SVETNIKI ODHAJAJO IZUMITELJ IZ JAGODJA / ZA ŽRTVE VOJNEGA NASILJA VINA IN IGER (Mef) Sobotni koncert 3 Big benda iz Izole s solistko Metko Štok je pokazal, da poletja ni tako hitro konec, kot se nam na prvi pogled zdi. September je namreč še vedno dovolj vroč tudi za kopanje, zaživelo je podeželje, saj se je začela trgatev, šolarji pa tudi prinesejo precej življenja v mesto, tako da o kakšnem zatišju ni govora. Obisk omenjenega koncerta je bil izvrsten muziciranje domačih godbenikov presenetljivo dobro le za tiste, ki jih niso slišali nastopati zadnje čase, mošt Vina Koper, ki so ga točili pred, med in po koncertu pa prijetno sladek. Takšen dogodek je zagotovo več kot zanimiv za turiste in goste od drugod, vendar jih je bilo za prste na eni roki, čeprav so hoteli še vedno dobro zasedeni. Problem je v informiranju in prav zato je koristna pobuda turističnega združenja in komisije za prireditve o pravočasni izdelavi koledarja prireditev za leto 2000. Te dni je koledar najpomembnejših turističnih fešt že pripravljen in turistični delavci ga K Banka Koper BI 2 23. september 1999 bodo vključili v cenik uslug za leto 2000, ki ga bodo natisnili v več kot 100 tisoč izvodih. Poleg tega pa bomo že naslednje leto dobili štirinajstdnevni bilten turističnih, kulturnih in športnih prireditev v občini Izola, ki bo na voljo obiskovalcem hotelov, avtokampov in zasebnih sob. Priznati je treba, da se zadnje čase stvari spreminjajo na bolje, hotelirji in drugi turistični delavci vse bolje sodelujejo med sabo, dogajajo se skupni nastopi na sejmih in dogovarjanje pri načrtovanju je vse bolj prisotno. Tako se bo morda le zgodilo, da bodo številne kvalitetne prireditve, ki jih organiziramo v našem mestu in na podeželju deležne tudi pozornosti gostov in ne le domačinov, ki jim je treba za izkazano pripadnost in zanimanje iskreno čestitati. FAST FOOD VENI Ekspres pripravljene pečene jedi za dom: piščanci, krače, rebrca, pizze, hamburger, topli sendviči, kalamari čevapčiči v leplnll, dunajski zrezki, pommes frittes. Vsak dan od 8.30 do 22.00 ure, ob nedeljah in praznikih od 12.00 do 22.00 ure. Telefon: 646 333 V nedeljo zvečer so sprehajalci po Izoli presenečeno mahali z rokami in skušali odgnati leteče mravlje, ki so se kot v kakšnem ameriškem poceni filmu zgrnile nad mesto. Bilo jih je toliko, da so marsikoga pregnale v najbližji lokal, naslednjega dne pa je bilo po ulicah vse črno, saj je šlo za mravlje, ki so tisti večer končale svoj življenski let. Gre za znane insekte s katerimi pri nas nimamo prav velikih težav, zato pa jih dobro poznajo v ZDA, kjer proti njim uprizarjajo pravo biološko vojno. Nasploh velja, da se naša klima spreminja do te mere, da se skoraj ni več čuditi nenavadnim pojavom in spremembam v živalskem in rastlinskem svetu. Cvetenje dreves jeseni, tihomorske ribe v Jadranu in tudi invazija letečih mravelj so le del spremeb, ki jih doživlja naše okolje. Možnosti sta dve: ali se nanje privadimo ali pa vendarle storimo nekaj za to, da bo narava preživela ta čas prevelikih človekovih ambicij. NISMO POZABILI Pred 10-timi leti je prišel na dan prvi MANDRAČ. To bi lahko bil povod za fešto in slavnostne sprejeme. Pa ne bo nič od tega, ker preprosto nimamo denarja za razmetavanje. Če ga bomo slučajno našli pa se bomo že slišali. VAŠA ZAVAROVALNA ' Adriatic ® •j/iTE SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE I T O R O Ž Obala IM, Portorož tel.: 066/770-328,770 fax: 066/ 770-329 INOVACIJA S PRIZNANJEM Na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju vsako leto podeljujejo priznanja inovatorjem. Letos se je s še enim bronastim priznanjem in medaljo za inovacijo domov v Izolo vrnil Stane Težak. Priznanje je prejel za svoj sistem etažne centralne kurjave z električno akumulacijsko pečjo, izdelkom, ki ga je sam izumil in ga nato patentiral. Obiskali smo ga na njegovem domu v Jagodju, kjer nas je prijazno sprejel. Na stenah stanovanja, kjer živita z ženo Marijo takoj opozorijo nase številna priznanja. Med njimi izstopajo tista, ki jih je prejel za svoje izumiteljsko delo in na katera je najbolj ponosen. In kaj je pravzaprav izumil naš someščan Stane Težak, da je prejel že dve bronasti priznanji z medaljo na sejmu v Celju ( podeljuje ga Slovenska podjetniško inovacijska mreža) ter srebrno plaketo in medaljo na sejmu v Gornji Radgoni, pravkar pa se pripravlja, da bo svoj izum predstavil na Mednarodnem salonu inovacij, ki bo oktobra v nemškem Nurnbergu, ter v kratkem še v ZDA? Vsakdo, ki živi v stanovanju, kjer ni centralnega ogrevanja dobro ve, kakšni križi in težave so lahko z ogrevanjem. Tu so lahko astronomski računi za elektriko, pa težavno prenašanje drv, olja ali plinskih jeklenk , še posebej če gre za višja nadstropja v blokih. Pa še potem se dogaja, daje prijetno segret le en prostor ali dva, v ostalih prostorih pa zebe. Prav takšne težave je imel tudi Stane, pa se z njimi ni mogel sprijazniti. Razmišljal je o tem, kakšno ogrevanje bi si omislil, da bi se že enkrat rešil napornega nošenja drv, saj mu zdravje niti ni dopuščalo neprestanega tekanja po stopnicah, s kupi drv v rokah. Sosedom v bloku je predlagal, da postavijo skupno centralno ogrevanje, pa jih veliko ni bilo zato. Ugotovil je, da bo moral za ustrezno ogrevanje poskrbeti kar sam. Najprej je razmišljal o etažni centralni kuijavi na olje, pa je idejo kmalu opustil, saj smrad in ropot, ki ga povzročajo peči na olje, res ne sodi v blok. Nekega jutra pa se mu je posvetilo. »Ženi sem rekel, da bi za nekaj izkoristil staro termoakumulacijsko peč,« pripoveduje. » Ali bo delovalo ali pa bo za na odpad, sem ji rekel. Ampak pri sebi sem pa vedel, da bi moralo delovati. In sem se lotil dela. Osnovni princip delovanja je pravzaprav v tem, da vodo, ki kroži v sistemu, ogreva termoakumulacijska peč. Eno leto sem porabil, da sem vse skupaj izdelal tako, da je zares dobro in predvsem varno delovalo. Nato pa sem peč patentiral pri Uradu za intelektualno lastnino Slovenije in lani prejel odločbo ter sklep. Tako sem izum ustrezno zaščitil. Sem tudi član Zveze inovatorjev Slovenije ter SPIM - Slovenske podjetniške inovacijske mreže. Članstvo v teh organizacijah mi omogoča ustrezno informiranost glede zaščite patenta in pravno podporo. Poleg tega pa se rad udeležujem tudi srečanj, ki jih pripravljajo, saj imam tako priložnost za pogovor z drugimi slovenskimi inovatorji in strokovnjaki s področja inovacij.« Seveda je prvo peč montiral pri sebi doma in že četrto sezono na ta način uspešno ogreva stanovanje. » Peč ima vgrajeno uro, tako da je prostor vedno segret in temperatura ne pade pod željen nivo. Po izračunih pa porabi za ogrevanje okrog 70 m2 velikega stanovanja na našem območju za okrog 55 tisočakov električne energije na kurilno sezono. Zame, ki živim v bloku je tudi zelo pomembno, da takšna peč ne potrebuje dimnika in deluje povsem neslišno.« Sicer pa Stane išče podjetnika, ki bi peči izdeloval in tržil, saj meni, da bi šla dobro v promet, kajti stanovanj, ki nimajo centralne kurjave, je tudi pri nas še veliko. A doslej še ni bilo pravega, ki bil pripravljen na takšno naložbo. »Lahko bi tudi sam dobil kredit in se lotil proizvodnje, a pri svojih sedemdesetih letih ne grem v to. Brez pomisleka pa bi se tega lotil, če bi imel kakih 20 let manj,« pravi Stane, ki v Izoli živi od leta 1973, ko seje sem preselil iz rodnega Maribora. Tam je bil zaposlen v elektrotehnični službi mariborske bolnišnice, kjer je že tudi marsikatero »pogruntal«. »Ja, spomnim se, da sem naredil centralno kurjavo v stari krušni peči, takšni zidani, kot so jih imeli včasih. Pa iz tiste stare pečice Tobi, ki jo je izdeloval Emo iz Celja, sem naredil centralno kurjavo, « se spominja in pove, da je že od mladih nog vedno poskušal nekaj izboljšati ali sestaviti. Očitno ta njegov zadnji izum ni le naključje, ni ne prvi, pa tudi zadnji ne. »Izdelane imam še tri inovacije, ki bi jih lahko patentiral, pa jih ne bom, saj je to draga stvar. Zaenkrat bi bil zadovoljen tudi s tem, da bi se našel nekdo, ki bi v izdelavi že patentirane peči videl svojo poslovno priložnost. Seveda bi mu z nasveti tudi sam pomagal.« DROGA V IZOLI NOVEMBRA ZAČETEK GRADNJE »Danes ali jutri pričakujemo izdajo gradbenega dovoljenja, nato bomo z internim razpisom izbrali izvajalca, novembra pa naj bi že pričeli z gradbenimi deli,« je na torkovi tiskovni konferenci povedal predsednik uprave Matjaž Čačovič in ob tem pojasnil razloge za šestmesečno zamudo. Botovalo ji je predvsem neurejeno stanje v zemljiški knjigi. Tako je bilo potrebno urediti formalnosti v zvezi z lastništvom zemljišča, saj so bile denimo nekatere parcele vpisane kot last podjetja Slavnik. Vse to je povzročilo trimesečno zamudo pri pridobivanju lokacijskega dovoljenja, poleg tega pa je prišlo tudi do nekaterih sprememb in dopolnitev idejnega projekta. Sedaj so projekti pripravljeni in v kratkem nameravajo izbrati izvajalca, ki bo dokončani objekt predal naročniku po sistemu ključ na roke. Prva faza preselitve naj bi se zgodila že do 30.junija prihodnje leto, ko se bo na novo lokacijo poleg uprave in nekaterih drugih delov podjetja preselil tudi izolski Argo. V naslednji fazi pa je do 30. oktobra 2000 predvidena še selitev Začimbe. Tudi večina finančnih sredstev za gradnjo je zagotovljena, pri čemer gre za 60 odstotkov lastnih sredstev ter 40 odstotkov kreditov. Čačovič je zatrdil, da sama zamuda glede prvotno načrtovanih rokov gradnje nima za podjetje nikakršnih negativnih posledic, prej obratno, saj je znižanje obrestnih mer v tem času gradnjo celo nekoliko pocenilo. Droga je izolski občini že odštela 170 milijonov tolarjev komunalnega prispevka. Investicija v novo tovarno pa je tudi eden poglavitnih razlogov, da nadzorni svet delniške dražbe ni dal zelene luči za združitev z Žitom, četudi je bil projekt že pripravljen. »Nadzorni svet je presodil, da se Droga nahaja v takšnem trenutku poslovne aktivnosti ( gradnja tovarne), da bi povezovanje z dragim podjetjem pomenilo preveliko breme,« je dejal Čačovič. Tako je bil sprejet sklep, da se do dograditve tovarne predvideno povezovanje zaustavi. Sicer pa so v Drogi imeli v prvem polletju letošnjega leta za 6,1 milijarde tolarjev prometa, kar je za 5 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Pri tem se je čisti dobiček povečal kar za 21 odstotkov v primerjavi s prvimi šestimi meseci lanskega leta in je znašal 433 milijonov tolarjev. Dobri poslovni rezultati pa se odražajo tudi na ceni delnice, ki se v zadnjem času na borzi giblje med 35.000 in 36.000 tolarjev. Več kot tri četrine izvoza realizirajo na trgih bivše Jugoslavije, kjer sta v letošnjem letu pričeli delovati podjetji Droga Sarajevo in Droga Skopje, pred tem pa je bilo ustanovljeno še podjetje Droga Sombor. V bližnji soseščini deluje podjetje Droga Buje, ki sicer dobro posluje, vendar pa imajo prav na Hrvaškem še največ težav s plačili. Prizadevajo si tudi za prodor na ruski trg. Poslovni rezultati, ki sojih že dosegli v letošnjem letu, pa po besedah predsednika uprave Matjaža Čačoviča kažejo, da bodo uresničili vse postavljene poslovne cilje za leto 1999. (kb) 1 M I LABOD I QlQaUivaM mMmfo (faédtk Gojmira Cmošija s.p., Morova 25, Izola, tel.: 601230 toltili V poslovnem objektu Jagodje smo odprli elegantno in moderno trgovino modne konfekcije priznanih slovenskih proizvajalcev - MURA, LABOD in ELKROJ. V naši trgovini na Bernardinu pa nudimu tudi izdelke priznanih firm DELMOD in BAZLER. POSEBNA PONUDBA AKCIJSKA PRODAJA ZIMSKIH PLAŠČEV MURA-LeOna Odprto od 9.00 - 12.00 in od 16.00 - 20.00 ob sobotah od 9.00 do 13.00 10.REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA ZUNANJI VIDEZ OKOLJA IN ŠE KAJ Na torkovi tiskovni konferenci v Uradu županje Brede Pečan so predstavili nekatera zanimiva gradiva s ponedeljkove seje občinskega sveta. Čeprav je dnevni red seje zelo obsežen pa je novinarsko zanimivih tem manj kot običajno, čeprav je res, da se za nekaterimi, navidez nezanimivimi naslovi, skrivajo presneto pomembne vsebine. Eden takšnih dokumentov je predlog Odloka o zunanjem videzu in urejenosti mesta, naselja in podeželja, ki prinaša kar nekaj pomembnih novosti v naše vsakdanje življenje. Zanimivo je poglavje o ravnanju v primeru nastajanja divjih odlagališč, kjer bodo v bodoče inšpektorji lahko posredovali tudi v primeru, ko takšna odlagališča nastajajo na zasebnih zemljiščih. V primeru, da lastnik zemljišča ne bo pravočasno opozoril na odlagališče ali odvržena avtomobil na njegovem zemljišču bo moral on plačati stroške odvoza. Zanimivo je tudi razmišljanje o urejanju nekakšnih pasjih stranišč, saj je nemogoče le prepovedati vodenje psov v parke ali kopališča, saj nekam pač morajo na potrebo. V odloku je govora tudi o napisnih tablah, ki bodo morale biti v skladu s celostno podobo občine, o fasadah, ki jih je treba vzdrževati, o nedograjenih stavbah in še marsikaj. Na tiskovni konferenci so opozorili tudi na razliko med občinsko inšpekcijo in občinskim redarstvom. Slednje ima na skrbi predvsem mirujoči promet, vse drugo pa je v pristojnosti inšpekcije, ki pa jo bo treba kadrovsko okrepiti vsaj še z enim delavcem. Novinarje so na tiskovni konferenci seznanili tudi s težavami šolarjev vozačev, ki se v jutranjih urah gnetejo na mestnih avtobusih, hkrati pa so sporočili, da bo občina Izola do konca leta plačevala vožnje Disco busa, ki bo vozil trikrat na noč, vendar le ob koncu tedna. IZ ODLOKA O ZUNANJEM VIDEZU (1) Za ohranitev čistoče in urejenega videza okolja je prepovedano: * odmetavati papir, ogorke, tekoče in trdne odpadke, ostanke hrane in predmete osebne rabe na mesta, ki za to niso določena, * iztepati prah z balkonov, oken in vrat na javne površine, * prati motoma vozila na javnih površinah, ob vodotokih, morju ali ob drugih vodnih površinah, * namerno uničevati, poškodovati ali odstraniti koše za odpadke, tipske smetnjake ali zabojnike, * ovirati redno praznjenje košev za odpadke, tipske smetnjake ali zabojnike. (2) V primeru onesnaženja javnih površin, določenih v 2. členu, z živalskimi iztrebki, morajo lastniki živali iztrebke takoj odstraniti. (3) Na kraju samem se z denarno kaznijo v višini 10.000 tolarjev kaznuje fizično osebo, če ravna v nasprotju z določili tega člena. Izložbena okna (1) Uporabniki poslovnih stavb oziroma poslovnih prostorov morajo skrbeti za estetsko ureditev in redno vzdrževanje izložbenih oken. (2) Izložbena okna ne smejo biti zakrita, razen v času, ko se jih ureja. Če se izložbeno okno zavaruje proti soncu, je treba zavarovanje izvesti tako, da se ne zakrije pogleda vanj. (3) V mestu in naseljih morajo biti izložbena okna v nočnem času razsvetljena. Izvor svetlobe mora biti podrejen ureditvi izložbenega okna in predmetom, ki so v njem razstavljeni. (4) Na kraju samem se kaznuje z denarno kaznijo v višini: * 100.000 tolarjev pravno osebo in posameznika, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, * 25.000 tolarjev odgovorno osebo pravne osebe, * 10.000 tolarjev kaznuje fizično osebo,če ravna v nasprotju z določili tega člena. info In vpis: COLLEGE Portorož Tel.: (066) 770 - 500, 778 - 900 jezikovni tečaji angleščina italijanščina nemščina francoščina ~~ cicibane, snovnošolce, dijake In odrasle SVETNIKI ODHAJAJO Ni ravno v navadi, da bi se sestava občinskih svetov pogosto spreminjala, za izolskega pa velja, da bo v tem mandatu doživel vsaj štiri pomembne kadrovske zamenjave. Prvi dve seveda še sodita v čas takoj po volitvah, zdaj pa bodo na ponedeljkovi seji o kadrovskih spremembah ponovno odločali. Prva je sicer pričakovana, saj je znano, daje Zdenka Bolje prevzela dela Vodje splošne službe Občine Izola (zaradi upokojitve Borisa Milenkovskega) namesto nje pa bo svetniško skupino Zrdužene liste in s tem svetniško mesto Zdenke Bolje zasedel Valdi Morato. Do zamenjave je seveda prišlo na podlagi izida glasovanja na lokalnih volitvah članov občinskega sveta, ki so bile 22. novembra 1998. Manj pričakovana pa je bila odstopna izjava svetnika LDS, Bojana Klančiča, ki jo je podal 7. septembra 1999. Vzrokov za odstopno izjavo dolgoletni član in vodilni delavec izolske LDS ni pojasnjeval, dejstvo pa je, daje bil (po oceni novinarja) v dosedanjem delu občinskega sveta s svojimi predlogi in vprašanji bolj ali manj neuspešen, kar seveda lahko pogojuje takšno odločitev. Občinska volilna komisija je že dobila nalogo, da na podlagi 30. člena Zakona o lokalnih volitvah ugotovi, kateri naslednji kandidat ali kandidatka nadomesti člana v občinskem svetu. Prejeli smo NADALJEVANKA ..ali V BRAN NAŠE ČASTITLJIVE ŠOLE V Čedljah - na igrišču podružnične šole Korte je bila tudi letos, v noči od sobote, 11. septembra, na nedeljo, 12. septembra, nogometna tekma. Ob motenju nočnega miru, ob žarometih, ki so razsvetljevali vse vzhodno pobočje Kašlerja, so najbrž uporabljali tudi okolico igrišča za piknik. Kakor so poročali, so porabili veliko kilogramov čevapčičev in veliko litrov piva. Naslednje dni so se tam zadrževali otroci vrtca in šole pred poukom, v odmorih, po pouku, tam telovadijo in se igrajo. Sprašujem se: Zakaj ti nočni "pohodi" na našo skupnost (vsaj do štirih zjutraj je trajalo)? Zakaj prav na šolsko igrišče, saj ima krajevna skupnost nogometno igrišče z gostinskimi prostori zunaj naselja? In, čeprav bi bilo geslo prirediteljev Z žogo proti drogi, šolsko igrišče za tako dolgo akcijo ni opravičilo, ne iz' higienskih, ne iz moralnih razlogov. Naša šola praznuje v teh dneh tako obletnico, kakršno nobena v Slovenski Istri - stoosemdesetletnico - in čutim dolžnost, da jo tudi zaradi tega branim! (naslov v uredništvu) Goran FRAN0VIC s.p. / Izola tel.: 066/ 600 850 GSM: 041/ 628 507 Izdelava in vzdrževanje računalniških programov ODŠKODNINE ŽRTVAM VOJNEGA NASILJA Že dolgo nobeno od obvestil kakšne organizacije, ki jih sicer redno in brezplačno objavljamo v Mandraču, ni doživelo takšnega odziva kot opozorilo občinske organizacije Zveze združenj borcev, da je treba do 19. decembra oddati zahtevke za uveljavljanje pravic po spremembah Zakona o žrtvah vojnega nasilja. Omenjeni zakon je bil sicer sprejet že pred leti, letos maja pa je bil sprejet zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona, ki je natančneje določil, kdo vse ima pravico do uveljavljanja zahtevka za poravnavo krivic iz tega naslova. Ker mnogi zainteresirani niso dobili Uradnega lista št. 43 z objavljenim zakonom smo pripravili izvleček z glavnimi določili in spremembami. Izpustili smo le nekatere lingvistične in podobne nevsebinske spremembe. Če pa želite prebrati spremembe v originalu jih boste morali poiskati v omenjenem Uradnem listu ali na Internet naslovu www.sigov.si Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o žrtvah vojnega nasilja Seja DZ: 14. Redna, 25/05/99 Objava v Ur. listu: 43/99,04/06/99 (stran 5089) SOP: 1999-01-2110 ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ŽRTVAH VOJNEGA NASILJA (ZZVN-D) 1. člen V zakonu o žrtvah vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 63/95,8/96,44/96 in 70/97) se za prvim odstavkom 2. člena doda nov drugi odstavek, ki se glasi: "Ob pogojih iz tega člena ter iz 3. oziroma 4. člena tega zakona je žrtev vojnega nasilja tudi oseba, ki je imela ob pričetku izvajanja nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa stalno prebivališče na ozemlju, ki obsega državni teritorij Republike Slovenije, ne glede na to, na katerem ozemlju je bilo nasilno dejanje ali prisilni ukrep dejansko izveden."... Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: "Žrtev vojnega nasilja (begunec) je po tem zakonu tudi oseba, ki je bila v času od 6.4.1941 do 15.5.1945, zaradi izvajanja povračilnih ukrepov okupatorja ali njegovih sodelavcev zoper družine partizanov, pobitih talcev ali zaradi sodelovanja z NOB, nasilno pregnana iz svojega doma in oseba, kije bila v času od 6. 4. 1941 do 15. 5. 1945 nasilno pregnana iz svojega doma zaradi nasilnega dejanja požiga, porušenja ali izropanja njene stanovanjske hiše ali stanovanja od okupatorja ali njegovih sodelavcev, zaradi česar se ni mogla vrniti na svoj dom neprekinjeno najmanj tri mesece.".... Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: "Šteje se, daje imela oseba iz prejšnjega odstavka, ki ji je bil prisilni ukrep ali nasilno dejanje povzročeno na ozemlju bivše Kraljevine Jugoslavije, od prenehanja prisilnega ukrepa ali nasilnega dejanja stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, če seje naselila v Sloveniji z namenom stalnega prebivanja takoj, ko je bilo to glede na tedanje transportne, nastanitvene, zaposlitvene in druge razmere mogoče, vendar najkasneje do 31. decembra 1945." Za sedmim odstavkom se doda nov osmi odstavek, ki se glasi: "Žrtev vojnega nasilja je ob pogojih iz 1. člena tega zakona tudi otrok, katerega starša sta bila ubita zaradi sodelovanja v NOB ali sta izgubila življenje v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja po tem zakonu ali sta bila ubita kot talca." 2. člen 3. člen se spremeni tako, da se glasi: "Za žrtev vojnega nasilja se šteje oseba, pri kateri je prisilni ukrep ali nasilno dejanje trajalo neprekinjeno najmanj tri mesece, razen v primerih iz devetega odstavka prejšnjega člena, v katerih je moral odvzem prostosti trajati najmanj en mesec." 4. člen 5. člen se spremeni tako, da se glasi: "Ob pogojih iz tega zakona je žrtev vojnega nasilja tudi vojaški vojni invalid in civilni invalid vojne s priznanim statusom po posebnem zakonu." 5. člen 7. člen se spremeni tako, da se glasi: "Do varstva po tem zakonu je upravičen državljan Republike Slovenije, družinski član osebe, ki je izgubila življenje, umrla ali je bila pogrešana v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja po tem zakonu. Varstvo se zagotavlja istemu krogu družinskih članov in ob enakih pogojih kot po predpisih o vojnih invalidih. Ne glede na določbo drugega stavka prejšnjega odstavka se v primerih, ko oseba iz prejšnjega odstavka ni mogla preživljati družinskega člana zadnje leto pred svojo smrtjo, ker seje tedaj nad njo izvajalo nasilno dejanje ali prisilni ukrep, šteje, daje pogoj preživljanja izpolnjen, če je oseba iz prejšnjega odstavka preživljala družinskega člana vsaj zadnje leto pred nastopom nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa. Družinskim članom iz prvega odstavka tega člena se zagotavljajo enake pravice in v enakem obsegu kot družinskim članom oseb, ki so izgubile življenje, umrle ali so bile pogrešane v okoliščinah za priznanje statusa civilnega invalida vojne po predpisih o vojnih invalidih. Družinska invalidnina pa ne more presegati zneska doživljenjske mesečne rente, ki bi pripadala osebi, po kateri družinski člani uveljavljajo to pravico, pri čemer se v primeru padlega mobiliziranca šteje, da bi mu pripadala doživljenjska mesečna renta po 200 tolarjev za vsak mesec nasilja, v primeru, daje nasilje trajalo manj kot tri mesece, pa se upošteva znesek doživljenjske mesečne rente za tri mesece nasilja." 6. člen V 8. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi: "Ne glede na prejšnji odstavek ima žrtev vojnega nasilja iz osmega odstavka 2. člena tega zakona samo pravico do vojne odškodnine po posebnem zakonu." 7. člen Drugi odstavek 9. člena se spremeni tako, da se glasi: "Žrtev vojnega nasilja in njen družinski član lahko uveljavljata pravice iz prejšnjega člena in iz 7. člena tega zakona, če teh ali podobnih pravic ne moreta uveljavljati po drugih predpisih ali v tuji državi." Za drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita: "Družinski član lahko uveljavlja pravice iz tretjega odstavka 7. člena tega zakona, če ne more uveljavljati statusa žrtve vojnega nasilja po tem zakonu. Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena pravica žrtve vojnega nasilja do doživljenjske mesečne rente in pravica vojnega invalida do invalidnine nista enaki ali podobni pravici, zato se njuno hkratno uživanje ne izključuje. Osebi, ki izpolnjuje pogoje za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja ni mogoče odkloniti priznanje tega statusa samo zato, ker je že pridobila status vojnega veterana ali vojnega invalida po posebnem zakonu." 8. člen V prvem odstavku 13. člena se besedilo v oklepaju spremeni tako, da se glasi: "v nemških koncentracijskih taboriščih, v italijanskih koncentracijskih taboriščih Gonars, Padova, Rab, Renicci, Treviso, Visco, Cairo Montenotte in Frascette di Alatri, v hrvaških - ustaških taboriščih Jasenovac, Stara Gradiška, Lobor in Lepoglava ter v madžarskem taborišču Sarvar". V drugem odstavku se besedilo v oklepaju "internacijsko taborišče z odvzemom svobodnega gibanja v Italiji" nadomesti z besedilom "italijanska in druga taborišča” ter doda zaklepaj, besede "ali v taborišču za ukradene otroke" ter zaklepaj pa se nadomestijo z besedama "ukradenemu otroku". Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: "Kot čas do povratka v domovino se šteje čas do 31.12.1945, po tem datumu pa le, če žrtev vojnega nasilja dokaže, da se pred tem ni mogla vrniti iz razlogov, ki jih ni sama povzročila." 9. člen Za 14. členom se doda nov 14,a člen, ki se glasi: Žrtvam vojnega nasilja, ki so bile v času trajanja nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa mlajše od 15 let, pa ostanejo v zavarovanju po dopolnjenem 30. letu (ženske) oziroma 35. letu (moški) pokojninske dobe, ker kljub uveljavljeni pokojninski dobi po tem zakonu ne dosežejo polne pokojninske dobe, se v času, ki je enak trajanju nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa, vendar najdalj do dopolnitve polne pokojninske dobe, povrne prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki gre v breme zavarovanca. O pravici do povračila prispevka in o njegovi višini odloči na zahtevo upravičenca pristojna upravna enota na podlagi ustreznega dokazila o višini plačanega prispevka. Prispevek iz prejšnjega odstavka se povrne največ do višine prispevka, plačanega iz tega naslova od osnove v višini zajamčene plače, povečane za 100%, iz državnih proračunskih sredstev."... 12. člen Za prvim odstavkom 21. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: "Žrtvam vojnega nasilja gredo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, priznane ob upoštevanju pokojninske dobe, uveljavljene po tem zakonu, oziroma pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji, priznana po tem zakonu, od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja ali za vpis v evidenco žrtev vojnega nasilja, če je že ob vložitvi zahteve izpolnjevala pogoje za te pravice in če ne gre za pravice, ki se po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju lahko priznajo le za naprej." 15. člen Za revizijo odločb, ki prispejo v revizijo po uveljavitvi tega zakona, velja rok šestih mesecev od prejema odločbe v revizijo. 16. člen Zahtevo za priznanje statusa in pravic žrtev vojnega nasilja ter zahtevo za priznanje pravic družinskega člana žrtve vojnega nasilja je mogoče vložiti najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona. 17. člen O zahtevah za priznanje pravic družinskih članov žrtev vojnega nasilja in o zahtevah za ugotovitev obdobja, ki se upošteva za priznanje pokojninske dobe, vloženih pred uveljavitvijo tega zakona, ki še niso pravnomočno rešene, se odloči po določbah tega zakona. 18. člen Žrtve vojnega nasilja, ki so jim bile do uveljavitve tega zakona priznane pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ob upoštevanju pokojninske dobe, uveljavljene po tem zakonu oziroma priznana pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji po tem zakonu od datuma v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, lahko vložijo novo zahtevo pri pristojni območni enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za priznanje pravic za čas od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, oziroma po vložitvi zahteve za vpis v evidenco žrtev vojnega nasilja do dneva predhodne uveljavitve pravic. OBVESTILO Člane ZB NOB Izola in druge zainteresirane obveščamo, daje objavljeno v UL RS sprememba zakona o žrtvah vojnega nasilja in pravic družinskih članov ter daje rok za uveljavljanje teh pravic najkasneje do 19.12.1999. Upravičencem predlagamo, da pravočasno vložijo svoje zahtevke pri Upravni enoti Izola - Referentu za vojne veterane in žrtve vojnega nasilja. UPRAVNI ODBOR ZB IZOLA KARAVANA ISTRSKEGA PRIJATELJSTVA V soboto, 18. septembra je iz Pirana proti Rovinju krenila morsko cestna karavana istrskega prijateljstva, ki jo je ob 790 letnici sklenitve mirovnega sporazuma med Piranom in Rovinjem, pripravilo Društvo istrskega prijateljstva. Resnici na ljubo je treba povedati, da je bila karavana bolj izolska kot piranska, saj so se je udeležili predvsem Izolani, tako kolesarji kot veslači. Tudi izolska občinska uprava je bila edina na ravni tistih iz istrskih občin, saj je bila med kolesarji tudi županja Breda Pečan, ki je prikolesarila do konca 96 kilometrov dolge poti in bila prisotna ob sprejemih, ki so nam jih pripravila županstva iz Umaga, Novigrada, Poreča in Rovinja. Še več težav kot s kolesarji, kr so se zbali dolge poti, je bilo pri veslačih, saj so aktivni sodelovali na državnih prvenstvih Slovenije, Hrvaške in Italije, piranski čoln pa je odstopil že kmalu po startu, saj ni bil primeren za dokaj nemirno morje tistega dne. Tako je do konca poti priveslal le izolski čoln v katerem so veslali: Ljubo Macarol, Dejan in Peter Žolgar, Puhar Livio, Egidio Krajcar, ter Erik, Goran in Luka Krajcar. Veslači so občasno celo hitrejši od spremljevalne barke, tako da gre tudi za lep športni dosežek, ki ga želijo naslednje leto ponoviti, seveda v večjem obsegu in s soudeležbo kolesarjev, veslačev in tudi politikov iz sosednje Italije. Najstarejši udeleženec karavane je bil 77 letni kolesar iz sosednje Italije, karavano je spremljal zdravnik dr. Dernikovič, ki je tudi kolesaril,pripravljen pa je bil tudi farmacevt Dušan Vivoda Kljub zahtevnosti poti nista imela veliko dela, le Alojzu Pečanu sta svetovala malo počitka. SPECIALNA OLIMPIADA TOKRAT V IZOLI Letošnja jesen bo na Primorskem bogata z prireditvami Specialne olimpiade Slovenije. V Tolminu bo potekal turnir v balinanju, Zavod Dutovlje pa bo prireditelj plavalnega mitinga. Pni pa na prizorišče stopajo organizatorji v Obalnih delavnicah za delo pod posebnimi pogoji, ki gostijo nogometni turnir drugega kroga fige malega nogometa specialne olimpiade. Turnir se bo odvijal v Izoli, to soboto 25. septembra. Turnir s pričetkom ob 11.00 uri bo potekal v rokometni dvorani v Kraški ulici. Domačini, nogometaši Obalnih DPP, so z presenetljivo zmago proti ekipi Krškega z 2:1 naredili položaj na lestvici zelo zanimiv. Zmaga proti ekipi Ljubljane bi jih namreč uvrstila na čelo lestvice, kar jim daje velike možnosti za izboljšavo rezultata iz lanskega prvenstva, ko so osvojili drugo mesto. Dogodek, ki bo prireditev naredil še zanimivejšo bo srečanje reprezentance Specialne olimpiade Slovenije, ki se pripravlje za Evropsko prvenstvo leta 2000, z ekipo treneijev. Poudariti velja, da za reprezentanco kandidirajo kar trije kandidati domače ekipe, med njimi tudi Vlado Stepančič iz izolske enote Obalnih delavnic za delo pod posebnimi pogoji. Domača ekipa bo nastopila v naslednji postavi: Beno Osmančevič, Denis Hrvatin, Dimitrij Trobec (kapetan), Vlado Stepančič, Luka Rabič, Simon Ferfolja in Aleksander Križmančič. Trenerja ekipe sta Nevio Breč in Tomo Dadič. Vljudno vabljeni. OBČINSKI SVET NA INTERNETU - «in» >. MM» :uh E« \ f ^ Že skoraj leto dni je podstrešje občinske stavbe, kjer ima prostore služba za računalniško obdelavo podatkov, naj večje križišče digitalnih poti v občini, saj tam skrbijo za prenose vseh mogočih podatkov med posameznimi službami občine Izola in Upravne enote Izola, ki pa se je pred kratkim podatkovno osamosvojila. Na strežniku z naslovom www.sigov.si/izola ali Izola.com lahko obiskovalec iz kateregakoli dela sveta najde vse najpomembnejše podatke o Občini Izola pa tudi nekaj zanimivosti in celo sliko "v živo" s podatki o vremenu. Novost v ponudbi tega naslova pa so gradiva za seje občinskega sveta, ki bodo odslej na voljo svetnikom pa tudi vsem drugim zainteresiranim. Za 10. redno sejo so tako na voljo gradiva za čisto vse točke dnevnega reda, gradiva pa je seveda mogoče tudi natisniti ali jih shraniti v katerega od programov za obdelavo teksta. J TIHOMORSKA RIBA V KOPRSKEM ZALIVU Jadran nas vsake toliko preseneti s kakšno novo ribo in tokrat je Branči na trnek ujel nenavadno ribo, ki ne domuje v naših vodah. Stari mački pa so jo hitro prepoznali in o njej povedali naslednje: Riba se imenuje Kraljeva balestra (Balistes vetula), živi pa predvsem v zahodnem delu Atlantika do Zahodne Indije in Brazilije ter v vzhodnem Atlantiku do Azorskih otokov. Običajno se zadržuje v okolici čeri in na poraslem dnu, njena posebnost pa je nadzirano gibanje hrbtne plavuti, saj se z njo lahko trdno zagozdi v skalne špranje in se tako skrije pred roparicami. :ajno je dolga do 38 cm, ima majhna usta z velikimi častimi zobmi. e riba do povratka z morja že poginila, sicer bi bila ___zanimiv, eksotičen primerek za piranski akvarij. PLAČANA ANTIPROPAGANDA? Kar nekaj ljudi iz notranjosti nas je poklicalo v zadnjih dneh z zelo nenavadnim vprašanjem: Kakšna je temperatura morja pri vas? Najprej smo bili prepričani, da so pač poiskali lokalni medij, ker drugje ne dobijo te informacije, potem pa smo le izvedeli, da gre za dvome zaradi dveh povsem različnih informacij. Na radiu namreč ponavljajo, da je temperatura moija pri nas še vedno blizu 23 stopinj Celzija, na mirujoči televizijski sliki na nacionalki pa vztrajno zatijujejo, da ima morje 18 stopinj. Seveda je vabljivost prve ali druge temperature povsem različna, zato bi plačniki mirujoče slike na nacionalki morali obvestiti televizijo, da je njihov podatek napačen. Za svoj denar si namreč zaslužijo vsaj točne podatke o tem, kaj nudi Izola v tem poznem poletju. /k ŠIFRA ^ Ivan Konstantinovi s.p. Promet z nepremičninami Stanovanja ■ hiše - parcele • poslovni objekti Sončno nabrežje 14, 6310 Izola, tel.: 066/ 601 - 110 NA OBALI PRODAJAMO PO UGODNIH CENAH s GASILSKA GRED RUBRIKA OB MESECU POŽARNE VARNOSTI NEKAJ O POŽARIH IN POŽARNEM VARSTVU V NARAVNEM OKOLJU Požarje nenadzorovano gorenje, ki povzroči škodo. Tudi nadzorovano kurjenje v naravi lahko zaradi vremenskih razmer uide nadzoru in preide v požar. V vednost pa to, da vsako leto pogori nekaj tisoč hektarjev naravnih površin. Požari v naravi zahtevajo večurno gašenje velikega števila gasilcev, na nedostopnih krajih pa se lahko borijo z ognjem tudi nekaj dni. Za požare v naravi je največkrat odgovoren človek Število požarov v naravi se poveča predvsem zgodaj spomladi, ko ljudje kurijo travniške in njivske odpadke. Ob suhem in vetrovnem vremenu lahko tako kurjenje kaj hitro preraste v manjši ali večji požar, ta pa prekine normalno razgrajevanje organskih odpadkov v anorganske snovi in s tem bogatenje zemlje. Mnogo več koristi od travniških in njivskih odpadkov predstavlja kompostiranje in po končanem procesu ponovna uporaba snovi. Če pa se že odločamo za kurjenje odpadkov, jih prej poškropimo z vodo ali jih sežigamo po dežju. S tem je nevarnost požarov manjša, kajti gorenje je počasnejše, sproščajo se nižje temperature, talna vegetacija in zgornja plast zemlje pa sta znatno manj poškodovani in osiromašeni. Drugi višek ogroženosti narave s požari nastopi poleti, ko gozdove in travnike ogroža neodgovorno ravnanje izletnikov in sprehajalcev. Posledice požara na vegetaciji in tleh Pri požaru, zlasti če gori suha trava in podrast, se sproščajo zelo visoke temperature. Zgornja plast zemlje se, še posebej v suhem obdobju, ko je izsušena, zelo segreje. Zaradi tega mnogo rastlinskih koreninic in humusa zgori. Preživijo le bolj odporne rastline, ki navadno predstavljajo manjvredno vegetacijo. Zato lahko na požarnem območju pride tudi do spremembe vegetacije. Kakovostnejša, a bolj občutljiva vegetacija propade, manj kakovostna in bolj odporna pa preživi in se razbohoti. Ostanke gorenja (pepel) odnašata veter in padavinska voda, s tem pa se siromašenje zemlje in erozija še povečata. Poleg tega se pri gorenju organskih snovi sproščajo škodljivi plini, ki onesnažujejo ozračje. Sežiganje odpadkov na poljih in vrtovih 1. Odpadke moramo v naravi sežigati ob stalnem nadzoru odrasle osebe, in sicer med 8. In 18. uro (oz. podnevi). 2. Ob vetrovnem vremenu ne sežigamo odpadkov. 3. Kraj sežiganja odpadkov naj bo oddaljen najmanj lOOm od zgradb, v katerih je večje število ljudi, najmanj 50m od javnih prevoznih poti in najmanj 20m od parkovnih površin, skupin dreves in zaščitenih rastlin. 4. Poskrbimo za pogasitev žarišča (žerjavico lahko polijemo z vodo ali jo posujemo z zemljo ali s peskom ter jo poteptamo). 5. Če nameravamo sežigati večje količine naravnih odpadkov, obvestimo o kraju in času sežiga gasilce. Sušna obdobja - nevarnost za nastanek požarov V sušnem obdobju se v naravi izogibajmo predvsem: 1. nekontrolirani uporabi ognja in sežiganju odpadkov v naravnem okolju (zlasti na njivah, vrtovih, sadovnjakih in vinogradih, ki so v bližini gozdov); 2. kajenje v gozdovih ali v njihovi neposredni bližini; 3. kurjenje žarov izven urejenih kurišč; 4. odmetavanju ne ugasnjenih cigaretnih ogorkov in lahko vnetljivih materialov iz vozil. Nekaj o zakonodaji na področju požarne varnosti v naravnem okolju Področje požarov v naravnem okolju je urejeno z zakonom o varstvu pred požarom, zakonom o gozdovih ter spremljajočimi podzakonskimi pravnimi akti, kot napr. Uredba Vlade RS o varstvu pred požarom v naravnem okolju. K varovanju naravnega okolja pred požari lahko veliko pripomoremo tudi sami. Predvsem v sušnih obdobjih ali ko je razglašena velika oz. zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja, ravnamo v skladu s prepovedi, z nasveti strokovnih služb ter smo previdni pri uporabi katerega koli ognja. Pri nadzoru upoštevanja prepovedi kurjenja sodelujejo gozdarski inšpektorji, požarni inšpektorji, policija, gasilci ter lahko tudi pripadniki Civilne zaščite. Kršilce prepovedi, to je povzročitelje požarov v naravnem okolju lahko pristojni organi (policija) kaznujejo za prekršek. Najnižja kazen za pravno osebo je lahko med 500.000 in 1.000.000 tolarjev, odgovorno osebo pravne osebe lahko pristojni opeharijo med 50.000 in 100.000 tolarjev, posameznika pa na žalost samo 10.000 slovenskih tolarjev, ki se jih lahko izterja na kraju samem. Kaj storiti, ko zagori v naravi 1. OSTANEMO MIRNI IN RAZSODNI Ocenimo, za kakšen požar gre. To bomo lahko storili le, če bomo ohranili mimo kri. Če gre za manjši začetni požar, če je šele zagorelo, skušamo požar pogasiti sami. 2. PRI GAŠENJU MORAMO PAZITI PREDVSEM NA LASTNO VARNOST Požara se lotimo s priročnimi gasilnimi sredstvi: Z VODO: Gašenje požara v naravi je najuspešnejše z vodo. Zadostno količino vode preprosto zlijemo na ogenj. Ogenj mora povsem ugasniti. Z BRINOVIMI ALI SMREKOVIMI VEJAMI: Z vejami tolčemo po ognju ali pa jih vlečemo po robu goreče trave. Če imamo pri roki orodje, kot sta kramp ali lopata, lahko prekopljemo travo in s tem preprečimo nenadzorovano širjenje požara. Z ZEMLJO ALI S PESKOM: Manjšo površino, ki jo je zajel ogenj, posipamo s peskom ali z zemljo, dokler ogenj povsem ne ugasne. 3. SAMI GASIMO LE, ČE POŽAR NE PRESEGA NAŠIH ZMOŽNOSTI! Če požaru nismo kos, nemudoma pokličemo najbližjo gasilsko enoto. GASILCI 112 Prek najbližjega telefona pokličemo številko 112: 1. Predstavimo se z imenom in priimkom. 2. Povemo, kaj in kje gori 3. Opišemo obseg požara. 4. Povemo, katere dobrine ogroža ogenj 5. Dogovorimo se z gasilci, kje jih bomo počakali. Z dodatnimi informacijami, ki jih lahko poveste gasilcem na samem kraju požara, lahko veliko prispevate k učinkovitemu gašenju. V tej številki nadaljujemo z nagradno igro, katero smo vam jo predstavili prejšnjič, in sicer 2. nagradno vprašanje se glasi: KAJ STORIMO, KO ZAGORI V NARAVI: a) Bežimo od požara kolikor nam noge zmorejo. b) Ostanemo mirni, ocenimo za kakšen požar gre; če gre za manjši požar, ga skušamo pogasiti sami s priročnimi sredstvi; če pa požar presega naše zmožnosti pokličemo 112. c) Postanemo živčni, skoraj panični, pričnemo tekati okoli ognja, da se pomirimo pa si prižgemo cigaret. d) Počakamo, da neha goreti, med tem pa razmišljamo o smislu življenja. Pravilne odgovore pošljite na naslov: OBČINA IZOLA Sončno nabrežje 8,6310 Izola / s pripisom: »nagradna igra - Mesec požarne varnosti '99« Občinski štab za Civilno zaščito IZOLSKI GASILCI POVIŠALI TRIGLAV Izolski gasilci so bili od nekdaj uspešni tekmovalci, hkrati pa so znali poskrbeti tudiza podvige, kakršen je bil tisti, leta 1979, ko so se ob obletnici delovanja društva povzpeli na vrh Triglava in tam izvedli vajo s prostosoječo, 12 metrsko lestvijo. Na vrhu lestve je bil gasilec z izolsko zastavo, pod njim pa dva gasilca z napisom Gasilsko društvo Izola. Triglav je bil takrat najvišji v svoji zgodovini, dosegel je kar 2876 metrov in podvig je prišel v zgodovino najvišje slovenske gore, pa tudi gasilstva na Slovenskem. Vaja s prostostoječo lestvijo na vrhu Triglava ob obletnici delovanja PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA IZOLA leta 1979 ( fotografija desno )in ponovitev vaje deset let pozneje ( fotografija desno ). VPIS V DELAVNICO FILMSKE ANIMACIJE V sedemdesetih letih je Izola postala znana po svoji »šoli animiranega filma«. To ni bila šola, ampak le nova oblika otroške ustvarjalnosti, kije združevala likovno, glasbeno in literarno fantazijo s tehničnimi znanji. Današnji čas računalništva nam je to obliko ustvarjanja še bolj približal. Prihaja čas, ko se bodo ob tradicionalnih slikarjih, pesnikih, pisateljih , glasbenikih... predstavljali tudi filmski animatorji, ki si bodo lahko na domačem računalniku izdelali svojo oživljeno mojstrovino. DELAVNICA FILMSKE ANIMACIJE za otroke in mladostnike je korak k ustvarjalnosti novega tisočletja, hkrati pa kritična presoja vsega, kar nam ponuja množica TV programov. Delavnico filmske animacije bo vodil Koni Steinbacher. Delo bo potekalo v dveh starostnih skupinah : od 12. do 15.let in 16. do 19. let, ki se bodo s filmsko animacijo srečevali enkrat tedensko po dve šolski uri. Udeleženci bodo lahko sodelovali tudi na republiški šoli animiranega filma, ki jo bo potekala od 26. junija do 3. julija 2000 v Izoli. Dodatne informacije in vpis :na sedežu OBMOČNE IZPOSTAVE SKLADA RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Izola, Drevored 1. maja 9, telefon 600 830 ( Zvonka Radojevič) STANKA JENKO POKLONILA SLIKE ILIRSKI BISTRICI Drobna, nežno krhka postava se je kar izgubila v nesorazmerju z velikimi, toplo barvitimi oljnimi platni s tipično kraško-istrsko krajino in izginjajočo arhitekturo. Slikarka Stanka Jenko si je po končanem otvoritvenem ceremonialu njene razstave 10. 09. v Ilirski Bistrici na poti domov oddahnila. 23 svojih likovnih del je iz svojega obsežnega opusa končno uspela podariti v prave roke. Njihov lastnik bo poslej občina Ilirska Bistrica, stalen razstavni prostor pa so našla v večnamenski dvorani nove osnovne šole Antona Žnidaršiča. "To je gotovo najbolj živahen in najbolj obiskan prostor v naši občini," je ob otvoritvi razstave povedal ilirskobistriški župan Franc Lipolt. "Tu se odvijajo občinske seje, kulturni dogodki, predavanja in vsa pomembnejša srečanja. Nenazadnje ni zanemarljivo, da bo osnovnošolska mladež odraščala in se vzgajala v neposrednem stiku z umetnostjo." Za lep poklon so se slikarki poleg župana in njegove soproge Neve Lipolt prišli osebno zahvalit še umetniki Franc Dolgan, Tomo Šajn, Aljoša Djukič, ravnateljica OŠ Antona Žnidaršiča Šepec Karmen, gospa Darinka Žbogar, ki ima največ zaslug pri tem, da so slike našle končno domovanje v Ilirski Bistrici, in drugi. Za kulturni program je poskrbel trio družine Volk z izjemnim muziciranjem na stara ljudska glasbila. Slikarka, ki ima 87 let, sije več let prizadevala, da bi njena dela ostala v izolski občini, a tu ni našla pravega interesa. V Izolo je prišla leta 1955 iz Hrastnika in v ribiškem mestu preživljala svoja najbolj plodna leta. Izjemno aktivna in dinamična je v Izoli najprej ustanovila likovno sekcijo, kasneje (potem ko sta Koper in Piran že imela svoje galerije, za Izolo, kije galerije v sosednjih občinah sicer sofinancirala, pa je vladalo splošno prepričanje, da svojih galerij ne potrebuje) pa je z nemalo prizadevanja uspela ustanoviti tudi prvo izolsko galerijo, ki jo je poimenovala Alga, kot se imenuje še dandanes. Za svoje likovno ustvarjanje je dobila vrsto nagrad in priznanj, do najvišjega republiškega. Stanka Jenko si je tudi za jesen svojega življenja izbrala Izolo, saj v tukajšnjem domu upokojencev preživlja zadnja 3 leta. Mirno in zadovoljno, kot sama rada pove, kajti "zame je to najprijetnejši dom v Sloveniji, od tu ne bi šla nikamor." M. P. Kulturni center Izola Bazoviška 4, tel. 645 571,643 513 Razpisuje v letu 1999/ 2000 naslednje delavnice, šole, tečaje : - ustvarjalna delavnica za predšolske otroke - baletna šola - jazz show dance ( plesna šola Latino / - hip-hop, disco dance, Street dance / plesna šola Latino / - vpis v gledališko skupino - likovni tečaj za začetnike - tečaj učenja akustične in električne kitare - foto tečaj Kulturni center Izola organizira ekskurzijo v Benetke ogled Beneškega bienala Odhod v soboto, 25. septembra, prijave in vplačila na sedežu Kulturnega centra, Bazoviška 4, vsak dan v dopoldanskem času. Informacije na tel. št. : 645 571, 643 513. Prijave sprejemamo do 23. septembra. V galeriji Alga v Izoli je na ogled razstava del udeležencev X. Mednarodnega slikarskega Ex tempore. Galerija je odprta vsak dan med 10.00 in 12.00 ter med 17.00 in 19.00. V soboto med 10.00 in 12.00./ tel.: 648 439 / ZDRAVLJENJE $ KNJIGO V Matični knjižnici v Izoli se bo v četrtek, 30. septembra, zgodilo srečanje na temo BIBLiOTERAPIJA. Na srečanju bodo predavatelji in udeleženci teoretično in praktično obdelali večino vprašanj v zvezi z biblioterapijo, od njene zgodovine do ustvarjalnega pisanja kot sestavnega dela biblioterapije. Govorili bodo tudi o nevarnostih nepravilne interpretacije vsebine in o zlorabi knjig. Obravnavali bodo tudi nevarnost trivialne literature, načela izbora knjižnega gradiva, avdiovideoterapijo, izobraževanje biblioterapevtov in podobno. Kot gostje bodo sodelovali: Nataša Kuštrin - Tušek, mag. France Prosnik, Tatjana Reščič Rihar in Nina Starc. Projekt vodi Nadja Mislej Božič, vse informacije pa so dostopne na tel.: 646 700. Rok prijave je na koncu, zato pohitite. Knjižničarke Matične knjižnice Izola sporočajo, da začenjajo z urami pravljic v torek, 5. oktobra, ob 17. uri, v Drevoredu 1. maja št. 9 (stari italijanski vrtec v Izoli ) PLESNI STUDIO LAI vpisuje v • USTVARJALNO PLESNO DELAVNICO ZA OTROKE (starost 7-9 let) - SODOBNI JAZZ PLES (starost KM3 let) Informacije in vpis: v petek 17.9 od 17 do 19 ure v plesni dvorani KULTURNEGA DOMA IZOLA ( vhod pri knjižnici - pritljičje naravnost ), oziroma Plesni studio Lai ( LILI 041 799 513 ) NOGOMET KRITIČNI ČASI AVTOPLUSA 2-SNL Aluminij: Avtoplus Korte 4:0 (3:0) Avtoplus Korte: Rečnik 6, Sotlar 6,5, Šorgo 5, Božič 5, Simič 6,5, Dovžak 5, Kariš 5 (Novak 6), Plemk 6, Baruca 5,5 (Breznikar 6), Bogdanovič 6, Luznar 6,5 (Karič 5,5) Igralci trenerja Patariča so zasluženo visoko izgubili v Kidričevem in trener skupaj z upravo že napoveduje nekatere kadrovske spremembe, saj s sedanjim moštvom ob vseh poškodbah enostavno ne bo več mogoče uspešno igrati v tej konkurenci. Tudi tokrat so Kortežani odpotovali na gostovanje zelo oslabljeni, saj so manjkali Sredinšek, Furlanič, Mamilovič, Gregorič in Peršič, Šorgo in Kariš pa sta bila poškodovana in bolna. Slišati je, da bodo moštvo Avtoplusa okrepili nekateri mladi igralci iz Kopra, tako da bo moštvo bolje pripravljeno predvsem na drugi del prvenstva. V nedeljo prihaja v goste nekdanji prvoligaš Nafta iz Lendave, ki pa je letos zelo slabo moštvo, saj je le mesto pred Avtoplusom na prvenstveni lestvici. KAPUČINO III. liga zahod Vipolže - nogometno igrišče, gledalcev 100, sodnik Audagič (Lj) BRDA :MNK Izola 1:110:01 Strelci: 1:0 Zimic (46). 1:1 Škropeta (85) MNK IZOla Sirotič, Zajc (Maletič), Gavrič, Cerič, Jankovič, Macolič, Božič, Zajič (Škropeta), Aščič (Jurman), Božičič, Bauer. Trener: Vojislav Milič. Domačini iz Virovž so začeli zelo agresivno in v prvem polčasu so imeli dve priložnosti, ki jih je izolski vratar SlrOlIČ obranil. Izdani so prikazati borbeno igro, z nekaj priložnosti v prvem in drugem polčasu. Domačini so povedli takoj po odmoru, po predložku iz kota. Proti koncu tekme so Izdani izvedli lepo akcijo, ki jo je realiziral ŠkropetS. Povejmo še to, da Izdani igrajo v nedeljo ob 13.30 z DBlOIII v Izoli. Miroslav Božičič. BALINANJE JADRAN Izola :SGP Gorica 16:8 Izdani so srečanje odigrali v visokem ritmu in povedli kar z 8:0. To je goste tako zmedlo, da niso zaigrali po svojih močeh niti v preciznem izbijanju, tako da sta Bembič in Šukljan še potrdila zanesljivo vodstvo. V zadnjih štirih igrah so eni in drugi po štirikrat zmagali in na koncu so si domačini oddahnili, saj je obstanek zagotovljen, ob dobrem nastopu v soboto v Bistrici pri Tržiču se lahko zgodi, da bodo končali na tretjem mestu. V nedeljo so bile v Zabičah kvalifikacije dvojic za državno prvenstvo in v finale se je uvrstila ekipa Carpenetti, Bembič, Šukljan. Fotografija: Stojijo - Klavdij Pečar (vodja ekipe), Tadej Kontič, Marino Carpenetti, Mitja Čeligoj, Pero Aščič, Graziano Brčič, Zdravko Bony -čepijo: Marko Škerjanc, Ljubo Željkovič, Vlado Šukljan, Vasja Stupan in Jože Bembič JADRANJE ŽBOGAR BUZU OLIMPIJADE Na predolimpijski regati v avstralskem Sydneyu je Izdan Vasilij Žbogar, dva dneva pred koncem tekmovanja na izvrstnem 15-tem mestu, kar pomeni, da seje že zelo približal nastopu na OI2000. PIRANSKI OPTIMISTI EKIPNI DP Mladi jadralci Milana Morgana, lani ŠD Piran so presenetljivi zmagovalci ekipnega državnega prvenstva za razred optimist. V dveh dneh težkih dvobojev so namreč prehiteli ekipo Pulja in Burjo L, ki je bila velik favorit tega tekmovanja. Ekipa Burja 2. je ROKOMET-MOŠKI MRK Hoteli Morje Portorož : RK Umag 36:21(19:8) Hoteli Morje Portorož: Vučinič, Cah 3, Popovič 5, Čebular 2, Muha 3, Ropotar 3, Sovdat 6(1), Lončar, Rojc, Petrinja, Klobas 1, Dežjot 1, Šmigič 11(2) MRK Hoteli Morie Portorož : Kova Borica 27:30(10:13) MRK Hoteli Morje Portorož: Vučinič, Popovič 12(2), Vidic 6, Matjaševič, Šmigič 4, Muha 2, Cah 2, Sovdat, Grujičič, Ropotar 1, Cetin, Bubnič, Klobas Izolski rokometaši so odigrali še zadnji pripravljalni tekmi pred začetkom prvenstva. Istrani so bili preslab tekmec, medtem ko je domači trener Fredi RadOjkOVlČ v tekmi z novim 1 .B- ligašem preskušal ekipo, ki bo v soboto igrala v Ribnici. Z drugačno taktično postavitvijo in vsemi razpoložljivimi igralci bi lahko bil tudi končni rezultat drugačen. Pomembnejše pa je seveda uigravanje ekipe za začetek prvenstva. Po dobrem mesecu in pol priprav se bo v soboto videlo, ali je izolska ekipa dovolj močna, da si izbori prvoligaški status. Na žalost bosta v prvi tekmi manjkaja Čebular in ROPOtar, mogoče tudi DeŽjOt, kar bo precej oslabilo izolsko ekipo, ki pa se seveda ne bo predala vnaprej. Če bodo do sobote urejeni še vsi papirji za tujce (POPOVIČ In ŠlUiglČ) ne bodo brez možnosti za presenečenje. Seveda pa bo zato potrebno veliko borbenosti in discipliniranosti. V določenih tekmah so pokazal, da lahko odigrajo dobro. Žeimo jim seveda srečno v novem prvenstvu in upamo da se bo čimveč navijačev odločilo za pot v Ribnico in glasno vzpodbujanje s tribun bo zelo dobrodošlo. ROKOMET 1SRL-ŽENSKE Burla Škofije : Bale Daewoo Izola 25:32 (10:20) ŽRK Bajc Daewoo Izola: Šmitran B. , Stubelj A. 4, Hodžič 4(1), Petrinja 2, Božič P. 1, Kovljenič 1, Škrbec, Božič T. 4, Smitran D. 5, Zalovič, Franovič, Bošnjak 8(5), Višnjevec 3, Bubola Izolanke so v prvi tekmi novega prvenstva prepričljivo premagale sosede s Škofij. V prvem delu so si z resno igro piigrale deset zadetkov prednosti, v drugem delu pa so z neresnostjo omogočile domačim, da so ublažile poraz. Predvsem Elena KrOSB je predstavljala nerešljivo uganko za izolsko obrambo. V 60 minutah jim je natrosila kar 16 zadetkov, kar je absolutno reveč. e to soboto pa bo novi derbi, tokrat v izolski športni dvorani. Gostovala bo ekipa M- Degroja Iz Pirana Za zmago pa se bo potrebno veliko bolj potruditi. Lani so Izolanke s izredno igro presenetile Pirančanke, letos pa je zato precej manj možnosti, saj bodo gostje opreznejše. Povejmo še, da bo sponzor moštva, Bajc Da0W00 danes (četrtek, 23.9) v Vipavki kleti pripravil predstavitev ekipe, kije začela nastopanje v l.SRL. (E.S.) POGLED S STRANI Piše: ŽARE za Kapučino Sport Končno je naši moški reprezentanci uspelo. Uvrstiten na evropsko prvenstvo je res velika stvar. Na domači sceni, pa začetek v ženskem delu rokometa. Izolanke so pričele z zmago (pričakovano), toda sproščen vtis je bil zelo bled. Za in proti je kar dosti argumentov. Samo en polčas tekme je vsekakor premalo, motivacija ali "nespoštovanje" nasprotnic? Vmes bo tudi kaj pomanjkanja moči, toda na pripravljalnih tekmah tega ni bilo opaziti. Vendar pa tudi zgodovina govori, da izolanke niso nikoli (tudi v najboljših časih) nobeno ekipo "nakamtale". Zmaga je zmaga, toda včasih so pomembne tudi barve kluba. Tako bo pravo sliko in oceno dal sobotni derbi proti Piranu. Pirančanke so presenetile Žalec in Čuku dale misliti . Daewoojevke bodo morale prestaviti v višjo brzino, predvsem pa v obrambi odigrati predvsem precej bolj zbrano in zavzeto. Mogoče pa, se bo le ponovil kanček bližnje zgodovine in bodo pirančanke pustili tudi letos "perje" v Izoli. Tudi moška stran v polnem zamahu priprav. Sobotno gostovanje bo težko, predvsem po tistem kar so izolani pokazali proti Novi Gorici. Poraz, mogoče ob pravem času in igralci se bodo tudi malce zamislili kje "grešijo". Kot vedno pa škripa na obeh straneh (igralci - uprava). Najbolj nezadovoljni po sobotni tekmi pa so bili Ribari, njihova pomoč v Ribnici bi bila zelo dobrodošla, zatika se pri prevozu. Težko bi si dovolil napovedati rezultat (zaradi obeh sodnikov), predvsem bodo potrebne hladne in trezne glave. Tradicija je na izolski strani (ribniško dvorano so večkrat zapustili kot zmagovalci), veijeti in potrditi tradicijo pa tokrat ne bo mačji kašelj. Srečno obojim, končno pa smo še vedno samo športniki. BELVEDERJEM VESLANJE V soboto 18. septembra se ie na Bledu odvijalo 9. Državno prvenstvo v veslanju. Za veslače Veslaškega kluba "Izola" je bila zelo uspešna saj smo osvojili štiri naslove državnih prvakov. Naslov državnega prvaka za leto 1999 so osvojili: Aleksandra Prelaz v kategoriji enojec članice, Toni BaraČ v kategoriji enojec mlajši mladinci, Dean Antončič v pionirski kategoriji letnik 86', BranKO BauR, Bine PiŠlat v kategoriji mlajši mladinci. Poleg naslovov državnih prvakov so veslači VK IZOla osvojili še 2. mesto v kategoriji dvojni četverec za mlajše mladince. Veslali so Andrej KriŽmanČiČ, Ernad Rastoder, Branko Bauk, Bine Pišlar. v kategoriji dvojni dvojec za mlajše mladinke sta Nika Babič in lana Božič osvijili 3. mesto. Tomaž Nvala je v kategoriji enojec za mlajše mladince osvojil 4. mesto, v kategoriji dvojni dvojec za pionirje sta Boštjan Medvešček in Marko Burič osvojila 4. mesto. Andrej KriŽmanČiČ in Tomaž Hvala sta v dvojnem dvojcu za mlajše mladince osvojila v malem finalu 2. mesto - skupno 8. mesto. V kategoriji enojcev za pionirje je Matjaž Raimondi osvojil 8. mesto, EdVln Vodišek 13. mesto, Jurij Prelc je osvojil 15. mesto, Dario Švjetlanovič pa 16. mesto. V kategoriji pionirji letnik 86'je Miha HotUjCC osvojil 16. mesto, David Rojc-Prunk pa 24. mesto. Tudi veslaški klub AlUO seje udeležil Državnega prvenstva na Bledu in dosegel tri naslove državnih prvakov; Igor Božeglav v enojcu za lahke člane, Maja Rehar v kategoriji enojec mlajše mladinke in Janja Klarič v kategoriji enojec pionirke. Z drugini mesti so jim k osvojitvi skupno 9.mesta v državi pomagali še: Martina Klarič v kategoriji enojec mladinke, Boštjan Božič in Toni Barač gre po poteh Erika Tula Igor ŽOlgar v kategoriji dvojni dvojec člani, Boštjan BOŽIČ v kategoriji enojec člani, Andrej Mezgec in Jan Pulin v kategoriji dvojni dvojec pioniiji in Tina Tomažič v kategoriji enojec pionirke. Državno prvenstvo se je odvijalo v idealnih razmirah za veslanje, kar je omogočilo tudi mlajšim veslačem, da so pokazali vse svoje veslaško znanje, poleg tega pa je bilo letošnje prvenstvo rekordno po številu prijavljenih posadk, predvsem so bile številne mlajše kategorije, dočim je pri članih manjkalo nekaj reprezentančnih veslačev. Tekmovalna sezona se je z to tekmo praktično končala. Na programu sta še dve tekmi in sicer Sprint regata V LjUDHani 25.9. in promocijska regata ob ustanavljanju novega kluba K Velenju 3.10., za tem pa sledi zaslužena pavza in pa začetne priprave na novo sezono 2000 v kateri smo si zastavili nekaj ambicioznih ciljev. Vsem tekmovalcem ČESTITAMO za dosežene rezultate in uspešno zaključeno sezono 1999. Obenem pa se zahvaljujemo vsem našim sponzorjem in klubskim članom. (Vlado Krulčič) SAMB ZA ŽENSKE Tudi to jesen ste vsak ČETRTEK Ob 20.D0 uri vabljene na URICD RAZGIBALNE TELOVADBE OB GLASBI v plesno dvorano Kulturnega domu v Izoli Pridite in se razgibajte v prijetni družbi. Začelo se bo 7. oktobra! VSAK VEČER OD 1. DO 10. OKTOBRA VAS VABIMO NA " PIVSKO VESELICO" V GOSTILNO JADRANKA' KJER VAM BOMO POSTREGLI Z DOMAČIM PIVOM IZ PIVOVARNE SOVEC IN PIVSKIMI SPECIALITETAMI. ZABAVAL VAS BO ANSAMBEL POMLAD. VLJUDNO STE VABLJENI VSI, KI UŽIVATE OB DOBRI GLASBI, HRANI IN PIJAČI. NAMIZNI TENIS - JANA LUDVIK DVAKRAT PRVA V petek in soboto je Jana Ludvik nastopila v italjanskem Tolmezzu na igrah treh dežel. V ekipnem deluje Slovenija premagala Italijo. Posamezno pa je Jana LUdVlK v finalu premagala Italijanko Miličevo. S tema dvema rezultatoma je bila najuspešnejša na igrah. V nedeljo so najmlajši do 12 let nastopili v Umagu na tradicionalnem turnirju ob prazniku grozdja. Na turnirju so tekmovali predstavniki 6 klubov iz slovenske in hrvaške Istre. Največ uspeha v kategoriji do 10 let je imela Ana Ugrin, kije osvojila 3. mesto, v isti kategoriji pri dečkih je bil Matjaž Trbovc 4, Simon Frank pa 5. V kategoriji do 12 let je bila Doris Frank 5, Martina Grdič pa 7. Pionirke so zelo uspešno nastopile na 1. ODPRTEM TURNIRJU RS v Logatcu. Svoj največji športni dosežek je dosegla Sonja Škorjanc, kije šele v polfinalu zgubila s kasnejšo zmagovalko ŠkrabarjeVO iz Semedele. Zelo dobro je tokrat igrala tudi Marika Jauševac. kije v četrtfinalu z 1/2 izgubila s kasnejšo finalistko Tomazinijevo tudi iz koprskega Istrabenza. Med 24. se je uvrstila Petra KllkOVGC, ki pa tokrat ni imela svojega najboljšega dneva. Podobno tekmovanje so imeli pionirji v Preserju, kjer je od izolanov imel največ uspeha Baš ŽigantO, ki seje uvrstil med 16 najboljših. L SNTL - ČLANICE V nedeljo so članice ARRI60NIIA odigrale svojo prvo tekmo v letošnjem prvenstvu. Doma so gostile ekipo VIlOjbensKe Šampionke. Rezultat dvoboja je bil 2:6 za ekipo Šampionke. Izolanke ne morejo biti zadovoljne ne z rezultatom še manj pa s prikazano igro. Daleč od svoje igre je Kristina RohOtin, ki je v dvoboju premagala Bajčevo. Brez prave Kristine pa ekipa Arrigonija nima možnosti proti nobeni ekipi v ligi. Dvoboj je zelo slabo odigrala tudi Jana Ludvik, ki prvenstvene tekme tako nesigumo in nezbrano že dolgo ni odigrala. Erika JaUŠCVaČ je igrala dobro le proti Bajčevi, kjer je ekipi prinesla ekipi drugo zmago, ostali dve tekmi pa je tudi on odigrala zelo slabo. V soboto Arrigoni igra v gosteh v Rakeku, kjer bodo morale Izolanke odigrati veliko bolje, če bodo hotele priti do prvih prepotrebnih točk. II. SNTL-ČLANICE Druga ekipa je tudi igrala doma in sicer v soboto zjutraj neodločeno 5:5 proti ekipi iz Škofje Loke. Popoldne pa so mlade Izolanke gladko premagale ekipo JCSCniC z rezultatom 6:t V obeh dvobojih je blestela Tina Nemamik, ki ni izgubila tekme. Športna trgovinaq^p Kraška 8, Izola, tel.: 645-37501VI nLO POSEBNA PONUDBA. obutevnad spo^00 za ROKOMET, NOGOMET, ODBOJKO in MALI NOGOMET *rasK NIZKE CENE poletnih modelov_člani športnih društev imajo 10% popust ! HIGHROAD KLUB BORILNIH VEŠČIN TAC KW0N - DO IZOLA in SEKCIJA FIL - KO SPORT CLUB IZOLA imata treninge TAE KWON - DO-ja in KICK BOXINGA po naslednjem urniku: ponedeljek, od 19.00 do 20.30 - O.Š. Livade torek, od 19.10 do 20.45 - O.Š. Vojka Šmuc četrtek, od 19.00 do 20.30 - O.Š. Livade petek, od 19.10 do 20.45 - O.Š. Vojka Šmuc Vabljeni na vpis pionirjev in mladincev. VABILO MLADIM NOGOMETAŠEM Mladinski nogometni klub Izola vabi k sodelovanju DEČKE od 7 do 10 let (letnik 1989 in mlajše), ki bi radi trenirali in igrali nogomet na izolskem stadionu. Zainteresirani se lahko javijo vsak torek, od 17. do 19. ure v pisarni MNK Izola pod stadionom. |/iL«) «S w * V fitnessstudio IZOLA./Ljubljanska 51 /tel. 648-042 gsamlÈ© - posebna ugodnost za šolarje, dijake, študente: mesečna karta za samo 2.000,00 SIT - obisk 2X tedensko iskoristite poznopoletno ponudbo; mesečne karte s popusti -od 300,00 do 1.000,00 SIT iščite nas na LJUBLJANSKI 51 v Izoli naš umik: pon-pet od 9 -12 in 18 - 22 ure DEŽEVJE JIH JE PRINESLO Zadnje deževje je dodobra očistilo kanale v mestu, voda pa je iz njih očitno odplavila tudi tisto, kar leze in gre. Veliko tega je naplavila kar na pomol, kjer je bilo videti tudi tale nič kaj lep prizor. Mrtve, že napihnjene in skoraj razpadajoče podgane pač niso ravno v okras. Zato bi bilo prav, da bi se tisti, ki skrbijo za čistočo v mestu podvizali in jih čimprej odstranili. - Sl ena Ž.E.LIŠ S?OZNMI P - ... SE. z: NOTIMI PRIBLIŽATI NARAVI IN lZLKUSITI Ž.1 VLLTLNCTE. V NCTLTT p Če imaš take želje, te vabimo na PROPAGANDNI TABOR, ki bo v PETEK, 24.9.99 pred taborniškim prostorom ob OŠ Livade od 14. ure dalje. TU SE. Tl KOMO ?REDSTHVIU IN Tl DHI MOŽNOST. OA SE. NAM PRIDRUŽIŠ ! J» Taborniški pozdrav Nogometni klub A.S. Manigo - Pordenone je 11. septembra organiziral mednarodni turnir, v kategoriji mlajših dečkov. Iz Slovenije sta se turnirja udeležili ekipi NK Portorož - Piran in domača ekipa MNK Izola. V konkurenci dvanajstih ekip, sta se do final prebili obe slovenski ekipi in prebežno italjanskim gledalcem zaigrali "slovenski finale". Obe ekipi sta odigrali zelo dobro tekmo, vendar je bila v tem dvoboju ekipa mlajših dečkov MNK Izola boljši nasprotnik in v finalni tekmi premagala ekipo Pirana z rezultatom 3:0. r S BOUTIQUE nmfl IZOLA, Ljubljanska 40, tel. 066 / 646 - 225 Poleg že znane modne izbire smo pripravili tudi veliko zanimive konfekcije za močnejše postave - če je treba tudi po naročilu. Bodite drugačni, oblačite se pri Nini. Direktor JP Komunala - Marino Domio OHRANJATI DOSEŽENO, ISKATI REZERVE Marino Domio ni novo ime izolske občine. Morda bo dovolj, če spomnimo, da je bil med drugim tudi predsednik občinske skupščine, kasneje vodilni človek koprskega Adriatika, vselej pomemben človek Združene liste, poslanec občinske skupščine in zdajšnji občinski svetnik, pred dobrim mesecem pa je prevzel naloge direktorja javnega podjetja Komunala Izola. - Marsikdo je pričakoval, da boste kot športnik zainteresirani za mesto direktorja Centra za kulturo, šport in prireditve, odločili pa ste se za komunalno podjetje. - Ko je bil objavljen razpis za direktorja Centra sem še vedno moral dokončati delo, ki sem ga takrat opravljal, ko pa je bil objavljen razpis za direktorja Komunale sem to delo ravno dokončal in seje vse dobro izšlo. - Prevzeli ste podjetje, ki je nenehno pred očmi javnosti. - Dokler nisem delal tukaj si nisem mislil, da bom doživel toliko izzivov in da je toliko možnosti za razvojne projekte in da se človek kot poslovnež lahko izkaže. Podoba podjetja navzven je zelo dobra, usluge našega podjetja so na ravni, kije višja od tiste v nekaterih sosednjih občinah, težave in rezerve pa so znotraj podjetja in te je treba rešiti. - Kaj bi bilo to? - Gre za nekatere notranje odločitve, kot so naprimer plastični kontejnerji namesto železnih, hidravlične roke na strojih, ki povzročajo manj hrupa in podobno. Zanimivo je tudi, da v Izoli ni niti ene table, ki bi opozarjala, da ne smemo odmetavati odpadkov ali uničevati zelenice. Predvsem moramo poskrbeti za boljše obveščanje in spreminjanje zavesti pri občanih. To je naše delo na dolge proge, najmanj pa za štiri leta, kolikor traja moj mandat. Na kratek rok pa naprimer lahko poskrbimo, da naše zelenice poleti ne bodo povsem ožgane in s tem v zvezi že imamo nekatere zamisli. - Kako poslujete? - Obremenjeni smo z nabavo poslovnih prostorov in občinski svet, ki ima nekaj obveznosti v zvezi s o investicijo se bo moral odločiti. Lahko bi podjetje predstavili z izgubo, vendar to lahko storimo le enkrat, lahko pa se dogovorimo in iz skupnih rezerv občine in Komunale najdemo dobro rešitev iz teh težav. Namesto da plačujemo drage kredite bi lahko privarčevali 20 milijonov obresti letno, če bi občina plasirala svoja sredstva pri nas, mi pa bi za ta denar lahko kupili zelo dober stroj za naše potrebe. -Ali na občinski ravni takšen interes obstaja? - Seveda in nekatere stvari se že dogajajo. Možnosti imamo na ravni kompenzacij, saj je kar nekaj takšnih možnosti. Nekaj je tudi rezerv pri storitvah, ki jih za nas opravljajo zunanji sodelavci, mi pa imamo zaposlene ljudi, ki bi ta dela lahko opravljali. Tukaj imam v mislih pranje kontejnerjev ali popravila vozil. - Občane seveda zanima, kako bo z uslugami Komunale v bodoče, naprimer kaj bo z ločenim zbiranjem odpadkov. - Zanimivo je, daje kar precej ponudnikov, ki se potegujejo za to, da bi Izolo izpeljali kot nekakšen prototip zbiranja odpadkov na Obali in te ponudbe zdaj zbiramo. Gre tudi za možnosti sofinanciranja s strani Ministrstva za okolje in mislim, da bomo naslednje leto temeljito krenili s tem projektom. - Začenja se akcija Očistimo naše okolje. - O njej bomo občane še posebej obveščali in verjamem, da bo uspešna tako kot vse doslej. AKCIJA, KI JO VSI POZNAMO Očistimo naše okolje je akcija, ki je Izolanom dobro poznana, že vrsto let pa je za njeno izvedbo zadolžen Anton Purkart. - Letošnja akcija je že dvanajsta. Ste pričakovali takšen odziv občanov? - Na začetku niti ne, zdaj pa je v našem življenju teh kosovnih odpadkov vedno več in količina odpeljanih odpadkov se nenehno povečuje. - Vsako leto je v akciji nekaj novega. Kaj bo tokrat? - Tudi tokrat bomo imeli ločeno zbiranje odpadkov, vključno z zbiranjem stekla, letos pa bomo posebno pozornost namenili še boljšemu obveščanju občanov in povečali bomo število kontejnerjev, tako da bodo v vaki krajevni skupnosti cel teden in ne le nekaj dni. - Spomladi ste sodelovali z lovci pri čiščenju podeželja. - S to akcijo smo bili zelo zadovoljni in upamo, dajo bomo naslednjo pomlad spet ponovili. - Zaenkrat je odlaganje odpadkov še brezplačno. - Mislim, da je treba to možnost izkoristiti, zato imamo deponijo odprto neprekinjeno cel dan in celo ob nedeljah dopoldne. - Kaj bo z nevarnimi odpadki? - Zbiramo jih redno, v glavnem v Ladjedelnici, kjer so usposobljeni za takšno delo. o -g J 1- -è -s f ° 2 >u o E Q_ D ¥ >U O D- 5 ;g .9 >N IS) O Q_ ;3 2 I .2. -g 5 Q_ .9 XJ O ra c 'E' -d p- .E !Z *c > . ^ dì "o o č ‘c O go oožo.^o^o Oo 0.0 -o-co^o oo|o|ooo|o °|°>° °-Si 'Si 'Si^r3^Si^SiujSi sfSi > Si iu c3 JU Si Q.r3 Q.SÌ Q-rS Q-Si Q-r5 ® Si ? Si jj Si as2s2;QS$°3®3& £ O *3 £ 2 ra O i =§8.Š ? 3 ra E o. O 'C 'C o. " = > ^ CQ-.O.Q.Q- , • Z IU S gSgŠŠlillllBS g šstšSS§|gl|f ** ,5>wn U«a^SEŽŽZŽ ............O r” fN T-fNjrO^J-UiVONOOONt-r-»- — fN ro 12 3 UU O I -fi •- :i- | ! -S ! -J oi?s;J '|iaš|s fU lf I III lil Iftlil § 1 s ^ s °-"S -§ U'M-S S 5.S S g'S-s-f f O Ì .S o -o ±i Z O II i/) <« -§ -S — -o °° °° > - -g 1 »02 Sl N > J -D S -g 3 a Od N '-- S1 5^- H -"o > 2 2 =J 3 On cnJ O O “O -o co cd ~o -o o o s ifi Isi Hit f! 5 S« 'lili Mi E ! s a.? g a «rc:§ _£ -lili lis- lili l.£,Sl gSSSIS < \b '. 5 O «J O io (N rd -r "S o >u < ra jr N ^ >u o^dS <7F2 ZoSdifl H 0£ >-s-5 ■a I CC u ° C. -0-0 ri O N M d < LU O z u Idiud < — O — 06 0' |26£ ra N o .=^1 g |rs.2ita== i^s’SS-g? 2Hlfa|| "5 gi^ g-E-rfa. miaii! CL_c ra tr a; ~ ^ ^ "S S »vT^z^ 141*101 Bij«« ^ _ a a- "g § oH il a i J.Sllfl ■agisci Hilli sfSlBjI- filili > +3 O 3 CL > O O II 3,1 ligi. i&sin 0- S 3 g > ,5-en v ' > J* .E 1- slfSa S .a. a Lg-s mm iMlfi frisili o; >u M S. < z H K CO O '5 Oj _Q O u H «d,$d | o S,o >N 5^>0n^U( H O m d S co Z QJ — >u SÉ u >^» >N < > O z z LU uÌ QC ÙJ E z < Q 2 o. 2 M s- LJ ■g 0> >u >LO s. IV X X j 2 2 e. Ilir o; >u M ra «d'51 .,So2o^dŽoN ooO^O^O-rO w d (N rd TT id NO IV u Z P O O o. o !o O o. Ul O ’2 06 ec < CC i o. oi g- dd Q. š^>2:,|“35; ? g°i°!o°3°9°o°2°u § b'!t8'2t1-St|t|Ìst y jo;ouioooLo2ozoiojO M tu ■-. S —. 06 ^ 06 t CO ^ 06 o ^ ^ JU ^ >ra-2ra-Ora-K'rO'^SÉ'q-u>'rt«'B->oo SlNJlit'/i'dNOS — cr> Sl -S ‘E <* — CTÌ lo f Č 2 i -l-f 1 g d .SS.S31 -s 8.| 8.*§ c 25x?Š Itili M S-*3 ^ O. > ra S glis'i. E ra tt) O c 'C 5-g-g^o-^ o O jg| ah né _ra £ O» .1 ~ ^ N I 3 — c ° 'c — Si §.*2 8.e'Š e ^:s “>č=-SifSSll ' =5 E1^ « 8 to o ES a Is J. •r- Ul 3 ra On ^ a> 3im s|!l5 ='S2<2 |s|ii IsliS — ri ni 'f O h4 M M H C/2 oc Ul C. 4SI oS“”g “> c o — o a. N J5 JC .N X ElSf^ SÉ-8 o S-Jf silili 5 m Tl JC 2 ra NI M O O « Ol . ” OT Č c f§ME O JU_— ^ dtSlfl I FESTIVAL MLADIH OBALNIH SKUPIN V petek so se v Muki-ju predstavile štiri mlade skupine, in sicer FIFTY FEET DROP, JENJATION, LITTLE FLOWERJ ter TRAFFIC RELIGION iz Gorice. Na seznamu so bili tudi D-EACT, vendar pa niso nastopili, po eni varianti so odpustili pevca večer pred koncertom, po drugi ga samo niso našli, končni rezultat pa je bila pač njihova odsotnost. Večer so začeli FIFTY FEET DROP, vendar pa so uspeli odigrati le en komad, nakar je basistu počila struna in začel se je lov na novo struno, med katerim so svoj repertoar odigrali JENJATION, ki so publiki z obale že kar dobro znani. Tudi tokrat so odigrali odlično, na koncu pa se je temperatura prostora najbolj poznala na pevcu, kije izgledal približno kot človek, ki je šel teč maraton v najhujšem nalivu. Medtem so Fifty Feet Drop končno našli svojo struno in odigrali odličen poluren nastop (na žalost smo bili v zamudi, zato nismo mogli slišati vseh petinštirdesetih minut), vendar pa jim manjka še avtorskih komadov, drugače pa so definitivno band, na katerega je treba še računati. Treba je še povedati, da so bili absolutno najmlajši band večera in za to jim gre še ena pohvala. LITTLE FLOWERJ so doživeli malo zmede na začetku njihovega koncerta, ko so ravno v istem trenutku razpadli še Traffic Religion, in so bili tako Little Flowers prepričani, daje ves preostali čas njihov. Bili so edini, pri katerih so se pojavile težave z ozvočenjem, vendar pa tokrat ne po krivdi ozvočenja. Kljub temu smo bili priče dobrim dvajsetim minutam, recimo temu, soft rock glasbe, vendar pa so se med tem s pomočjo Siniše Krta, ki je napel vse svoje pogajalske sposobnosti, spet sestavili TRAFFIC RELIGION. Tako je po vsej verjetnosti rešil en zelo dober band. Od začetka svojega nastopa do konca so navdušili z avtorsko glasbo, ki bi jo lahko primerjali s Pearl Jam-i oziroma Bush-I, in koncert so po dveh bisih zaključili le tri minute po preteku dovoljenja. Policije tokrat ni bilo, občinstvo je bilo, simbolična vstopnina ni nikogar preveč motila, tako da je koncert definitivno uspel. Zahvala še Spirits-om za ozvočenje in vidimo se naslednje leto na drugem takšnem festivalu. __________ 24.9.99 TONY LEE KING S THE BLUE BQYS-ltalija vsako srcdo/oilni mercoledì program/programma SEPTEMBER NEKAJ KONCERTOV ZA MULARIJO Na krajši turneji po Sloveniji so Nemci KcirushL ! Mladi ansambel nam bo s pet člansko zasedbo, postregel s precej raznolikim post-hardcoreom. 23. - 25.09.99 Ljubljana/ Metelkova (Channel zero), Velenje/ MC (Mladinski Center) in Črnomelj/ MKK Na ponovnem obisku preverjeni Ftlgazi ! Zdrava in iskrena porcija samosvojega punk-hc adrenalina in emocije -ne spregletje! Za pokušino vam bodo servirani Štirje pravi dedci. 28.09.99 Ljubljana/ Metelkova (Gala hala) ob 21.uri - nasvet: vstopnico si priskrbite pravočasno!! 6. Danube rave - poslastica za potujočo karavano techno&house freakov! 25.09.99 Linz/Posthof - Avstrija Mednarodni elektro dance glasbeni festival - 14 ur glasbe, 4 plesišča Od slovenskih Dl-jev bosta vrtela: Valentino Kanzvani (absence, SLO)., Umek (absence, primevil. SLO), MAMMA’S Scssion glasbeniki vabljeni k sodelovanju Mamma’s bar -ObjeKI Barka ob Luki-KP- Mediteran po Mediteranu v BALKANSKI FUNKYCOCEK WERTETICS ORCHESTRA Če prisegate na mojstrstvo Ferusa Mustafova, potem boste v nedeljo, 26. septembra zvečer zagotovo prišli v izolski kulturni dom na etno poslastico tega poznega poletja. V organizaciji Mediteran festivala in s sodelovanjem Centra za kulturo šport in prireditve Izola prihaja v naše kraje madžarsko slovanska skupina WERTETICS ORCHESTRA, zagotovo ena najboljših balkanskih koncertno svatbarskih zasedb, kar jih deluje v tem delu sveta. V Sloveniji bodo imeli vsega Vojaška prijatelja: dva nastopa. V soboto bodo FgflIS MllStafOV M TllliO posebni gostje BALKANODROM-a, ljubljanskega srečanja članov združenja Evropskih etno festivalov, v nedeljo pa bodo nastopili v Izoli. WERTETICS ORCHESTRA izvrstno preigravajo godbo s svadb v Bolgariji, Makedoniji in Južni Srbiji, s posnetki, ki so te dni izšli na njihovi novi CD plošči pa so si postavili visok piedestal evropske etno atrakcije. Njihova posebnost je trdna funkovska ritem sekcija, raztrgana balkan - rokerska kitara ter zavidanja vredni solistični vložki harmonikarja in klarinetista. Kaj lahko se zgodi, da bo dobro uigrana zasedba presegla vse balkanske koncertno - svatbarske postavitve, kar jih je bilo zadnja desetletja videti in slišati v Sloveniji. WERTETICS ORCHESTRA sestavljajo: Szlobodan Wertetics (harmonika), David Eredics (klarinet), Sandor Petrovics (kitara), Attila Herr (bas kitara) in Gabor Molnar (bobni). AMBAJADA GAVIOLI - AUTUMN /PHERE V sredini osemdesetih let, ko sta Newyorčana Mateo & Matos pričela svojo glasbeno pot, je bila house glasba v ameriški kozmopolitanski prestolnici še vedno ovita v skrivnost klubov podzemlja. Danes je house sodobna, svetovno priznana plesna glasba devetdesetih, kateri se napoveduje tudi prihodnost. Mateo & Matos, ki jo spremljata in tudi razvijata že od vsega začetka, pa sta globalno priznana didžeja in producenta, katerih klubski koncertni nastop 25.septembra v Ambasadi Gavioli že odpira vrata petim edinstvenim oktobrskim eventom, povezanim v enotni festivalski dogodek Future Beatz. Duet za gramofoni in pri produkcijah, Mateo & Matos, kot par delujeta že od svojih prvih nastopov v House Nation klubu ter njunih prvih izdaj pri različnih 'indie' založbah. Po letu 86' je house glasba postala njuno življenje, ravno tako pa je njuno ime postalo nenadkriljiv sinonim vokalnega housea in garagea. V lanskem letu sta se kot renomirana svetovna producenta odločila izdajati le še pri redkih, toda resnično kvalitetnih založniških hišah ter pri lastni United Underground House Sounds. In kljub temu da je veliko število producentov vokalnih house komadov v zadnjem desetletju ušlo v močno skomcrcializirane vode, pa Mateo & Matos ostajata dva izmed redkih, še vedno pristnih izvajalcev, katerima jc vredno prisluhniti bodisi v njuni bazi New Yorku ali drugje po svetu, kamor prenašata kombinacije vokalov, jazzy dodatkov, afro ritmov, deep housea ter drugih spiritualnih primesi njune koncertne in produkcijske palete. Trenutno najbolj vroči zvok New York Cityja bosta prenesla tudi v Mezanine AG, do desete zjutraj pa ju bo občasno spremljal še Dave Manali. Dance Loungc bo medtem v znamenju hard house - techno prehodov ter Virgin Helene, Mike Vinyl-a, Mary-ja ter Iniga Kennedyja in njegovega 'underground funky loopy mcttallic techno' seta. (Denis Papič) Comunque auguri, Delamaris Ammettiamolo pure: eravamo in attesa della celebrazione del 120.esimo anniversario dell’industria conserviera di Isola che l’unico erede odierno, la “Delamaris”, aveva annunciato da tempo. Ed eravamo in attesa anche della pubblicazione promessa. Non sono tante le città grandi e piccole che possono permettersi ricorrenze del genere. E vero, nel frattempo tante cose sono cambiate, in fondo si tratta di 120 anni, ma Isola è sempre qui con le ciminiere di allora, con le case che forse sono più confortevoli, ma che mantengono sempre il loro aspetto originario. Ad essere cambiate sono soltanto le persone: la stragrande maggioranza perché ha intrapreso la strada dell’esodo, molte perché la legge della natura è inflessibile, ma quelle che negli anni e nei decenni si sono stabilite a Isola hanno fatto proprio quel patrimonio di vita e di tradizioni che proprio la presenza dei conservifici ha comportato. Eppure, noi Isolani di vecchio e nuovo stampo, non ci siamo sentiti coinvolti. Anzi... Lasciamo andare la cerimonia. Non sappiamo come si è svolta perché non eravamo presenti: con tante personalità, a partire dal Capo del Governo, vogliamo credere che il suggerimento inviato vent’anni fa (si festeggiava il secolo) di rispettare anche la presenza autoctona degù italiani sia stata rispettata. Forse... anche se l’invito allora era stato inviato da un’organizzazione politica che ormai è relegata nel cassetto dell oblio e nessuno è intenzionato a ripresentarsi come erede. La nostra curiosità, pertanto, è andata soprattutto al volume pubblicato nell’occasione, frutto di una ricerca commissionata allo studioso Bruno Volpi Lisjak, per lunghi anni, come scrive nella presentazione, capitano ili lungo corso. Uno che il mare l'ha vissuto in prima persona. La copertina promette bene: una vecchia immagine delle antiche ‘ fabbrichine ” mentre stendono le sardine per la dovuta essiccazione. Poi, le altre immagini della vita nelle fabbriche e nella cittadina, che con queste fabbriche ha vissuto un intero secolo e più? Macché! Tutto il primo capitolo, intitolato “Descrizione storica della pesca sulla costa slovena”, parla di tutto fuorché della pesca e della conservazione del pesce a Isola. Parla invece dei pescatori sloveni presenti sull’altra costa, quella triestina, da òervola a Barcola, a Contovello a Duino. Che certamente avranno avuto i loro meriti per lo sviluppo dell’industria conserviera di Isola, ma gli Isolani? Beh, come si sa, la carta si lascia scrivere! Almeno le foto ed i documenti non si possono sostituire. Lo credereste? Lciprima foto presenta dei campi a terrazza sulla costa slovena di Trieste. Poi, Isola? No: è la volta del porticciolo di Barcola, poi Contovello, poi Santa Croce. Anche nel capitolo “Nascita e sviluppo dell’industria consendera del pesce”, le immagini sono quelle di Duino, Aurisina e Santa Croce. Infine, e finalmente, nel capitolo “Storia della Delamaris”, a pag. 40, la prima immagine di Isola, seguita da tante altre. E la ricerca del capitano Volpi Lisjak? Sull’impatto che la nascita dell’industria conserviera ebbe con la nostra città, nemmeno una parola. Fu tutto questione di proprietari: la popolazione isolana c’entra poco. La crescita del movimento operaio, le grandi conquiste sociali, le battaglie, gli scioperi, anche i morti (chi ricorda lo sciopero in piena era nazista?) le Case del Popolo, le vfirie sale di lettura. Niente di niente! E probabile che una chiave di lettura di questa ricerca, forse, ci venga offerta dallo stesso autore quando, nello spiegare le vicende seguite alla seconda guerra mondiale, dice che gli abitanti di Isola sse ne sono andati per libera scelta. E evidente che il capitano Volpi Lisjak, piuttosto che parlare della presenza italiana a Isola, preferisce navigare in altre acque. A dimostrazione, appunto, che la carta può sopportare questo ed altro. Come spiegare, altrimenti, che pure il sommario della pubblicazione ha dimenticato l’altra lingua ufficiale di Isola: l’italiano. E stata stesa soltanto in inglese. Forse perché deve navigare verso altri porti. Congratulazioni Delamaris! E, comunque, auguri! La Redazione Ripresa dei lavori a Palazzo Manzioii? Ci sono dei ritardi, ma possono essere recuperati e rispettare il termine previsto per il completamento dei lavori di restauro di Palazzo Manzioii. Le conclusioni del Comitato misto di coordinamento italo-sloveno per il programma di formazione professionale e per il restauro di Palazzo Manzioii, riunitosi la settimana scorsa a Roma, e guidato rispettivamente dal Consigliere Gherardo la Francesca, per la parte italiana, e da Tanja Orel Sturm, per la parte slovena, dovrebbero portare entro breve tempo alla ripresa generale dei lavori che ultimamente hanno registrato un notevole rallentamento. Entro la prima metà di ottobre, infatti, dovrebbero venir assicurati definitivamente i mezzi necessari per l’acquisto dei materiali speciali. Acquisto che dovrebbe essere effettuato non oltre gli ultimi giorni di quest’anno. In questo modo i lavori potranno riprendere a pieno ritmo e venir ultimati entro il termine stabilito dal protocollo a suo tempo firmato dai governi di Italia e Slovenia. Come è noto, Palazzo Manzioii dovrebbe essere terminato entro il mese di luglio dell’anno prossimo. I ritardi finora registrati, naturalmente, comportano non indifferenti difficoltà di carattere finanziario, soprattutto tenendo conto che ci troviamo alla fine dell’anno fiscale in Slovenia e che i mezzi devoluti per il 1999 dovranno venir spesi entro il termine previsto. Difficoltà si registreranno anche nell'adeguamento ai previsti lavori di ristrutturazione della Piazza antistante che, pure, dovrebbero aver inizio in questi giorni. Le Parti, tuttavia, hanno ribadito la convinzione che i tempi di marcia possono essere ancora recuperati. Espressa soddisfazione, infine, per l’andamento dei corsi di formazione professionale che si stanno svolgendo parallelamente ai lavori di restauro e che vedono impegnati i nostri studenti ed i professori del Dipartimento di Architettura e Analisi della Città Mediterranea dell’Università di Reggio Calabria. Predisposto, quindi, che alla Scuola Media Italiana Pietro Coppo di Isola, nel cui ambito si stanno svolgendo i corsi, vengano rimborsate le spese sostenute finora. Scuola Media tesa in avanti La Scuola Media Pietro Coppo sta lavorando alacremente sin dai primi giorni del nuovo anno scolastico per portare avanti tutta una serie di progetti e iniziative, che vogliono tenere l’Istituto al passo con i tempi. Le difficoltà di spazio pesano ancora sul lavoro didattico, ma il Preside, il professor Alberto Scheriani si dichiara ottimista ed è quasi certo che i lavori di costruzione dei nuovi ambienti inizieranno in dicembre. Ne ha avuto conferma dai fori competenti della capitale slovena. Anche i finanziamenti provenienti dall’Italia sono già garantiti. Intanto la prima generazione di ripresa puntuale, presso la sede ragazzi che ha finito il corso dell’istituto e dopo una brave triennale di corso per gestori pausa estiva, del Corso di restauro d’azienda ha intrapreso il corso nell'ambito della ristrutturazione di studi che prevede un terzo e di palazzo Manzioii, organizzato quarto anno e che fornirà ai dagli esperti dell'Università di frequentanti la qualifica di perito Reggio Calabria e gestito dalla aziendale. E un profilo scuola. professionale che troverà impiego Infine, veniamo informati che è nelle piccole e medie aziende, ma in fase finale la messa a punto sarà utilissimo anche per la dell’inserimento della Pietro Coppo gestione delle imprese a conduzione nel progetto internazionale familiare. Il corso, che segue Leonardo da Vinci che porta la programmi di studio ispirati a sigla SIMUL1MPRESE. Gli alunni norme in materia vigenti parteciperanno alla simulazione nell’Europa occidentale, secondo della fondazione e della gestione il Preside potrebbe dare un valido di un’impresa esercitandosi pure contributo di competenze tecniche in scambi d’affari con altre e professionali per la formazione scuole inserite nel progetto, della tanto agognata base Metteranno così in pratica gli economica della Comunità insegnamenti teorici avuti durante nazionale italiana. le varie ore di lezione. Un altro fatto da segnalare è la Marino Maurel IL GIORNO 24 GENNAIO 1998 ® LA NUOVA SEDE DELLA SCUOLA. CHE CENT ANNI FA ASSUMEVA LA DENOMINAZIONE'DANTE ALIGHIERI; E’STATA INAUGURATA DAL PRESIDENTE DELLA REPUBBLICA DI SLOVENIA MILAN KUČAN E DAL PRESIDENTE DELLA REPUBBLICA ITALIANA OSCAR LUIGI SCALFARO ISOLA, IO SETTEMBRE 1999 ■ Alla Scuola elementare italiana, alla presenza dei numerosi intervenuti, tra cui abbiamo notato il Console generale di Italia a Capodistria, Signora Rosa Maria Chicco Ferraro e il Vìcesindaco Silvano Sau, è stata scoperta una lapide che ricorda l’inaugurazione del nuovo edificio e il centenario della denominazione Dante Alighieri, sospesa per poco più di un ventennio nel dopoguerra. Foto: C. Chicco Sabato 2 ottobre 1999, alle ore 17.30, in concomitanza con il 580.esimo anniversario dell’inaugurazione della prima scuola pubblica ad Isola, la locale Comunità degli Italiani “Dante Alighieri’’ organizza UN’ACCADEMIA SOLENNE nell’area polifunzionale della Scuola Elementare “Dante Alighieri” di Isola in via Rivoluzione d’Ottobre IO. Alla rievocazione dello storico avvenimento seguirà un concerto della rinomata Associazione Musicale “Serenade Ensemble” di Muggia, dal titolo DIVERTIMENTO PER STRUMENTI A FIATO ALLA CORTE D'AUSTRIA. Inoltre, in onore dell’importante data, nella stessa mattinata con inizio alle ore 10.00 verrà organizzato, al Palazzetto dello Sport, un torneo di minicalcio tra le squadre delle CI di Umago, di Salvore e della “Dante Alighieri” di Isola. Un secolo e mezzo fa, moriva a Trieste all'età di 52 anni il poeta isolano Pasquale Besenghi degli Ughi, poeta che donò alla letteratura italiana bellissime poesie e simpaticissime lettere. Per queste sue opere è considerato dai critici letterari il più grande poeta romantico del Triveneto. Verrà commemorato nella sua casa natale - Palazzo Besenghi di Isola - dalla Comunità degli italiani che si fregia del suo nome. Lo farà venerdì, 24 settembre alle ore 20. Per l'occasione verrà presentato il volume “Pasquale Besenghi degli Ughi - Dediche e Satire", pubblicato dalla redazione de “Il Mandracchio”, foglio della comunità italiana di Isola. Si tratta di un volume suddiviso in due parti. Nella prima parte riporta le poesie che il Besenghi dedicò ai suoi amici e ai suoi conoscenti che stimava. Nella seconda parte, invece, contiene i famosi “Apologhi", cioè quanto di satirico il poeta isolano ci ha tramandato. La serata commemorativa vedrà la giovane, brava pianista polese Tatiana Sverko in concerto. GS Nuovi successi per i nostri sportivi Un primo e due terzi posti: questo il bottino raccolto dalla rappresentativa della nostra Comunità" al tradizionale incontro sportivo, giunto alla quarta edizione, organizzato dalla società" AGLI di Trieste. La manifestazione, ospitata sui campi sportivi di Monrupino, località del Carso triestino, ha visto i partecipanti darsi battaglia in tre discipline: calcio, basket e bocce. Le soddisfazioni maggiori sono arrivate dal torneo di basket nel quale la nostra squadra si è imposta, in un triangolare, stracciando la concorrenza di Basket Trieste e ACLI. Questi i risultati: Circolo Isola - Basket Trieste 73 - 53 e Circolo Isola - ACLI 82 - 74. La squadra di calcio non ha saputo ripetere i risultati conseguiti nella recente Lega estiva di calcetto che ovviamente si pratica su campi di dimensioni più ridotte. Sul rettangolo di proporzioni nonnali per il gioco del calcio ha subito due sconfitte in altrettante partite. Il primo posto è andato alla squadra ospitante dellACLI. Risultati: ACLI - Circolo 2 - 0, Circolo - C.I. Buie 0 - 0 (4 - 2 rigori), C.I. Buie - ACLI 2 -2 (5 ■ 4 rigori). Per la prima volta nel programma dell'incontro è stata inserita la disciplina delle bocce. In fonnazione rimaneggiata la nostra squadra ha conquistato il terzo posto in una concorrenza di quattro compagini. Roberto Siljan Non c’è più religione Le leggi, generalmente, vengono preparate, varate e successivamente applicate. Ma è così dappertutto? A nostro avviso no. In più di qualche occasione, infatti, abbiamo visto trattare da “fuorilegge” tanto chi cercava di sfuggire alle leggi vigenti, quanto chi cercava di attenersi ai dettami delle stesse. L’attenersi alle leggi poi diventa quasi un approccio folcloristico quando si tratta di norme legate ai diritti di un gruppo minoritario. Ultima lampante dimostrazione i “120 anni della Delamaris”, dove, almeno nei “papiri” ufficiali, il bilinguismo è latitante. “Vada” per le leggi, ma non è perdonabile tale dimenticanza se si considera che gli atti di fondazione delle aziende che hanno portato alla celebrata “Delamaris” erano formulati in lingua italiana e che i fondatori delle stesse erano cittadini di madrelingua italiana. Un minimo di rispetto ci poteva stare. Gianfranco Siljan ATTIVITÀ COMUNITARIA BIBLIOTECA Nuovo orario d’apertura della biblioteca della Comunità di Palazzo Besenghi (pianoterra): il lunedì, il mercoledì e il venerdì dalle 16.30 alle 19.30. La biblioteca è aperta a tutta la cittadinanza. SALA DI LETTURA E BAR SOCIALE Apertura da lunedì a venerdì dalle ore 16.30 alle 20.30 (Palazzo Besenghi). Sono disponibili i periodici Panorama Mondadori e Panorama Edit, L’Espresso, Visto, Grazia, Quattroruote, Yacht Capital, Storia illustrata, Primorske novice, Mladina, Mandrač e il Mandracchio nonché i quotidiani La Repubblica, La Gazzetta dello sport, Il piccolo, La voce del popolo e Deio. MANIFESTAZIONI CULTURALI Venerdì 24 settembre, ore 20, Sala dei concerti di Palazzo Besenghi PRESENTAZIONE DEL LIBRO “PASQUALE BESENGHI DEGLI UGHI - DEDICHE E SATIRE”. Le opere del poeta isolano sono state scelte da Gianfranco Siljan. Il volume è stato pubblicato dall'Editrice “Il Mandracchio" della Comunità Autogestita della Nazionalità Italiana di Isola in occasione del 150.esimo anniversario della morte del Besenghi. Al realizzo dell’opera hanno contribuito il Ministero per la Cultura della Repubblica di Slovenia e il Comune di Isola. La serata proseguirà con un CONCERTO DELLA PIANISTA TATIANA SVERKO di Pola. Organizzazione: Comunità autogestita della nazionalità italiana in collaborazione con la Comunità degli Italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi” di Isola. Ingresso libero. Sabato 2 ottobre, ore 17.30. Scuola elementare “Dante Alighieri" - Area polifunzionale ACCADEMIA SOLENNE IN OCCASIONE DEL 580.ESIMO ANNIVERSARIO DELL’INAUGURAZIONE DELLA PRIMA SCUOLA PUBBLICA AD ISOLA. Alla rievocazione dello storico avvenimento seguirà un concerto della rinomata Associazione Musicale “Serenade Ensemble” di Muggia dal titolo “Divertimento per strumenti a fiato alla Corte d’Austria”. Nello stesso ambito, nella mattinata, con inizio alle ore 10, presso il Palazzetto dello Sport di Isola, si terrà un TORNEO DI MINICALCIO tra le squadre delle CI di Umago, di Salvore e della “Dante Alighieri” di Isola. Organizzazione: Comunità degli Italiani “Dante Alighieri" di Isola. Domenica 3 ottobre, ore 11.30. Chiesa di San Mauro SANTA MESSA IN LINGUA ITALIANA con la partecipazione del Coro Parrocchiale di San Pier d’Isonzo (Italia). Il gruppo corale è ospite del Coro “Haliaetum" della Comunità degli Italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi” di Isola. Venerdì’ 8 ottobre, ore 19.30. Sala grande di Palazzo Besenghi APERTURA DELLA MOSTRA DELLE ATTIVITÀ SPORTIVE dei gruppi della Comunità degli Italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi” di Isola. Prima della mostra, alle ore 17.30, presso il campo sportivo della Scuola elementare “Dante Alighieri" di Isola, avrà luogo un INCONTRO DI MINICALCIO tra i giocatori che hanno militato nella squadra della CI. TOURNÉE DEI NOSTRI GRUPPI CULTURALI Sabato 2 ottobre - Duomo di Monfalcone (Italia) CORO “HALIAETUM” della CI "Pasquale Besenghi degli Ughi” di Isola alla Rassegna corale “I. Visintin”. AVVISI La Comunità degli Italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi” di Isola organizza CORSI DI ARTI FIGURATIVE e CERAMICA ARTISTICA • stagione 1999/2000 con sezioni per bambini e per giovani ed adulti. Il corso di Ceramica artistica inizierà lunedì 4 ottobre, quello di Arti figurative mercoledì 6 ottobre; ambedue si svolgeranno nei locali della Scuola elementare “Dante Alighieri” di Isola. I corsi saranno diretti da FULVIA GRBAC - pittore accademico. Informazioni presso la Segreteria della Comunità, tei. 645 031 IL CORO MISTO “HALIAETUM” della Comunità degli Italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi” di Isola, diretto dal Maestro Claudio Strudthoff invita alle audizioni per nuovi coristi che avranno luogo ogni lunedì alle ore 19.00 nella sede della Comunità. Il Mandracchio, foglio della Comunità italiana di Isola Redattore responsabile: Andrea Sumenjak Redazione: C. Chicco, M. Miiurel, 15. Pevec, C. Raspolič, S. Sau, G. Siljan, A. Sumenjak Indirizzo: via S. Gregorčič 76, 6310 Isola, Slovenia tei.,fax: ( + 386 66) 645031, 645853 KRIM IN ALIJE NE MARAJO POŠTARJA? Kdo ve, če je vsemu kriv poštar ali le položnice in plave uradne kuverte, ki jih tako pogosto prinaša na vrata nesrečnih občanov. Kakorkoli že, neznanci so se spravili nad poštarjev moped (uradno se mu reče kolo z motorjem) in ga pod nadstreškom avtobusne postaje na Šaredu enostavno zažgali. Moped je tako dobro gorel, da je povsem uničen, dečki pa so že začeli ožati krog osumljencev, ki jih čaka manj zabaven opravek pred resnimi ljudmi. BICIKLI SO V MODI Kolesarjenje je očitno v modi in prav v tednu, ko je v Izolo prišla karavana kolesarjev Združenih iger narodov je izginilo kolo pony rdeče barve, pod sedežem pa ima nalepko črbe barve z napisom Wit boy. Na parkirišču v Livadah pa je neznanec ukradel žensko gorsko kolo črno vijolične barve. Če ga ne boste prepoznali po barvi pa boste morda opazili 18 prestav, kar za ukradeno kolo ni tako malo. Soavtorju teh zapisov pa so sredi poletja s terase gostinske šole odpeljali gorsko kolo Scott rumeno vijolične barve. Če seje novi lastnik kolesa že naveličal ga lahko odloži v hodniku Mandrača na Velikem trgu. POŠTAR JE ZVONIL ENKRAT Znanca, ki sta se lotila tega nenavadnega podviga očitno niste gledala filma s podobnim naslovom, sicer bi se njuna zgodba bolj srečno končala. Priznati pa je treba, da scenarij ni bil slab. Eden je namreč ostal pred vrati stanovanjskega bloka in po domofonu poklical stanovalko iz tretjega nadstropja in se predstavil za poštarja. Ženska seje odpravila v pritličje, medtem pa je drugi vstopil v njeno stanovanje, pobral dve torbici z vsem kar je bilo v njih, jih stlačil v svoj nahrbtnik in zapustil prizorišče, kot da se ni nič zgodilo. Pa je sledila hitra intervencija, igralca v tej neuspeli veseloigri so dečki na hitro prijeli, našli torbici in ju vrnili lastnici. Domiselneža pa čaka kazenska ovadba. SRAČJE GNEZDO V rubriko s tem naslovom uvrščamo vse tiste kratke zapise o tatvinah, ki so, bodisi manjše ali je o njih manj podatkov. Slednje zagotovo velja za vest, da je stanovalec Livad prijavil tatvino večje vsote denarja iz stanovanja. Dečki že zbirajo obvestila o osumljencu in napovedujejo kazensko ovadbo. Na parkirišču v Siomonovem zalivu je neznanec vdrl v parkiran osebni avtomobil in iz njega odnesel manjšo torbico. Lastnika je oškodoval za približno 50 tisoč tolarjev. Nekateri pa se zadovoljijo z malim ali pa imajo zelo vsakdnje potrebe, saj je neznanec z vrvi za sušenje perila ukradel nekaj otroških majic. ZGORELO POKOPALIŠČE? Noja, čisto tako le ni bilo, res pa je, da so morali posredovati gasilci, ko se je neznani mojster plamenov spravil nad eno od cipres na pokopališču. Ogenj so pogasili, zažigalca pa še niso odkrili. MALI OGLASI -UGODNO PRODAM V KOMPLETU: 13 REBERN1 OLJNI RADIATOR-rjave barve, KALORIFER in SOBNI VENTILATOR, posebej PRENOSNI PISALNI STROJ- VSE DOBRO OHRANJENO, tel: 648 114 v popoldanskih urah. - INŠTRUIRAM MATEMATIKO, POSLOVNO MATEMATIKO in ANGLEŠČINO, tel: 643-456 - ZLATNIK. KUPIM ZLATI KOVANEC, tel.: 601 201 - Podarim še zadnje mladičke naše lepe, dolgodlake muce. 73-460 (Portorož) - Prodam novo peč na olje - DeLonghi 116. Tel. 648542 - HARMONIKO znanega proizvajalca, rabljeno, UGODNO PRODAM. Ponudbe na tel: 600 010 (dopoldne - po 9.00 uri) je tednik Izolanov Naslov: Veliki'trg 1,6310 Izola, tel :066 / 600 ■ 010, fax: 600-015 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, Orlando H. (fotoreporter), K. Bučar / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 120 Sit. Založnik / elektronski prelom: GRAFFIT LINE, doo Izola tel.: 600 - 010 / E-MAIL: MANDRAC @ S-NET. NET ŽR: 51430 ■ 603 - 32431 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI. Izola_______ SKUHANO MALO PREVEČ Iz stanovanja v prvem nadstropju stanovanjskega bloka v Livadah je najprej lepo dišalo, potem smrdelo in na koncu se je že močno kadilo. Gasilci so ob prihodu ugotovili, da je prekipela vsebina lonca, ki so ga stanovalci pustili na plinskem gorilniku in se odpravili na lepše. Pa so pozabili, da je plin prižgan in tako je šla specialiteta rakom žvižgat. Še srečo imajo, da jim niso gasilci zalili stanovanja ampak seje vse končalo brez materialne škode. PRVAK V ZIDU Kdo ve za koga se je imel voznik osebnega avtomobila ki je po Morovi ulici šibal s hitrostjo 98 kilometrov na uro, čeprav je hitrost omejena na 50 kilometrov na uro. Imel je še to smolo, da so dečki prav tam izvajali kontrolo hitrosti in mu z radarjem namerili prej omenjeno dvojno prekoračitev hitrosti. Policisti so ga ustavljali, on pa ni ustavil, zato je sledila divja vožnja, ki se je za nesojenega prvaka lokalne formule 1 končala v zidu marketa na Kajuhovi ulici. Dečki so imeli poleg radarja tudi napravo za merjenje prisotnosti krvi v alkoholnem sistemu in so vozniku namerili 1,51 promila alkohola. Potem so ugotovili, da voznik sploh ni voznik, ker nima niti vozniškega dovoljenja. Cel dosje so poslali sodniku za prekrške, napovedana kazen pa je najmanj 155 tisoč tolarjev. DOSTI HRUPA ZA NIČ Voznik kolesa z motorjem je v Livadah vozil tako hitro, da enostavno ni zvozil tistega kar je nameraval zvoziti. Pri padcu seje lažje poškodoval. Na Prešernovi cesti pa sta trčila dva osebna avtomobila oziroma je drugi trčil v prvega zaradi premajhne varnostne razdalje. TUDI DEČKI ROPOTAJO V prejšnjem Mandraču smo napisali o dobro znanih hitrih voznikih avtomobilov in počasnih voznikih ropotajočih skuterjev. Rumen lepotec brez izpušne cevi je še posebej dvigal s stolov obiskovalce restavracij ob sončnem nabrežju, zato je bilo kar nenavadno videti, ko je z njim skozi mesto ropotal policist s čelado in resnim obrazom. Potem je bilo za njim videti komandirja z osebnim policijskim avtomobilom in dečke s terenskim avtomobilom, v obeh avtomobilih pa dečke iz naše ulice. Zgodba še ni prišla v policijsko poročilo, do naslednjega tedna pa si lahko le mislimo, kaj seje zgodilo. Vsekakor bo Izola precej tišja kot doslej. OBČINA IZOLA ŽUPANJA Številka: 812-2/97 Datum:21.9.99 Napodlagi drugega in tretjega odstavka 43. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS št. 71/93), 4.,11. in 12. člena Uvedbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list št. 62/95), ter na podlagi nastalih razmer v naravnem okolju, PREKLICUJEM veliko požarno ogroženost naravnega okolja v občini Izola i. Preklicuje se vse prepovedi iz Razglasa o zelo veliki požarni ogroženosti naravnega okolja v Občini Izola, prav tako prenehajo delovati požarne straže gasilskih enot v občini. II. Ta preklic velja takoj. ŽUPANJA Breda Pečan Vabljeni na testne vožnje z zapeljivo popolnim TOLEDOM in k sodelovanju v nagradni igri do 30. septembra 1999! /i/arfo POLJE 9b IZOLA Tel.: 066 / 21 -680 da ste skromni, še ne pomeni, da ne morete ^ uživati v razkošju. Četrtek Petek Sobota Nedelja sončno sončno sončno ■ sončno max 26 max 27 max. 28 max. 27 min.13 min. 14 min.14 min. 12 MOTOHOV KOT BANKA KOPER D.D. Tt OMOGOČA, DA BOŠ RESNIČNO NA TEKOČEM I NA TEKOČEM RAČUNU BANKE KOPER IN NA TEKOČEM Z INFORMACIJAMI. OSEMDESETIM LASTNIKOM TEKOČEGA RAČUNA DUAKOV IN ŠTUDENTOV BOMO V NAGRADNEM ŽREBANJU DNE 29.10.1999 PODARIU 80 PRENOSNIH TELEFONOV. V ENI IZMED POSLOVNIH ENOT BANKE KOPER NAJKASNEJE DO DNE 25.10.1999 ODPRI TEKOČI RAČUN DUAKOV IN ŠTUDENTOV, IZPOLNI PRISTOPNO IZJAVO IN SODELOVAL BOŠ V NAGRADNEM ŽREBANJU. POVABILO K NAGRADNEMU ŽREBANJU VEDA TUDI ZA DOZDAJŠNJE IMETNIKE TEKOČEGA RAČUNA.