gledalci premagal Tolmeč in tako izsilil tretjo tekmo. Rezultat ni presenetljiv, saj so že na prvi tekmi varovanci trenerja Švaba dokazali, da so nasprotniki v njihovem dometu. Zmaga ima še poseben prizvok, če vemo, da je nosilec igre Lisjak obsedel na tribuni zaradi zvina gležnja. Ekipi, ki se vse preveč zanaša na mete za tri točke, pod košem pa nima pravega orožja, so se Hro-vatin in soigralci dobro upirali. Zelja po zmagi, ki so jo pokazali že v soboto, mora biti vodilo tudi na gostovanju v soboto (ob 19.00 v Tolmeču), dodatno podporo pa bodo kontovelci dobili bržkone pri svojih navijačih. Pri klubu namreč pripravljajo avtobusni prevoz (start ob 15.30 na Kržadi na Proseku), prijave zbira Igor Vodopivec (3282768222). Trener Švab, z zmago ste seveda zelo zadovoljni. Seveda. Pokazali smo dobro igro tudi brez Petra Lisjaka. Kaj ste izboljšali v primerjavi s prvo tekmo? Koncentracijo, obenem smo igrali skupinsko, soigralci so si na igrišču pomagali. Nasprotnik pa je dokazal, da nima pravega centra, mi pa smo mu ravno na tem položaju postavili Zaccario in Regenta, ki sta se dobro borila pod košem. S kakšnimi občutki odhajate na gostovanje? V Tolmeč gremo tistoč odstotno po zmago! Morda bo na razpolago tudi Lisjak. Vaš prvenstveni cilj je bila uvrstitev v play-off. Ste torej s sobotno zmago že presegli cilj? Zgoraj Marko Švab, desno Danjel Zaccaria fotodamj@n Dokažemo še lahko, da zna mlada ekipa tudi dobro igrati. Če nam bo uspelo napredovati v četrtfinale, bo to za nas novo presenečenje. (V.S.) TOP SCORERJI '5~7¿ Top scorer: Hrova-tin (K) 26, Meden (B) 19, Ban (J) in Škerl 18. Top scorer vseh krogov: A. Gri-maldi (Br) 36, Ban (J) 33, Meden (B) 32, Hrovatin (S) 30, Bole (B) 29, Što-kelj (S) 25. Državna divizija C: Ban 386, D. Batich 225, Franco 189, Slavec 163, Malalan 162, Marusic 139, De Petris 127, M. Batich 111, Ridolfi 44, Žer-jal 2. Deželna C-liga: A. Grimaldi (Br) 467, Meden (B) 458, Kos (Br) 336, Bole (B) 299, Favretto (B) 195, Pizzi-ga (B) 191, Cigliani (Br) 180, Gori (Br) 172, Babich (B) 156, Semec (Br) 151, Contento (b) 147, Spigaglia (Br) 118, Metz (Br) 108. Deželna D-liga: Lisjak (K) in Škerl (K) 233, D. Zaccaria (K) 214, Štokelj (S) 183, Ferfoglia (S) 163, Hrovatin (k) 155, Starc (K) 153, Hmeljak (S) 139, Hrovatin (S) 129, Doljak (S) 127, Sos-si (S) 92, Budin (S) 82, Gantar (K) 80. TOP prosti meti: Štokelj (S) 8:8, Gori (Br) 4:4; 2 točki: Ridolfi (J) , Picci-ni (S) in Peric (S) 2:2; 3 točke: Hrovatin (K) 4:6 (66 %), Ban (K) 3:5 (50 %); FLOP prosti meti: Budin (S) 0:3, Starc (K) 2:9 (22 %); 2 točki: Pizziga (B) 1:8 (12 %), Cigliani (Br) 1:5 (20 %), D. Zaccaria (K) 3:13 (23 %); 3 točke: Cigliani (Br) 0:1, Meden (B) 0:8, D. Batich (j) in Starc (K) 0:5 Divizija C Jadran Franco - Piani BZ 80:53, Mestre - Ardita 73:64, Bertinoro - Bassano 81:59, San Marino - Oderzo 58:54, San Vendemiano - Padova 60:76, Conegliano - Arzignano 55:6 8, Dragons FI - Montebelluna 76:62 Mestre 23 17 6 1612:1563 34 Jadran Franco 23 16 7 1550:1440 32 Padova 23 13 10 1582:1479 26 Arzignano 23 13 10 1634:1575 26 San Vendemiano 23 13 10 1575:1545 26 Oderzo 23 13 10 1527:1536 26 Bassano 23 12 11 1528:1508 24 Bertinoro 23 12 11 1477:1462 24 San Marino 23 12 11 1486:1508 24 Firenze 23 10 13 1486:1559 20 Ardita 23 10 13 1624:1677 20 Montebelluna 23 9 14 1582:1609 18 Bolzano 23 8 15 1464:1552 146Conegliano 23 3 20 1396:1576 6 PRIHODNJI KROG Padova - Jadran Franco (30.3. ob 18.00) primorski_sport facebook 4 Deželna C-liga izidi: Fagagna - UBC 56:79, Cervignano - Bor Radenska 59:54, Goriziana - Servolana 80:88, Codroipese - Latisana 67:68, Breg - Tarcento 52:53, Folgiano - Romans 75:83, San Daniele - Falconstar 83:91 Centro Sedia - Rorai 80:45, Don Bosco - Monfalcone 86:57 Falconstar 26 25 1 2180:1748 50 Centro Sedia 26 24 2 2013:1706 48 Codroipese 26 18 8 1931:1749 36 San Daniele 26 17 9 1969:1854 34 Tarcento 26 17 9 1762:1670 34 Servolana 26 17 9 1914:1847 34 UBC 26 14 12 1782:1705 28 Breg (-4) 26 15 11 1700:1719 26 Fagagna 26 12 14 1769:1749 24 Fogliano 26 12 14 1893:1918 24 Latisana 26 11 15 1923:1884 22 Goriziana 26 11 15 2031:2115 22 Romans 26 11 15 1746:1837 22 Cervignano 26 9 17 1679:1756 18 Don Bosco 26 7 19 1828:1934 14 Bor Radenska 26 6 20 1719:1934 12 Monfalcone 26 4 22 1627:1970 8 Rorai 26 4 22 1592:1963 8 PRIHODNJI KROG : Bor Radenska - Fogliano (29..3. ob 18.30), UBC - Breg (29.3. ob 17.30) Kontovel boljši od Doma, Poletovke reagirale Derbi Kontovel - Dom fotodamj@n DRŽAVNO PRVENSTVO U15 Jadran ZKB - Codroipese 37:79 (13:24, 26:43, 28:61) Jadran: G. Terčon 5, Coslovich 2, Grassi, I. Terčon 2, Fabi 6, Štekar 6, Kafol, Zavadlal 5, Rudes 11. Trener: Gerjevič. Jadran ZKB je v okrnejni postavi stik z nasprotniki ohranil samo v prvem polčasu, nato pa so popustili. Trener Gerje-vič je pogrešal predvsem več borbenosti. DEŽELNO PRVENSTVO U14 Isontina - Polet 69:43 (12:12, 24:20, 32:33) Polet: A. in Ž. Furlan, Ukmar, Per-čič 10, Danev 4, Orel 10, Daneu 6, Tau- D-liga IZIDI OSMINE FINALE PLAY-OFFA Izidi - Cordenons - Grado* 59:63, DGM Campoformido - San Vito 70:75, Portogruaro - Ronchi* 76:81, Cussignacco - Perteole* 71:77, Santos - Geatti Basket Time* 56:64, San Vito* - Pordenone 60:51, Kontovel - Tolmezzo 67:50, Sokol - Aviano* 67:75 * že v četrtfinalu - Grado, Ronchi, Perteole, Geatti Basket Time, San Vito in Aviano NASLEDNJI KROG: Tolmezzo - Kontovel (29. 3. ob 19.00) IME TEDNA Erik Hrovatin S 26 točkami je bil igralec Kon-tovela Erik Hrovatin najboljši strelec tega tedna, ne samo v ekipi, ampak nasploh med igralci slovenskih klubov. Ob izkupičku točk je 22-letnik na drugi tekmi play-offa zbral tudi 9 skokov. Izstopa predvsem po atletskih sposobnostih, je hiter in visoko skače, tehnično je dober, še največ lahko napreduje ravno pri metu, pravi trener. Košarko igra že od otroških let, s tem da je istočasno tudi smučal pri SK De- vinu. V najstniških letih pa je izbral izključno oranžno žogo. V članski ekipi Kontovela - pri matičnem klubu -igra tretjo sezono. Tačas išče službo, v naslednjem šolskem letu pa se bo ponovno vpisal na univerzo. čer 9, Vinent Guerra 4. 3T: Orel 1, PON: Taučer. Trener: Košuta. Igralke Poleta so kljub porazu pokazale napredek s prejšnjimi nastopi. Dobro so odigrale prve tri četrtine, izstopala je predvsem skupinska in do-padljiva igra v napadu, v obrambi pa se je tudi z blokadami izkazala predvsem Gaja Orel. V zadnji četrtni je zmanjkalo moči. MEDPOKRAJINSKO PRVENSTVO U14 Kontovel - Dom Mark 77:43 (17:6, 38:22, 64:33) Kontovel: Grgič 2, Matteo 6, Mi-lič 4, Malalan 3, Husu 4, Diviacco, Emili 12, Pečar 6, Perčič 10, Vecchiet 17, Paulina 4, Antler 9, trener Gerjevič. DOM: Čavdek 0, Cerece 0, Ussai 13, Zavadlav 0, Devetak 12, Terčič 3, Peric 4, Mucci 9, Frandolič 2, trener Del-lisanti. Kontovel in Dom sta z derbijem sklenila regularni del prvenstva under 14. Po pričakovanju so zmagali kontovelci, čeprav so nastopili brez svojega najboljšega strelca Žgura. Že po prvi četrtini so gostitelji zanesljivo vodili in prednost v teku srečanja večali ter na koncu visoko zmagali. Domovci pa so nedvomno pokazali lep napredek: »Fantje pridno delajo. V ekipi imamo tudi nekaj perspektivnih in visokih igralcev. Treba pa bo še veliko dela in garanja,« je povedal , kot nam je po koncu tekme dejal tudi Domov trener Dellisanti. (lako) 12 Torek, 25. marca 2014 ALPE-JADRAN, MNENJA, RUBRIKE / STATISTIKE V »REALNEM ČASU« Združena ekipa Olympie, Vala, Soče in Našega pra-porja lahko računa na računalniško obdelavo statističnih podatkov lastnih in nasprotnikovih igralcev, ki je strokovnemu vodstvu na voljo tako rekoč v »realnem času«, statistiko pa vodi pomočnik trenerja Marc-hesinija Robert Makuc (na sliki). Čeprav so Goričani na sobotnem gostovanju v Prati dobro (in to zelo) igrali le v prvih dveh setih, tudi podatki potrjujejo njihovo popolno premoč. Med najbolj zanimive sodita tokrat predvsem dva podatka. Prvič, Olympia je v štirih setih dosegla z blokom 12 točk, Prata pa eno, s servisom pa 10, Prata le dve. Boljši, a manj izrazito, so bili naši fantje tudi v vseh ostalih elementih. SLOGA TABOR TELEVITA - Nicholas Privileggi IN ŠE NEKAJ ŠTEVILK ZALETA ... Z zmago proti ekipi Fiume Veneto so odboj-karice združene ekipe Zalet skupno v sedmih tekmah povratnega dela deželne C-lige že osvojile 14 točk, to je kar pet več kot po enakem številu tekem v prvem delu. Doslej sta samo dve ekipi obakrat premagale naše igralke. To sta videmski Volleybas in Estvolley iz kraja San Giovanni al Natisone. Zalet je še naprej tudi edina ekipa v ligi, ki je premagala tržaški Libertas, daleč najboljše moštvo v ligi. To pomeni, da Zalet za zdaj vodi tudi na »lestvici«, seveda neuradnih tržaških derbijev, saj je že dvakrat premagala S.Andreo, z Virtusom pa je razmerje 1:1. . >Odslej bo boljše« Naj bo slučajno ali pa ne, odkar se je v ekipo vrnil Nicholas Pirvileggi, se je storilnost Sloge Tabor v moški B2-ligi, po dveh zmagah v zadnjih treh nastopih, vnovič povečala. »Še zdaleč ni to samo moja zasluga,« pravi zdaj libero, ki je soigralcem v težavah priskočil na pomoč na lastno pobudo. »Na začetku sezone iz osebnih razlogov nisem mogel igrati, a ekipo in društvo imam v srcu, zato sem se obvezal, da bom redno treniral do konca sezone,« je še povedal Pri-vileggi. Kot zdaj že bivši zunanji opazovalec, ima Nicholas precej jasno predstavo o tem, zakaj jim letos ne gre od rok tako dobro kot lani. »Ekipa je morda res malo slabša kot lani, a ni to bistveno. Problem je, da je bilo preveč poškodb, prvenstvo pa je zahtevnejše. Vasilij (Kante, op.ur.) je imel velike težave in tudi Bolognesi je odlično začel sezono, nato dolgo časa ni mogel igrati. Zdaj so se vsi vrnili v ekipo in to se tudi pozna,« je Nicholasova analiza, iz česar sledi tudi optimistično pričakovanje o srečnem razpletu sezone. »V Prati je bilo nemogoče zmagati, tokrat pa nas je presenetila zmaga Casalseruga v Ceseni, Ne preostane nam drugega kot to, da skušamo osvojiti čim več točk.» MOŠKA D-LIGA Berlot: »Tretje mesto je bilo dosegljivo« Odbojkarji Sloge Tabor v D-ligi so po odličnem prvem delu žal močno popustil, po sobotnem porazu pa jim je skoraj popolnoma ušla tudi uvrstitev v končnico. Do konca rednega dela manjkajo namreč le trije krogi, a slogaši bodo odigrali le še dve tekmi, ker so prihodnji konec tedna prosti. »Teoretske možnosti so še, a je zdaj odvisno tudi od rezultatov drugih ekip, ne le več samo od nas,« je pojasnil trener Danilo Berlot. Padec storilnosti ekipe je posledica slabšega obiska na treningih. »Prej je bila prisotnost 90-odstotna, zdaj je padla za kakih 25 odstotkov,« je pojasnil trener. Glavni krivec so poškodbe, ki zdaj silijo trenerja, da igralce uvršča na igralna mesta, ki jim sicer niso pisana po meri. Rezultat je dokajšnja improvizacija v igri. »Res škoda, kajti menim, da smo po moči tretja sila v ligi, zdaj pa smo šele na 5. mestu,« obžaluje potek Ber-lot. OLYMPIA Matiija Komjanc: »Do konca bo boj!« »Za napredovanje se bomo morali boriti prav do konca. Ne verjamem, da bo Fincantieripopustil, zato bo odločilen zadnji krog,« meni Matija Komjanc, standardni korektor združene ekipe Olympia, Vala, Soče in Našega praporja. Po njegovem mnenju je prvenstvo kakovostnejše od lanskega, trd oreh sta tako Fincantieri kot VBU, ki ga bodo v soboto gostili v Gorici, kar bo ena največjih ovir na poti do B2-lige. Komjanc je vsekakor optimist. »Ozračje v ekipi je prijetno, imamo odličnega trenerja.» Pravi, da ga ne skrbi neizkušenost mlajših soigralcev in je prepričan, da na odločilnih tekmah ne bodo klecnili pod težo odgovornosti. Matije, ki je kot vsi igralci združene ekipe, vajen vedno igrati, ne moti, če ga v zdaj kadrovsko popolnejši ekipi kdaj pa kdaj čaka klop. »Včasih zunaj igrišča vidiš kaj, za česar si prikrajšan, če igraš. Konkurenca je poleg tega dodaten motiv, da se izboljšaš,« pravi še Matija, ki ga trener Marchesini skuša uvajati tudi v vlogo sprejemalca, predvsem v vidiku igranja v B2-ligi. Sam Matija pravi, da bi za igranje v višji ligi potrebovali eno ali dve okrepitvi. Proti VBU zaradi šolskega izleta ne bo Petra Vogriča, Jernej Terpin pa se bo iz Nemčije vrnil šele na dan tekem. »Vsi smo hodili na šolske izlete, « soigralcem odsotnosti ne zameri Matija. Nicholas Privileggi fotodamjgin ZALET - Vera Balzano Prav pridejo tudi vaje za koncentracijo Po sobotni zmagi se je združena ekipa Zalet spet povzpela na 3. mesto, od drugega jo loči točka, že po dveh porazih pa bi najbrž celo zdrknila na 7. mesto. »Motivirane smo, hočemo doseči čimboljši rezultat, je pa prvenstvo takšno, da na lestvici hitro zaostaneš, že če ti spodrsne enkrat,« potrjuje vtis standardna sprejemalka ekipe Vera Balzano, ki v teh dneh za našo športno krovno organizacijo zbira pri društvih podatke za novo raziskavo ZSŠDI o stanju našega športa. »Na treningih delamo dobro, predvsem imamo veliko vaj za koncentracijo, ker je zdaj potrebno ohraniti ravno to. Zadnje čase se sicer srečujemo s problemom prvega seta, ne vem, zakaj nam na začetku tekem ne gre, a nato vendarle vedno tudipoprimemo,« pravi Vera, ki največji napredek ekipe vidi v večji psihični trdnosti. »Raven lige je približno nespremenjena, morda za spoznanje boljša, mi pa smo zrasle predvsem mentalno. Čeprav smo izgubili nekaj izkušenih igralk, predvsem Bukavčeva, se to ne pozna, predvsem k temu prispevata naši najbolj izkušeni igralki Karin Crissani in Giulia Spanio,« dodaja Bal-zanova. Tako ali drugače, bo letošnja sezona že ostala zapisana kot najboljša združene ekipe, kaj bo prihodnje leto pa je še vprašanje. »Mislim, da bi lahko nekatere nehale z igranjem zaradi službenih oz. družinskih razlogov. Največje vrzeli se odpirajo na mestu podajalca.« 2. ŽENSKA DIVIZIJA Pet krogov pred koncem rednega dela je Zalet Kontovel še vedno trdno na prvem mestu. Prejšnji teden je osvojil novih šest točk in na obeh tekmah postregel z zelo dobrim nastopom. Za-letovke so Ricreatori na gostovanju premagale 3:0 (25:11, 25:18, 25:21), Altu-ro pa 3:1 (25:11, 25:17, 23:25, 25:19). Sicer so prav vse dobro opravile svojo nalogo, posebej pa bi omenili Ailen Lugo, ki se je izkazala na servisu in na mreži, in centre Nastjo Maver, Michelle Le-giša in Niko Košuta, ki so bile učinkovite v napadu in so zelo malo grešile. Zalet Sokol pa je izgubil 3:0 (25:15, 25:21, 25:19) proti tretjeuvrščenemu Roianu Gretta Barcola, ki zelo požrtvovalno igra v obrambi. To je naše od-bojkarice spravilo v težave, saj jim ni uspelo dovolj učinkovito napadati. Tokrat sta se ekipi pridružili tudi Gaia Ko-bal in Chiara Venudo, ki spadata še v kategorijo Under 14. Kobalova je igrala v vlogi libera in dobro opravila svojo nalogo. Vrstni red: Zalet Kontovel 35, Az-zurra 31, Roiano Gretta Barcola 24, Ri-creatori 21, Altura, Zalet Sokol 16, Oma A 14, S. Andrea 11, Olympia 9, Oma B 0 (Zalet Kontovel s tekmo več, S. Andrea, Olympia in Oma B s tekmo manj). Under18 ŽENSKE Zalet Barich je kljub okrnjeni postavi gladko premagal Torriano 3:0 POKRAJINSKA PRVENSTVA 2. ženska divizija: Kontovel še naprej trdno na prvem mestu U18: Zalet Barich zdaj same na 2. mestu (25:23, 25:17, 25:12) in je zdaj sam na drugem mestu. Nasprotnice sicer prav tako niso bile kompletne, a so tekmo začele boljše kot naša ekipa. V prvem setu so imele tudi šest točk prednosti, pri rezultatu 17:12 pa so zaletovke reagirale in jih s serijo dobrih servisov Petre Grgič dohitele pri 19. točki. Odtlej je bilo vse lažje. Pohvalo zaslužita Giorgia Barut, ki se je izkazala v polju, kapetanka Grgičeva pa je dobro servi-rala in napadala. Zalet Sokol se je pomeril z Omo, ki je bila za ekipo pretrd oreh. Za nameček so varovanke trenerke Gantarjeve nastopile okrnjene, poškodovano Petro Sossi pa je na mestu podajalke nadomestila Hana Zida-rič, ki se je prvič preizkusila v tej vlogi in se dobro odrezala. Končni rezultat je bil 3:0 (25:14, 25:18, 25:20). Vrstni red: Staranzano 37, Zalet Barich 35, S. Sergio 32, Torriana 29, Virtus, Olympia 23, Oma 19, Zalet Sokol, Altura 6, Ricreatori 0. UNDER16 ŽENSKE Na Tržaškem je v skupini zmagovalcev Zalet Kontovel B izgubil na do- mačih tleh 3:0 (25:19, 25:21, 25:14) proti Azzurri, a bi lahko iztržil vsaj set. Zaletovke so pokopale naivne napake, v drugem setu so na primer naše odboj-karice prav v končnici zgrešile tri servise. Za nastop in pristop zasluži vsekakor pohvalo Irina Bezin. Na Goriškem je Soča Lokanda Devetak v gosteh premagala vrstnice iz Ronk 3:0 (25:23, 28:26, 25:22). Tekma je bila zelo izenačena, Sočanke pa so igrale zelo dobro. Pozitivna je bila zlasti reakcija v tretjem setu, ko so zaostajale za tri točke (zadnjič pri rezultatu 20:17), a nato z Jasmin Butkovič na servisu poskrbele za preobrat. Vrstni red TS - Skupina zmagovalcev: Evs/Rgb 30, Zalet Kontovel A 25, Azzurra 23, Olympia, Coselli Libertas 20, Virtus Sole 13, Zalet Kontovel B 6, Altura 1 (Evs/Rgb, Zalet Kontovel A, Coselli Libertas in Virtus Sole s tekmo manj). Vrstni red GO: Mossa 57, Lucinico 51, Staran-zano 47, Pieris 38, Est Volley 34, Grado 33, Torriana 31, Fincantieri 23, Ronchi 21, Moraro 19, Soča Lokanda Devetak 17, Farra 5, Olympia 2 (Mossa, Grado, Fincantieri, Soča, Farra s tekmo več). UNDER15 ŽENSKE Zaletovke so tokrat nastopile močno okrnjene in obe tekmi izgubile 2:0. Med posameznicami se je izkazala Veronika Feri, a njen odličen nastop ni bil dovolj za ugodnejši izid. UNDER 15 MOŠKI Do konca deželnega prvenstva U 15 manjka še pet kol, boj za vrh in osvojitev deželnega naslova pa ostaja tudi po trinajstem kolu nespremenjen: zmagale so vse štiri ekipe, ki se potegujejo za deželno lovoriko, tako da bo treba počakati na neposredne medsebojne obračune. Eden od teh bo že v nedeljo, ko bo Coselli gostil Olympio. Tokrat se je Olympia pomerila s skromnim Poggivolleyem, ki je na zadnjem mestu na lestvici in ni seveda naletela na nobeno resnejšo oviro in brez težav osvojila enajsto prvenstveno zmago z 0:3 (13:25, 17:25, 11:25) Sloga Tabor je igrala s prvouvrš-čenim Cosellijem, ki je bil v vseh elementih neprimerno boljši od mlajših in fizično šibkejših Slogašev, ki se nasprotniku nikoli niso mogli resneje upirati (končni izid 0:3 - 7:25, 16:25, 15:25). Vrstni red: : Coselli 35, Olympia 34, Prata in Futura 30, Stella Volley 23, Win Volley 16, Cervignano 9, Sloga Tabor 8, Torriana 3, Poggivolley 1 Moška B2-liga bji.,,, - Ravenna 13, Loreggia - Bibione 13, Prata - Sloga Tabor Televita S:0, Mestrino - Treviso S:2, Cesena - Casalserugo 0: S, Cordenons - Morciano S:1, Venezia - Valsugana 03 Morciano 20 16 4 55:25 47 Prata 20 15 5 5S:22 47 Cordenons 20 15 5 52:25 46 Valsugana 20 14 6 48:S0 41 Cesena 20 14 6 47:26 40 Ravenna 20 14 6 47:SS S8 Bibione 20 11 9 42:S7 S2 Treviso 20 7 1S SS:44 2S Casalserugo 20 6 14 27:45 21 Venezia 20 7 1S 25:46 20 Sloga Tabor 20 6 14 33:52 19 Mestrino 20 6 14 24:48 18 Bellaria 20 4 16 28:52 14 Loreggia 20 4 16 20:51 14 PRIHODNJI KROG Sloga Tabor - Loreggia 003. ob 18.00) Moška C-liga Ferro Alluminio - Mortegliano S:2 Volley ball Udine - Pipoli S:0, Prata -Olympia 13, Reana -Fincantieri 03, Gemona - Volley club S:0, Buia - Villa S:0 Olympia 18 17 1 52:12 49 Fincantieri 18 16 2 50:1S 48 VBU 19 15 4 45:19 45 FerroAlluminio 19 11 8 4S:27 S6 Buja 18 10 8 S8:S0 SS Mortegliano 19 10 9 S6:S6 S0 Gemona 18 11 7 S7:S2 29 Prata 19 9 10 SI 34 27 Volley club 18 9 9 S2:S8 2S Pippoli 19 5 14 27:45 18 Villa 18 6 12 22:41 17 Reana 19 1 18 14:54 5 Soča ZBDS 18 0 18 2:54 0 PRIHODNJI KROG: Olympia - VBU (293. ob 2030); Gemona - Soča 003. ob 18.00) v Ženska C-liga zalet - Fiume Veneto S:1 , Volleybas - Majanese S:0, Villa - Sangiorgio S:1, Cordenons - Virtus 13, Millenium - Tarcento S:0, Pordenone - S. Andrea 2:3, Rizzi RojalKennedy S:0, Libertas TS - Estvolley 3:0 Libertas TS 22 20 1 66:11 62 Volleybas 22 15 7 5131 44 Zalet 22 15 7 49:36 43 Estvolley 22 14 8 49:SS 4S RojalKennedy 22 14 8 48:SS 42 Millenium 22 1S 9 48:S2 41 Villa 22 1S 9 49:40 S8 S.Andrea 22 12 10 42:40 S4 Rizzi 22 11 11 46:45 S2 Pordenone 22 10 12 45:49 S2 Virtus 22 10 12 40:45 S1 Fiume Veneto 22 9 12 41:48 27 Majanese 22 9 1S S2:49 24 Sangiorgio 22 7 15 S7:54 20 Cordenons 22 2 20 21:62 10 Tarcento 22 1 21 11:64 5 PRIHODNJI KROG RojalKennedy - Zalet (293 ob 2030) Moška D-liga ii i^. - Cervignano 3:0, Gemona - Pasian 0:3, Altura -Volley club 3:2, Volleybas - Sloga Tabor 3:0, Travesio - Blu Volley 3:0 Travesio 17 16 1 50:6 49 Volley club 17 1S 4 4S:21 40 Pasian 17 11 6 S8:22 SS Volleybas 17 11 6 S9:24 SS Sloga Tabor 18 10 8 34:29 29 Altura 17 9 8 S4:SS 27 Il Pozzo 18 7 11 28:S6 21 Cervignano 18 7 11 28:40 21 Blu Volley 17 5 12 27:40 17 Gemona 17 S 14 12:45 9 Triestina 17 S 14 1 1 :48 6 PRIHODNJI KROG Sloga Tabor je prosta s'7¿ Ta teden Moški: Terpin (Ol) 19, Lavrenčič (Ol) 15, Hlede (Ol) in Taučer (ST) 10. Ženske: Gridelli 14. Skupno Moška B2-liga: Cettolo 259, V. Kante 239, Jerončič 158, A. Peterlin 146, Iaccarino 141, Sirch 103, Bolo-gnesi 85. Moška C-liga: Terpin (Ol) 282, Ko-majnc (Ol) 144, Corsi (S) 119, Co-bello (S) 110, Juren (Ol) 108, Perso-glia (Ol) 104, Lavrenčič (Ol) 84, Pav-lovič (Ol) 83, S. Komjanc (S) 74, Vo-grič (Ol) 71, Waschl (S) 54, Hlede (Ol) in Manfreda (S) 53. Ženska C-liga: Babudri 293, Gridelli 177, Balzano 172, Štoka 149, Spanio 108, Grgič 86, Crissani 58. Moška D-liga: Trento 209, Taučer 187, Antoni 120, Milič 113, N. Cettolo 88, Sosič 81. / Torek, 25. marca 2014 1 3 ALPSKO SMUČANJE - Državno prvenstvo za dečke in naraščajnike Udovičevo (Devin) izdala trema, Donova (Brdina) danes na superveleslalomu Odpadlo zaradi dežja Katrin Don Pred kuliso Dolomitov se bodo najboljši smučarji in smučarke kategorij dečki in naraščajniki do četrtka borili za državne naslove v vseh disciplinah alpskega smučanja. Včeraj so v smučarskem centru Canazei podelili že prva kompleta kolajn. Dečki in deklice so tekmovali v veleslalomu, v katerem se je odlično izkazala Andrea Craievcih, tekmovalka nabrežinskega Sci club 70, bivša tekmovalka SK Devin, ki je bila druga. V konkurenci deklic je nastopila tudi tekmovalka Devina Petra Udovič, ki je bila v deželno ekipo vključena kot rezerva. Svoj krstni nastop na uradnem državnem prvenstvu je zaključila na dnu lestvice: »Izdala me je trema,« je priznala 13-letnica, ki želi bolj prepričljivo nastopiti na današnjem slalomu. Tako upa tudi trener, ki si predvsem želi, da bi pokazala dobre vožnje kot jih kaže na treningih. »Dodaten problem pa predstavlja pri vseh klubih dejstvo, da so razlike med kategorijami izredno velike. Leto starejše tekmovalke tekmujejo med deklicami zaradi prestrukturiranja kategorij že tri leta, kar pomeni, da so že vajene na težje terene, Udovičeva kot vse ostale leto mlajše tekmovalke pa so tri leta tekmovale med miškami, kar se pozna,« pojasnjuje trener Lovrenc Gregorc splošen problem. Danes pa čaka prvi nastop Katrin ŠAH Zelo dober obračun v v ■ za nase sole Ekipno pokrajinsko prvenstvo v šahu za višje šole, ki ga je v petek organizirala središčna šola Žige Zoisa v sodelovanju s pokrajinskim šolskim uradom in društvom SST 1904, je bilo letos na dobri kakovostni ravni, čeprav je nastopilo le sedem ekip v treh kategorijah. Čeprav so bile že vse ekipe uvrščene v deželni finale, so se vsi igralci z veliko zavzetostjo borili za dosego čim boljšega rezultata. Na koncu so zmagali naraščajniki liceja Oberdan pred sovrstniki Zoisa in dekleti Prešerna. Okrnjeni Stefan je pristal na dobrem četrtem mestu. Na naslednjo fazo so se uvrstili še mladinci Zavoda združenega sveta, na-raščajniki Prešerna in naraščajnice Zoisa. Končni obračun slovenskih šol je nadvse pozitiven, saj so uvrstile v deželni finale dve ekipi Opčin, dečki iz Doline in dekleta iz Nabrežine med osnovnošolci, dve ekipi Opčin med srednješolci in dve ekipe Zoisa in Prešerna in ena Ste-fana med višješolci. Izidi (višje šole): Prešeren (naraščajniki): Andraž De Luisa 0,5/6, Liam Visentin 3/6, Jordan Štekar 3,5/6; Stefan: Enrico Genzo 6/6, Ajlin Visentin 2/6, Federico Ban 3,5/6, Patrik Racman 4/6; Zois (naraščajniki): Gabrijel Žetko 4/6, Elia Riccobon 5/6, Matej Kalc 1/6, Carlo Rossi 5/6; Prešeren (naraščajnice): Mojca Petaros 2,5/6, Urška Petaros 4/6, Tina Bu-san 4/6, Maja Kojanec 1/3, Ivana Pahor 0/2; Zois (naraščajnice): Anja Struna 0 /5, Nastja Zonta 1 /6, Dana Tenze 2/6, Kri-stel Potočnik 1, Roberta Sabba 1/3. Marko Oblak Don, tekmovalko Brdine, ki se je na državno prvenstvo uvrstila kot peta na deželni lestvici. Na superveleslalom se bo sicer podala brez poskusne vožnje, saj je včeraj trening odpadel zaradi 60 centimetrov novozapadlega snega. »Dvakrat smo si ogledali progo, še en ogled pa nas čaka jutri. Proga je zahtevna, s skokom,« je napovedala včeraj 16-letnica. »Važno je, da dobro od-smuča v treh točkah, proga pa vključuje tudi dolgo ravnino, kjer bo odvisno, ali bodo smuči dobre. Skratka, proga zahteva tudi dobro opremo,« še dodaja trener. Če bo vrstni red startov tudi danes ostal nespremenjen, bo Donova startala z številko 24, torej bodo razmere na progi zelo dobre. Tekmovalka Brdine nastopa drugič na državnem prvenstvu, prvič je tekmovala pred dvema sezonama. Na prvenstvu nastopa v vsaki kategoriji približno 90 tekmovalcev iz cele Italije. Včeraj so v Canazeju tudi uradno odprli prvenstvo z mimohodom vseh deželnih reprezentanc. Skupina smučarjev in smučark Furlanije Julijske krajine šteje 36 tekmovalcev in tekmovalk. (V.S.) primorski_sport ¥ fcurtfefcer Neuradno državno prvenstvo miškov Criterium nazionale, ki ga je letos gostil Piancavallo, se je zaključilo v bistvu že v soboto. Obe nedeljski preizkušnji so odpovedali zaradi dežja. Deželna ekipa Furlanije Julijske krajne, v kateri je tekmovalo tudi enajst članov slovenskih klubov, je osvojila skupno 9. mesto med 13 ekipami. Petra Udovič ALPSKO SMUČANJE - Na Cerknem V megli, a suhi so zaključili PSP Na Cerknem se je v meglenem in muhastem vremenu zaključil Primorski smučarski pokal 2014. Zadnjo od štirih preizkušenj je organiziral SK Javornik, ki je na progi Lom gostil 149 tekmovalcev in tekmovalk. V manj kot dveh urah so skozi ciljno črto prismučali vsi smučarji dvaindvajsetih kategorij. Med njimi je bilo tudi 34 tekmovalcev Mladine, Devina in Brdine,. Kljub pomanjkanju snega je proga zdržala, tudi napoved dežja se k sreči ni uresničila. Od tekmovalcev slovenskih klubov sta se na najvišjo stopničko povzpela tekmovalca Mladine Mattia Del Latte med dečki in Ivan Kerpan med člani. Organizator SK Javornik pa je bil med klubi zbral največ točk. Društvena lestvica: Javornik 6611, Kalič 3854, Idrija 3694, Mladina in Devin 2441, Snežnik 1902, Pivka 1394, Matajur 832, Brdina 825, Sk Gorica 604, Kras 485, Snowpack 205. PLAVANJE Mladinsko DP: Vidali in Pelizon solidno Slovenska plavalca tržaškega plavalnega kluba Rari Nantes Kri-stian Vidali in Elia Pelizon sta včeraj začela z nastopi na mladinskem državnem prvenstvu v Riccioneju. Prvi dan sta se v 50-metrskem bazenu odrezala zelo dobro. Vidali je med mladinci (letnik 1997) na razdalji 100 metrov prsno z 1:05,58 zasedel 22. mesto in za pičle 8 stotink sekunde zaostal za svojim osebnim rekordom (1:05,50). Pelizon pa je med dečki na 100 metrov prsno z 1:11,10 (osebni rekord) zasedel 23. mesto. »Fanta sta bila z uvrstitvijo zadovoljna. Tekmovala sta suvereno. Z njuno uvrstitvijo je bil zadovoljen tudi trener Andrea Mat-teucci,« je dejal Maurizio Vidali (Kristianov oče), ki ju spremlja v Riccioneju. Vidali in Pelizon bosta danes nastopila še na 200 m prsno. Na sliki zgoraj: trener Mat-teucci, Kristian Vidali, Kristian Perišic in Elia Pelizon. TENIS - Ženska in moška C-liga Uspešen začetek Dekleta v okrnjeni postavi osvojila dragoceno točko Prvi tekmovalni vikend se je za teniške igralke in igralce začel zelo pozitivno. Dekleta so v prvem krogu C-lige v okrnjeni postavi igrale neodločeno proti mladinski ekipi Triestina, moška ekipa pa je na Pa-dričah gladko premagala Gradisco s 5:1. Dekleta tačas mučijo predvsem poškodbe in bolezni, tako da so v nedeljo nastopile v zdesetkani postavi. Že pred prvenstvom je nastope odpovedala Jessica Varljen, Martina Bellettini je nastopila kljub bolečinam v kolenih, Liam Bene-dejčič pa je obležala doma zaradi gripe, tako da je točka proti Triestinu B nadvse pozitiven izkupiček. Najbolj prepričljiv je bil nastop Lare Betocchi, ki je edina osvojila posamičen nastop. Z 2:0 je premagala Ni-ko Pahor, z Martino Bellettini pa je bila Be-tocchijeva uspešna tudi v dvojicah. Na-sednji krog bodo gajevke odigrale šele 6. aprila na Padričah proti Remanzaccu. Moška ekipa v C-ligi pa je v popolni postavi - vključno z Alešem in Borutom Plesničarjem - gladko premagala Gradisco, ki se z Gajo bori za tretje me- sto v skupini. Edino točko so v nedeljo podarili na srečanju singlov, potem ko je To-mulič premagal Aleša Plesničarja z 2:0. Vsi ostali so imeli nato lažje nasprotnike, še najbolj se je za točko moral truditi Borut Plesničar, ki pa je na koncu tudi prevladal. Naslednji teden čaka igralce Gaje gostovanje v Porcii, ki je v skupini 1 najnižje-postavljena. TC Triestino B - Gaja 2:2 Lara Betocchi - Niko Pahor 2:0 (6:2,6:3), Martina Bellettini - Sara Zioda-to 0:2 (6:7(3), 1:6), Giovanna Orlando - Valentina Pino 0:2 (4:6, 1:6), Betocchi / Bellettini - Pahor /Ziodato 2:0 (6:3, 7:5). Gaja - Gradisca 5:1 A. Plesničar - Tomulic 0:2 (2:6, 2:6), Cigui - Deak 2:0 (6:4, 7:6 (1)), B. Plesni-čar - Mininel 2:1 (4:6, 7:5, 6:3), Morossi - Ambrosi 2:0 (6:1, 6:0), A. Plesničar / B. Plesničar - Mininel / Tomulic 2:0 (7:6(4), 6:4), Cigui / Gianolla - Ambrosi / Deak 2:0 (6:2, 6:2). Odbojka (mladinci): Olympia prvič letos zmagala šele po petih setih, a je že zdavnaj prvak V najvišjem mladinskem državnem prvenstvu manjka do konca le še eno kolo. Naslov je že nekaj časa oddan Olympii, ki pa je v nedeljo prvič letos zmagala šele po petih setih. Na igrišče je šla sicer spremenjena postava (tista, ki v C ligi igra pod imenom Soča), a je vseeno kazalo, da bo tudi ta zmagala brez težav. Naši odbojkarji so vodili z 2:0, ko so domačini osvojili tretji niz, v četrtem pa so goriški odbojkarji že visoko vodili. Žal je podcenjevanje opravilo svoje, Cervignanu je uspelo zaostanek nadoknaditi in osvojiti set, v odločilnem petem katerem pa je Olympia takoj dokazala, da je boljša. Pri Slogi Tabor je gostoval drugouvrščeni VB Gemona, ki so ga naši odbojkarji v prvem delu prvenstva presenetljivo gladko premagali. Tokrat je bilo povsem drugače, saj je Sloga Tabor nastopila v okrnjenem in pomlajenem sestavu in se ni mogla enakomerno kosati z boljšimi gosti. Izidi trinajstega kola: Vivil - Win Volley 3:0, Cervignano - Olympia 2:3 (23:25, 17:25, 25:21, 26:24, 12:15), Sloga Tabor - JMVassallo VBGemona 0:3 (15:25, 17:25, 10:25), Pulitecnica Friulana - Triestina Volley 3:0. Vrstni red: Olympia 38, JMVassallo VB Gemona 30, Vivil 27, Pulitecnica Friulana 21, Sloga Tabor 17, Cervignano 13, Triestina Volley 10, Win Volley 0. Moška ekipa Gaje fotodamj@n Sprinti v Trstu: trije borovci na stopničkah Na pokriti progi stadiona Nereo Rocco v Trstu je bilo konec preteklega tedna pokrajinsko prvenstvo v sprintih za mladinske kategorije. Dečki in deklice so tekmovali v teku na 60 metrov, medtem ko so se začetniki pomerili na razdalji 50 metrov. Atletski klub Bor je nastopil z osmimi atleti, predvsem trije pa so se zelo izkazali. Sophie Aniaku (letnik 2001) si je po deželnem naslovu pritekla še naslov pokrajinske prvakinje, saj je prepričljivo zmagala z osebnim rekordom 8.53. V isti tekmi je bila odlična tretja Nina Benedetti (2001) prav tako z osebnim rekordom 8.90. V kategoriji začetnikov si je odlično drugo mesto prislužil Matija Pučnik (letnik 2003, vsi trije na sliki) z rezultatom pod 8 sekund (7.97). Nastopili so še: Nika Purič, Gaia Gregori, Irene Lopreiato, Jakob Kralj in Matej Stopar. Atlete sedaj čaka uvodna tekma na odprtem, ki bo v soboto, 5. aprila na stadionu na Kolonji, že dan kasneje pa bodo nastopili na tekmovanju štafet na goriških Rojcah. primorski_sport face book 4 14 Torek, 25. marca 2014 ALPE-JADRAN, MNENJA, RUBRIKE / OD NEDELJE ZAČETEK OB 16.00, JUVENTINA IN PRIMOREC ŽE V SOBOTO V soboto bodo še zadnjič v letošnji sezoni igrali ob 15. uri. Od nedelje bodo tekme na sporedu ob 16.00, saj bomo v noči v od sobote na nedeljo premaknili urine kazalce uro naprej. V soboto bosta od ekip naših društev stopili na igrišče Juventina in Primorec (na arhivskem posnetku). Juventina bo v Štan-drežu gostila Pro Romans. Primorec pa bo v Treb-čah igral proti Domiu. V elitni ligi bo za navijače Krasa zanima tekma med Cjarlinsom in Fontanafreddo. V zadnjih treh prvenstvih krogih ne bo več sobotnih tekem. Vsa srečanja bodo igrali ob enakem času ob nedeljah. D-LIGA: PORDENONE SE JE PRIBLIŽAL VODILNEMU V skupini C D-lige se je Pordenon po zmagi v deželnem derbiju proti Tamaiu (0:3) približal vodilnemu Maranu na eno samo točko zaostanka. Marano je namreč v Bel-lunu igral neodločeno 1:1. Proti vodilnemu Maranu bo v nedeljo v gosteh igrala Triestina, ki je v zadnjem krogu na tržaškem Roccu premagala Mezzocorono 1:0. Tržaški nogometaši so zmagali, čeprav so zaradi izključitev igrali z dvema igralcema manj. Tržiški Ufm je doma izgubil proti Sacileseju s 3:2. Tržičani bodo v prihodnjem krogu igrali v gosteh proti Montebelluni. San-vitese je v nedeljo nepričakovano izgubil proti ekipo Dro 1:0. V nedeljo bo v Sacileju deželni derbi med domačo ekipo in Sanvitesejem. elitna liga - Pri Krasu so po porazu v Chionsu (upravičeno) zaskrbljeni Utrujeni in neučinkoviti 1. amaterska liga »Pravično« Pri Bregu so zadovoljni s točko - Za Primorec play-off težko dosegljiv ©Navijače skrbi padajoča krivulja Po visoki zmagi v Miljah je Kras v zadnjih dveh krogih nekoliko popustil. V predzadnjem krogu so se morali Zupanovi fantje zadovoljiti z neodločenim izidom proti Gra-disci, v nedeljo pa so izgubili v Chionsu. Čeprav rdeče-beli trenirajo štirikrat tedensko, fizična premoč ni prišla do izraza. Štiri kroge pred koncem rednega dela prvenstva ima repenski Kras le še točki prednosti pred edinim zasledovalcem, Fon-tanafreddo. Rdeče-beli so v nedeljo nerodno izgubili v Chionsu. Domača ekipa s por-denonske pokrajine se je za Zupanove fante znova izkazala za izjemno trd oreh. Chions je bil za Kras letos že usoden v finalu državnega pokala v Červinjanu, ko so Kneževiča in soigralce premagali z 2:1. »Tokrat je Kras igral slabo. Usodna nam je bi- Predsednik Kocman: »Zaskrbljen sem« Predsednik Krasa Goran Kocman je bil dan po porazu v Chionsu zaskrbljen: »Nismo igrali dobro. Nekateri ključni igralci so utrujeni. Povrh tega se nam je poškodoval še Colavetta, ki ga v nedeljo ne bo na igrišču. Tako kot izključenega Capal-ba in Luce Carlija. Zanj je zaradi poškodbe sezone predčasno konec. Tudi Giordano še ni pravi. Ta teden se moramo zbrati in primerno spočiti. Do konca prvenstva si ne smemo dovoliti novih spodrsljajev.« Kneževič: »Nekateri igralci so preutrujeni« Kapetan Krasa Radenko Kneževič je začel z rehabilitacijo, ki bo še dolga. »Če bo šlo vse po načrtih, bom na razpolago šele v zadnjih dveh krogih,« je povedal sežanski napadalec, ki ga v nedeljo sicer ni bilo v Chionsu. »Fizično nismo v najboljši formi. To je vsem jasno, saj v zadnjih krogih v drugem polčasu nismo več tako učinkoviti. Nekaterifantje so preutrujeni.« Vratar Krasa Calligaro in Capalbo (številka 4), ki je v Chionsu prejel rdeči karton arhiv la napaka v obrambi. Nato je še sodnik izključil Capalba. Skratka, nedelja, ki jo moramo čimprej pozabiti in se čimprej znova zbrati, saj so na vrsti odločilne tekme v boju za prvo mesto,« je po tekmi ocenil spremljevalec Krasa in odgovorni za spletno stran kluba Mauro Zeriali. Kras je tako porabil bonus, ki ga je imel na razpolago. Prvenstvo je tako znova odprto. Načrti, ki so jih kovali v Repnu, da bi mogoče že krog ali dva pred koncem rednega dela praznovali ob napredovanju, so se izjalovili. Trener Branko Zupan bo moral čimprej zbrati in urediti svojo četo, ki je v zadnjih krogih nekoliko »počivala na lovorikah«. Pravzaprav tudi fizično ni več delovala, kot bi bila morala. To se je videlo tudi v nedeljo v Chionsu. Kras bo v nedeljo v Repnu gostil Azzanese, medtem ko bo Fontanafredda že v soboto igrala v gosteh proti Cjarlinsu. Najboljši strelci ELITNA LIGA - 16 golov: Balzano (Tricesimo); 13: Kneževič (Kras). PROMOCIJSKA LIGA - 15: Muiesan (Vesna); 14: Giolo (Juventina). 1. AL - 16: Steiner (Costalunga), 13: Martini (Breg); 10: Ruzzier (Primorec); 9: Devetti (Sovodnje). 2. AL - 23: Kočič (Sistiana); 11: Cermelj (Zarja). 3. AL - 16: Pase (Cgs); 12: Altin (Primorje); 7: Ferletič (Mladost); 6: Milič (Gaja). Pri Bregu so pričakovali, da bo Isontina trd oreh. »In tako je bilo, čeprav smo si življenje zakomplicirali sami,« je poudaril odbornik Brega Marko Bandi. Po prvem polčasu so gostje v Dolini vodili 3:1. Povedli so z Nigrisom, nato pa je Isontina izenačila po srečnem naključju. »Žoga je po udarcu s prostega strela letela mimo številnih igralcev in končala v mrežo. Nato so gostje izkoristili napako naše obrambe in še nesrečni av-togol Martinija. V drugem polčasu smo se zbrali in prevzeli pobudo v svoje roke. Uspelo nam je izenačiti in resnici na ljubo, bi lahko tudi zmagali. Neodločen izid je vsekakor pravičen,« je povedal Bandi. Bregov junak je v nedeljo bil Sebastian Nigris, ki je trikrat zadel v polno. Slika na vrhu lestvice ostaja nespremenjena, saj je tudi Cormonese igral neodločeno. Vodilni dvojici se je približala tržaška Costalunga. Primorec je zasluženo premagal Pro Gorizio, kot je tudi priznal spremljevalec ekipe trebenskega kluba Enzo Esposito: »Zmaga je pravičen rezultat in tudi tehnično smo bi- ©Bernardis se je vrnil iz Etiopije Trener Fabio Sambo bo v nedeljo proti Muglii imel najbrž na razpolago znova Visintina, Devettija in Bernardisa. Slednji se je sinoči vrnil z dvotedenskega potovanja iz Etiopije, kjer je bil s punco-bolničarko član ekipe dobrodelne organizacije. »Manuel (letnik 1982) je namreč družbeno angažiran fant. Upam samo, da ga ni dvotedenska izkušnja preveč izmučila, tako da bo v nedeljo nared za igranje,« je dejal predsednik Cu-strin. li boljši tekmec. Spet smo prejeli gol po prekinitvi, kar dokazuje, da smo v taki situaciji nezbrani. Glede play-offa mislim, da bo težko dosegljiv, saj ekipa ni bila sestavljena za tak cilj.« Tekma je bila v prvem polčasu izenačena in nobena izmed obramb se ni pustila presenetiti. V drugem so gostje začeli silovito, povedli pa so domačini. Primorcu je uspelo izenačiti z Davanzom in samo pet minut kasneje je Ruzzier poskrbel za zmagoviti gol. Pred tem pa je Sartori dvakrat odločilno posredoval. IME TEDNA »Zimzeleni« Kobal V 3. amaterski ligi je Mladost z nedeljsko, 11. prvenstveno zmago dohitelo Primorje na drugem mestu lestvice. Pri doberdobski ekipi je v zadnjih minutah srečanja letos prvič stopil na igrišče Alessandro Kobal (letnik 1965), ki je 6. marca letos praznoval 49. rojstni dan. Alessandro je krstni nastop v vrstah Mladosti opravil pred več kot 25 leti, in sicer v sezoni 1988/89, ko ga je takratni trener Mladosti Dušan Urančič poslal na igrišče, da je zamenjal Karla Ferfoglio na tekmi 3. AL skupina L Hermada - Mladost (0:2, 16. novembra 1988). Odtlej je Alessandro pri Mladosti odigral več kot 300 prvenstvenih tekem (statistični podatki Bruna Rupla na www.slo-sport.org). 1. al - Sovodnje »V prihodnjih dveh krogih šest točk« Sovodenjci so proti solidni ekipi iz Gradeža, ki zaseda četrto mesto, izgubili. Prvi polčas je bil zelo izenačen, saj so se gostje dobro upirali favoriziranemu nasprotniku. »Nato pa so prišle na dan naše težave, ki nas pestijo že nekaj krogov. Trener Sambo je moral zaradi številnih odsotnosti znova sestaviti obrambno linijo,« je dejal predsednik Sovodenj Zdravko Custrin. Po nedeljskem krogu se situacija pri dnu lestvice ni bistveno spremenila. Za obstanek brez play-outa se bo borilo pet ekip. V rahli prednosti naj bi bila Ponziana, ki igra v zadnjih krogih dobro in ima na papirju tudi lažji spored. Mi bomo proti Ponziani igrali v predzadnjem krogu. Na prihodnjih dveh tekmah pa bi morali osvojiti šest točk, saj igramo proti Mu-glii in Beglianu. Naj omenimo, da je s člansko ekipo debitiral naraščajnik Persoglia. 13 krogov je bil Kras neprema-gan. Rde-če-beli so zadnjič izgubili 24. novembra lani, ko je v gosteh s tesnim 2:1 izgubil proti Azzaneseju (statistični podatki Bruna Rupla na www.slosport.org). Prav proti tej ekipi bodo Zupanovi fantje igrali v nedeljo. Od zadnjega poraza so nogometaši Krasa dosegli devet zmag in štiri neodločene izide. ELITNA LIGA Chions - Kras 1:0 (0:0) Kras: Calligaro, Simeoni (La Pasquala), Colavetta, Capalbo, Arčaba, Božič, Modolo (Giordano), Grujic, Spetič, Žlogar, Tawgui (Petracci). Rdeč karton: 70. Capalbo Ostali izidi: Fontanafredda - Tricesimo 2:1, Ism Gradisca - Azzanese 0:2, Lumignacco -Rivignano 1:1, San Daniele - Gemonese 2:1, San Luigi - Muggia 2:0, Tolmezzo - Cjarlins 0:4, Corno - Manzanese 0:1. Vrstni red: Kras 56, Fontanafredda 54, San Daniele 42, Tricesimo 41, Corno 39, Chions 38, Azzanese 36, Cjarlins 34, Gemonese 34, Lumignacco 34, Ism 33, Tolmezzo 30, Manzanese 29, Rivignano 24, San Luigi 24, Muggia 18. Prihodnji krog: Kras -Azzanese, Cjarlins - Fontanafredda. PROMOCIJSKA LIGA Vesna - Valnatisone 6:0 (2:0) Strelci: 2. Božičič, 43. Gianneo; 65. Vitali, 68. Muiesan 11-m, 73. in 76. Muiesan. Vesna: Carli, G. Kerpan, Rebula (A. Kerpan), Božič (Pin), Avdic, Škrbina, Dragosavljevic, Vitali, Gianneo (Faye), Muiesan, Božičič. Torviscosa - Juventina 3:1 (2:1) Strelec: 15. Giolo. Juventina: Sorci, Racca, Beltrame, Ghirardo, Sellan, Manfreda, Stabile, Zorzut, Giolo, Markič (Bečirevic), Palermo (Airoldi). Ostali izidi: Romans - Sangiorgina 1:1, Sevegliano - Ol3 2:2, Terzo - San Giovanni 1:1, Torreanese - Cervignano 0:2, Ts Calcio - Isonzo 3:0, Zaule - Ronchi 2:1. Vrstni red: Vesna 57, Zaule 52, Torviscosa 51, Ts Calcio 49, Juventina 48, Torreanese 44, Ol3 43, San Giovanni 38, Cervignano 36, Sangiorgina 31, Valnatisone 29, Sevegliano 28, Ronchi 23, Terzo 13, Romans 13, Isonzo 9. Prihodnji krog: Juventina - Romans, Sangiorgina - Vesna. 1. AMATERSKA LIGA Breg - Isontina 3:3 (1:3) Strelec: 10., 37. in 80. Nigris. Breg: Daniele Daris, Kuret, Marturano, Coppola,Latin (Cok), Omari, Vianelli, Bertocchi, Martini (Cigliani), Rushiti (Moscolin), Nigris. Pro Gorizia - Primorec 1:2 (0:0) Strelca: 62. Davanzo, 67. Ruzzier Primorec: Sorrentino (od 46. Sartori), A. Cappai, Mascarin, Lauro, Liciulli, Di Gregorio, N. Cappai (od 92. R. Castrillon), Skolnik, M. Castrillon (od 74. Sau), Davanzo, Ruzzier. Gradese - Sovodnje 3:1 (1:0) Strelec: 80. Beric Sovodnje: Baldissin, Maurencig, Biasiol, Galliussi, Tomsič, Stergulz, Pacor (Panič), Trampus, Beric (Persoglia), Černe (Ščurek), Hriberšek. Ostali izidi: Cormonese - Aquileia 0:0, Domio - Mariano 2:0, Turriaco - Ponziana 0:1, Muglia - Begliano 7:0, Pieris - Costalunga 0:1. Vrstni red: Breg 54, Cormonese 51, Costalunga 49, Gradese 46, Domio 43, Isontina 43, Primorec 42, Mariano 41, Muglia 31, Aquileia 31, Turriaco 26, Ponziana 25, Pieris 25, Pro Gorizia 24, Sovodnje 24, Begliano 6. Prihodnji krog: Aquileia - Breg, Sovodnje - Muglia, Primorec -Domio. 2. AMATERSKA LIGA Sistiana - Zarja 4:0 (1:0) Zarja: Rossoni, Jevnikar, Diviccaro, Carrese,Ferro, Pipan (Ruggiero), Roviglio, Aiello (Degrassi), Cano (Cermelj), Romich, Bernobi. Rdeč karton: v 50. Bernobi Ostali izidi: Alabarda - Piedimonte 1:1, Aurisina - Montebello 2:0, Campanelle -Roianese 1:2, Centro Sedia - S. Andrea 1:2, Romana - Moraro 2:0, San Canzian - Azzurra 2:0, Sagrado - Villesse 0:1. Vrstni red: S. Andrea 69, Sistiana 49, Azzurra 49, Romana 48, Zarja 44, Villesse 43, Moraro 38, Sagrado 33, Roianese 33, San Canzian 31, Campanelle 29, Aurisina 24, Centro Sedia 23, Montebello 22, Alabarda 19, Piedimonte 18. Prihodnji krog: Zarja - Moraro. 3. AMATERSKA LIGA Gaja - Chiarbola 1:0 (0:0) Strelec: v 79. Perlangeli iz 11-m Gaja: Venanzi, Perlangeli, Pečar, Urbani (Cerkvenic), Missi, Gargiuolo, Milič (Rossone), Sbrocchi, Ghezzo, Kariš, Vrše (Mania). Cgs - Mladost 0:1 (0:0) Strelec: v 50. Cadez Mladost: Ballerino, Peric D., Patessio, Kogoj E., Bellini, Bressan (A. Kobal), Marusič, Ferletič, Cadez (Vizintin), Peric M., Furlan (Bagon). Rdeč karton: Daniele Peric Lucinico - Primorje 1:1 (1:1) Strelec: 40. Udina Primorje: Giardirri, Persi (Castiglione), Mihic (Dogliani), Jarc, L. Kovacic, Zidarich, Romano, Kandem, Danieli, Michieli, Udina (Altin). Ostali izidi: Opicina - Staranzano 1:0, Poggio - Fiumicello 1:0, Villanova - Audax 0:3. Vrstni red: Audax 48, Primorje 37, Mladost 37, Opicina 36, Gaja 29, Fiumicello 28, Villanova 28, Chiarbola 27, Poggio 25, Cgs 25, Staranzano 20, Ruda 16, Lucinico 12. Prihodnji krog: Mladost - Gaja, Primorje - Opicina. / ŠPORT Torek, 25. marca 2014 15 ŠPORTNI PORTRET Cilj je nastop na svetovnem prvenstvu Andraž De Luisa (letnik 1997) obiskuje 3. razred na ma-tematično-fizikalni smeri liceja Franceta Prešerna. Izbral je to šolo, ker se mu je zdelo, da mu nudi najbolj splošno pripravo za bodoči študij, čeprav še ne ve, kaj bo na univerzi študiral, pravi 17-letnik, ki ima med šolskimi predmeti najraje znanstvene in telovadbo Mladenič z Opčin se je pred štirimi leti začel ukvarjati z orientacijskim tekom pri gro-pajsko-padriški Gaji. Prej se je ukvarjal še z nogometom in šahom, še sedaj pa igra tudi odbojko pri Slogi Tabor kot libero v D-ligi. »Orientacijski tek sem izbral povsem naključno. Zvedel sem, da bodo pri Gaji priredili tečaj in se ga ude- Andraž De Luisa ležil. Ta šport me je takoj prevzel,« pravi Andraž, ki v letošnji sezoni tekmuje v kategoriji under 18. Kot največja uspeha šteje nastopa na dveh mladinskih EP v Franciji in na Portugalskem s slovensko reprezentanco in dva naslova slovenskega državnega prvaka under 16. »V bodočnosti bi rad nastopil na članskem svetovnem prvenstvu.« Andraž je tudi skavt. Prosti čas najraje preživi na kolesu ali spletu. Njegova najljubša knjiga je Jelinčičeva Biseri pod snegom, najljubši film pa Warrior. Na potovanje bi šel na kak tropski otoček. (and) PROMOCIJSKA LIGA - Vesna in Juventina v zadnjem krogu Aplavz in žvižg Nogometaš Vesne Goran Kerpan v zračnem dvoboju fotodamj@n 6 golov je Vesna letos že zadela 29. januarja v Križu proti Cervignanu (6:2). Rekord doseženih golov Vesne ostaja v sezoni 1978/79, ko je v 3. AL v Križu 3. 12. 1978 premagala podlonjerski Union kar z 8:1 in nato zmagala tudi na povratni tekmi s 7:0 (20. 5. 1979). Sicer je Vesna z gladkim 6:0 v 3. AL v Križu premagala Esperio v sezoni 1977/78 (30. aprila 1978) in nato v sezoni 1985/86 v 2. AL Arrigosport s 7:1 (10. 11. 1985). Z enakim izidom so Križani v sezoni 1968/69 (19. 1. 1969) premagali Gretto, takrat pa je Vesna domače tekme igrala v Nabrežini (podatki Bruna Rupla). Ali ste vedeli? ... da je naš filmski videoamater Aljo-ša Zerjal (letnik 1928) začel snemati pred daljnimi 60 leti (za pust 1954). Takrat mu je prijatelj Edi Šelhaus posodil staro nemško kamero. Odzval se je na natečaj za kinoamaterje. Posnel je igrani film Božično drevo in zmagal. Začela se je tako njegova pestra in uspešna režiserska kariera. Veliko Zerjalo-vih filmov je tudi s športno tematiko. Značilen je njegov film «9 zlatih kolajn 5 Krasovih deklet». Za film «Tanja Romano, evropska in svetovna prvakinja» je v Moskvi prejel Nagrado za lepote v športu in bil nagrajen tudi na Festivalu v Milanu. Kot velik ljubitelj športa je v kamero ujel še veliko mednarodnih športnih dogodkov. (lako) ... da je marca pred desetimi leti (2004) potekala 28. mednarodna kolesarska dirka za Trofejo ZSŠDI v skoraj nemogočih okoliščinah. Zaradi dežja in mraza kolesarji niso startali v Lonjerju, temveč direktno v Barko-vljah. Dirko so morali zaradi vse slabših vremenskih razmer (po Božjem polju je začelo celo snežiti) skrajšati za 25 km. Od 156 je privozilo skozi cilj le 95 kolesarjev. Mnoge in premra-žene kolesarje, ki so odstopili, so pripeljali na cilj s kombiji, nekatere celo z rešilcem. Direktor dirke Radi Pečar (na sliki) je izjavil, da takega vremena na lonjerski dirki dotlej še ni bilo. Odločitev, da skrajšajo progo, je bila zato povsem pravilna. (lako) 3. AMATERSKA LIGA Mladost znova druga, Gaja še v igri za play-off Aplavz Vesni za teniško zmago. Zvižg pa Juventini, ki je izgubila v gosteh. Tokrat bomo začeli s poražencem. Juventina je zamudila še zadnji vlak, ki bi jih znova popeljal proti vrhu lestvice. Po porazu proti Torviscosi so štandreški rdeče-beli zdrknili na četrto mesto, prav na račun furlanske ekipe, ki je v zadnjih krogih v zelo dobri formi. Varovanci trenerja Murre so tekmo začeli odlično in povedli v petnajsti minuti, ko je Giolo uspešno izvedel enajstmetrovko. Napadalec Juventine je po nekaj tednih končno saniral poškodbo in ponovno zaigral od prve minute. Do konca prvega polčasa so gostitelji uspeli izenačiti. V drugem polčasu pa so še dvakrat premagali vratarja Juventine. Ekipa štandreškega kluba je zadnjič slavila zmago pred dobrim mesecem. Rdeče-beli ne preživljajo najlepših trenutkov in celo tvegajo, da se ne bodo uvrstili niti v končnico prvenstva, saj jih je na lestvici prehitel tudi Trieste Cal- cio. Šestouvrščeni Torreanese ima sicer štiri točke zaostanka. Na vrhu lestvice pa se nadaljuje dvoboj med prvouvršče-no Vesno in drugouvrščeno ekipo Zaule. Oboji so zmagali, tako da ostaja razlika nespremenjena: plus dve točki za plave. Vesna je v Križu domače navijače razveselila s teniško zmago proti špe-trskemu Valnatisoneju. Zanuttigovi fantje so povedli že v drugi minuti z Božičičem. Gostje so sicer reagirali, čeprav niso nikoli resneje zaposlili domače obrambne vrste. Valnatisone je zdržal le še dvajset minut, nato se je začel »šov« domačih, ki so do konca tekme zadeli še pet golov. V prihodnjem krogu bo nekaj zanimiv dvobojev. Vesna bo igrala v gosteh proti Sangiorgini, Zaule pa pri San Giovanniju. Juventina bo že v soboto gostila Romans. Med seboj pa se bosta pomerila še Torreanese in Torviscosa. V 3. amaterski ligi je Mladost po zmagi na tržaškem gostovanju proti ekipi Cgs izkoristila polovični spodrsljaj Primorja (1:1 v Ločniku) in pro-seško ekipo dohitela na drugem mestu na lestvici. Ekipa doberdobskega društva je dosegla drugo zaporedno zmago in prikazala zelo lepo igro. Prvi polčas je bil zelo izenačen, tako da sta imeli obe ekipi nekaj priložnosti za zadetek, predvsem Mauro Peric bi lahko popeljal goste v vodstvo že v prvem delu srečanja. Mladost pa je takoj povedla v drugem polčasu: Furlan je odlično prodrl po levi in podal Ca-dezu, ki je z levico preusmeril žogo v nasprotnikova vrata. Primorje pa je v Ločniku zamudilo lepo priložnost. Lucinico je povedel že v 5. minuti. Nato je sodnik razveljavil gol Martina Jarca, Castiglione pa je še zgrešil najstrožjo kazen. Še dobro, da je pred devetdeseto minuto uspelo izenačiti Udini. V igri za play-off je še naprej tudi gropajsko-padriška Gaja, ki je na Padričah premagala neposrednega tekmeca Chiarbolo. Za Gajo je edini gol na tekmi zadel Perlangeli, ki je uspešno izvedel najstrožjo kazen. Slednjo si je izboril Aljaž Milič. Gaja bo v nedeljo gostovala pri Mladosti v Doberdobu. 2. AL - V Vižovljah Zarja doživela pravi polom Zarja je po nekaj solidnih nastopih v nedeljo v Vižovljah doživela pravi polom. Varovanci trenerja Maxa Pocecca so nepričakovano visoko izgubili proti sicer kvotirani Sistiani, ki zaseda drugo mesto na lestvici. V prvem polčasu je bazovsko moštvo še držalo korak z gostitelji in podleglo le z avtogolom, ki ga je zakrivil Carrese. V drugem polčasu pa so se razigrali gostitelji, ki so že trikrat premagali vratarja Zarje. Ze po 15 minutah drugega polčasa je Sistiana vodila s 3:0. Dva gola je dosegel nekdanji napadalec Zarje Marko Kočič. Po enega pa sta dosegla Črgan in Leghissa. V taboru Zarje so bili po visokem porazu razočarani. V nedeljo čaka Zarjo še ena pomembna tekma v boju za play-off. Rdeči bodo v Bazovici gostili Moraro, ki ima šest točk manj na lestvici. MLADINSKI NOGOMET - Na Tržaškem in Goriškem Pri Juventini igrajo ... tenis Deželni naraščajniki so izgubili tudi tokrat - Najmlajši uspešni v pričakovanju derbija kroga z Domiom - Juventini OK DEŽELNI NARAŠČAJNIKI Cometazzurra - Kras 3:0 (1:0) Kras: Perossa, Nabergoj, Jurc, Milosevic, Zerjal, Kosuta (Suppani), Tafi-laj, Procacci (Ghersinich), Kocman (Niro), Taglialatela, Devide'. Tudi tokrat se Kras vrača z gostovanja v Talmassonsu brez osvojene točke. Z okrnjeno postavo, katero so dopolnili kar štiri under 14 (letniki 99), so se v prvem polčasu kar dobro zo-perstavljali postavnejšim nasprotnikom, ki so uspeli premagati Perosso le po napaki obrambe. Ze v začetnih minutah drugega polčasa je moral zaradi udarca zapustiti igrišče še Kosuta, nasprotniki pa so izkoristili trenutno zmedo naših in dosegli še dva zadetka. Ves drugi polčas se je odvijal pod pravim nalivom, sodnik je moral celo prekiniti tekmo preden je uspelo pre-mraženim igralcem le odigrati še zadnje minute. Ostali izidi v skupini za obstanek: Casarsa - Ronchi 2:3, Cavolano -Audax 1:1, Torre - Manzanese prel., Bearzi je bil prost. Vrstni red: Bearzi 23, Ronchi 16, Torre 16, Cavolano 16, Manzanese 15, Casarsa 14, Audax 10, Cometazzurra 9, Kras 0. Prihodnji krog: Kras bo prost. Na Goriškem Juventina - Ruda 6:1 (3:0) Strelci: Clancis, M. Antonini, Co-sani, Fornasari, Liberti. Juventina: Ferro, Komjanc, Bar-biero, Markovič, Visintin, Lutman, Clancis, Waccher, Marchesini, Vidoz, M. Antonini; Cosani, Liberti, Falcone, S. Antonini, De Fornasari. Naraščajniki Juventine so tokrat zanesljivo premagali vrstnike Rude. Ze po prvem polčasu je bil rezultat 3:0. »Zadovoljen sem, ker smo zmagali. Nisem pa zadovoljen z letošnjo sezono, saj večina fantov dejansko ni pokazala napredka,« je dehal trener Christian Surace. NAJMLAJŠI Na Tržaškem Alabarda - Kras 0:3 (0:1) Strelca: Majcen 2, Niro Kras: Perossa (Hussu), Carli (Marton Tavčar), Calzi, Calderola (Plemeniti), Curri, Kavcic, A. Malalan, N. Malalan, Niro (Birsa), Majcen, Devide. Kras je brez težav premagal Ala-bardo. Zmaga bi bila lahko še višja, saj je združeno moštvo imelo številne priložnosti za gol, ki pa jih ni znalo izkoristiti. V prihodnjem krogu čaka Kras tekma v boju za sam vrh lestvice. Na Er-vattiju bo gostoval Domio. Ostali izidi: Cgs - Staranzano 1:1, Fani - Domio 0:7, Roianese - Sistiana 1:3, San Canzian - Opicina 1:0, Trie-stina - Aris 8:1, Zaule - Montebello 3:6. Vrstni red: Kras 58, Domio 56, Trie-stina 55, Staranzano 55, San Canzian 42, Cgs 41, Alabarda 27, Opicina 25, Aris 24, Montebello 20, Roianese 14, Fani 13, Zaule 10, Sistiana 7. Prihodnji krog: Kras - Domio. Na Goriškem Medea Pro Romans - Juventina 1:6 (1:4) Strelci: Di Michele 4, Marassi, Deganutti. Juventina: Bigaj, Tonani, Osso, Impastato, Vidoz, Ouglin, Copetti, Deganutti, Marassi, Di Michele, Ker-pan; Barone, Marega, Willer, Piem-notesi, Malič. Najmlajši Juventine nadaljujejo s solidnimi nastopi. V Medeji so tokrat zanesljivo odpravili združeno goriško ekipo. Ze po prvem polčasu so varovanci trenerja Bucciola vodili s 4:1. ČEZMEJNO PRVENSTVU U15 - Juventina je v zadnjem krogu čezmej-nega prvenstva kar z 10:0 premagali Renče. Med strelce so se vpisali: Di Michele (6), Willer (2), Kerpan in Ma-rassi. Juventina bo jutri igrala v Ajdovščini (ob 18.30). ZAČETNIKI 9:9 - Izidi: Kras A -Kras B 3:2 (0:0, 1:0, 1:1), Montuzza -Kras C 0:3 (0:2, 0:1, 1:2); Zarja/Breg -Domio B 2:1 (1:0, 0:1, 1:0). 16 Torek, 25. marca 2014 ALPE-JADRAN, MNENJA, RUBRIKE / veliki 360 stopinj Kraj in datum rojstva: Trst, 21. 5. 1991 Kraj bivanja: Opčine Študij, služba: študent psihologije Stan: prost KDO SE/H Družaben in občutljiv. Tako sebe opisuje Damjan Košuta, še ne 23 letni študent psihologije. Prijatelji ga v šali kličejo »stari«. Menijo pa, da sem ved no nasmejan in rad priskočim na pomoč, pove sam. Starši pravijo, da je do sebe zelo zahteven, prizadeven, a zelo prijeten v družbi. Ob košarki pa ima še druge konjičke. Najraje se ukvarja s film sko režijo, piše scenarije in snema kratko metražce. »Moj cilj je snemati celo Vloga: trener ženske ekipe U14 in vaditelj pri športni šoli Matično društvo: Polet Na igrišču/telovadnici sem petkrat na teden in pa tekme ob sobotah ali nedeljah večerec,« pravi štiudent psihologije, ki je med drugim sodeloval kot vodja statistov pri filmu Martina Turka Nahrani me z besedami. Damjan Košuta Trener ženske ekipe U14 in vaditelj pri Športni šoli :e š e k C/J fp "a z i F l: g S o O o b » P 2- e fE n< (Ç m , p NN 3 č j a o p p e i s a r s o e v čo s a O < 2 si hrt£ CD _ H to i o 2 ) ff < N a Gledališče ali kino? Kino. Dnevniki, revije, TV-dnevnik, TV-oddaja : Primorski dnevnik, Cinematografo in Mladika/Tgl in slovenski deželni TD/Che tempo che fa Spletna stran: Imdb, Wikipedia, Slosport Najljubša knjiga, pesem, film, Misery - Stephen King, Afterlife Donnie Darko, Blackout Dnevne informacije črpam od » p p t 1U1 F N< e i l F ^ o hri - t/i č B>[9AOp )(»[ UITU -93 rnsusqo bS ut iprn opz as J9>[ 'ub|B|B]/^ bsbç :íb>jbz ui rniuaa ijoqiBU b§ pj '>jni}.iods pjs -iarnBZ 0 'oíbjSt idijp tjsjb^ a 'spsjS su ppigi psm sísnpzA ssijoqfeu BpBjA ti9}b:>[ a 'BSouBd 9Í ••• up 'rnijsim pjJBSO>j i>jsíamBZ o • 'puBuz ut lipoid ofedo}SBU J9Í>[ 'dpp ipsA :ad -ojsbu mBipnajds 9 TJOQ t>[SÍUBJ>I a O^SB^ BÍpo A9SB}9IUO>[OI Biu;p} BjisnpABU íjoq.feu ai am oaiz \ 9 suns xtusoijj bz iubíiabn 9 'SB}9iuoSou tjb sb} -9mo>[Oj jiq pBj iq 'Bjjods bSbîoas jBjqzi iq au a^ 9 'lusipssA ut rnopnn s luidnos a pBAopp spnBu ss tj9}b:>[ a 'bjos predstava: Arcade Fire, b>[su9Í]atz ¿jjods niamod im íb>j ^Ods NI Primorskega dnevnika in TV-dnevnikov. Najljubša jed: pečen krompir Najljubša pijača: Ron Zacapa Druga država, v kateri bi rad živel: Švedska ali Avstralija Priljubljeni kraj/ izlet: potovanje on the road po Evropi in počitnice v Avstraliji Triglav? Lani z družino. Polje zanimanj Iztoka Cergola je zelo prostrano, a zdi se, da športa ne zaobjema. Niste samo glasbenik, po izobrazbi ste tudi inženir. Vaš intelekt poznamo, a nič ne vemo o vaših športnih sposobnostih ... Saj ne obstajajo. Ali se niste nikoli ukvarjali s športom? Dva meseca sem igral namizni tenis. Kje? Pri Boru. Sestra je bila šampionka, zato so mislili, da bo tudi brat dober. Hitro se je izkazalo, da ni tako. Vas šport niti najmanj ne zanima? Pogledam, ko so olimpijske igre ali kaka svetovna prvenstva, že evropskih ne gledam. Zato, recimo, ne veste, kaj se je v nedeljo zgodilo v Planici? A ja, zmagali so naši, zmagal je Peter. Pravilno, Peter Prevc. Nekaj že veste ... Večkrat pregledam objave na face-booku, zato se zgodi, da preberem tudi kaj o športu. S čim se trenutno ukvarjate na kulturnem področju? Vedno z glasbo in zadnje čase tudi nekaj malega z gledališčem. Nobenega novega načrta? Nič novega: Kraški ovčarji, Vlado Kreslin, nabrežinska godba in zadnje čase tudi Zmelkoow. No, sodelovanje s skupino Zmelkoow je novost. Katera je vaša vloga pri njej? Sem pajac - tako kot povsod. Pevec Goga, ki vas je prešnji teden predlagal za sogovornika, je razkril, da so Zmelkoowi navdušeni športniki. Lahko poveste, ali je tudi Vlado Kreslin športnik? Seveda. Zanimata ga predvsem nogomet in košarka. Bi bil tudi on, tako kot Zoran Predin, zmožen lopniti sodnika po glavi? Ne. Saj tudi Predin tega ne bi naredil. Ampak je! Ah, to je bila holografija. Koga naj pokličemo naslednjič? Glasbenika Mitjo Bobica. Včasih nastopa tudi pri nas. Igra za Gedore, ki so spremljevalna skupina Slavka Ivančiča. (p. v.) ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SESTAVIL LAKO OBROK HRANE, KI SE JE OPOLDNE Šaljiva GLASBENA IGRA DRUGAČNA VERZIJA ORIGINALNE PESMI GRŠKA BOGINJA PREPIRA IN NESLOGE AMERIŠKI GLASBENIK KING COLE ... REMO, JUAN, DIEGO ZAČIMBA, BELI CIMET NAJVEČJI GRŠKI OTOK ANG. FILM. PRODUCENT BERI PRIMORSKI DNEVNIK DEL ČLOVEŠKEGA TELESA Z MOŽGANI NEMŠKI ADMIRAL MARK GIRARDELLI AMERIŠKI PEVEC OSEBNI ZAIMEK, MI, ..., ONI GLASBENI INTERVALI REKA V NEMČIJI IAN RUSH PRVOTNA GRŠKA MUZA PETJA ALDO RUPEL TELOVADNO ORODJE ANGLEŠKA PEVKA LEAR ŠVED. TRENER LIEDHOLM VAJA VKARATEJU ZGONIŠKO ŠPORTNO DRUŠTVO ITALIJANSKA FILMSKA IGRALKA (SOPHIA) SORTA VINSKE TRTE KOŠARKARSKI KLUB NEKDANJI SLOV. TOLAR AFRIŠKI VELETOK LEP MLADENIČ, LJUBLJENEC AFRODITE SL. DRAMATIK (FRANCE) JESSE OWENS ODBOJKAR SLOGE TABOR KANTE NEKDANJA AVSTRIJSKA SMUČARKA WACHTER NAŠA NAMIZ-NOTENIŠKA IGRALKA BRŽAN OKROGLO Število BERI ŠPORTNO PRILOGO PD NAŠ TEDNIK NOVI ... SLOVARČEK - ERIS = grška boginja prepira • RAEDER = nemški admiral (Erich, 1876 - 1960) • RANK = angleški filmski producent (J. Arthur) Vaše zgodbice in anekdote... Melita Malalan «Ob sprejemu na specialno olimpiado Slovenije je bilo navdušenje gojencev VZS izredno...» Melita Malalan (letnik 1962) je «duša» vse dejavnosti pri Vzgojno zaposlitvenem središču Sklada Mitja Čuk in, kajpak, tudi športne aktivnosti tega zelo pomembnega zavoda. Pri VZS je neprekinjeno že 25 let. Kaj kmalu se je zavedala pomembnosti športne dejavnosti, tako da so pri VZS začeli s športno vadbo že v zgodnjih devedesetih letih. Gojenci so se tako lahko pomerili na specialnih olimpiadah, ki jih že dolga leta prirejajo v Sloveniji. Na teh prireditvah se športniki lahko merijo v raznih športnih disciplinah. Pomembno pa je, da se nastopajoči športniki in vzgojitelji med seboj spoznajo, izmenjajo izkušnje. Po športnih tekmah sledi namreč vedno družabnost. Melita je bila z Mariom Čačem tudi glavna pobudnica, da je VZS Sklad M. Čuk organizator še sedaj uspelega košarkarskega turnirja Zmagajmo vsi. Na tem mednarodnem turnirju nastopajo košarkarske ekipe iz naše dežele in Slovenije. Zadnja leta pa je glavni vodja te tradicionalne prireditve San-di Stefančič. Za vse delo na kulturno-športnem področju je Melita dobila kar nekaj priznanj, leta 2004 na občnem zboru specialne olimpiade pa je prejela visoko priznanje v Sloveniji za dolgo in požrtvovalno delo na tem področju. Melita je bila že od mladih let aktivna športnica. Pri sedmih letih se je začela ukvarjati s kotalkanjem in kot Openka seveda pri Poletu. Njen prvi trener je bil Mario Vitta, nato Peter Brlec. Nastopala je na pokrajinskih in deželnih tekmovanjih. Aktivnost je morala opustiti zaradi zdravstvenih težav. Vedno pa rada (rekreativno) planinari, kolesari in plava. Od stoterih zgodbic ji je ostala v spominu... «Ko so nas prvič leta 1991 sprejeli na specialno olimpiado Slovenije. Nestrpno sem čakala pred ravnateljstvom na šoli v Dutovljah. Ko so dejali, da nas sprejmejo, sem bila izredno vesela, predvsem za naše gojence, ki so z velikim navdušenjem sprejeli veselo novico.» (lako) 0 w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu GORICA-NOVA GORICA-ŠEMPETER - Objava razpisa / Torek, 25. marca 2014 1 APrimorski ~ dnevnik TRŽIČ - Tovarna 17 EZTS išče uslužbenca ^núc za zagon sekretariata paSSEU Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje občin Gorica, Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba (EZTS GO) išče uslužbenca. Na spletni strani evropskega medobčinskega združenja je bil v minulih dneh objavljen javni razpis, na podlagi katerega bodo izvedli primerjalni izbirni postopek in imenovali odgovornega za organizacijo in zagon sekretariata EZTS GO. Ta se bo naselil v Trgovski dom. Razpis so objavili na podlagi sklepa skupščine EZTS G O, ki je 24. februarja letos ob odobritvi proračuna prižgala tudi zeleno luč za zaposlitev ene osebe s pogodbo za koordinirano in kontinuirano sodelovanje. V tesnem sodelovanju z direktorico EZTS GO Sandro Sodini in občinami ustanoviteljicami bo moral izbrani kandidat opravljati dejavnosti, povezane z organizacijo, zagonom in zasnovo sekretariata EZTS GO. Njegove glavne naloge bodo pomoč pri vodenju pripravljalnih in projektnih aktivnosti, notranja in zunanja komunikacija EZTS GO, pomoč pri upravljanju organov evropskega združenja, pomoč pri finančnem in računovodskem vodenju EZTS GO (vključno s pomočjo pri pripravi proračuna in zaključne bilance) ter pomoč pri upravljanju naročil za zunanje storitve EZTS GO. V razpisu še piše, da bosta direktorica Sandra Sodini in predsednik Robert Golob v okviru teh dejavnosti lahko zahtevala od uslužbenca opravljanje dodatnih nalog za zadostitev priložnostih operativnih potreb ter izpolnitev programskih in organizacijskih usmeritev EZTS GO. Kandidati morajo izpolnjevati več pogojev. Imeti morajo najmanj enoletno delovno izkušnjo v javni upravi ali v organizacijah javnega prava, imeti pa morajo tudi izkušnje na področju italijanskega in slovenskega pravnega sistema. Nujna je univerzitetna izobrazba po bo-lonjskem sistemu oz. specializacija ali univerzitetna izobrazba po prejšnjem sistemu na področjih, ki ustrezajo tipologiji zaposlitve. Kandidati morajo odlično obvladati slovenski, angleški in italijanski jezik ter ravno tako odlično poznati internet, socialna omrežja, programski paket MS Office ali druge računalniške sisteme. Pri točkovanju bo komisija upoštevala izkušnje na področju teritorialnega sodelovanja v EU in sodelovanje z GORICA - Selitev EZTS morda že aprila Trgovski dom bo sedež Dogovarjajo se z NŠK - Pritlično pisarno naj bi medobčinsko evropsko združenje dobilo v začasno uporabo Obnovljeno pritličje (zgoraj) in pisarna, ki jo bo začasno zasedel EZTS (desno) Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje je od svoje ustanovitve »gost« agencije Informest s sedežem v Ulici Cadorna v Gorici, v kratkem pa naj bi sedež združenja postal Trgovski dom. »Med Narodno in študijsko knjižnico ter predstavniki EZTS GO so v teku pogovori o postopku in načinu selitve,« je potrdil Livio Semolič, koordinator delovne skupine za Trgovski dom in član skupščine EZTS GO, po katerem se ustanovi pogovarjata o začasni rešitvi, ki bi zadovoljila obojestranske potrebe. »EZTS GO bi dobil v uporabo pisarniške prostore v obnovljenem pritličju Trgovskega doma. Pisarna bi bila na voljo začasno, in sicer do trenutka, ko se bo v Trgovski dom preselila Fei-glova knjižnica. Pred tem je namreč treba urediti vogalne prostore Fabia-nijeve palače, ki so jih konec februarja izpraznili,« je povedal Semolič in dodal, da bodo dokončni sedež za EZTS GO iskali v prvem nadstropju Trgovskega doma, ki pa je trenutno še zaseden. Pritlična pisarna, ki meri okrog 30 kv. metrov, bi lahko bila na voljo EZTS GO že v teku aprila. Opremil jo bo Informest: v Trgovski dom bo preselil pisarniško in tehnološko opremo svoje informativne točke v albanski prestolnici Tirani, ki je bila ukinjena. Opremo je agencija nabavila z evropskim denarjem in je še neizkoriščena. Gospodarske krize ni konec in številna podjetja, ki delujejo na območju goriške pokrajine, se še vedno soočajo z dopolnilno blagajno in mobilnostjo. Po hudih težavah, ki jih je doživela v prejšnjih letih, pa naj bi luč na koncu predora končno začela videvati tovarna Eaton v Ulici Bagni v Tržiču, za katero je ponoven zagon avtomobilske industrije zelo dobra novica. Še pred kratkim je kazalo, da za tovarno Eaton, ki je specializirana na področju proizvajanja ventilov za avtomobilsko industrijo in ki je med strankami imela družbe Fiat, Volkswagen, Peugeot, Renault in Citroen, ni nobenega upanja. Ko je pred nekaj leti udarila kriza, je družba morala izdelati nov industrijski načrt in racionalizirati proizvodnjo v vseh tovarnah v Italiji, vključno s trži-ško. Od 460 delavcev, ki so bili v Ulici Bagni zaposleni leta 2006 in ki so proizvajali 17 milijonov ventilov letno, je danes ostalo le 140 delavcev. Po odpustitvah in demonstracijah iz prejšnjih let pa je tržišče danes, ko se avtomobilska industrija ponovno rahlo prebuja, priznalo tovarni Eaton in njenim delavcem, da njihovega znanja in kakovostnih izdelkov ni lahko posnemati. Na podlagi novih naročil je tovarna ponovno zagnala proizvodnjo, sindikati in zveza As-sindustria pa so se že srečali s predstavniki dežele in družbe Eaton, da bi se dogovorili o nadaljnjih korakih za razvoj obrata. Pokrajinski tajnik sindikata Fiom CGIL Thomas Casotto se noče prenagliti, potrdil pa je, da možnosti za ponovno oživitev dejavnosti obstajajo. »Tovarna za zdaj še ne ustvarja dobička, družba pa naj bi nameravala investirati v tovarno in nabaviti nekaj novih strojev,« je povedal Casotto. Tržiški delavci javnimi ustanovami ali ustanovami mednarodnega prava, dokazane triletne izkušnje pri vodenju evropskih projektov, dokazane izkušnje iz računovodstva in finančnega vodenja, dokazane izkušnje iz vodenja mednarodnih partnerstev in dokazane poklicne sposobnosti s področja komunikacije. Kandidati se morajo do 14. aprila prijaviti na naslov: Gruppo Europeo di Cooperazione territoriale GECT GO - Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje EZTS GO, Ulica Cadorna 36 (Informest) 34170, Gorica. Razpis in obrazci so na voljo na spletnih straneh www.euro-go.eu in www3.comune.gori-zia.it. (Ale) RONKE - Žival ogrožala promet Kozel na avtocesti Ulovili so ga prometni policisti in izročili upravitelju centra za divje živali v Škocjanu Goriški prometni policisti so minuli konec tedna obravnavali nenavadno prometno nevarnost. V soboto okrog 19.45 so na policijski postaji prejeli več klicev vznemirjenih avtomo-bilistov, ki so med vožnjo po avtocesti A4 v smeri Trst-Benetke v občini Ronke zagledali žival, ki se je sprehaja sredi cestišča in ovirala promet. Najbližja patrulja je nemudoma pripeljala na kraj, kjer so policisti ugotovili, da je šlo za tibetanskega kozla, ki je v še nepojasnjenih okoliščinah pobegnil lastniku in prišel do avtoceste. Policisti so žival kmalu ulovili in jo odpeljali na goriško poveljstvo, kjer so jo nahranili. Tibetanski kozel je na poveljstvu ostal do včerajšnjega dne, ko so ga policisti odpeljali v kraj Terranova v občini Škocjan, kjer so ga izročili upravitelju centra za zdravljenje divjih živali. Center v Terranovi deluje od leta 2000 na podlagi sporazuma, ki ga je takratni urad za lov in ribolov pokrajine Gorica (pred leti so ga preimenovali v urad za divjad, lov in naravne resurse) sklenil z domačinom Damianom Baradelom, ki ga še vedno upravlja. Tibetanski kozel ni bil označen, zato sile javnega reda vabijo lastnika, naj se zglasi na goriškem poveljstvu prometne policije, kjer mu bodo pojasnili postopek za vrnitev živali. Tibetanski kozel GORICA-TRBIŽ - Čezmejna konkurenca Občini zahtevata urbano prosto cono »V Gorici in Trbižu je treba ustanoviti urbano prosto cono«. Zanjo se ogrevata goriška in trbiška občinska uprava, ki si prizadevata za ponoven zagon deželnega tehničnega omizja o uvedbi režima proste cone v obmejnem pasu Furlanije Julijske krajine. O ukrepih, s katerimi bi goriško in trbi-ško območje bolje kljubovala slovenski in avstrijski konkurenci, sta se včeraj pogovorila goriška občinska odbornica Arianna Bellan in trbiški župan Renato Carlantoni, ki sta že v prejšnjih letih predstavila deželi FJK podoben predlog. »Davčni pritisk in birokracija sta za naša podjetja veliko breme. Pravo protislovje je, da se morajo celo javne ustanove, kot je goriško zdravstveno podjetje, odločati za nabavo goriva v Sloveniji, ker je cena nižja« je povedala Bellanova in spomnila, da je ob gospodarskih težavah resen problem tudi demografski padec. »Gorica in Trbiž imata podobne probleme,« je poudaril župan Carlantoni, po katerem se zaradi nižjih življenjskih stroškov, olajšav in manjše birokracije vse več družin in podjetij odloča za selitev. Župan je tudi povedal, da je trbiška Arianna Bellan Renato Carlantoni občina predstavila deželi projekt Tarvis, ki predvideva znižanje trošarin na goriva, kar pa bi ne bilo v skladu z evropskimi pravili. »Kaj pa kršitve, ki jih izvajata sosednji državi? Davčne olajšave, ki jih zahtevamo, bi enostavno uravnovesile sedanje neenakosti,« je dejal Carlantoni, ki sicer ni pojasnil, do katerih kršitev prihaja v Sloveniji in Avstriji. Bellanova in Carlantoni sta ob koncu sklenila, da bosta deželno upravo zaprosila za novo srečanje in ponovno spodbudila razpravo o zaščiti obmejnih krajev, v zvezi s katero je bivša deželna uprava ustanovila tehnično omizje. 490 Nedelja, 23. marca 2014 GORIŠKI PROSTOR / sovodnje - Obračun Pomladnih dnevov FAI Ne še brezhibni Kljub muhastemu vremenu preko tisoč obiskovalcev v soboto in ravno toliko, če ne še več, v nedeljo na Rubijskem gradu in Brestovcu. To je goriški obračun Pomladnih dnevov, ki jih je po vsej državi organiziral italijanski sklad FAI. Zadovoljstvo goriške delegacije sklada je torej upravičeno, saj so obenem zbirali prostovoljne prispevke, s katerimi bodo financirali obnavljanje kulturnih spomenikov. Pohvalo zaslužijo slovenski in italijanski višješolci, ki so vodili po pritličju Rubijskega gradu in topniški kaverni na Brestovcu ter prišleke zgodovinsko osveščali. V gradu je bil poseben poudarek namenjen Primožu Trubarju, o katerem je marsikateri italijanski dijak-vo-dič, a tudi obiskovalec prvič slišal. Letošnji Pomladni dnevi so bili na Goriškem dvojezični, slovenski in italijanski jezik sta se med ogledi prepletala, žal pa se sklad FAI ni enako potrudil na svoji spletni strani in na nekaterih letakih: iz slovenskih prevodov je izpadla črka »č«, ki so jo nadomestili nenavadni znaki, slovenščina pa je bila uvrščena med »tuje jezike«. »Organizatorji goriške delegacije FAI so nas o svojih načrtih za Pomladne dneve obvestili novembra lani in sedaj, ob zaključku po- Marsikdo je prvič slišal za Primoža Trubarja bude, se jim zahvaljujemo za vidljivost, ki so jo dodelili našemu teritoriju z izbiro Rubij-skega gradu - kar je tudi priznanje za delo lastnika Venka Černica - in jarkov ter kavern na območju Vrha. Predstavnico organizatorjev prof. Paolo Predolin sem že na prvem sestanku opozorila na nujo, da sta na reklamnih oglasih oba jezika enakopravno zastopana, obenem pa sem jim takoj ponudila sodelovanje pri prevajalskem delu, saj mi je bilo jasno, da bo sicer ta vidik zaradi že definirane finančne sheme v drugem planu,« je včeraj pojasnila županja Alenka Florenin: »Tako smo kot občina poskrbeli za slovenski prevod gradiva, ki so nam ga posredovali, in to v težkih delovnih pogojih, saj smo besedila prejemali zadnji trenutek. Zgibanke Pomladnih dnevov FAI se namreč tiskajo v enakem formatu za vse v Milanu, kar pomeni, da neradi delajo izjem za specifične primere, kot je naš. Kljub temu smo dosegli, da je bil prevod na notranjih straneh tudi grafično enakovreden italijanskemu. Ne nazadnje pa je bila v načrtu publikacija o Rubijskem gradu izpod peresa prof. Predolin, ki je v obilici preostalih obveznosti uspela zaokrožiti besedilo šele na polovici februarja. Sledila sta prevajanje v slovenščino in tisk, tako rekoč zadnji hip. O delu z dijaki-vodiči ne bi spregovorila, ker nisem sledila direktno zadevi, povedali pa so mi, da so bile slovenske šole deležne iste pozornosti kot italijanske.« »Kontrola« sovodenj-ske občine, dodaja županja, je bila torej omejena na zgibanko in publikacijo o gradu, kar vsekakor kaže na občutljivost goriškega FAI do dvojezičnosti. »Kar je bolj sporno, je enačenje slovenščine s tujimi jeziki, kot da bi bili priseljenci ali turisti, ne pa zgodovinsko zakoreninjeni pripadniki slovenskega naroda, čeprav na robu etničnega prostora,« ugotavlja tudi županja. gorica - Primorska poje Goriški vikend sklenili s folklorno zakladnico Moška pevska skupina Kantadore na goriškem odru bumbaca »Goriški vikend« revije Primorska poje v režiji Zveze slovenske katoliške prosvete se je zaključil v nedeljo v dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž s prepoznavnimi melodijami ljudske tradicije. Vezna nit koncertnega popoldneva je bila namreč folklorna zakladnica, v odtenkih najbolj pristne tradicije ali v razponu različnih umetniških priredb. Izrazite barve »nefiltriranega« izročila so sugestivno uvedle v program z nastopom moške vokalne skupine Kantadore iz Brezovice, ki je s krepko izvedbo štirih ljudskih melodij podala tudi primer pristne izvajalske prakse moškega petja z vodilno te- sovodnje - V občinski knjižnici danes srečanje z avtorji Z Mohorjevo o sladicah, z Mladiko o Auschwitzu Zadnji lanski srečanji z avtorji v občinski knjižnici v Sovodnjah sta bili posvečeni ljudskemu petju in goriški igralki Nori Gregor, na prvem srečanju v letošnji sezoni pa so bile na vrsti slaščice. Svoje kulinarične dosežke so predstavile Mirjam Simčič, Mara Mužina in Gabriella Cottali, ki so na prisrčen način izpostavile nekaj skrivnosti peke. Tako gospa Mara kot gospa Gabriella sta poklicni kuharici, ki sta več svojih receptov prispevali za knjigo »Domače slaščice - 131 receptov najbolj priljubljenih primorskih in drugih sladic«. Izšla je ob koncu prejšnjega leta pri Goriški Mohorjevi in jo je uredila Mirjam Simčič. S predstavitvijo knjige so v Sovodnjah na »sladek« način obeležili tudi mednarodni dan žena. Gostje so si na večeru izmenjale mnenja, vsaka je povedala svoj recept za pripravo štrukljev, »fri-tul« (mišk) in različnih vrst testa. Zanimivo je bilo primerjati cvrtje vrhovskih štrukljev (po receptih pokojne Zmage Co- tič) s sovodenjskimi pečenimi štruklji, pravi užitek je bil orehov kolač, ki ga je v knjižnico prinesla gospa Mara, pa tudi smetanovi polmeseci, ki jih je spekla Mirjam Simčič. Naslednji dogodek iz niza srečanj, ki ga knjižnica prireja v sodelovanju s Fundacijo Goriške hranilnice, bo že danes ob 18. uri in bo plod sodelovanja z založbo Mladika. Predstavili bodo knjigo »Auschwitz je tudi tvoj«, ki je v slovenskem prevodu Magde Jevnikar izšla februarja. Gre za delo tržaške deportiranke Marte Ascoli, ki sta jo 29. marca 1944 esesovca odvedla najprej v tržaško rižarno, zatem pa še v nemška taborišča Auschwitz, Birkenau in BergenBelsen, kjer je dočakala osvoboditev 15. aprila 1945. Spremno besedo je napisal Boris Pahor. Ob prevajalki se bosta srečanja udeležili tržaška predsednica združenja deporti-rancev ANED, zgodovinarka Dunja Nanut, in avtoričin sin Davide Puzzolo. Dve izmed treh predavateljic na »sladkem« srečanju norsko vlogo. Skladatelji iz Benečije pa so s svojimi priredbami posredovali utrinke iz ljudske zakladnice, ki jih je za svoj nastop izbrala desetčlanska mešana skupina zbora Re-čan iz Les. Znani motivi, ki se s krajevnimi različicami pojavljajo v tradicijah raznih slovenskih regij in s tem poudarjajo brezmejnost kulturnega prostora, so zazveneli pod vodstvom Stefanie Rucli. Pevke ženskega zbora Ivan Rijavec iz Črnega vrha nad Idrijo so nato pričarale sanjavo noto nežnih avtorskih pesmi, ki so jih skrbno pripravile pod mentorstvom Katje Bajec Felc. Z natančnostjo, ki bi jo v odnosu do vsebin programa lahko koristno dopolnil bolj sproščen pristop, je mešani zbor Haliaetum iz Izole podal četverico ljudskih hitov, s katerimi je zborovodja Giuliano Goruppi prekoračil domače meje z izborom dalmatinskih, sicilskih in lombardskih motivov. Od Schuberta do Bučarja je vodila pot moškega zbora Vasilij Mirk iz Proseka in Kontovela, ki je zapel pod taktirko svojega novega zborovodje Gorana Ruzziera. Aleksandra Pertot pa je navdušila mešani zbor F.B. Sedej iz Števerjana za pripovedne, sporočilne izvedbe priredb štirih slovenskih ljudskih pesmi, v katere so se pevci vživeli v iskrivem, šaljivem in sentimentalnem duhu. Po duhoviti izvedbi Oražeje-ve priredbe pesmi »Marko skače« so pevci pozdravili publiko še z občuteno podoknico v izvedbi moškega dela zbora. Tajnica števerjanskega društva Katja Dorni je v imenu organizatorjev pozdravila nastopajoče z mislijo o pravicah in dolžnostih zborovskih pevcev, ki opravljajo kulturno, narodno in družbeno poslanstvo, kar predstavlja tudi temeljno načelo revije Primorska poje. Za prijetno počutje na sprejemu po koncertu je kot soprireditelj poskrbel zbor Lojze Bratuž. (rop) štandrež - Spominska svečanost na pokopališču Žrtve dobile trajno znamenje Prvi napad zavezniških letal je bil usoden za sedem krajanov, drugi za enajst - Posmrtne ostanke nekaterih umrlih premestili v skupni grob Pevci med komemoracijo Z odkritjem spominske nagrobne plošče na vaškem pokopališču so se tudi v Štandrežu poklonili žrtvam, ki sta jih med drugo svetovno vojno povzročili dve bombardiranji zavezniških letal. Prvo je svoje žrtve izbiralo 18. marca 1944 na poljih južno od vasi, ko so zavezniki napadli goriško letališče, drugo, za Štandrež bolj uničujoče, pa 8. aprila 1945: tarča je bila goriška železniška postaja, a so letala svoj smrtonosni tovor odvrgla tudi na severni del Štandreža. Prvi napad je bil usoden za sedem krajanov, drugi pa za enajst. Vse te žrtve so bile pokopane v družinskih grobovih, nekaterim pa je zapadla koncesija in se je nakazovala njihova odstranitev. Pri društvu sKultura 2001 so se odločili, da vsem žrtvam bombardiranj postavijo na pokopališču trajno obeležje. Ko so pridobili potrebna dovoljenja, so dali prekopati in nato pokopati v skupni grob posmrtne ostanke nekaterih žrtev. Na nagrobnem kamnu je zapisanih pet imen, grob pa prekriva velika talna plošča z dvojezičnim napisom o tem, komu je namenjena in z datumoma dveh bombardiranj. V soboto, ob žal skromnem številu domačinov, so s krajšo slovesnostjo odkrili obeležje ob prisotnosti sedanjega in nekdanjega pristojnega občinskega odbornika -Alessandra Vascotta in Sergia Cosme. Zapeli so štandreški pevci pod vodstvom Aleša Hobana. Oris dogajanja izpred sedemdesetih let je podal domači družbeno-kul-turni delavec Damjan Paulin, v imenu dru- štva sKultura 2001 pa je njegov predsednik Marjan Breščak obrazložil postopek premestitve posmrtnih ostankov in uresničitev spomenika. Pozdravila sta Vascotto in Co-sma, obeležje je blagoslovil župnik Karlo Bol-čina, zbor je spet zapel. Naj navedemo še imena umrlih pod bombami zavezniških letal. Med prvim napadom so umrli Ljudmila Brisko, Jožef Go-mišček, Karlina Paškulin, Branko Tabaj, Franc Vižintin, Ivan Zavadlav in Viljem Za-vadlav, v drugem napadu pa Alojz Brisko, Nineta Calligaris, Jožefa Cijan por. Kosovel, Franc Hvalič, Lucija Jakoletič por. Brajnik, Bernarda Pavletič roj. Hvalič, Jožefa Rijavec, Benedikt Tabaj, Kamil Tabaj, Jožef Tomsič in Anton Zavadlav. (vip) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 23. marca 2014 19 OSLAVJE - Pogovor z Nežko Figelj Izrael ji je takoj zlezel pod kožo Študij okronala s knjigo o jedrskem programu v Iranu r Potovanje lahko včasih odločilno zaznamuje človeka. Neizbrisno sled je pustilo tudi v Nežki Figelj, 29-letni magistrici diplomatskih ved, ki je Izrael prvič obiskala kot mlada turistka in se vanj, kot sama pravi, »takoj zaljubila«. Tamkajšnja družba in kultura sta Oslavki tako zlezli pod kožo, da se je po stotici na klasičnem liceju Primož Trubar v Gorici naučila hebrejščine, preživela nekaj mesecev v kibucu in se kasneje še vpisala na univerzo v Tel Avivu, kjer je izbrala program Diplomacija in varnost. Sad dveletnega študija na področju mednarodnih odnosov na Bližnjem in Srednjem vzhodu je njeno magistrsko delo »The Nuclear Program In Iranian Theocracy: Motivations And Functions In Iranian Domestic Perspective. Implications For The Security Of Israel« (Jedrski program v iranski teokraciji: motivacije in vloga iz iranskega gledišča. Implikacije za varnost v Izraelu), ki je pravkar izšlo pri založbi Lambert Academic Publishing. Z Nežko smo se zapletli v pogovor o knjigi, ki je angleščine veščim bralcem že na voljo v spletni trgovini Amazon, ter njenih dosedanjih študijskih in delovnih izkušnjah. Iranski jedrski program je že leta v središču mednarodne pozornosti. Zahod običajno gleda nanj iz svojega zornega kota, ti pa si se v svoji knjigi osredotočila na iransko gledišče. Zanimalo me je, zakaj si države, kot sta Iran ali Severna Koreja, prizadevajo za razvoj jedrskega programa do točke, ki bi jim omogočala dostop do atomske bombe. Prišla sem do zaključka, da gre pri Iranu predvsem za to, da bi se država počutila bolj varno, v tej potrebi pa se prepletajo politični, kulturni in verski aspekti. Najprej je treba povedati, da se z razvijanjem jedrskega programa, sicer ne nujno v vojaške namene, strinja iranska družba nasploh, torej ne le tisti, ki so bili na strani bivšega predsednika Ahmadinedžada. Iranci si prizadevajo, da bi v Srednjevzhodni regiji pridobili večji vpliv, saj se imajo za pomemben narod, ki je potomec velike perzijske civilizacije. Teheran dalje ne sprejema, da ima Zahod dvojna merila, denimo glede Izraela. Le-ta uradno ne priznava, a niti ne zanika, da ima jedrsko orožje - temu v angleščini rečemo »opacity policy« -, Iranu pa to ni dovoljeno. Ne nazadnje je treba vzeti v po-štev, da je Iran edina šiitska teokracija, šii-ti pa so v islamu manjšina in se v regiji, ki je večinoma sunitska, čutijo ogrožene. Groženj ne vidijo le izven svojih meja, ampak tudi v Iranu samem, recimo v sunitski skupnosti v Balučistanu. Novembra lani je Teheran s šesterico velesil sklenil okvirni sporazum o omejitvi svojega jedrskega programa. Izraelski premier Netanjahu je prepričan, da je to zgodovinska napaka, kaj meniš ti? Nova iranska vlada, ki jo vodi Hasan Rohani, je v primerjavi s prejšnjo veliko bolj odprta do mednarodne skupnosti. Pri sklenitvi tega začasnega sporazuma so strani precej dobro sodelovale, kar je pomembno predvsem za Irance. V njihovem interesu je namreč, da pride do omilitve sankcij, ki so hudo vplivale na njihovo gospodarstvo. Država je v osmih letih Ahmadinedžado-vega predsedstva zelo nazadovala, nova vlada pa bi lahko bila veliko bolj uspešna, čeprav včasih ni jasno, kakšne namene pravzaprav ima Rohani. Le čas bo lahko pokazal, ali je bil podpis sporazuma pozitiven. Izrael pa zavrača vsako dogovarjanje. Izrael je »one bomb state«. Če bi Iran imel jedrsko orožje in bi prvi napadel, bi Izrael praktično ne imel možnosti za odgovor, saj bi bil takoj uničen. Do revolucije je imel z Iranom privilegiran odnos, tudi zato, ker ni arabska država. Po letu 1979 pa so se odnosi zelo poslabšali, zato iščejo Iz- raelci oporo proti Iranu v vseh državah, ki jih druži isti interes, celo s Savdsko Arabijo, s katero nimajo diplomatskih odnosov. S knjigo o iranskem jedrskem programu si zaokrožila magistrski študij v Tel Avivu. Kaj pa te je pripeljalo v Izrael? Izrael sem prvič obiskala s svojo mamo, ko sem bila stara 15 let. Takoj sem se zaljubila. Posledično sem v višješolskih letih začela pobliže spoznavati judovsko kulturo in zgodovino - del maturitetnega referata sem denimo posvetila Carlu Mic-helstaedterju - nato pa sem se vpisala na filozofsko fakulteto v Padovi, kjer sem začela študirati hebrejščino. Sprva je bil to ho-bi, kasneje, ko sem po zaključenem dodi-plomskem študiju odšla v Rim, kjer sem se vpisala na univerzitetno smer za orientalske študije, pa sem začela bolj poglobljeno študirati hebrejski jezik, bližnjevzhodno vprašanje, arabščino ... Med študijem sem dva meseca preživela v Izraelu, točneje v kibucu Hazorea blizu Haife. Kako ti je to uspelo? Preko organizacije, ki omogoča prostovoljcem z vsega sveta, da v teh skupnostih, ki so kot nekakšne komune, preživijo nekaj mesecev. Prostovoljci smo imeli različne naloge, v zameno smo dobili prenočišče, hrano in tudi manjšo plačo. Delala sem v pralnici, kjer smo prali oblačila za vse, ki so živeli v kibucu. V Hazorei so imeli še nekatere druge skupne službe, na primer menzo, in tudi skupno blagajno, živeli pa so v zasebnih stanovanjih. Nekoč so bili kibuci veliko bolj socialistično organizirani in bolj odprti do prostovoljcev, danes je tega vse manj, usmerjajo se v turizem in druge gospodarske dejavnosti. Še vedno živijo v skupnosti, a bolj neodvisno. Kdaj si se preselila v Tel Aviv? Leta 2010. Ko sem zaključila triletni študij na univerzi v Rimu, sem vložila prošnjo na univerzah v Jeruzalemu in v Tel Avivu, kjer so me tudi sprejeli. Selitev v Tel Aviv je bila res velikanska sprememba: po eni strani je to bila težka, predvsem pa formativna izkušnja. Odprla so se mi nova obzorja, postala sem bolj samozavestna. Izrael je mlada država, ljudje sprejemajo nove izzive in občutek imaš, da te spodbujajo: če imaš eno idejo, uresničijo. Tudi univerzitetni sistem je urejen bolj po »ameriško«, rekla bi, da je boljši kot naš. V Italiji lahko celo življenje ždiš na univerzi, tam je vse skupaj bolj strogo. Študij je tudi dražji, kar je prav gotovo do- Nežka Figelj ob podelitvi diplom v Tel Avivu (levo) in v Gorici s svojo knjigo datna spodbuda. Prisotnost na predavanjih je obvezna, ocenjuje se aktivno sodelovanje, pripravljati je treba raziskovalne referate. Pri enem predmetu je del izpita bila simulacija: predstavljali smo si, da je prišlo do krizne situacije - Iran je bil na tem, da dobi bombo - mednarodna skupnost pa je morala ukrepati. Jaz sem bila del delegacije EU, »utelešala« sem Barrosa, ostali sošolci so zastopali stališča Izraela, ZDA, Irana, Kitajske... Zanimiva izkušnja. Magistrska naloga pa, tako kot v ZDA in Kanadi, ni obvezna. V razredu nas je bilo okrog 35, zanjo smo se odločili le v štirih. Kakšno je vsakodnevno življenje v Tel Avivu? Je trenja med Izraelci in Palestinci močno občutiti? Ko sem tam živela, se ni zgodilo nič hudega. Kmalu po mojem odhodu pa je sto metrov od mojega stanovanja prišlo do atentata na avtobusu. Mnogi laični Izraelci si želijo, da bi se končno ustanovili dve državi in da bi se rešil problem naselbin, tudi zato, ker zaradi njih plačujejo visoke davke. Država je stalno v stanju vojaške pripravljenosti, tudi po dokončani triletni vojaščini morajo moški v vojsko vsako leto po en mesec. Vsi pa si ne želijo dveh držav: delitev med laiki in ortodoksnimi skupinami je zelo globoka. Judovske ortodoksne skupnosti, ki živijo predvsem v naselbinah in Jeruzalemu, imajo ogromno otrok, ne plačujejo davkov in ne gredo v vojsko, zavračajo kompromise in možnost nastanka palestinske države. Sama sem v Izraelu imela bolj malo stikov s Palestinci, obiskala pa sem nekatera zasedena območja. V He-bronu, denimo, sem imela zelo neprijeten občutek, konflikt je tam res močan. Še preden si oddala nalogo, ki so ti jo pred kratkim objavili, si se želela preizkusiti tudi v delovnem okolju. Da, leta 2012 sem vložila prošnjo za delovno prakso na italijanskem in slovenskem veleposlaništvu v Tel Avivu. S slovenskega so mi odpisali in me poklicali na razgovor z veleposlanico Alenko Suhadol-nik. Na veleposlaništvu sem nato ostala pet mesecev, v katerih sem imela različne zadolžitve. Kar nekaj časa smo posvetili obe-ležitvi 20-letnice diplomatskih odnosov med Izraelom in Slovenijo, na kulturnem področju pa smo priredili predstavitev študijske in turistične ponudbe Slovenije na Univerzi v Jeruzalemu. Spoznala sem, da ima Slovenija na mednarodni ravni velik ugled. Veliko Izraelcev, ki nasploh zelo radi potujejo, je Slovenijo obiskalo: nekateri so mi rekli, da je zanje Slovenija najlepši kraj, kar so jih videli. Med delovno prakso sem sodelovala tudi pri organizaciji festivala slovenskega filma, sledila pa sem tudi pripravi sporazuma za štipendije in izmenjavo med slovenskimi in izraelskimi študenti, ki sta ga podpisala slovenska veleposlanica in izraelski kulturni minister. Dalje sem urejala arhiv kontaktov veleposlaništva in vodila evidenco pomembnejših dogodkov, ki so se v tistem obdobju dogajali v državi. Depeše so nato pošiljali na zunanje ministrstvo v Ljubljano. Kaj pa zdaj? Po izkušnji na veleposlaništvu sem se vrnila v Gorico. Vpisala sem se na iz- popolnjevalni tečaj na univerzitetni smeri za diplomatske vede, ki je trajal eno leto, zdaj pa se v glavnem ukvarjam z novinarstvom. V stiku sem bila z revijo Moja Slovenija - pred časom so mi objavili intervju z Borisom Pahorjem -, z enim kolegom pa bova za revijo Il Turismo culturale napisala prispevek, povezan s stoletnico prve svetovne vojne. Štiriročno se bova lotila tudi raziskave o vplivu Turčije in Irana na iraški Kurdistan. Dolgoročno imam druge, »mednarodne« načrte, ki so povezani s tem, kar sem študirala, o njih pa si še ne upam govoriti ... Ko bo zrelo, vas bom obvestila. Aleksija Ambrosi GORIŠKA - Žled Dobrih 300 prijav škode Za intervencijo 110.000 evrov Kar 4.380 delovnih ur so pripadniki civilne zaščite, gasilci, prostovoljci in Slovenska vojska opravili ob žledolomu, ki je med 1. in 19. februarjem prizadel Lokovec, Čepovan, Vrata in območje Lokve-Lazna. Na terenu se je tiste dni 443 pripadnikov intervencijskih služb trudilo premagati naravo in prebivalcem omogočiti kolikor toliko normalno življenje. Mnogi so ostali brez elektrike, vode in odrezani od sveta, saj je zaradi žledoloma na ceste polomilo ogromno drevja in vejevja. Žled je lomil posamezne veje, cele krošnje, pri smreki tudi vrhove. Lomilo je cela drevesa, na strmejših predelih je prevračalo celo drevesa s koreninami. Gozdne prometnice na teh območjih so bile neprevozne. Po zadnjih ocenah znašajo stroški intervencije okrog 110.000 evrov. Najvišji strošek predstavlja dobava agregatov in motornih žag - zanje je bilo treba odšteti 28.000 evrov, v zgornjo številko pa so zajeti še stroški posebno zahtevnih interventnih ukrepov, tehničnega reševanja, kot na primer odpiranje cest in poti, pa zahtevnih del na višini in gozdarskih del, prevoza agregatov in hrane do občanov, materiala in opreme, prehrana za izvajalce intervencije, strošek za goriva ter refundacije osebnih dohodkov ter potni stroški vpoklicanih gasilcev in pripadnikov civilne zaščite. Škoda, ki je nastala na javni infrastrukturi in na zasebnih objektih, je ocenjena na 260.000 evrov. Vseh prijav škode, tako na objektih kot na gozdovih, je bilo dobrih 300. (km) GORICA - V trgovinah Coop Solidarnost z nabirko živil Zadruga Coop Consumatori Nordest bo v sodelovanju z goriško nadškofijsko Karitas in drugimi prostovoljci priredila obsežno nabirko živil, ki bodo namenjena goriškim družinam v stiski. Da je teh vse več, kar je predvsem odraz porasta brezposelnosti, zgovorno priča že sam podatek o delovanju goriškega empori-ja solidarnosti v Ulici Faiti, ki ga mesečno obiskuje med 400 in 450 družin. Med uporabniki je vse več italijanskih državljanov (v lanskem letu 56,5 odstotka), med tujci pa je največ priseljencev iz Vzhodne Evrope in iz Afrike, znajo povedati pri Karitas. Skoraj vse blago - testenine, riž, olje, konzerve, mleko piškote, sadje in zelenjavo, meso, mlečne in suho-mesnate izdelke, čistila, izdelke za osebno nego ter za nego otrok - dobivajo preko ustanov Banco alimentare (18%) in AGEA (16%), nabirk samega emporija in župnij (6%), kmetij (8%) in trgovskih verig, en odstotek blaga podarijo zasebniki, 18% pa razna podjetja. »Od letošnjega leta žal ne bomo več mogli računati na blago, ki nam ga je posredovala organizacija AGEA, saj so jo ukinili. Predvidena je bila ustanovitev nadomestne ustanove, Italija pa zanjo še ni poskrbela, zato ne vemo, kaj se bo zgodilo, ko bodo zaloge izčrpane. V Sloveniji, kar je meni znano, so bili hitrejši,« je povedal direktor goriške Karitas Paolo Zuttion. V tem okviru bo torej sobotna nabirka »Dan solidarnosti«, ki bo potekala v trgovinah Coop v Gorici, v komercialnem centru Tiare v Vilešu, v Krminu in v Tržiču, še toliko bolj pomembna. Na sedežu goriške pokrajine sta o pobudi včeraj spregovorili pokrajinska odbornica Ilaria Cecot in odgovorna za pokrajinski socialni okraj Coop Giuliana Giannello, ki je spomnila, da je zadruga Coop pred časom priredila tudi uspešno nabirko šolskih V goriškem emporiju solidarnosti potrebščin ter zagotovila popuste delavcem v dopolnilni blagajni. Ob članih zadruge Coop in prostovoljcih Karitas - je povedala vodja goriškega em-porija solidarnosti Chiara Bertolini -bodo pri zbiranju doniranih živil sodelovali tudi številni mladi. »Našim članom bo v centru Tiare pomagala skupina dijakov, ki jih bo spremljala profesorica, ter italijanski in slovenski skavti,« je še pojasnila Bertolinijeva in navedla, da bodo v trgovinah zadruge Coop v soboto zbrali olje, moko, mleko, sladkor, tunino in druge konzerve. Več informacij bodo solidarnim potrošnikom nudili prostovoljci v posameznih trgovinah. 20 Torek, 25. marca 2014 ALPE-JADRAN, MNENJA, RUBRIKE / Slovenci in Bezjaki V okviru projekta o slovenski prisotnosti v Laškem in sobivanju z bezja-škim narečjem bo Združenje staršev otrok slovenske osnovne šole in vrtca v Romjanu priredilo glasbeni večer z naslovom »Noi qua - Tera imbrazada de l'Isonz e de 'l Timavo«. Potekal bo jutri, 26. marca, ob 20. uri v ronškem avditoriju. S programom narečnih in slovenskih pesmi ter lastnih napevov in priredb na besedila krajevnih pesnikov bo nastopil mešani pevski zbor Starši Ensemble pod taktirko Silvie Pierotti. Gostja večera bo Flavia Co-solo, hči Maria Cosola, domačina, ki je v tridesetih letih minulega stoletja prvi pripravil sladico Coppa Vetturi-no; danes jo poznamo pod imenom »Tirimesu« oz. »Tiramisu«. Napovedan je še nastop moškega zbora Srečko Kosovel. Pozabljeni recepti V gostilni Primožič na Vialu v Gorici bodo v petek, 28. marca, priredili tematsko večerjo. Večer so naslovili »Nekoč je bilo«, saj bodo ob tej priložnosti ponujali jedi, pripravljene po starih, skorajda že pozabljenih receptih, ki pa so bili v preteklosti del vsakdana. Na podlagi receptov, ki so jih našli v zaprašenih babičinih zvezkih in knjigah, bodo Primožičevi pripravili salamo s kisom in polento, »požgano župo«, »toč furbo«, kuhane štrulkje in marsikatero drugo poslastico. Večerja bo ob 20. uri, za glasbo v živo bosta poskrbela Angelo in Gastone; informacije in rezervacije na tel. 0481-82117. Slovenska levica V goriškem Kulturnem domu bodo v četrtek, 27. marca, predstavili novoustanovljeno stranko Solidarnost. Gostje večera, ki se bo začel ob 18. uri, bodo Jože Pirjevec, Damjan Mandec, Duša Keber in Božo Flajšman. Politična scena v Sloveniji je zadnje čase precej razvejana in nedorečena. Cilji in program stranke Solidarnost so zajeti v njenem imenu, solidarnost pa razumejo kot prakso pravičnega razporejanja družbenega bogastva. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. Gledališče GORICA - Koncert judovske glasbe V sinagogi dogodek s Carmino Slovenico [ \ J Sinagoga v Gorici je svetišče, hkrati pa tudi kraj kulturnih prireditev, povezanih z judovskim izročilom. Naravnost edinstven dogodek se bo tam zgodil v četrtek in bo imel slovenski predznak. Koncert judovske glasbe bo namreč ponudil dekliški zbor Carmina Slo-venica iz Maribora. Omogočili so ga Kulturni center Lojze Bratuž, društvo Amici di Israele in Združenje cerkvenih pevskih zborov iz Gorice. Včeraj so ga predstavili na županstvu predsednica centra Bratuž, Franka Žgavec, tajnik omenjenega društva Lorenzo Drascek in podžupan Roberto Sartori. Prva dva sta uporabila superlative za dogodek in za nastopajoče, tretji pa jima je pritrdil, ko je ugotovil, kaj vse je Carmina Sloveni-ca že prikazala in dosegla na domačih in tujih odrih. Koncert z naslovom »Tehilim« je navdihnila Hagada, judovska knjiga sve- topisemskih zgodb in molitev, ki se začenjajo s pripovedjo o izhodu iz Egipta, potem ko najmlajši otrok obredno vpraša: »Zakaj je ta noč drugačna od drugih noči?« »Pomen glasbe v življenju Judov najdemo že v samih začetkih Geneze, saj so glasbeniki omenjani med tremi temeljnimi poklici. Glasbo so dojemali kot nekaj nujno potrebnega v vsakdanjem življenju, saj bogati človeško bivanje in vanj vnaša lepoto. Judovska glasba se je razvijala v teku časa, skozi dolgo pot zgodovine. Tako je lahko globoko religioznega značaja - duhovne pesmi, napevi in refreni so pogosti v judovskih obredih po vsem svetu -, lahko je posvetne narave. Njen značaj se močno spreminja glede na poreklo avtorja in na časovno obdobje, v katerem je bila skladba napisana. Temu ustrezno raznolik je tudi program "Tehilim",« pravijo v Carmini Slovenici. Izbor skladb bo obsegal širok £ 4 ? M % \ Ji $A M w . fV vt k • -, t I •. t V •, >■ Carmina Slovenica glasbeni nabor, od sefardskih napevov, preko renesančne polifonije do sodobne literature; med izvedenimi skladbami bodo dela Erana Dinurja, Salomona Rossija, Boaza Avniha, Galie in Michaela Meltzerja, Yonija Rechterja, Ofre Haza, Flory Jagoda, Bezalela Alonija in Joshue Jacobsona. Ugled Carmine Slovenice, ki letos foto dejan bulut obeležuje svojo 50-letnico, potrjujejo številni koncerti in prva mesta tekmovanjih po svetu. Zlasti po zaslugi dirigentke in »gonilne sile« Karmine Šolec je v vokalno glasbo vnesla svežino in odprla nove prostore intenzivnosti glasbenega doživljanja. Četrtkov koncert v Gorici se bo začel ob 20.30, vstop bo prost, število mest v sinagogi pa bo omejeno. Novomeški simfonični orkester V goste prihaja simfonični orkester Glasbene šole Marjana Kozine iz Novega mesta, ki ima za sabo uspehe in priznanja doma in v tujini. Danes ob 19.30 bo v goriškem Kulturnem domu odigral Pomladni koncert, ki ga prirejata Dijaški dom Simon Gregorčič in Kulturni dom. Orkester, ki praznuje letos svojo 25-letnico in ga vodi Sandi Franko, se bo predstavil s programom klasičnih skladb pa tudi z bolj »popularno« glasbo, npr. iz filmov. Vabilo k udeležbi organizatorji posebej naslavljajo tudi na gojence in učitelje glasbenih šol. SKRD JADRO IZ RONK v okviru projekta »Spoznavanje voda Slovenije« in v sodelovanju s centrom CTS prireja enodnevni izlet s kosilom v grad Turjak, Rašico, Tabor Cerovo, Stično in Šmarje Sap v nedeljo, 30. marca; informacije in prijave po tel. 0481-82273 (Roberta, Sara). »VIVICITTA1« GORICA-NOVA GORICA (državna in mednarodna pohodna in tekaška prireditev) bo v nedeljo, 6. aprila, z odhodom ob 10.30 s Trga Evrope-Transalpina. ONAV - državna organizacija pokuše-valcev vin - organizira obisk mednarodnega sejma Vinitaly v nedeljo, 6. aprila; informacije in vpisovanje po tel. 0481-32283 (Daniela Markovic) ali na markovicdaniela@yahoo.com. PD RUPA-PEČ vabi na letošnji tradicionalni izlet v Jordanijo, ki bo potekal od 19. do 26. avgusta; informacije po tel. 0481-882285 (Ivo). □ Obvestila več na www.artistiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 25. marca, ob 20.45 koncert orkestra iz Padove in Veneta; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481-494664); več na www.teatro-monfalcone.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 25. marca, ob 20. uri »Čarovnik« (Fedor Šili); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 19.00 »Yellow«. Sledil bo pogovor z režiserko Rachel Sukman. M Izleti U Kino V GLEDALIŠČU VERDI v Gorici: 26. marca ob 18. uri s prostim vstopom predstavitev Molièrjeva »Skopuha« v priredbi UTE iz Gorice; predavala bo profesorica Anna Maria Rossi de Sa-vorgnani. 27. marca ob 20.45 »LAvaro« (Molière), igrajo Arturo Cirillo, Michelangelo Dalisi, Monica Piseddu, Luciano Saltarelli, Antonella Romano, Salvatore Caruso, Sabrina Scucci-marra, Rosario Giglio; predprodaja vstopnic pri blagajni, Ul. Garibaldi 2/a, tel. 0481-383601 od ponedeljka do sobote 17.00-19.00 ali na dan predstave od 20. ure dalje pri blagajni gledališča. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: danes, 25. marca, ob 21. uri komedija »Boeing Boeing« igrajo Gian-luca Guidi, Gianluca Ramazzotti, Ariella Reggio, Barbara Snellenburg, Marjo Berasategui in Sonja Bader; informacije pri blagajni v Ul. Nazario Sauro 17 v Krminu (tel. 0481-630057), DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 »Mr. Pea-body e Sherman«; 19.45 - 22.00 »Lei«. Dvorana 2: 18.00 »Supercondriaco -Ridere fa bene alla salute«; »Mondo-visioni« 20.15 »God loves Uganda« in 22.15 »The Defector - Escape fron North Korea«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.30 - 20.40 »I segreti di Osage County«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.20 »Mr. Pea-body e Sherman«; 20.00 - 22.10 »Ne-ed for Speed«. Dvorana 2: 18.00 »Amici come noi«; »MusicEmotion« 20.30 »Johannes Brahms, koncert za klavir in orkester št. 1, re min. op. 15.« in »Igor Stra-vinsij, Le sacre du printemps«. Dvorana 3: 17.20 »Her (Lei)« (v originalnem jeziku in italijanskimi podnapisi); 19.50 - 22.10 »Lei«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Noi 4«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.10 »La gabbia dorata - La Jaula de oro«. PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ organizira šestdnevni društveni izlet v Barcelono od 22. do 27. aprila; informacije in vpisovanje po tel. 048120678 (Božo) in tel. 347-9748704 (Vanja). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA priredi v juniju osemdnevni izlet v Pireneje z obiskom Andorre in Barcelone. Potovanje s turističnim avtobusom, spremstvo Janez Pretnar. Predviden je planinski del in turistični del z obiskom Andorre, Barcellone in nekaterih znanih krajev, tudi Lurda. Organizacija izleta: Alpetour. Prijave (čimprej) in informacije: tel. 0481882079 - Vlado, v večernem času. PLANINSKO DRUŠTVO VALENTIN STANIČ KANAL vabi na 21. »Pohod po stopinjah Valentina Staniča« v soboto, 29. marca. Glavni pohod Solkan-Sa-botin-Vrhovlje-Korada-Kanal se bo začel od 6. do 9. ure s parkirišča pri mostu v Solkanu (zmerno brez postankov 8 ur hoje); ob 11.30 bo maša posvečena Valentinu Staniču v cerkvi Sv. Gen-drce na Koradi. Krajši južni del pohoda Solkan-Sabotin-Vrhovlje-greben Sa-botina se bo začel od 6. do 9. ure s parkirišča pri mostu v Solkanu (4 ure hoje). Krajši severni del pohoda Vrhovlje-Korada-Kanal-sleme Kanalskega Kolovrata se bo začel od 8. do 10. ure na Vrhovljah (4 ure hoje). Zaključna prireditev bo ob 15.30 pod Gasilskim domom; informacije po tel. 0038641503005 in na www.pd-kanal.si. RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA prireja v soboto, 29. marca, na sedežu društva tekmovanje za najboljšo salamo; vzorce bodo zbirali do 16. ure, sledila bosta pokušina in nagrajevanje. DOBRODELNA DRAŽBA »REBOLIUM-REBULA SKOZI ČAS« bo potekala v soboto, 29. marca, v veliki dvorani palače Attems-Petzenstein na Trgu De Amicis v Gorici, z začetkom ob 15. uri. Za nakup bodo na razpolago izbrana vina različnih proizvajalcev rebule iz Slovenije in Italije v leseni embalaži s pred kratkim izdano knjižico »Rebo-lium - rebula skozi čas« in delo priznanega likovnega umetnika. Izkupiček bo v celoti namenjen Fundaciji Luc-hetta-Ota-D'Angelo-Hrovatin iz Trsta. Po končanem dogodku, ki ga bosta vodila Tjaša Dornik in igralec Giuseppe Battiston, bodo ob prigrizku nazdravili s penino Rebolium Sinefinis. ZMAGOVITE SREČKE KARNIVALOVE PUSTNE LOTERIJE: 8793 (enotedensko križarjenje po Sredozemlju za dve osebi s Costa Crociere), 2384 (weekend city v Parizu za dve osebi life & style - Boscolo Gift), 1425 (darilni bon v vrednosti 250 evrov za nakup v trgovini SME v Gradišču), 2722 (darilni bon v vrednosti 150 evrov za nakup v trgovini jestvin Povsic Peter v Gorici), 3776 (pršut). Za prevzem nagrad, ki so bile izžrebane 13. marca se morajo lastniki zmagovitih srečk zglasiti na gabrskem sedežu društva v roku tridesetih dni od objave rezultata žrebanja; informacije po tel. 380-6335315. 81 Prireditve V KNJIGARNI LEG na Verdijevem kor-zu v Gorici bo danes ob 18. uri predsta- vitev knjige zgodovinarja Davida Nicol-leja o italijanski kraljevi vojski v prvi svetovni vojni. Izšla je v angleškem izvirniku, v italijanskem prevodu pa pri goriški založbi LEG. »WORLD CAFE'« na Vrhu - Občinska Enotnost vabi na drugi večer s foku-som na mladih (npr. kako spodbuditi njihov doprinos pri upravljanju javne dobrine), gospodarstvu (npr. kako spodbuditi nove oblike zaposlovanja glede na že obstoječe in nove infrastrukture) in turizmu (kako privabiti tuje obiskovalce in ovrednotiti naravne lepote), ki bo danes, 25. marca, ob 20.30 v KŠC Danica. Srečanja so odprta vsem. DELAVNICA »PEKA BREZGLUTEN-SKIH KRUHOV S KVASOM IN BREZ« bo potekala danes, 25. marca, med 16.30 in 20. uro v kuhinji osnovne šole Kozara v Novi Gorici; informacije in obvezne prijave do zapolnitve prostih mest na info@vsebrezglutena.si, tel. 00386-31370110 ali v trgovini »Vse brez glutena«, Ulica Gradnikove brigade 9 v Novi Gorici. Organizira društvo Notranja Pot iz Nove Gorice; več na www.dnp.si. »BIOTERAPIJA PO METODI ZDENKA DOMANČIČA«: srečanja bo vodila te-rapevtka Tatjana Velikonja in bodo potekala od četrtka, 27. marca do nedelje, 30. marca, ob 16. uri. Biotera-pija lahko pozdravi različne vrste bolezni, zmanjša simptom ali zaustavi širjenje bolezni, traja 15-30 minut in se ponavlja štiri dni zapored; obvezne prijave po tel. 00386-31395864, organizira društvo Notranja Pot iz Nove Gorice, vstop prost s prostovoljnimi prispevki; več na www.dnp.si. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo danes, 25. marca, ob 19. uri brezplačna filmska projekcija v originalnem jeziku z angleškimi podnapisi izraelskega dokumentarnega cestnega filma »Yellow«. Po projekciji se bo z režiserko Rachel Sukman pogovarjal Brane Kovič. »IL GIOVEDI' DEL LIBRO 2014« v občinski knjižnici v Ul. Ceriani 10 v Tržiču ob četrtkih ob 18. uri do 12. junija: 27. marca bo predstavitev eseja »1914 l'anno della neutralita« Roberta Bencivenge; več na www.bibliote-camonfalcone.it. Pogrebi DANES V GORICI: 9.30, Livia Pintar vd. Mongado (iz Aiella) v kapeli pokopališča in na pokopališču; 11.00, Valentino Della Ricca iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče. DANES V GRADIŠČU: 11.30, Amelia Millo por. Loria (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Valeriana in na pokopališču. / KULTURA Torek, 25. marca 2014 21 FILM - V Trstu srečanje z italijansko-slovensko ekipo filma TIR Umetnost je umetnost, če spremeni gledalčev pogled Tisti mali svet, ki ga skrivajo kamion-ske kabine, je večini med nami popolnoma neznan, celo žene in ostali sorodniki to-vornjakarjev ne vedo, kako poteka življenje v njem. Ko bi ljudje vedeli, da so tovornja-karji v večini primerov novodobni sužnji, bi se najbrž med nakupom sadja in zelenjave odločali drugače ... in ne bi v Trstu kupovali španskih jagod, v Atenah pa paradižnikov, ki so jih tovornjaki pripeljali iz Amsterdama. Tudi to je sporočilo filma TIR, s katerim je režiser Alberto Fasulo lani na mednarodnem filmskem festivalu v Rimu osvojil zlatega Marka Avrelija. Po ogledu filma postane gledalcu tudi popolnoma jasno, zakaj je režiser že večkrat ponovil, da bi filma in seveda nagrade ne bilo brez Braneta Zavr-šana. Res sem srečen, da sem ga spoznal, je na sobotni projekciji v tržaškem kinu Ariston dejal furlanski režiser, kajti samo nekateri vrhunski igralci so sposobni tega, kar je naredil Brane. Slovenski igralec se je namreč za nekaj mesecev prelevil v tovornja-karja: opravil je vozniški izpit, se zaposlil pri italijanskem avtoprevozniškem podjetju in prevozil 43.000 kilometrov - najprej v družbi hrvaškega kolege Makija, nato še sam. Na kamionu ga je spremljala režiserjeva kamera in posnela vse dogajanje: utrudljive vožnje po evropskih avtocestah, spanje, kuhanje in prhanje na počivališčih. Režiser Fasulo, Brane Završan in Lučka Počkaj ter producentka Nadia Trevisan FOTODAMJ@N In seveda telefonske pogovore s filmsko in življenjsko sopotnico, tržaško igralko Lučko Počkaj. Lučka je naša Scarlett Johansson, je dejala voditeljica sobotnega pogovora Beatrice Fiorentino: kot protagonistko filma Ona tudi Lučko spoznavamo izključno skozi njene (slovenske) besede, različne into-nacije, jezo, smeh. Vsak telefonski pogovor odpira neko rano, veča oddaljenost med partnerjema: med ženo, ki je ostala doma in še dalje poučuje na hrvaški gimnaziji, in možem, ki je kateder zamenjal za tovornjak. Kajti TIR je tudi film o posledicah ekonomske krize, ki je povsem spremenila naša družbena ravnovesja. Lučka Počkaj je priznala, da je moža podpirala v tej avanturi, a da je bilo snemanje tudi vir skrbi. »Brane je bil istočasno igralec, tovornjakar, prevajalec, kuhar ... skušala sem odmisliti, kaj vse bi se mu lahko zgodilo na tistih cestah in avtocestah.« Vsi soustvarjalci so potrdili, da takega filma ne moreš posneti brez globokega zaupanja. Brane je očitno zaupal režiserju Fasulu, če je bil za nekaj mesecev pripravljen zapustiti igralski poklic in sesti v tovornjak: »Čudovito se mi je zdelo, da mi je bila končno dana priložnost posneti film, ki mi je omogočil raziskovanje, v katerem sem moral pridobiti zaupanje avtoprevozniške-ga podjetja, v katerem je bilo pomembno "biti" in ne "igrati"« Po drugi strani se je režiser, ki ne razume slovenščine in hrvaščine, povsem prepustil Branetu in Lučki. »Če ne verjamem, v tisto, kar vidim in slišim, ustavim kamero: veliko sem se naučil o ne-verbalni govorici, svoje pa je pripomoglo nedvomno tudi dejstvo, da je filmska zgodba slonela na avtentičnem odnosu.« Realnost in fikcija se namreč v filmu TIR stalno prepletata. Po projekciji filma, v katerem je krutost tega poklica vsem na očeh, je marsikdo dejal, da ne bo več preklinjal tovornjakar-jev. Tega je Tirova ekipa še najbolj vesela: umetnost je umetnost, če uspe spremeniti gledalčev pogled na svet, drugače je čista estetika, je dejal režiser: Brankova zgodba bi se lahko nadaljevala, mi pa želimo, da jo nadaljuje gledalec. Na primer s smotrnejšimi odločitvami pred hladilnikom z zelenjavo ... Poljanka Dolhar V Beogradu razstava jugoslovanske umetnosti prve polovice 20. stoletja Muzej sodobne umetnosti v Beogradu bo 29. marca v prostorih Muzeja zgodovine Jugoslavije odprl razstavo z naslovom 100 del iz zbirk Muzeja sodobne umetnosti - jugoslovanska umetnost med letoma 1900 in 1945. Za predstavitev jugoslovanske umetnosti prve polovice 20. stoletja so se v muzeju odločili, ker je ta širši javnosti manj poznana. Z razstavo pa želijo tudi utrditi pomen zbirke Muzeja sodobne umetnosti kot take oziroma dela zbirke, ki omogoča seznanjanje s ključnimi ali najznačilnejšimi pojavi jugoslovanskega in srbskega modernizma, so ob razstavi, ki bo na ogled do 18. maja, zapisali v muzeju. Postavitev bo med drugim vključevala dela Dorda Andrejevica-Kuna, Antuna Augustinčica, Jovana Bije-lica, Marka Čelebonovica, Avgusta Černigoja, Marijana Detonija, Petra Dobrovica, Lojzeta Dolinarja, Vilka Gecana, Krste Hegedušica, Riharda Jakopiča, Franceta in Toneta Kralja, Frana Kršinica, Mirka Kujačica, Ivana Radovica, Marka Ristica, Velj-ka Stanojevica, Eduarda Stepanči-ča, Sretena Stojanovica, Zlatka Šu-lentica, Save Šumanovica, Ivana Tabakovica in drugih. Ob razstavi bo potekal bogat spremljevalni program, ki bo ponudil predavanja in tematska vodenja po razstavi. (STA) GLEDALIŠČE VERDI - Nova postavitev priljubljene opere Giuseppeja Verdija Tržaška Traviata ni povsem prepričala Ob posrečeni scenografiji Josefa Svobode prišle še bolj do izraza pomanjkljivosti solistov - Dirigent Gianluigi Gelmetti brez nežnosti in romantičnega navdiha Giuseppe Verdi zaseda prvo mesto na svetovnem seznamu najbolj uprizorjenih avtorjev; sledita mu Puccini in Mozart, med operami pa kraljuje Tra-viata, zato nič čudnega, če je tudi tržaško gledališče Verdi okrepilo rekord s ponovno postavitvijo priljubljene drame, ki sta jo libretist Francesco Maria Piave in operni komponist priredila po Alexandru Dumasu ml. Osrednja privlačnost je bila tokrat scenografija, ki jo je pokojni Josef Svoboda l. 1992 narisal za ogromno areno Sferisteria v Macerati. Nadzornik gledališča Verdi Claudio Orazi je bil takrat vodja poletne sezone v Markah in je želel obuditi genialno zamisel s pomočjo Svobodovega sodelavca, režiserja Henninga Brockhausa. Ogledalo, ki visi nad odrom, ponuja različne perspektive prizorov z magičnim efektom - tako v prvem in tretjem dejanju, ko se nekoliko ceneni blišč prazničnih dvoran pomnoži v razkošju živahnih barv, kot v drugem, ko se podeželski dvorec spremeni v cvetoče polje marjetic, in v zadnjem, kjer na odru samevata Violet-ta in njena smrtna postelja. Z genialno potezo se v poslednjih minutah ogledalo izravna ter zrcali gledališko dvorano, kjer se luči rahlo prebudijo ter osvetlijo gledalce, morda nezavedno sokrive družbene obsodbe, ki je uničila Violet-tino srečo. Svobodova domislica je zelo tankočutno pripravila okvir, v katerem so pevci nastopali pod Brockhausovo režijo, med trojico protagonistov pa je le Giorgio Germont pokazal pravi odrski instinkt, tisti, ki spremeni lik v živo osebo ter omogoča občinstvu neposredno doživljanje zgodbe. Ukrajinski baritonist Vitaly Bilyy je poleg igralskih sposobnosti pokazal tudi zelo lepo kultivi-ran glas, ki ga je z občutkom prilagajal različnim situacijam. Prvo mesto bi veljalo naslovni vlogi, ob katero se je že marsikatera zvezda spotaknila: lik, ki je v prvem dejanju brezskrbna lahkoživ-ka, se postopoma spreminja v ljubeče in drhteče dekle, nazadnje pa v trpečo ikono, zato so zelo redke umetnice, ki znajo metamorfozo prikazati s psihološko prepričljivostjo. Mlada sicilska so-pranistka Jessica Nuccio je kot Violet-ta že zablestela z vrsto nastopov v Italiji in tujini, to predvsem zaradi čistega in svetlega glasu, ki z lahkoto premaguje vse tehnične težave ter najlepše zazveni v višjih legah. Brez napora je obvladala kolorature na koncu prvega dejanja, pokazala skoraj ganljiv pristop v ariji Addio del passato, le škoda, da ob teh dragocenih vrlinah pevki primanjkuje pravega smisla za odrski gib, ki bi njeno interpretacijo lahko povzdignil na najvišji nivo. Alfredo Germont je bil mladi lit-vinski tenorist Merunas Vitulskis, še ne povsem domač v italijanščini, a dovolj prepričljiv, čeprav njegovemu glasu ne moremo pripisati posebne očarljivosti, kajti včasih se zoži v bolj plitve tone. Med stranskimi vlogami gre pohvaliti Anno Bordignon kot služkinjo Annino, profesionalno pa so se odrezali tudi ostali: Letizia Del Magro kot Flora, Ales-sandro DAcrissa kot Gastone, Christian Starinieri prepričljiv baron Douphol, pa Dario Giorgele', Francesco Musinu in trojica pevcev iz domačega zbora: Dax Velenich, Hektor Leka in Giovanni Pa-lumbo. Že večkrat smo ugotovili, da ima dirigent Gianluigi Gelmetti ob nedvomno bogatih izkušnjah tudi več hib: pri njem predvsem pogrešamo nežnost, romantični navdih, ki bi glasbi vtisnil prepotrebne občutke, odtenke, ki jih je Verdi z mojstrsko roko vgraviral v par-tituro. Tudi tokrat je glasbo vodil s trdo roko, večkrat prehrupno, pri tem povzročil nekaj nesoglasij med odrom in orkestrom, predvsem pa onemogočil bolj svobodno fraziranje, ki bi sledilo duševnemu utripu. Zbor, ki ga pripravlja Paolo Vero, je zaradi tega učinkoval brez popolne kohezije, bolje se je izkazal orkester, ki je sledil lastnim muzikalnim nagibom. Kostumist Giancarlo Colis je pokazal dober okus, ki je le tu pa tam zdrsel proti meji (delno upravičene) vulgarnosti, pri scenski postavitvi je sodeloval Benito Leonori, nevsiljive koreografije pa je pripravila Eleonora Escobar. Gledališče je bilo povsem natrpano in na premieri je občinstvo pokazalo svoje navdušenje predvsem do bari-tonista Bilyyja in protagonistke Nuc-ciove, aplavzi pa so dolgo zadržali na odru vse oblikovalce. Ponovitve bodo na vrsti do 1. aprila. Katja Kralj Osrednja privlačnost je scenografija Josefa Svobode z ogledalom, ki visi nad odrom odeli poolov, strehe in do j-jíjia Jj nske""^ oprema 24 LET Z VAMI # azeni Titro d.o.o., Bilje 92C, 5292 Renče, Slovenia www.titro.si Obiščite naš PRODAJNO RAZSTAVNI SALON v Biljah pri Novi Gorici Tel. + 3865 330 9610 www.bazenska-trgovina.si Sedaj je pravi čas za razmišljanje o bazenih. Da vas ne bo poletje prehitelo. 22 Torek, 25. marca 2014 ALPE-JADRAN, MNENJA, RUBRIKE / sežana - Ob 110. obletnici rojstva Srečka Kosovela Multimedijska predstava v spomin na velikega pesnika Že v petek popoldne so v Sežani odprli tudi prenovljeno Kosovelovo sobo SEŽANA - V produkciji Kosovelovega doma Sežana je nastopilo več kot 20 mladih domačih ustvarjalcev in v poklon 110-obletnici rojstva Srečka Kosovela pripravilo multimedijsko predstavo oz. kolaž z naslovom Človek ni simetričen. Izvedli so jo kot vrhunec prireditev po odprtju prenovljene Kosovelove spominske sobe v nizu več kot 40 dogodkov, s katerimi so in še bodo v teh dneh in mesecih oz. letu Krašev-ci obeležili svojega priljubljenega pesnika in misleca svetovnega slovesa. Kosovelov dom je bil na premieri predstave Človek ni simetričen zopet poln, repriza predstave pa bo 26. marca. »Srečko je bil velikan slovenske poezije in misli. Bil je pričevalec zaznamovanega stoletja in znanilec nove dobe - kakršnokoli ta trenutek že je. Menimo, da je občinstvo doživelo Kosovelovo delo v drugačni obliki. Vsem bo dostopen in kot vedno aktualen in angažiran, kar navsezadnje spoznavata tudi že slovenska in evropska kulturna javnost,« sta ob premieri dejala direktorica Kosovelovega doma Nina Ukmar in koordinator projekta, scenarist in igralski vodja Rafael Vončina. Petkova prireditev je bila tako priložnost, da prvič skupaj delujejo raznovrstni domači ustvarjalci, ki jim je V petkovi predstavi je nastopilo več kot 20 mladih domačih ustvarjalcev; na popoldanskem odprtju (spodaj) prenovljene Kosovelove sobe je bila slavnostna govornica Marija Pirjevec o. knez & FftláMv1* II - * Srečko etični in ustvarjalni vzornik. Gre za ljudi, ki so uveljavljeni na svojih strokovnih področjih ustvarjanja. Scena je zastavljena kot združitev oz. prekrivanje umetniške besede ter izvirne avtorske glasbe, plesa, filma, likovnega in kiparskega izraza ipd. V večpredstavnostno lepljenko so na podlagi zamisli in vodje projekta Andreja Pirjevca združili umetniško ■ t 4> besedo, glasbo, ples, film, likovni izraz. Celostno likovno podobo je predstavi dal domači vsestranski umetnik akad. slikar Simon Katelic. V projektu so uporabljena Kosovelova besedila. Klasična glasba je izbrana na podlagi ohranjenih not družine in klavirskih programov sestre Karmele. Sodobna glasba je izvirna, avtorska. Izvirne so tudi koreografije, tako baleta kot sodobnega plesa. In izvirna je celostna likovna podoba dogodka. Zaplesale so mlade plesalke sodobnega plesa skupine Mehki čevlji, ki jo vodi Milojka Širca, za koreografijo je poskrbela Marjana Garzarolli. Dobro je odplesala baletka Marjetka Kosovac, na flavto pa zaigrala Tinkara Kovač. Za kostume je poskrbela Neli Štrukelj. V predstavi je uporabljen prizor iz gledališkega konsa ob stoletnici pesnikovega rojstva Jaz slutim toliko lepo-te...avtorjev Mirana Košute in Marka Sosiča, ki je tokrat poskrbel za scensko realizacijo. V petek pa so v Sežani že popoldne odprli tudi prenovljeno Kosovelovo sobo na sežanski Ljudski univerzi. V tej sobi je stanoval nadučitelj Anton Kosovel in njegova družina, tu pa so se rodili tudi vsi Kosovelovi otro- V oddaji S-prehodi danes o zborovskem petju KOPER - Na področju kulturnega udejstvovanja je zborovsko petje zagotovo najbolj razširjena in priljubljena dejavnost prav vseh generacij, pri čemer vsak pevec v zboru izpolnjuje svoje potrebe: od bolj enostavne, a za skupnost nič manj pomembne potrebe po socializaciji, do želje po gojenju kakovostne zborovske glasbe. Zborovsko petje je namreč med Slovenci tradicionalno prisotno tako ob svečanih kot tudi ob bolj vsakodnevnih druženjih, zamejski zbori pa že desetletja dosegajo zavidljive uvrstitve tudi na mednarodnih tekmovanjih. O svojem dojemanju in doživljanju zborovske glasbe ter o njenem pomenu za Slovence v Italiji bosta v današnji oddaji S-prehodi pripovedovali zboro-vodkinji Mateja Černic in Andreja Štu-cin Cergol. Oddaja bo na sporedu danes, ob 18. uri na TV Koper. Ukradli lipicanko Allegro KOZINA - Kozinski policisti so bili v petek obveščeni o tatvini žrebice lipi-canke po imenu »Alegra«. Na žrebici je na levi strani hrbta vidna številka 400 (številka rodovnika) in na levi prednji plečki lipov list. Prepoznati jo je možno tudi po zdrsani grivi ob začetku vrata. ci, zadnji med njimi prav Srečko. Sobo so sicer uredili že leta 1976, ideja o prenovi sobe pa je zorela že nekaj let in okrogla obletnica Kosovelovega rojstva se je izkazala kot idealna prilika za tovrstni podvig s finančno pomočjo Občine Sežana. Tokrat pa so idejno prenovo zaupali mlademu akad. slikarju Simonu Kastelicu. Slavnostna govornica na odprtju je bila prof. Marija Pirjevec, ki je spregovorila o Kosovelovem smislu za svobodo sredi dehumaniziranega sveta. »V Kosovelovem opusu lahko odkrijemo izjemne razsežnosti njegovega miselnega in duhovnega sveta. Ta na zunaj krhki Kraševec je v svoji pronicljivosti opozoril na nekatera globinska vprašanja in dileme sodobnega človeka. S svojim pesniškim delom in študijem je bil vezan na Ljubljano, zraven pa je bil vedno tudi pesnik Krasa in Trsta, seveda ne samo njegove topografije, temveč mnogo globlje. Iz njegove tesnobe in groze, ki je segala v ontološke razsežnosti, ni namreč mogoče izključiti primorske in tržaške tragedije, saj se je je do kraja zavedal,« je poudarila Pirjev-čeva. Olga Knez Policisti vse, ki bi o žrebici karkoli vedeli, prosijo, da to sporočijo na 113. Podelitev priznanj za Magajnovo bralno značko SEŽANA -V četrtek ob 10. uri bodo v čitalnici Kosovelove knjižnice Sežana podelili priznanja za Magajnovo bralno značko. Priznanja bodo prejeli varovanci VDC Koper - Enota Sežana in Enota Divača, varovanci SVZ Dutovlje - Dislocirana enota Sežana ter varovanci SVZ Dutovlje, ki so se udeleževali skupnih bralnih srečanj v knjižnici in so prebirali knjige s seznama za branje. Podelitve se bo udeležil poseben gost, ki ga pa ostaja skrivnost or-ganizatrorjev. ODPRTA TRIBUNA ffi ® O domovih in Stadionu 1. maja m^mm Rudi Pavšič__™ | Vprašanje naših sedežev, kulturnih in športnih objektov je v javnih razpravah in ocenah večkrat postavljeno na stranski tir, čeprav predstavlja enega izmed nosilnih stebrov našega sistema organiziranosti. Tokrat se bom zaustavil pri vprašanju prisotnosti v središču Trsta, ki mora postati eno od prioritetnih razmišljanj nas vseh, medtem ko ta problematika ni tako občutena na Goriškem in v Benečiji. Najbolj izpostavljeni in neprimerno strukturirani smo prav v mestu Trst, ki je največje središče naše narodne skupnosti in eno od pomembnejših središč v prostoru Alpe-Jadran. Če ta vprašanja ocenjujemo z družbeno-po-litičnega vidika, lahko ugotovimo, da imamo danes na razpolago veliko več priložnosti kot pred desetimi ali več leti, ko je bilo ravno v Trstu precej zaznavno negativno vzdušje do naše skupnosti. V očeh širše javnosti Slovenci ne predstavljamo več posebnega problema, do nas nima zaprtih ali sovražnih pogledov. Seveda obstajajo izjeme, ki pa jih je vedno manj. V tem novem času potrebujemo odločnejše korake s strani vseh in celovit načrt o tem, kakšna naj bo vloga naše narodne skupnosti v naslednjem desetletju. Eno od pomembnejših poglavij naše prisotnosti v mestu zadeva fizični prostor, v katerem bi našo prisotnost uveljavljali. V zadnjih tednih se je sprožila zanimiva razprava o narodnih domovih ter o Stadionu 1. maj. ZSŠDI je predlagalo, da bi investicije, ki so namenjene obnovi Narodnega doma pri Sv. Ivanu, preusmerili na Stadion 1. maj. Vzporedno s tem predlogom so zaskrbljeni glasovi opozorili na težavnost takega projekta, ki bi znal celo izničiti skorajšnjo gotovost vrnitve sve-toivanskega Narodnega doma. Skratka: vrabec v roki ali golob na strehi? Pri odločitvi je treba upoštevati tudi to razmišljanje, da si ne ustvarimo prevelikih iluzij. Birokracija, zakoni, predpisi in včasih pomanjkanje zdrave pameti lahko postanejo nepremagljiva ovira te "zamenjave'. Bolj smotrn in stvaren se mi zdi predlog, ki ga ponujam kot rešitev prepotrebnega športno-mla-dinskega središča v mestu, ki naj bi nastalo v sklopu Stadiona 1. maj. Moje razmišljanje se naslanja na izkušnjo izpred dvajsetih let, ko je skupnost prejemala finančne prispevke po zakonu za obmejna območja. Samo v triletju 1991-93 smo za obnovo in gradnjo raznih struktur dobili skoraj 8 milijard lir, s katerimi smo v prvi polovici devetdesetih let obnovili in opremili številne kulturne, prosvetne in dijaške domove, knjižnice ter druge športne in socialne objekte. Stadion 1. maj naj se torej obnovi s sredstvi, ki naj jih Dežela FJK dodeli skladu, ki ga predvi- deva deželni zaščitni zakon. SKGZ je v predlogu za redifinicijo sistema financiranja, ki ga je te dni naslovila na odbornika Giannija Torrentija, predlagala, naj ta fond znaša 800 tisoč evrov letno. Del te vsote bi lahko nekaj let namenjali obnovi Stadiona 1. maj. Če bi se ta načrt uresničil (in ne vidim razloga, da se ne bi), bi lahko začeli z deli v zelo kratkem času (konec tega ali v začetku prihodnjega leta). Tako bi razpolagali tudi s prenovljenim Narodnim domom pri Sv. Ivanu, v katerem bi dobile sedež nekatere naše organizacije in ki bi bil opremljen z avditorijem, ki bi služil tudi slovenskim šolam. V relativno kratkem času (2-3 letih) bi razpolagali z dvema povsem funkcionalnima in sodobno opremljenima središčema, ki bi bistveno pripomogla h kvalitetni rasti naše prisotnosti v mestu. Vzporedno s tem moramo prepričano nadaljevati s prizadevanjem, da si v Narodnem domu v Ul. Filzi zagotovimo razpoložljivost dodatnih prostorov poleg sedanjega dela v pritličju. Ko je bil leta 2001 izglasovan zaščitni zakon, je bilo namreč v njem mnogo več še nezasedenega prostora kot danes in do predaje bi moralo priti že v teku šestih mesecih po sprejemu zakona. Sedaj pa so na Tržaški univerzi pripravljeni ugoditi našim potrebam, tako da postaja čedalje stvarnejša možnost uporabe dodatnih prostorov v stavbi v Ulici Filzi. Ob drugih sedežih naših organizacij, medijskih in založniških hiš ostaja odprto vprašanje Kulturnega doma v Ul. Petronio. Njegovo lastništvo bi morali prenesti z zasebne imovinske družbe na manjšino (krovni organizaciji?) ter se dogovoriti za njegovo boljšo uporabnost, ki bi ob potrebah SSG ponujala raznoliko dejavnost odprto mestu in širšemu zaledju. Kar zadeva predlog obnove Stadiona 1. maj, je sedaj na potezi Dežela FJK, ki ravno v tem času "prepričuje" rimsko vlado, da mora ohraniti svoj posebni status tudi zaradi prisotnosti slovenske narodne skupnosti. Če to drži, naj torej deželna uprava Serracchianijeve udejanji in financira zakon za Slovence, ki ga je Illyjeva večina odobrila in ki je pomenil zgodovinski dosežek. Če bi deželni fond letno obnavljali, bi lahko iz tega črpali tudi sredstva za primernejšo prilagoditev prostorov Tržaške knjigarne. Od dosedanjih desnosredinskih deželnih uprav, ki niso kazale nobenega posluha za našo skupnost, je bilo težko pričakovati pozitivne premike, medtem ko si lahko upravičeno nadejamo konkretne poteze v korist naše skupnosti od sedanje vladne večine, ki so jo Slovenke in Slovenci množično podprli. / RADIO IN TV SPORED Sobota, 22. marca 2014 23 Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Talent show: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 La vita in di-retta 16.50 Dnevnik in vreme 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Nad.: Le due leggi 23.20 Talk show: Porta a Porta Rai Due 6.00 Nan.: La strada per la felicita 6.45 Risanke 8.15 Serija: Due uomini e mezzo 8.35 Nad.: Desperate Housewives 10.00 Dnevnik in rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Cold Case - Delitti irrisolti 17.45 Dnevnik in šport 18.45 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 23.45 Dnevnik 21.00 Serija: LOL 21.10 Show: Made in Sud 0.00 2Next - Economia e futuro ^ Rai Tre sta d'amore 21.15 Film: II piccolo Lord 23.25 Film: Sommersby (dram., '93, i. J. Foster, R. Gere) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Show: Mattino cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Nad.: Il Segreto 16.55 Show: Pomeriggio cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la no-tizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Film: Mi presenti i tuoi? (kom., i. B. Stiller, R. De Ni-ro) 23.30 Film: Amore & altri rimedi (dram., i. J. Gyllenhaal, A. Hathaway) O Italia 1 6.55 Nan.: Friends 7.45 Serija: Le regole dell'amore 8.40 Nad.: Una mamma per ami-ca 10.30 Serija: Dr. House - Medical division 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Grande Fra-tello 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball GT 15.00 Nan.: The Big Bang Theory 15.50 Nan.: Due uomini e mezzo 16.35 Nan.: How I met Your Mother 6.00 Novice 7.00 Tg Regione - Buongior-no Italia 7.30 Tg Regione - Buongiorno Re-gione 8.00 Talk show: Agora 10.00 Report.: Mi manda RaiTre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tg Regione - Leonardo, sledi Dnevnik LIS in Piazza Affari 15.10 Nad.: Terra nostra 16.00 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 19.00 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Aktualno: Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro 17.25 Nad.: Nikita18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 21.10 Nad.: Arrow 22.00 Nad.: The Tomorrow People 22.55 Nad.: Revolution 23.50 Show: Le Iene La 7 LA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 16.40 Serija: Il commissario Cor-dier 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Film: Getaway (dram.) 23.20 Nad.: Sex and the City 23.20 Gazebo u Rete 4 6.10 Rubrika: Media shopping 6.25 Nad.: Chips 7.20 Nad.: Miami Vice 8.15 Nad.: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 10.40 Sai cosa mangi? 10.50 Rubrika: Ricette all' italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in gial-lo 14.00 Aktualno: Lo sportello del Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Film: Dio perdona... io no! 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempe- NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (23. marca 2014) Vodoravno: Akira, Aspen, ab, notes, Stanovnik, alabaster, Bokal, Kale, zapis, je I o, Arica, ISO, nrav, Roa, neon, tia, S. N.,Lev Nikolajevič, tan, Ines, casanova, Missoni, set, RK, mlin, arial, notranjica, Inn, samostan, Craig, Brici, Učo, T. U., Eli, Traini, ček, dantologija, Albertina, in, Rjava vas, kompas, C. R.; na sliki: Lev Nikolajevič Tolstoj; njegovi deli: Ana Karenina, Vojna in mir. ^ Tele 4 Jr Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.55 Infodrom 9.00 Otroški kanal 10.15 Dobra ura 11.50 Dobro jutro 14.30 19.05, 22.50 Točka 15.25 Kviz: Moja Slovenija 17.00 Glasnik 17.35 Mostovi - Hidak 18.05 Dok. odd.: Zapeljevanje pogleda 18.35 Muzikajeto 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Točka preloma 20.30 Na utrip srca 21.35 Film: Moj prijatelj kavka 23.40 Zabavni kanal Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik Televizije Maribor 6.30 Primorska kronika 7.15 10.40, 21.30 Žarišče 7.50 12.00, 21.45 Kronika 8.00 9.30, 10.30, 11.00, 15.30 Poročila 9.35 Tedenski napo-vednik 11.10 Tednik 13.30 Dnevnik 15.00 Svet v besedi in sliki 17.00 Seje delovnih teles: Odbor za gospodarstvo, prenos 20.00 Aktualno 22.15 Danes 22.30 Na tretjem... Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Vzhod - Zahod 14.45 Kino premiere 15.00 Arhivski posnetki 15.50 Artevisione 16.20 23.30 Športna oddaja 16.50 Meridiani 18.00 Sprehodi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.10 Vse-danes - Tv dnevnik 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 20.00 Il giardino dei so-gni 20.45 Klepet z... 21.15 Boben 22.25 Biker explorer 23.00 Istra in... Tv Primorka 8.35 9.00, 11.00, 14.00, 15.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.15 19.00 ŠKL 10.1511.30, 14.30, 15.15 Videostrani 17.30 Besede miru 18.00 Znanstveni večer 20.00 Med nami 21.20 Spomini 22.00 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, videostrani pop Pop TV 6.00 Risane in otr. Serije 6.45 12.15 Serija: Opremljevalci vrtov v zasedi 7.10 12.40 Nad.: Budva na morski peni 8.15 16.45 Nad.: Želim te ljubiti 9.10 10.20, 11.35 TV prodaja 9.25 15.45 Nad.: Prepovedana ljubezen 10.35 17.55 Nad.: Divja v srcu 11.50 Serija: Prenovimo kopalnico 13.45 23.35 Serija: Zdravnikova vest 14.40 22.30 Nad.: Hiša iz kart 18.55 24UR - vreme 19.00 22.00 24UR - novice 20.00 Preverjeno 21.05 Serija: Mentalist Kanal A 6.00 7.00 Dnevnik 6.30 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.25 Aktualno: Musa Tv 7.40 Dok.: Piccola grande Italia 8.05 Dok.: Borgo Italia 8.30 17.30 Deželni dnevnik 12.40 Aktualno: Salus Tv 13.20 Dnevnik 13.45 Rubrika: Il caffe dello sport 15.15 Rubrika: Il caffe dello sportivo 18.00 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Qui studio a voi stadio 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Ara pacis |r Slovenija 1 6.00 Kultura 6.10 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.35 Prisluhnimo tišini 11.25 Dok. serija: Človeški planet 12.15 Umetni raj 13.0015.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Studio city 14.20 Obzorja duha 15.10 Mostovi - Hidak 15.5018.35 Otroški program: OP! 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila 18.30 Infodrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Nad.: Pokličite babico 20.55 Dosje: Zločin, ki ne zastara 22.00 Odmevi, vreme, kultura, šport 23.05 Globus 23.35 Intervju 6.50 Risanke in otroške serije 8.1513.55 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 8.40 19.00 Serija: Veliki pokovci 9.10 14.25 Serija: Alarm za Kobro 11 10.05 15.25 Serija: Nikita 10.55 Astro Tv 12.25 Tv prodaja 12.55 Serija: Živali na delu 13.3019.25 Serija: Vzgoja za začetnike 15.20 Nad.: Niki-ta 16.10 Film: Glavni na počitnicah 18.00 19.55 Svet 20.05 Film: Naključni milijonar 21.55 Nad.: Grimm 22.45 Film: Urbana pravica RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.15 Koledar; 7.25, 8.10 Prva izmena; 8.00 Krajevna kronika; 10.10 Hevreka; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00, 17.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.15 Jezikovna rubrika; 17.30 Odprta knjiga: Prežihov Vo-ranc: Kratke zgodbe; 18.00 Gandhi - neoboro-ženi revolucionar; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s si-noptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 11.00 Pesem in pol; 11.40 Dopoldanski gost; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glas- j——, T k 25 VREDNO OGLEDA VB Torek, 25. marca - IW Rete 4, ob 21.15 Il piccolo lord Velika Britanija 1980 Režija: Jack Gold Igrajo: Rick Schroder, Alec Guinness, Eric Porter in Colin Blakely Cedric Errol ima sedem let, je sirota po očetu in živi v ZDA z mamo. Njegov oče je bil sin bogatega angleškega plemiča, ki je s sinom pretrgal vsako vez, prav ker ni hotel sprejeti dejstva, da se je ta poročil z Američanko, brez plemiškega naslova. Plavolasi Cedric pa o vsem tem ne ve ničesar in živi normalno otroštvo v družbi sošolcev in prijateljev v New Yorku. Situacija se bistveno spremeni, ko v Angliji umre tudi očetov starejši brat Bevis in Cedric postane tako edini potomec družine Fauntleroy. Simpatičnega dečka prisilijo, da zapusti ameriška tla in se preseli k samotarskemu in strogemu dedu, ki hoče Cedrica na dvoru, da bi mu zagotovil tudi primerno vzgojo. Kljub številnim težavam, ima Goldonova filmska pravljica srečen konec in naposled stari ded sprejme na dom tudi Cedricovo mamo. ba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Primorska poje; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Radijski Dnevnik; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi umani e non... ; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 12.00 Anticipazioni GR; 13.00 Ballando con Ca-sadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Europa 2.0; 14.35 Saranno suonati; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Sconfinando; 20.00 La musica scelta di radio; 23.00 Osservatorio; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.20 obvestila; 5.30 Jutranja kornika; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 8.30 Polka in valček; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan. Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 13.45 Skodelica klasike; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30,8.30, 9.30,10.30, 11.30, 12.30,13.30, 14.30 Novice; 6.17 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji, podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Poslovne krivulje; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Zapisi iz močvirja; 17.10 18. vzporednik; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 7.25 Glasbena jutranjica; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 8.00 Lirični utrinek; 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05, 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Oder; 14.35 Medi-gra; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.05 Spored; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Zborovska glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.25 Spored; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Torek, 25. marca 2014 ALPE-JADRAN, MNENJA, RUBRIKE Povsod po deželi bo spremenljivo. Popoldan so možne plohe. Danes bo dopoldne zmerno, ponekod tudi pretežno oblačno. Sredi dneva in popoldne bo spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami, ki jih ob morju ne bo. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 4, v alpskih dolinah do -3, najvišje dnevne pa od 6 do 12, na Primorskem do 14 stopinj C. Kr^KS, ns loíevje „ ČRNOMELJ op«mj«_ reka s™ ^ danes / Jutri bo pretežno jasno. Pihala bo zmerna burja. Jutri bo oblačno. Občasno bo rahlo deževalo. TOLMEČ O-1/3 CELOVEC o1 TRBIŽ O -3/2 '1/7 KRANJSKA G. O 0/3 O TRŽIČ 1/7 VIDEMO 3/14 ČEDADo^ 4/13 ^ <£> ... V G. KRANJ O LJUBI O 3/8 S. GRADEC O 3/7 CELJE 3/8 O POSTOJNA < O 1/6 LJUBLJANA £ N. MESTO 0/7 O Občutljivi bodo še imeli z vremenom povezane težave, tudi nekateri bolezenski znaki bodo še okrepljeni. Priporočamo dosledno upoštevanje morebitnih predpisanih diet in od-2 merkov zdravil ter večjo previdnost. Danes: ob 4.29 najvišje 13 cm, ob 11.48 naj-< nižje -31 cm, ob 18.51 najvišje 29 o cm. ;! Jutri: ob 0.51 najnižje -12 cm, ob 6.09 najvišje 20 cm, ob 12.42 najnižje -39 cm, ob 19.25 najvišje 38 cm. POREČ jutri Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 12,1 stopinje C. ■M t" mg Z M Kanin - Na Žlebeh . . .650 Vogel ................285 Kranjska Gora.........30 Krvavec..............120 Cerkno................35 Rogla..................80 Piancavallo...... . . . .440 Forni di Sopra .......270 Zoncolan............380 Trbiž .................254 Osojščica ............210 Mokrine .............320 Barbara Celjska Letošnje leto je v Sloveniji posvečeno spominu Barbare Celjske ob 600. obletnici njenega kronanja za nemško kraljico. Barbara (1392-1451) je bila najmlajša hči Hermana II in Ane Schaunberške. Njen vplivni oče je pri načrtovanju družinskih vezi, kot je bilo v tistem času običaj, želel z njeno poroko doseči večjo povezavo z nemškim svetom. Leta 1414, prav pred 600 leti, se je Barbara poročila s Sigismundom Luksemburškim, ki je bil nemški, ogrski in češki kralj ter kasneje tudi cesar Svetega rimskega cesarstva. Zaradi te poroke in tudi zato, ker je sama bila vplivna osebnost, se je istega leta skupaj z možem, z očetom Hermanom II. in bratom Friderikom II Celjskim udeležila koncila v Konstanci (1414-1418). Celjani so bili v tistem času zelo cenjeni in upoštevani po vsej Evropi. Čeprav takratni zgodovinarji Barbare niso prikazali v pozitivni luči in je ta zgrešena sodba trajala skoraj do danes, je treba povedati, da je bila Barbara ena najnaprednejših in svobodomiselnih žensk svojega časa. Ukvarjala se je z diplomacijo, obvladala več jezikov in zagovarjala nove družbene in kulturne izbire. Verjetno prav zaradi teh svojih sposobnosti in lastnosti ni bila posebno priljubljena v izrazito moškem svetu poznega srednjega veka. Umrla je zaradi kuge leta 1451 na gradu v Melniku severno od Prage. Konec januarja so v Pokrajinskem muzeju v Celju predstavili vrsto pobud, ki jih pripravljajo v letošnjem letu ob 600. obletnici njenega kronanja. V maju bodo v Celju odprli veliko razstavo, izdali bodo nekaj publikacij, sledila bo vrsta predavanj. Za šole pripravljajo slikarski natečaj in razne kulturne prireditve. Banka Slovenije bo jeseni izdala spominski kovanec za 2 evra. Pošta Slovenije pa bo 26. septembra njej v čast izdala spominski blok z znamko. O tem bomo poročali kasneje. Rado Simoniti Konec januarja so na gradu Dobrovo predstavili novo slovensko znamko posvečeno glasbeniku, skladatelju in dirigentu Radu Simonitiju, ki se je rodil pred 100 leti v vasi Fojana v Goriških brdih. Oče je bil čevljar in organist v domači cerkvi in tam se je mali Rado najprej srečal z zanimivim svetom glasbene ustvarjalnosti. V Ljubljani je nato študiral na klasični gimnaziji in od leta 1933 je obiskoval glasbeno akademijo, kjer je 1937 diplomiral. Med leti 1939 in 1943, tudi po italijanski zasedbi Ljubljane, je bil zborovodja SNG. Po kapitulaciji Italije je odšel v partizane in se tudi tam glasbeno udejstvoval. V Črnomlju je organiziral in vodil prvo partizansko godbo. Leto kasneje so ga poslali v Bari, kjer je ustanovil pevski zbor Srečko Kosovel. Po vojni je bil do leta 1978 dirigent ljubljanske Opere in dobro desetletje je vodil tudi Slovensko filharmonijo.Takoj po vojni je pomagal obnoviti pevski zbor Emil Adamič in bil sourednik revije Naši zbori. Njegova skladateljska dejavnost obsega več kot 600 skladb, med njimi so predvsem skladbe za pevske zbore in samospevi. Kot piše Dušan Bavdek v Biltenu, ga »kot skladatelja zaznamujeta liričnost in emocionalna neposrednost. Bil je izrazit melodik, pogosto se je naslanjal na slovensko ljudsko izročilo«. Nekatere njegove skladbe so med ljudmi zelo priljubljene, kot so na primer Le vkup, le vkup uboga gmajna, Na oknu glej obrazek bled, Kaj ti je, deklica, Ljubavne pesmi iz Rezije itd. Med samospevi pa je treba omeniti pesmi na besedilo Karla Destovnika Kajuha Bosa poj-diva in Samo en cvet. Najbolj znana njegova pesem, ki je postala že nekaka primorska himna, pa je Vstajenje Primorske. Na znamki z vrednostjo 1,33 € je lik skladatelja v črnobeli tehniki z eno njegovih partitur v ozadju. (Slika 1) Znamka iz porcelana V naši rubriki smo se že večkrat po-mudili ob bolj ali manj zanimivih zamkah, ki niso bile izdelane na papirju, ampak na kakšni drugačni podlagi, kot so na primer lesena folija, svila, aluminij, plastika in podobno. 7. marca je Avstrija izdala neobičajno znamko na porcelanasti podlagi. Kako je tehnično sploh mogoč tak podvig? Porcelan pripravljajo na več načinov, vedno pa vmešajo v maso nekaj mehke bele gline. Prav ta dodatek so zdaj uporabili za izdelavo nove neobičajne znamke. Prve izdelke iz nekakšnega porcelana so uporabljali že Kitajci pred več kot dva-tisoč leti, takega kot ga poznamo danes, pa so izumili v začetku sedmega stoletja. Te izdelke so sicer trgovci prinašali tudi v Evro- mm) bele barve, na katere so odtisnili sliko rdeče vrtnice, ki nosi ime po glavnem mestu Dunaju. Znamko, ki je izšla v nizki nakladi, bodo kupovali predvsem filatelisti, vendar jo ljudje lahko uporabljajo tudi za redno pošto. Vsi pa se sprašujejo, kako bodo poštarji žigosali take znamke, ne da bi jih zdrobili in uničili. (Slika 2) I ■ ■ ■ terrerch SO i Ot po, a nikomur ni uspelo, da bi jih posnemal. Tako so v Evropi dobili svoje prve porcelanske izdelke šele v začetku 18. stoletja. Med podjetja, ki so se prva začela ukvarjati s tako dejavnostjo, spada tovarna Augarten porzellan v Avstriji. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1718 in še danes zelo uspešno izdeluje in prodaja razne porcelanske servise za čaj in kavo, vaze vseh oblik in velikosti, lestence in podobno. Prav v tem podjetju so v njihovih laboratorijih, kjer morajo pretopiti glino pri temperaturi 960° C, izdelali male znamke (35x35 Nove znamke Slovenija bo izdala svojo drugo serijo letošnjih znamk v petek, 28. marca. O njih bomo poročali v prihodnji rubriki Po-stiljona, a že zdaj naj opozorimo, da bosta v tem sklopu izšli zanimiva serija posvečena slovenskim znamenitim trtam in znamka o kartuzijanskem samostanu Pleterje na Dolenjskem. Glede novih italijanskih znamk pa se moramo spet opravičiti bralcem in filatelistom, ker smo v januarski rubriki napovedali izid znamke o Galileju. Na uradnem spletnem portalu italijanske pošte je bila objavljena tudi slika z vsemi podatki in datumom izdaje, ki naj bi bil 15. februarja. Uradna informacija je ostala na spletu tudi po tem datumu, a znamka vse do danes še ni izšla. Pravijo, da so imeli težave v tiskarni. Nenapovedano pa so v petek, 21. marca izdali šest znamk v seriji Gospodarski in proizvodni sistemi. Znamke so posvečene raznim oblikam obnovitvene energetske proizvodnje, kot so hidroelek-trična, sončna, geotermična, vetrna in morska energija ter biomase. Vseh šest znamk so tiskali v bloku. (Slika 3) I.T. .1 qiffTEMJ l=TJOrii ITTI^O- l-T. i ■ ÖHÖHIC» t m