TRŽIŠKI VI leto v. trzic, 1. maja 1956 st. 8 NAŠ VELIKI DAN Prvi maj je dan, katerega proslavlja ves svetovni proletariat, ki si je v stoletni razredni borbi ustvaril, vsaj v nekaterih deželah, prve oblike socialistične družbe. Ta dan praznujemo v cvetočem pomladanskem mesecu, ko nam narava kaže cvetočo sliko mladega življenja, ko prvomajsko son-ce pošilja tople pozdrave novemu rodu delavstva, ki s ponosno dvignjeno glavo manifestira svoj največji praznik, svoj veliki dan. Na ta dan se moramo spomniti velike borbe delovnega ljudstva vsega sveta za Pridobitev osnovnih pravic. Borba, ki je šla skozi vso krvavo zgodovino proletariata, je bila velika. Ni je bilo mogoče zaustaviti ne s silo orožja^ ne z bedo in ne z gladom. Delavstvo se je borilo z zavestjo, da je delo edini izvor vsega bogastva, zato upori in revolucije nc bodo prenehale, dokler bo kapitalist živel na račun delavskih žuljev. Ce pogledamo zgodovino teh borh, vidimo, da se je v Angliji že v začetku XVIII. stoletja začelo prvo delavsko gibanje. Delavci, ki so bili v tedanji dobi najbolj izkoriščani sloj, v prvih uporih niso imeli dosti uspeha, saj so hili vsi upori že v kali krvavo zadušeni. Zato so se delavei začeli organizirano upirati. Tako je nastala tudi prva enotna sindikalna organizacija Trade Union, ki je bila ustanovljena leta 1826 in obstoji še danes. Delavsko gibanje pa se je kmalu zaneslo v Francijo, toda tudi tam niso imeli prvi uPori leta 1831 in 1832 večjih uspehov. Bili s° brez pravega stalnega vodstva in niso Irneli politične osnove, toda njihovo geslo: »Stvar naše borbe je stvar vsega človeštva!« Je že vsebovalo klice svetovne borbe za pravice delavstva. Delavstvo se je kmalu povedalo v mednarodno organizacijo, v *Zvezo Pravičnih«. Marx In Engels pa sta prav v tem času ustanovila v Nemčiji zvezo komunistov. Tako je leta 1848 Marx največji utemeljitelj komunistične ideologije izdal najvažnejše delo v svetovni komunistični literaturi »Komunistični manifest«, v katerem ^e podal osnovne misli o borbi proletariata Proti buržoaziji. Parola »Proletarct vseh de-*el, združite se!«, pod katero sta se začela Napredna delovna inteligenca in ves tedanji Izkoriščani delavski razred boriti proti svotom izkoriščevalcem, svojim delodajalcem-kapitalistom, se je začela pod vodstvom Marxa, Engelsa in kasneje Lenina uvajati v Prakso. Tako se je že leta 1864 ustanovila I. in-.rnacionala, v katero so vstopile vse teda-napredne delavske stranke. Njena vodi-elja, Marx in Engels pa sta s svojo napredno teorijo politične ekonomije in znanstvenega socializma postavila neovrgljive teme-^e dialektičnnemu materializmu, ki je POPolnoma razbil naziranje najrazličnejših Uržoaznih teorij. Te misli Marxa, Engelsa kasneje Lenina so popeljale proletariat ^ezadržano po poti demokratične miselnosti smer socializma. I. internacionala je vo-Tjja tudi prvo uspešno proletarsko revolu-ijo — Pariško komuno 1. 1871. Tako je tedaj Proletariat prvič prevzel oblast v svoje roke, '-eprav ne za dolgo čaaa. , "^oda proletariat se je^boril naprej za svo-* Pravice. Sledile so stavke in upori po n*en industrijskih delih sveta. Na tisoče 8 Prodno mislečih delavcev je žrtvovalo Jj?J* življenja za svoje pravice. Brez dvo-sta Pa je bil eden največjih pokolov delav-Pobn V Mehiki> k3er i* meJliska buržoazija Pravi V^ ti30i5 delavcev' k' so se borili za Potreba po svetovni delavski organizaciji je postala vse močnejša. Po Marxovi smrti je Engels kot nadaljevalec njegovih in svojih idej sklical ravno ob 100-letnici buržo-azno-demokratične revolucije v Franciji, leta 1889, v Parizu ustanovni kongres II. dntor-nacionale. Na tem kongresu so sprejeli sklep, da se prvi maj praznuje v spomin na žrtve pokola mehiških delavcev kot delavski praznik. Borba za praznovanje tega dne pa še zdaleč ni bila izbojevana. Se celo bolj kot prej so kapitalisti v raznih deželah praznovanje tega dne hoteli z orožjem v roki za-treti. Tudi pri nas je bilo precej krvavih demonstracij za uresničevanje delavskih pravic, posebno v času šestojanuarske diktature, ko je bila KP Jugoslavije »vržena« dz zakona in je prešla v ilegalo. Toda delavsko gibanje s tem ni prenehalo. Šele z narodnoosvobodilno borbo, z našo socialistično revolucijo je bila izbojevana krvava in dolga borba za uresničenje delavskih pravic. Delavec in delavka, inteligent in inteligentka sta si tako s puško v roki, z ogromnimi človeškimi žrtvami priborila svobodno praznovanje prvega maja, kateremu je ljudska skupščina z zakonom dodala še en dan, 2. maj. Danes, ko praznujemo enajsto leto ta naš svetovni praznik, praznik ponovnega manifesta vsega svobodnega proletariata, se mo ramo spomniti tudi velike vloge delavstva v obnovi naše socialistične domovine, spomniti se moramo vseh gigantskih zmag našega delavca in delavke. Spomniti se moramo požrtvovalnosti mladih delavcev, ki so z delom v mladinskih delovnih brigadah dokazali, da so vredni in sposobni nadaljevati ideje in delo predhodnikov delavskega giba-uja; Marxa, Engelsa, Lenina an naše KPJ z največjim jugoslovanskim borcem za delavske pravice, tovarišem Titom na čelu. Vloga, ki jo imata danes naš delavec ln delavka v samoupravljanju tovarn, ustanov in komun, je ogromna. Toda naš delovni človek se zaveda, da dela le sebi in svojim potomcem v prid. iZato lahko mirno in ponosno gledamo v našo bodočnost in kličemo: »Živel 1. maj, praznik dela!« uredništvo »trziskega vestnika« Čestita vsemu delovnemu ljudstvu trzica, VSEM iSVOJIM bralcem in sodelavcem k največjemu delavskemu prazniku — 1. maju z zeljo za se večje USPEHE PRI izgradnji socializma. opozorilo Vse zamudnike ponovno prosimo za poravnavo naročnine. O vseh, ki se tej naši prošnja ne bodo odzvali, bomo smatrali, da se ne zanimajo več za naš list in jim bomo nadaljnjo dostavo ukinili. Uprava Tržiškega vestnika. Zedett Rdečega kriza " Občinski odbor RK bo v tednu Rdečega križa organiziral naslednja predavanja: V nedeljo, 6. maja ob 9. uri dopoldne bo predaval v Lešah veterinar Ivan Primožič o higieni molže in 'boleznih goveje živine. V ponedeljek, 7. maja ob 20. uri v dvorani »Svobode« zdravstveno predavanje doktorja Tomaža Furlana. V torek, 8. maja predavanje o higieni in strežbi v gostinskih in trgovskih lokalih. V sredo, 9. maja ob 20. url v dvorani »Svobode« predavanje učiteljice gospodinjstva Cilke Zelnikove o higieni živil in obvar-rovanju živil pred okvarami. V četrtek, 10. maja ob 16. url v dvorani »Svobode« predavanje dr. Stanka Živca za šolsko mladino. V petek, 11. maja predavanje dr. Toneta Martinčiča o nalogah in namenih organizacije Rdečega križa. V nedeljo, 13. maja ob 9. uri dopoldne v Lomu predavanje veterinarja Ivana Primožiča. Isti dan ob 10. uri dopoldne bo v Tržiču skupna vaja obč. gasilske zveze in PAZ za primer evakuacije, zvečer ob 20. uri pa v dvorani »Svobode« akademija, ki jo priredi Pomladek RK. »PURO«; v SOBOTO, 28. APRILA: Ob 16. uri šah. simultanka medn. mojstra ing. Milana Vidmarja Drama »Mladost pred sodiščem«, v dvorani »Svobode«. Pričetek ob 20. uri. V NEDELJO, 29. APRILA: Mednarodno smučarsko tekmovanje na Zelenici. Popoldne prvenstvena nogometna tekma NK Tržič : NK Jesenice. Zvečer ob 19.30 v dvorani kina KONCERT. v PONEDELJEK, 30. APRILA: Ob 9 uri dopoldne cross (Partizan). Tekmovanje kegljačev, strelcev. Zvečer ob 19. uri promenadni koncert godbe na pihala. Ob 20. uri slavnostni govor in prvomajsko zborovanje, potem nadaljevanje promenad nega koncerta, ljudsko rajanje v dvorani »Svobode« in v gostinskih lokalih. Zažiganje kresov. v torek, 1. maja: Zjutraj ob 5. uri budnica, odbojkarska tekma »Partizan«, Tržič : Garnizija, Križe. odbojkarska tekma »Partizan«, Tržič : Garnizija, Križe. Popoldne nogometna1 tekma NK Tržič : Garnizija, Križe. Posamezna društva priredijo skupinske prvomajske izlete. Ta dan ima Planinsko društvo odprte vse planinske postojanke (Križka gora, Kofce, Dom pod Storžičem, koča na Dobrči). Diskusija na kvartnih in vaških občnih zborih SZDL Precej časa je že minilo od kvartnih in vaških občnih zborov SZDL v Tržiču. Izvoljeni so bili že novi odbori. Minila je tudi že občinska konferenca SZDL, o kateri bomo pisali v naslednji številki. Mislim pa, da bo vseeno koristno, če malo pogledamo poročila in diskusijo na posameznih kvartnih in vaških občnih zborih SZDL Tržiča. Čeprav je bilo delo v nekaterih kvartih on vaških odborih SZDL dokaj uspešno, se v glavnem povsod opažajo precej iste pomanjkljivosti. Premajhen čut odgovornosti članov Socialistične zveze pri samoupravljanju, premajhno zanimanje za \ splošna družbena vprašanja. Vedno moramo imeti pred očmi, da je SZDL tista organizacija, ki mora sodelovati in pomagati reševati vsa družbeno-gospodarska in politična vprašanja In imeti vpogled v delo le-teh organizacij. Če pogledamo glavne misli v diskusiji na kvartnih in vaških zborih, dobimo naslednjo sliko: i. kvart. Ker je veliko povpraševanje po stanovanjih, jo treba najprej dovršiti nedovršene gradnje. Pregledati je treba nepravilno zasedena stanovanja in ;le-ta pravilno razdeliti. Opaža se, da državljani premalo pazijo na državno imovino. SZDL se mora bolj povezati z mladinsko organizacijo dn ji nuditi več ipomočl. Čimprej je treba rešiti delovna razmerja upokojencev in kmečkih delavcev. ii. kvart. Premalo se zavedamo pomena in vloge jSZDL jpri reševanju raznih vprašanj. Čimprej bo treba začeti z gradnjo zdravstvenega doma. Sedanje zdravstvene moči so prezaposlene. Treba bo dobiti najmanj še dva zdravnika: enega .specialista in enega splošnega zdravnika. Zagotoviti si vsaj tiste zdravniške moči, ki jih občinski ljudski odbor štipendira. Precej pereče vprašanje pa je, kam z defektnim! otroki, ki so dopolnili 14 let starosti, ker jiih pomožna šola ne moro vzgajati, vsi zaVodi v Sloveniji pa so prenapolnjeni. Vsekakor bi bilo treba, da se tak zavod zgradi za kranjski okraj. iii. kvart. V našem družbenem življenju so opaža premajhen čut odgovornosti članov SZDL v družbenem upravljanju. Veliko je bilo govora tudi o zaposlitvi tistih ljudi, ki so sa vrnili iz JLA in ki iščejo zaposlitve. V Tržiču ivsekakor primanjkuje obrtnih delavcev, zato bi bilo zelo koristno ustanoviti obrtno delavnice kot ključavničarstvo, šivalnico itd. iv. kvart. Sklenjeno je bilo, da se saldo blagajne dodeli kakšni revni osebi. V bodoče kaže, da se bo stanovanjsko vprašanje popravljalo, saj 10% dvignjenih plač vseh tr-žiških tovarn, ki bo šlo v stanovanjski sklad, tudi nekaj pomeni. Razpravljali so tudi o mladih, delavcih, ki so odslužili vojaški rok in ki nimajo zaposlitve. Le-to jim je potrebno čim prej priskrbeti. v. kvart. Glavno vprašanje je bilo vzgoja in pravilno razvedrilo mladine. Tudi potreba po trgovskih lokalih je prišla na dnevni red. vi. kvart. Ta občni zbor je bil najslabše obiskan, saj je od 660 članov prišlo na občni zbor samo 58.. Mogoče leži krivda tudi na odboru samem, ki ni bil dosti delaven. Poudarili so večjo povezavo z mladinsko organizacijo. Razpravljali so tudi o novi davčr mi politiki. Križe. Delo odbora je bilo nezadovoljivo, čeprav je bila članarina pobrana še kar v redu (95%). Vsekakor pa je treba več gospodarskih in političnih predavanj. Ljudi, bo treba pripraviti do tega, da kritizirajo na sestankih in ne po gostilnah. Kovor, Mnogo je bilo vprašanj in kritike našega gospodarstva. Te kritiko pa so bile povečini nerealno in so izvirale iz nepozna-nja našo ekonomsko politike. Rctnjo — Breg. Tudi tukaj se je pokazala flaba aktivnost članov odbora SZDL ter s tem vse vasi. Zakaj še danes nista urejena javna razsvetljava Jn vaški vodovod? Novi odbor je sklenil, da se bo sestajal vsaka dva meseca. Scbenjc. Treba bo napeljati luč pri transformatorju in na vogalih nekaterih hiš, saj so bile zaradi teme že nesreče. Izboljšati bo treba delo v pekariji, ki sedaj peče slab kruh. Popraviti jo treba vodovod. Vaščani so bili mnenja, naj hi njihovim sestankom prisostvoval tudi zastopnik občinskega ljudskega odbora. Scnično. Zakaj se že toliko časa urejuje kanalizacija? To delo je treba čimprej izvršiti! Lcšc. Co hočemo izboljšati delo organizacij, je treba dobiti vsaj en skupni prostor. Pa tudi prostor za shrambo živil (skladišče) bi bil zelo potreben, ker se nekatera živila kvarijo in so potem podraže. Lešani želijo, da bi dobili avto za prevoz delavcev v trži-ške tovarne. Zanimali so se tudi za nove kmečko Investicije. Slap. Mnogo je bilo zanimanja za nove cene lesa. Obrazloženo je bilo, da se cene bistveno ne bodo spremenile. Stanovalci tovarniško stanovanjsko hiše so izrazili željo, da sa priključijo SZDL na Slapu. Jelcndol in Zg. Dolina. Ker ni bilo nobenih vprašanj in obširnejšo diskusije, kaže, da je le-tam vse urejeno. Ali to drži. Vsekakor je zanimivo, da so tam namesto poročila o delu odbora prebrali govor maršala Tita. Lom pod Storžičem. Večjo pozornost družbeni kontroli dn upravljanju v gospodarstvu! Obširna diskusija se je razvila o novi uredbi, ki govori o prehodu gozda pod skupno upravo. Prej bo to vprašanje treba dobro preštudirati, da ne bo prizadet zopet mali kmet, posebno tisti, ki trguje samo z lesom. Vaščani so bili mnenja, da bi morali priti republiški in zvezni poslanci več med ljudi, kjer hi se lahko seznanili s konkretnimi problemi. Podljubelj. Organizacija SZDL premalo vpliva na druge organizacije, posebno glede njihovega delovanja. Treba si bo zagotoviti prostor za sestanke. Gradnja šole in dvorane se že dolgo samo obljublja. Tudi tukaj bi bilo potrebno vpeljati avto za prevoz delavcev v tovarne. V vasi pa nastaja velik problem vzgoje kmečke mladine. Mogoče bo to vprašanje sedaj rešeno, ko se jo ustanovila sekcija mladih zadružnikov. NAŠA ZOBNA AMBULANTA KAŽE VIDEN NAPREDEK Ojej, zobna ambulanta! Koliko je bilo slišati nevšečnlh govoric o njej, koliko kritike! Zdaj je vendar enkrat že čas, da jo tudi pohvalimo. Kajti zadnje mesece je pripravila zobna ambulanta svojim pacientom toliko prijetnih presenečenj, da je že prav, da jih zabeležimo. Prav velika pridobitev je bila nabava rentgenskega aparata za slikanje zob, da je prenehalo neljubo vozarjenje v Kranj in neprijetna izguba časa. A o tem smo v našem listu že poročali. Kmalu je sledilo drugo prijetno presenečenje. V zobni ambulanti se je pojavil bojler. Dočim je bilo treba vse doslej izpirati usta in zobe z mrzlo vodo, nudita sedaj in-strumentarki pacientom mlačno vodo za izpiranje, kar je vsekakor primerneje in pri-jetneje, kajti Izpiranje odprtega zoba z mrzlo vodo je pa že toliko nevšečna reč, da se je vsak spominja, kdor je bil prisiljen splakovati občutljiv zob s tržiško vodo, ki je še poleti pošteno mrzla. Sledilo je še tretje presenečenje: Radio v ambulanti skuša vplivati pomirjujoče na pacienta, saj ob prijetnih zvokih poskočne muzike nekako laže prenašaš nevšečno vrtanje in neobhodne dražljaje, ki so sicer nujni, a gotovo neprijetni. Cez nekaj tednov pa so tudi pacienti v čakalnici prišli na svoj račun. Čakalnica je ozvočena, da radijski program krajša čas čakajočim in blaži nestrpnost. Pa presenečenj še ni konca. V ordinaciji se je pojavila stenska ura, še lepše presenečenje pa smo doživeli, ko se je pred kratkim pojavil v ambulanti suhi sterilizator, ki bo gotovo osebju zobne ambulante olajšal delo, nam pacientom pa dal prijetno sigurnost, da je vsaka infekcija v ustih izključena, če je dana možnost, da je sleherni kos gaze in vate steriliziran. Vsak bo seveda vprašal, odkod v kratkem času tolikšen napredek? No, saj že vemo: Z uvedbo novega komunalnega sistema je na teritoriju občine Tržič prevzel zdravstveno službo na tem področju Zdravstveni dom v Tržiču, ki je postal s tem zavod s samostojnim finansiranjem. Samoupravljanje je prineslo zobni ambulanti poleg zgoraj navedenih dobrin tudi izdatno izpopolnitev instrumentala, da- je zdaj možna tedelava metalne fiksne protetike (krone, mostički), dočim so prej mogli delati le snemno protetiko (proteze). Seveda pridejo v poštev za izdelavo metalne protetike le tisti pacienti, ki imajo za to potrebne pogoje. Danes je zobna ambulanta na tekočem . že z izdelavo protez, to se pravi, kdor rabi protezo, jo more takoj dobiti. Saj je bilo v zadnjih treh letih narejenih nič manj kot 1109 protez. (1. 1955 : 378 protez, 1. 1954 : 406 in 1. 1953 : 325 protez). Pomemben je zlasti uspeh v 1. 1953 ko je imela zobna ambulanta eno samo zobno tehničarko, tov. Ipavčevo. Omenjena številka nam pove, da je bila tov. Mara Ipavec zares izredno marljiva, saj je napravila povprečno celo več kot eno protezo na dan, za kar prav gotovo zasluži vso pohvalo. če vemo, da ima zobna ambulanta le dva zobarja — Fr. Eržena in M. Ošabnika — dva zobna tehnika in dve instrumentarki, nas čudi ogromno delo, ki ga je v zadnjih treh letih opravila. Saj je bilo obiskov v ambulanti okoli 32.000, plomb je bilo narejenih okoli 12.000, zobnih zdravljenj pa okoli 300. Zato se bomo morda vendar potolažili, če ne pridemo takoj na vrsto, kajti številke nam povedo, da je osebje zobne ambulannte zelo marljivo. Res pa je seveda, da stanje še vedno ni zadovoljivo, vendar smemo upati, da se bo v doglednem času izboljšalo, saj občinski ljudski odbor štipendira dva stomatologa in je torej upanje, da se bo zobna ambulanta razširila. Na vidiku jo namreč predvsem posebna šolska ambulanta, ker je vsekakor sanacij8 zobovja naših Šolarjev najbolj pereča in neodložljiva. Z ozirom na ogromno delo, ki ga je opravilo osebje naše zobne ambulante, prihaja naša ambulanta v poštev za dobavo opreme za otroško zobno ambulanto, ki jo posreduje zvezni svet za zdravstvo. Če dobimo to opremo za šolsko ambulanto, se nam bo odvali' velik kamen. Kajti čeprav že zdaj zobn8 ambulanta sistematično sanira otroško 7.o~ bovje, vendar spričo ogromnega dela, ki 1° tu še čaka, zaenkrat ne more zadostiti vsem potrebam. In če le bežno pogledamo zobovje naših šolarjev, nikakor ne moremo bitd z8' dovoljni. Zato z veseljem pozdravljamo P0* sebno šolsko ambulanto, ki bi s sanaci)0 otroškega zobovja opravila najnujnejše del*5' Kajti našim otrokom zobovje še vedno vse preveč propada kljub vsej prizadevnosti naših zobarjev, ki ne morejo opraviti vseg8' Vsekakor pa: Naši zobni ambulanti vse priznanje za opravljeno delo! rreklic Podpisani preklicujem vse neresnične &° vorice, katere sem iznesel pa zboru volivce v Bistrici o referatu stanovanjske kornis1^ v Tržiču. janez Mifcič, Bistrica 125 pri Tržiču. Preklic Podpisani preklicujem, kar sem žaljiv^'_ izjavil o Angeli Zupančič, uslužbenki v lelu Poeta v Tržiču in se ji zahvaljujem, odstopa od tožbe. Karel. Srečnik, Tržič. St. 8 TR2ISKI VESTNIK Stran 3 ItadUija Andrej Tižler j TRŽ1ŠKEGA ČEVLJARSTVA ČEVLJARSKA INDUSTRIJA Tržič jo hij znan po svoji dobro razvili čevljarski obrti. Kakor v trgu samem, tako je bilo ludi v okolici že precej iz-učeniih čevljarjev. Zalo ni čudno, če sla si naš kraj i'zbraia bankirska simova, Filip mi Kristijan Demberger, l«r ustanovila prvo čevljarsko tovarno v Ferbarjevil hiši, kjer je sedaj obrat št, 2 Tržiške tovarno kps in srpov. Izučene in cenene delovne sile je bi.Io torej dovolj. Delalo se je največ ročno, razen zgornjih delov, za kar so že imeli, šivalne sliroje. Za podjlelje. so delali, tudi1 nekateri čevljarski mojstri,-ki so j emalil dejlo na dom. Ravnolako so lahko dobili delo na dom mnogi poročeni Pomočniki iz trga in okolice. Težje življenje pa so ilmeji mnogi samski čev-•jarškil pomočniki,, ki so se iz okoliških, vasii priselili v Tržič in bili brez lastnega stanovanja. Navadno so iiskali zavetja prii Čevljarskih mojlstriih. Marsikdo je Miicl posteljo in skrinjo za obleko, ako lli' bilo drugega prostora, kar na podr sirešju, brano pa je tedensko plačevali Hlojisbrovi ženi. Mojster mu je daj dotov-lp prostor poleg sebe ali pomočnikov in, "koi je Želel delati samostojno, je prinesel delo. i« tovarne, najmanj I ducat parov, iakiini poinfočnikom so rekli, da je na »?icu" (sedežu, Siitzgescl'Ie). Delo. se jc plačevalioi od ducata parov, različno jk) kakovosti in vrsti izdelkov. Material, • lo je zgornje deje, podplate itd., ter te-delanc čevlje so v velikih košarah odnaV Sali) v to'varno. Poročenim pomočnikom sot prit delu pomagale ludi žen«. Pravico jemati delo na do,m, zlasti izdelovanje copat, so iimele ludi žene listih mož, ki S(> bilil zaposleni v lovairjhi. Za izdajanje »nateriala, pregled in sprejemanj« izdelan iih čevljev je bil nastavljen odka/.o,- Va,lec (Ausigeber), kak sposoben domačim, M j« čevljarje pač. osebno, poznal. Dolgo,-ielen od kazo valeč v tovarni! Mally & prof. Simon Milač Demberger j« bil domačin Leopold Zaletel. Umrl jč leta 1940. Z razvojem čevljarske industrije je postalo v Tržiču še živahneje. Kakor danes, so tudi takrat hodili na delo v tovarne ob 6. url zjutraj, delali do 12. ure, nakar je bil cnouren odmor za kosilo. Delo se je nadaljevalo od 13. ure do 17. ure, torej 12 delovnih ur dnevno. Kasneje je ena ura odpadla. V poletnih popoldnevih so čestokrat sedele delavske žene na klopcah pred hišami in pridno šivale copate, »faksale« (robile) copato itd. Otroških doklad ni bilo in možev zaslužek je bil večkrat premajhen za vzdrževanje številne družine. Tovarnar Demberger je umrl že 1. 1877. K podjetju je pristopil domačin Karel B. Mal-ly, po dom. Boncel, zato se je firma imenovala Mally & Demberger. Ko se je Filip Demberger izselil v Gradec, je tovarno vodil Karel Mally sam do svoje smrti 1. 1920, dalje pa njegovi nasledniki do 1. 1931. Tovarna je hila več desetletij v hiši na Glavnem trgu, kjer .ima sedaj svoje prostore občinski ljudski odbor. L. 1883 je začela obratovati čevljarska tovarna Goecken & Miiller v hiši poleg pošte. Obe omenjeni prvi tržiški čevljarski tovarni sta bili v nemških rokah, kjer so bili na vseh boljših mestih zaposleni nemški tovarniški mojstri, ker za Slovenca domačina boljšega dela ni bilo. Poleg omenjenih dveh čevljarskih tovarn je bilo v zadnjem desetletju pred prvo svetovno vojno izmed ostalih obrtnih čevljarskih delavnic še največja pri »Glajtu«, tam, kjer danes prehaja pešpot pod Kamnikom na Koroško cesto. Podjetje je vodil lastnik Jožef Klofutar. Kakor se spominjam, so se pred prvo svetovno vojno pečali z izdelovanjem čevljev za izvoz še sledeči mojstri: Jan. Zaplot-nik, Jan. Kavar, Flor. Tadel, Iv. Papov, K. Golmajer, Jernej Ude, Štefan Demšar, Lud. Grasmcier, Štefan Srečnik, K. Dobrin (For-tunar) in Kralj, ki se je pozneje preselil v Ljubljano. (Nadaljevanje sledi) Lešani nekdaj in danes (Nadaljevanje) Kakor vsaka stvar, tako je tudi srenja preživela svojo dobo. Po končani drugi Svetovni vojni so pri nas nastale velike Politične in družbene spremembe. Naša Boba ne pozna privilegijev. Zato se je srenja morala zadovoljili, da so tudi novosel-postali z njimi enakopravni. Srenja je Prešla v zgodovino, zato sem tele vrstice ""pisal, da ne zapadejo pozabi. Y prvi polovici 19. stoletja in prej je gotovo redek Lešau, ki je znal brali, in pisati. Ni nič čudnega, saj doma ni bilo Priložnosti za izobrazbo, najbližji šoli sja bili v Begunjah lin Tržiču. Po ljudskem izročilu vemo samo za -enega učite-(Spelnov) in enega oficir ja(Rezulner K°:v), ki sta živela v Lešah. Kdo bi vedel ? "jima kaj več povedali, saj sta vseka-Jw zanimivi osebi iz lešan&ke protok,* testi, v Na tistinab iz začetka 19. stoletja je P0dp!is;a,i Lešan Jernej VVohinz (Boliinc-, J* gotovo upravljal kol pismen človek čast vaškega nhlufja (neke vrste župana). IV. LKSANSKA SOLA Avstrijski, zakon o IjiidskošoTski ob-™ziiosl'i iz leta 18(19 še dolgo ni mogel Jj'Hi do veljave. Ni bilo učiteljev, ni bilo °v°lj primernih šolskih prostorov. To so čutili ludi Lešani, ki iso morali dolgo čakali, da je zanje najvočil dan. Leta 1877 j« prišel v L-ešc župinkoval Alojz Kumer. On je bil navdučen prija.-, beJj šole in vnet pospeševalec ljudske; izobrazbe. V prenovljenem žu.pni.šču je že naslednje telo (1878) odprl zasilno šolo. PioHiičeval je. sam. Prva leta so hodili k pouku le otroci iz lešanske župnije, med njimi nekateri odrasli. Z letom 1885 so pa všolali sem tudi otroke iz okoliških vasi (Vadiče, Popovo in Visoče). Za uporabo prostorov v župnišču v šolske namene jo država dajala letno odškodnino. Za .šolo v Lešan se je največ potegoval takratni radovljiški okrajni glavar Josip Dralka, Ravnolako se je močno prizadeval za otvoritev pouka mošenjskii župan v tistem času Jurgelc Lese so namreč tedaj pripadale mošenjski občini. Leta 1887 Je bil po nalogu šolskega nadzornika, Franca Levca osnovan krajevni šolski odbor. Predsednik je bil Ivan Tavčar, njegov namestnik brane Va-ljavcc (Rahot), odbornika pa Franc Cven-kelj iz 1'irašice in Ignac Rozman iz Pra-proš (Vovšar). Leta 1890 je prišel v Leše prvi pomožni učitelj Simon Horvat iz Begunj. Stanovanje in brano je imel v Srednjem mlinu. Umrl je julija 1895 na svojem domu v Rodnah. (Nadaljevanje sledi)' Nekaj podatkov o turizmu Faktorji, ki pospešujejo turizem, so predvsem dobre prometne zveze, ugodne klimatske prilike, lepote in znamenitosti krajev, želja po spremembi okolja in spoznavanje nepoznanih krajev. Registriranje turistov se vrši na obmejnih carinarnicah, v hotelih itd. Ker pa turisti potujejo iz kraja v kraj, je težko govoriti o številu turistov. Zato se vzame za osnovo število prenočitev. Največji dotok tujcev je v preteklih letih zaznamovala Italija, kjer je bilo leta 1953. 2-1 milijonov prenočitev. Razlog za to so ugodne klimatične prilike, lepota krajev, kulturne znamenitosti, ugodne prometne zveze. Od vseh tujcev je bilo 5 milijonov Nemcev, ostali pa so bili Angleži, Francozi, Avstrijci, Švicarji itd. Francija je druga po redu s 13 milijoni prenočitev; od teh je bilo 4 milijone Angležev, ostali so bili Belgijci, Nizozemci, Švicarji, Nemci itd. Švica izkazuje 9 milijonov prenočitev, od teh je bilo največ Nemcev, ostali so bili Angleži, Belgijci, Nizozemci itd. Avstrija ima 5 milijonov prenočitev. V zahodni del države, Tirolsko in Salžburško potuje 36% vseh turistov, na Koroško 12% in na Dunaj 10%. Po narodnosti je prišlo največ Nemcev 55%, dalje Angležev in Francozov. V Veliko Britanijo je prišlo 5 milijonov tujcev. Sem prihajajo turisti iz Francije, Nemčije, Beneluksa itd., vendar tu že ni toliko govora o turizmu, ampak o gospodarskih potovanjih, saj je London središče angleškega imperija. V Nemčijo prihajajo tujci iz Nizozemske, Švice, Švedske, Belgije itd. Na Norveško prihajajo največ Švedi, 60% vseh turistov. V Španijo prihajajo razen Nemcev, katerih je 'A vseh turistov, tudi Francozi, Švedi in drugi. Na Švedsko potujejo največ Nemci, pa tudi Finci in Angleži. Nadaljnje države, kamor radi prihajajo turisti so še: Nizozemska (Nemci, Francozi) in Finska (Švedi, V4 vseh turistov). V Jugoslavijo potuje največ Nemcev (30% od vseh turistov), ostali so Avstrijci, Angleži, Danci. V Grčijo in Portugalsko prihajajo Francozi in Britanci. V Turčijo prihaja največ Nemcev. Glede na to, od kod so turisti, je na prvem mestu Nemčija, kajti iz te države potuje 16 milijonov turistov v razne države. Razlog temu je visok narodni dohodek, močna naseljenost, pomanjkanje ugodnih klimatskih področij. V našo državo pride prilično majhen odstotek izletnikov iz Nemčije. V glavnem potujejo proti jugu, tako v Italijo, Avstrijo, Švico, Španijo, Turčijo itd. Druga je v tem pogledu Anglija z 12 milijoni turistov. V glavnem potujejo v Francijo, Švico in Avstrijo. % jih potuje na ostale kontinente. Tudi v naše kraje pridejo radi, vendar se v splošnem to število nizko. V ostale države jih največ potuje v Francijo, v Pariz in severne predele Francoske, potem v Italijo, Švico in Avstrijo. Sledijo Francozi z 9.5 milijoni turistov. 'A Francozov potuje v Italijo, ostali v Švico, Avstrijo itd. Švedska s 6 milijoni ima največji narodni dohodek. 40% jih potuje na Norveško, ostali na Finsko, v Italijo in dr. Belgijci (6 milijonov) potujejo največ v Italijo in Švico. Švicarji v Italijo, Francijo, nekaj tudi v Nemčijo. Avstrija: 70% Avstrijcev potuje v Italijo, ostali v Nemčijo, Francijo, 4.4% v Jugoslavijo. Italija ima nizek narodni dohodek. V glavnem potujejo italijanski turisti v Fra*" ■ cijo, Švico in Avstrijo. Jugoslovani potujemo v glavnem v Avstrijo, Nemčijo in Italijo. Stran 4 TRZISKI VESTNIK St. 8 Kuharski tečaj v Tržiču Na pobudo druživa za napredek gospodinjstva v Tržiču se je dne 27. 1. 1956 začel kuharsko-gospodlnjski tečaj, ki je trajal do 21. 3. 1956. Tečaj je obiskovalo 16 tečajnic, katerih socialni sestav je bil naslednji: 2 predmetni učiteljici, 6 uslužbenk, 5 delavk, 1 šiviljska pomočnica, 1 kmečka hči, 1 hišna pomočnica. Tečaj je bil teoretičen in praktičen. Teoretični del je obsegal predvsem hranoslovjc, teorijo kuhanja, teorijo šivanja in družbeno ureditev. Praktični del pa kuhanje, pranje, čiščenje in pomivanje. Poleg tega so imele tečajnice tudi predavanje in praktične vaje o negi dojenčka, kakor tudi praktično ročno delo. O negi dojenčka je predavala medicinska sestra tov. Dolenc Eleonora, ročno delo je poučevala tov. Regvat Marta, ostali del tečaja pa je vodila tov. Zelnik Cilka, ki je nameščena kot gospodinjska učiteljica v Tržiču. Delne uspehe tega tečaja so tečajnice pokazale pri slavnostni večerji, ki je bila prirejena ob zaključku tečaja. Da smo s tečajem lahko začeli, se moramo zahvaliti predvsem sekretarju Socialistične zveze tov. Hrovatiču Rudiju in Občinskemu ljudskemu odboru Tržič, ki sta nam nudila vso pomoč v materialu in denarju. Priznanje moramo dati tudi upravniku gostilne »Pod Kukovnico«, ki nam je dal na razpolago prostore in kuhinjo ter upravi tovarno »Peko«, ki nam je pomagala z manjkajočo kuhinjsko posodo. K uspehu tečaja pa so predvsem pripomogle, kot že rečeno, tov. Zelnikova, Regva-tova in Dolenčeva. Pohvale vredne so tudi tečajnice, ki so z zanimanjem sledile teoretičnemu in praktičnemu pouku, kajti zavedale so se, da bodo le s pazljivostjo in zanimanjem pridobljeno znanje lahko uporabljale v nadaljnjem življenju. To naj bi bil začetek dela našega društva, ki namerava podobne tečaje prirejati tudi v bodoče. Naslednji tečaj bo v Kovorju, kjer vlada zanj veliko zanimanje. Za starejše žene, odnosno gospodinje pa bo vsako sredo — ob 7. uri zvečer posvetovanje o sodobnem načinu kuhanja, ki bo imelo po želji udeleženk tudi praktični del. Udeležba na tem posvetovanju ni obvezna; priporočljivo pa je, da bi se ga udeleževalo Čimvečje število tržiških gospodinj in deklet. Posvetovanja bodo v vrtcu, ker naše društvo še ne razpolaga s prepotrebnimi prostori. Naloge našega društva so obsežne ter se bodo morale razširiti tudi na ostalo podeželje v tržiški občini. KV. USPEL I0NCERT SLEPIH IZ STARE LOKE Pred kratkim je okrajni odbor Združenja slepih organiziral v Tržiču koncert slepih iz Stare loko. Uvodno besedo je imel slepi prof. Peter Confidenti, nato pa so se vrstile pevske in glasbene točke. Gostje so si že takoj ob prvih zvokih pridobili srčne simpatije tržiških poslušalcev, kar je potrjevalo spontano aplavdiranje pri posameznih točkah. Težko je reči, kaj je bilo lepše: |nastop pevskega zbora, solistov ali orkestra, vsi nastopi so pokazali lepo ubranost, discipliniranost ter lepo pripravljenost in solidno znanje. Vsi nastopajoči gostje zaslužijo priznanje za njihovo požrtvovalno umetniško delo. Posebej čestitamo njihovemu slepemu pevovodji tov. Antonu Curicu, ki zna vzorno voditi svoj zbor in tako verno in zvesto posreduje poslušalcem našo lepo umetniško in narodno pesem. Razen tega se udejstvuje tudi kot dober skladatelj, o čemer ismo se prepričali na koncertu samem, kjer so bile odpete tudi njegovo pesmi. Zelo prisrčno so bili odpeti solospevii odnos, dueti soipranistke Lizike Po-horčeve in Helene Zajčeve ter tenorista tov. prof. Confidentija. Mojstrsko odigran Mon-tljev čardaš na harmoniki je ponovno potrdil muzikalnost tov. prof. Confidentija. Za zaključek je orkester z rutino odigral nekaj skladb v popolno zadovoljstvo poslušalcev. Koncert je bila, lahko rečemo, lepa kulturna manifestacija tako koncertantov kot poslušalstva. Pišejo nam DOBRO PREMISLIMO! Na našem zadnjem kvartnem sestanku, ki je bil izredno dobro obiskan in na katerem je bilo izraženih mnogo težav in predlogov, pa je nazadnje padlo še vprašanje o mlečni restavraciji, ki se Tržiču že dlje časa napoveduje. Poleg mene sedeča delavka pa je skromno in tiho pripomnila, da smo morda bolj potrebni delavske menze in omenila pogovor, ki ga je imela prav ta dan z delavcem, ki dela v tovarni kot ona. Na vprašanje, kaj bo danes jedel, ji je odgovoril: »Najprej si bom skuhal suhe slive, potem pa še krompir«. Seveda vse na malem kuhalniku (kaj pa kadar ni toka?). In to naj bo kosilo za delavca, ki dela v precej trdih delavskih pogojih. Pa je povsem razumljivo. V predilniško menzo ne more, ker ni pre-dilniški delavec, v gostilni je zanj predrago, svojih ljudi, ki bi mu kuhali, nima, torej si pomaga sam. Nič nimam proti mlečnim, restavracijam, vendar pa premislimo, ali nismo morda bolj potrebni menze za take zgoraj navedene lju- di. Prostor, ki je določen za to mlečno restavracijo, bi bil prav primeren tudi za to menzo. Delavci naj bi dobili v njej okusno in dobro zabeljeno hrano, najprimerneje enolončnico, ki se lahko jč s kruhom. Na pr. golaž, vampi, trž. bržole, seged. golaž itd., seveda ne tako majhne porcije kot jih dobimo po gostilnah. Za pijačo pa bi se naj točile zgolj brezalkoholne pijače. Premislimo torej, aH ne bi morda delovnim ljudem bolj ustregli s tako menzo. Naši šolski otroci in vajenci se hranijo v šolskih kuhinjah, torej jim mlečna restavracija ni nujno potrebna, prav tako dobe nekatere tovarne mleko za svoje delavce. Seveda, ko ne bi bilo tako težko najti primerne prostore, bi bilo najidealneje, da bi imeli oboje, mlečno restavracijo in menzo. Tisti, ki ste zainteresirani na tem, pogovorite se na svojih sestankih in med seboj, za kaj ste bolj navdušeni, saj kakrkoli se bo že napravilo, bo le v korist delovnim ljudem! m. b. dokumentarni 8 26.—27. aprila: Ameriški film v barvan V, dolini bobrov. 28.—30. aprila: Ameriški film Strah. 1.—2. maja: Ameriški film v barvah Dc-stri. 3.—4. maja: Ruski film Svetovni šampion. 5.—7. maja: Ameriški film v barvah Sca-ramouche. 8.—9. maja: Ameriški Bandit Korzike. pustolovski i film 10.—11. maja: Italijanska filmska drama Bandit Musolino. 12.—14. maja: Ruski flm Cvrček. 15.—16. maja: Ameriški film Bistre glave. GOZDNI POŽARE Ko govorimo o gozdnih požarih, nehote pomislimo na tesno povezavo med vzrokom nastanka gozdnega požara in človekom. Človek je s svojo neprevidnostjo in malomarnostjo glavni povzročitelj gozdnih požarov Izletniki, gozdni delavci, otroci in odrasli ljudje, ki netijo ogenj na prostem ali v bližini gozda, odmetavanje neugašenih ogorkov cigaret in vžigalic, vse to je povzročilo že mnogo gozdnih požarov. Tako je bilo v letih 1945 — 1948 v vsej Sloveniji 259 gozdnih požarov, ki so zajeli 1475 ha gozdne površine. Skoda, ki je pri tem nastala, znaša 10,260.000 dinarjev. Od vseh teh požarov so jih le 1° povzročile železniške lokomotive, vsi ostali pa so nastali zaradi neprevidnosti ljudi. Da bi se škoda, ki je nastala v gozdovih zaradi požarov, preprečila, je bil sprejet poseben zakon o gozdnih požarih, ki stremi za tem, da ljudje ne bi zaradi svoje neprevidnosti povzročali gozdnih požarov, katerih uničujoče delovanje povzroča državi občutno škodo. Vloga, ki jo ima vsak državljan pri pre-čevanju gozdnih požarov, je velika. Najbolj učinkovito sredstvo v borbi proti gozdnim požarom je vzgoja otrok s strani staršev in prosvetnih delavcev po šolah, ravno tako pa tudi vzgoja vseh ljudi, ki zahajajo * naše gozdove, od izletnikov in turistov Pa do gozdnih delavcev. Vsak naj se zaveda samo tega, da lahko z gorečim ogorkom cigarete tlečo vžigalico, s požigom trave aH kaj podobnega v bližini gozda ali v gozdu samem povzroči veliko gospodarsko škodo s tem, da zaneti gozdni požar, katerega gašenje zahteva veliko truda in dostikrat dragocena človeška življenja. Bodimo na vsakem koraku previdni, kontrolirajmo otroke v njihovi nepremišljenosti, ko se velikokrat (igrajo z vžigalicami v gozdu, za kar so najbolj odgovorni njihovi starši, in potem ne bo gozdnih požarov in nepotrebne gospodarske škode. Zdaj je zares zadnji čas! Knjižna zbirka Kmečko knjige se je P° slovenskih kmečkih domovih tako priljubila, da jo poznajo in cenijo povsod. Lanskoletna zbirka je bila v nekaj tednih razprodana. Mnogi naročniki, ki so z naročilom zavlačevali, so ostali brez nje. Krivdo za to morajo pripisati sebi, ker jo niso pravi čas naročili. Letošnje leto jo založba Kmečka knjig* pripravila za knjižno zbirko skrbno izbran program! Svojim naročnikom bo dala: 1. Koledar Kmečke knjige za leto 1957 Koledar, v katerem najde uka željan človek domala vse, kar ga zanima, bo to leto še bogat|ejši in pestrejši!. tPrinesel bo zlasti mnogo poučnega gradiva z vsega sveta. 2. Anton Ingolič: Ugasla dolina. Povest priljubljenega slovenskega pisatelja bo bralce brez dvoma zadovoljila zavoljo živahno opisanih dogodkov in krepkega prikazovanja ljudi. 3. Dr. Bogo Grafenauer: Zgodovina slovenskega naroda III. zvezek. Naši kmečki ljudje radi bero .zgodovinska dela. Mirno jim lahko povemo, da bo Grafenauerjeve »Zgodovina« najobširnejše in najpopolnejše napisano delo, kar jih je po vojni pri nas izšlo. V zadnjih dveh ali treh zvezkih, ki jih bo napisal prof. dr. Metod Mikuž, bo zajet tudi čas prve svetovne vojne do najnovejših dni. Zgodovino slovenskega naroda, bi morala zares najti mesto v slehernem kmečkem domu. 4. Ing. Franc Adamič: Obnova našega sadjarstva. Med vojno in po nji so zaje'0 naše sadjarstvo težave. Sadovnjake bo treba obnoviti, sadjarstvo bo treba dvigniti "8 sodobno raven. Knjiga docenta inženir}8 Franca Adamiča bo nepogrešljiv svetoval«* in prijatelj vsem sadjarjem, ki iščejo izhoda iz težav. Vse štiri knjige bodo naročniki prejd1 za 300 dinarjev že meseca novembra. Ker traja rok prijav samo še do 1. juhi0' ne odlašajte naročilom, da ne boste ostal' brez tako dragocenih knjig. Naročila sprejema Založba Kmečka knjiga v Ljubljani, Miklošičeva c. 6 V Spori špo spori Nogomet Nogometna sezona je tu. Vsem je znano, da je naše moštvo v jesenskem tekmovanju zasedlo I. mesto. Ce pa hočemo to mesto obdržati, je potreben predvsem sistematični trening in kvaliteta igre. Vsi ljubitelji te športne panoge in nogometaši sami težko pričakujejo novih dogodkov na igrišču. Takrat bo tam vse živo, se veselilo zmag. Upam, da igralci ne bodo dovolili, da bomo razočarani zapuščali igrišče. 'Priprave v zimskem času so bile dokaj skromne, če pomislimo, da so igralci vsega skupaj trikrat telovadili v telovadnici gim-"azije. Ta »suhi« trening je bil pred vsem zato, da igralci pridobijo gibčnost in vsaj delno obdržijo kondicijo. Uspeh takega treninga se pokaže kasneje na igrišču samem. Ko je moč pomladanskega sonca poskrbela, da je sneg izginil, so se treningi začeli na igrišču. Pred tem pa je bilo treba urediti igrišče. Tako je uprava kluba z igralci s Prostovoljnim delom navozila ogorke in 'grišče usposobila za svoje namene. Po prvem treningu smo prejeli vabito, da bi v Kranju proti Mladosti odigrali prijateljsko tekmo. Z veseljem, po drugi strani pa nekoliko s strahom smo se odpeljali proti Kranju. Razpoloženi fantje, željni žoge, so vso pot v avtobusu iživahno razpravljali o srečanju. Prav vsi so bili prepričam v tesen rezultat kljub temu, da je nasprotnik član Ljubljansko - primorske lige. V Križah se nam je Pridružil Salko. Glede njega sem imel pomisleke, ker je bil brez treninga. Kako neki bo zdržal vso tekmo? Vprašam ga, kaj misli o rezultatu. Odgovori mi, da imamo mlade rnoči, ki Bo hitre, borbene, mi, »stare kosti«, ,11rn bomo pa pomagali in tekma bo lepa in Zrr,aga naša. Kakor da je vedel! Prav tako ]e bilo. Opazovalci smo bili povsem zadovoljni iz lepo in učinkovito igro naših in jim žel Pa irno, da bi v bodoče tako igrali. Povsem so zadovoljili mladi igralci Krašovec, Ba- hun in Kosmač. Pet minut pred koncem tekme je sodnik prestrogo prisodil kazenski *trcl in tako je bil postavljen končni rezultat To je povsem časten rezultat in je fan-tom k taki igri čestitati. S to tekmo se je pričela nogometna sezona. *S povratno srečanje z listim moštvom na "ašem igrišču je bilo veliko zanimanje. Kljub vodstvu naših (3:1) so gostje dosegli k°nčni rezultat 4:4. Poudariti moram, da so °dnosi med klubom »Mladost« in nami prav zadovoljivi in koristni in smo v tem pogledu mnogo napredovali. V zadnjem srečanju z njimi pa so naši slavili zmago in to na njihovem igrišču z rezultatom 3:2. Ce posedamo vse to, smo le videli, da so maši antje napredovali, kljulb temu da smo izgu- bili z odhodom v JLA 5 dobrih nogometa- šev. Na prvi sejj Uprave kluba smo predvsem Pretresali tekmovanje vseh treh moštev. Fi- nanc fant no stanje je tako porazno, da nimajo ■le niti najnujnejšega, to je čevljev, kar ^ Sebno velja za prvo moštvo. Ce pogleda- naše točk prvi del lestvice GNP za I. moštva, je moštvo na prvem mestu s 3 odnosno 4 ami prednosti pred Jesenicami in Loča-n°m. Ta uspeh ne sme fantov uspavati in s« morajo zavedati, da si s požrtvovalno in ^bnično igro lahko obdrže to mesto. Na se-^ anku z igralci I. moštva je bilo videti, da j° Pripravljeni se boriti za obdržano mesto, redvsem je bilo dosti zanimanja, kako se ripravljajo drugi klubi. IZato sem se name-Pisati sekretarju Ločana in Medvod in u Postavil nekaj vprašanj v zvezi s prven-pVenim tekmovanjem in predpripravami. pr.a.v gotovo vas bo to zanimalo in zato kar 10nirno s postavljenimi vprašanji in od-Žayor°m sekretarja »Ločana« tov. iBavde- Kalcro tekmo smatrate za najtežjo? nica nabežjega nasprotnika smatramo Jese-Pror lfar ut<>meljujem s tem, da smo ravno ni|. 1 njim v dosedanjih srečanjih imeli gli,n}nn-i uspeha, saj nismo proti njim dose-Se nobene zmage. Vendar pripominjam, da smatram vse tekme za enako važne in ne bomo podcenjevali nikogar. Kolikšna je povprečna starost Vašega moštva? Povprečna starost našega moštva je 21 let. Kakšen plasma upate doseči? Na to vprašanje je težko odgovoriti. Borili se bomo za čim boljše mesto. Na končni plasma našega moštva bodo tudi v veliki meri vplivali rezultati tekem ostalih med seboj. V naše dobro pa si lahko štejemo to, da imamo v pomladanskem delu tekmovanja proti težjim nasprotnikom prednost domačega igrišča. Koliko igralcev imate za i. moštvo na razpolago? Trenutno imamo na razpolago 22 igralcev I. moštva, ki bodo lahko nastopali za naše društvo. Iz vsega tega je razvidno, da ima »Ločan« pred seboj lepo bodočnost, saj nam je poleg tega znano tudi to, da so njihovi mladinci med najboljšimi na Gorenjskem. Sekretar NK Medvode pa mi je odgovoril sledeče: V Vašem začetnem tekmovanju ste dosegli nadvse častno mesto v tekmovanju. Kaj je k temu uspehu pripomoglo? Smatram, da so borbenost, volja in disciplina igralcev k doseženemu uspehu največ pripomogle. V tem delu igrate najtežje tekme doma z Jesenicami, Ločanom in Tržičcm. Na kakšne uspehe računate iz teh srečanj? Za predstoječe tekme, ki jih igramo doma in to z Jesenicami, Ločanom in Tržičem, računamo, da bomo .izvlfekli najmanj tri točke. Dajemo prednost domačemu igrišču in publiki. Kakšne so bile priprave in kdo jih je vodil? Priprave so bile v začetku dokaj skromne. Igralci so deloma že imeli nekaj znanja, ostalo znanje, Iboljši tehnični način igranja, pa so pridobili pod veščo roko amaterja trenerja tov. Milana Lazarja iz Ljubljane — kakor tudi tehničnega vodje nogometašev tovariša Stanka Bohinjca. Kakšen plasma upate doseči ob zaključku? Ob zaključku tekmovanja upamo, da bomo zadržali osvojeno 4. mesto, na višje mesto v tem letu ne računamo. Za prihodnje leto pa računamo ha višje mesto. To je mišljenje 'sekretarja najmlajšega moštva v tem tekmovanju. Pri tem je prav gotovo upanje na nadvse častno mesto v tabeli povsem realno. Kaj pa pravi predsednik NK Tržič, tov. Smolej? Prav presenečen in nasmejan mi je odgovoril na tri vprašanja. Na kakšen uspeh računate v prvenstvenem tekmovanju i. moštva? Pričakujem, da bo prvo moštvo v letu 1956 doseglo prvo mesto v Gorenjski podzvezi. To je prav gotovo želja vseh aktivnih nogometašev, pa tudi njihovih simpatizer je v. Priča" kujem tudi, da se bodo prerinili v Ljubljansko - primorsko ligo, saj smatram, da je tam naše mesto. Dejstvo, da so bile v letošnjem letu odigrane že tri tekme v »Mladostjo« v Kranju, ki igra v Ljubljansko -primorski ligi, od katerih sta se končali dve z neodločenim rezultatom in tretja z rezultatom 3:2 v našo korist in to na njihovem igrišču, mi dovoljuje, da tako optimistično gledam na uspehe našega prvega moštva. Vsekakor pa se bodo morali igralci pošteno potruditi, če bodo hoteli priti, v Ljubljansko' -primorsko ligo. Bojim se, da imajo letos premalo, kondicije in bodo težko vzdržali kako težjo tekmo za kvalifikacije, ki jih moramo pričakovati. Razveseljivo je prav gotovo dejstvo, da je pri igralcih opaziti letos posebno veselje do igranja in da se resno pripravljajo za osvojitev prvega mesta v GNP. Ob tej priliki pa bi grajal vse tiste, ki se ne udeležujejo rednih treningov, ker s tem škodujejo' moštvu kot celoti. Kakšno pažnjo posvečate mladini? Naša mladina ima veliko veselja do nogo- meta. Priznati pa moram, da posvečamo več pažnje prvemu moštvu in v letošnjem letu smo sklenili prenehati s to prakso. Vemo, da so nekateri igralci prvega moštva izčrpani in jih bomo morali nadomestiti z novimi močmi, ki jih bomo dobili iiz vrst mladincev. V letošnjem letu to že poizkušamo in priznati moramo, da so se nekateri mladi igralci prav dobro obnesli, kot n. pr. Bahun in Krašovec. Gradnja igrišča? Prav gotovo je želja marsikaterega Tržiča-na, da bi se pričelo z gradnjo novega štadiona. Upravnemu odboru je uspelo pri Projektivnem biroju naročiti idejni načrt, ki ga že imamo, vendar so pri tem težkoče zaradi finančnih sredstev. V letošnjem letu bomo poskušali dobiti vsaj toliko sredstev, da bi naredili oporni zid dn s tem preprečili posipanje zemlje na igrišče. Stadion, kakršen je sedaj, prav gotovo ni v ponos Tržiču in Tržičanom, zato je potrebno, da pričnemo z delom čimprej. Po treningu pa sem vprašal vsega zasoplega in utrujenega Peternela, kaj misli o našem prvem moštvu. »Crni bombarder«, tako ga imenujejo zaradi močnih strelov, je kratek čas premišljeval, nato pa odgovoril, da bo prvo mesto sigurno. Vendar bo v kvalifikacijskih tekmovanjih že težko, predvsem zaradi finančne plati, saj vemo, da vožnja v Solkan stane cca 25.000 din. Za denar pa vemo, da ga ni, saj so dokaz za to moji čevlji in še marsikaterega. Prav res je njegov desni čevelj le še za »Odpad«, saj ni čuda, ko mora toliko pretrpeti. Izjema je levi čevelj, ki je bil videti kot nov. Zakaj? Toliko za danes. V naslednji številki pa nadaljujem s poročili o prvenstvenih tekmah. Obveščam vso javnost, da bo v nedeljo, 29. 4. 1056 ob 15.30 uri glavni Gorenski derbi Jesenice : Tržič. Na igrišču bo ozvočenje, izžrebane vstopnice pa nagrajene z lepimi dobitki. m. S. I S za uziče- Prijazna tovarišica Mencingerjeva m l Je spomladi lanskega leta v knjigarni dala na mojo željo vse informacije in napotila za vpis v društvo. Obenem pa me je opozorila, da se prične tečaj za voznike - amaterje. Povedala mi je, da se je prijavilo nad 60 kandidatov, ki želijo posečati ta tečaj. Takoj sem se odločil in se tudi sam prijavil. V začetku maja preteklega leta smo poslušali predavanja v tržiški nižji gimnaziji, pozneje pa pri Steru (po domače Slugi). Prvi dan tečaja se nam je predstavil predavatelj Franc Kurnik, znani motorist in slavni dirkač z ljubeljskih dirk. Trudil se je, kako bi nam prikazal na preprost način elektrotehniko. Orisal nam je na kratko zgodovino o njenem postanku. Bili smo za časa predavanj presenečeni in smo se med odmorom spraševali, čemu nam bo tako široko znanje o elektrotehniki'. Prepričali smo se, da smo v elektriki res premalo podkovani. Ko smo se tečajniki med seboj že dobro seznanili, smo pregledovali električne naprave na motornem vozilu. Spoznali smo še električno akumulatorsko baterijo, nadalje generatorje, signalne in varnostne električne naprave. Drugi predavatelj avto-moto tečaja je bil Pepi Goričan. S seboj je prinesel tehnično (učne) pripomočke. Na prvi videz je bil strog, kajti po prihodu nas je na kratko pozdravil in pričel s klicanjem. Dejal nam je: »Tovariši! Strojno tehnologijo in pa cest-nlčne (učne) pripomočke. Na prvi videz,,je in vas opozarjam, da boste navedena pred-* meta morali znati tudi ponoči, če vas kdo pokliče in vas vpraša!« Neverjetno se je tov. Goričan trudil z nami, bil je potrpežljiv do skrajnosti ter nam hotel po vsej sili vliti znanje iz svojega predmeta. Vsi tečajniki smo pozorno sledili njegovim predavanjem. Proti koncu tečaja sta nam sporočila tov. predsednik Jože JurjevčLč in sekretar tov. Franci Globočnik, da moramo obvladati tudi AD 3182 Stran 6 TRŽIŠKI VESTNIK Št. 8 tehniko vožnje z motornimi vozili. V ta namen je preskrbelo Avto-motol društvo osebni avto Mercedes. Vozilo je bilo na prvi pogled kar strašno. Ko pa me je inštruktor tov. Ciril Gosar poklical in mi dal mesto za volanom, sem spoznal, da vozilo dobro obratuje. Preden se je vozilo začelo premikati, mi je pokazal, kako se z vozilom ravna; na kaj je treba najbolj paziti. Govoril nam je še o prometnih posledicah zaradi neprevidnosti voznika. Spominjani se večerno vožnje z . Bleda do Begunj. Na tem odseku nas je za- ]a' službenega v Kranju, jela gosta megla, da nisem pred seboj nič več videl. Mislil sem si: »Ce bom zvozil vodj,a_ ^0am*ieTS**g*_.U^ F0T0AHATERSK1 KLUB Malokdaj se oglasimo fotoamaterji v Tr-žiškem vestniku, zato je čas, da napišemo nekaj vrstic tudi mi, vsaj toliko, da bodo bralci vedeli, da naš klub še obstoji in da tudi napredujemo. Imeli smo svoj redni letni občni zbor. Izvolili smo poleg nekaj novih članov odbora tudi novega predsednika Jožeta Hočevar- Ker je po poklicu fotograf, nam še najbolj ustreza kot srečno iz te megle, dobim dobro izkušnjo za v bodoče.« Seveda, če bi sam upravljal vozilo, bi že obupal. Inštruktor je sedel zraven mene in me stalno izpodbujal in pazil na desni rob ceste, da se ne bi prevrnili ali za-vozili v cestni jarek. Zato sem dobival upanje, da izvozim srečno. Predavatelj Hrast nam je v garaži Mehanične delavnice razkazal sestavne dele motornih vozil in nas seznanil z delovanjem teh delov. predsedniku tov. Zdenku Lavičku izrekamo Rozmanom po .12 točk, Regvatom ,10,5 točke itd. Sodelovalo je 16 igralcev. Izvedeno je bilo izbirno brzopotezno pionirsko prvenstvo Tržiča. Pionirski prvak Tržiča je postal Regvat z 12 točkami. Drugi je bil Premrl 11 točk, 3. Vidovič 10,5 točke, 4. Krč 9,5 točke, 5. Slibar 8,5 točke, 6.-7. Brejc in Oman po 8 točk. Imenovani bodo zastopali Tržič na mo-JHveHem pionirskem prvenstvu Gorenjske v Kranju. Na brzoturnirju je sodelovalo 15 pionirjev. Vsekakor moramo omeniti tudi lep uspeh našega člana Donata Stiblja na gorenjskem prvenstvu PTT v Kranju, ki je premagal za meeov trud :in požrtvovalnost člani vso , , "j^«"* J" »~ _ . • ' * . . vseh sedem nasprotnikov in tako postal le zahvalo in priznanje, saj je vsa leta po vojni kot predsednik kljub 'svoji prezaposlitvi delal za klub, kar je bilo v njegovi moči. Gospodar Janez Perko je ostal še naprej gospodar, saj tega vestnega, delovnega in poštenega gospodarja ne more nihče zama-njati. tošnji prvak gorenjskih pošt. tkala ktakika ROJSTVA: Potokar Jožefa - Marija, gospodinja iz Iz; prostorov Avto-moto^društva,_v kate- prJ ^...^ je Cyok rih smo imeli svoj sedež tudi fotoamaterji, Marica, tovarniška delavka iz Tržiča, je ro- srno se preselili v bivši fotografski atelje k > Grah Julijana, delavka iz Bi- r* I ^1—^7.^ ,lvii »-»«-k «-] t r itMi c A a rici« n/i. iM'nrl trmr\r\ ' Globočniku na dvorišče, kjer je pred vojno opravljal svojo obrt fotograf Adolf Smolej. Med okupacijo je bila v tem lokalu pisarna. Kmalu po vojni so je v tem prostoru uredil ■dcči kotiček, ki pa se je kmalu preselil strice pri Tržiču, je rodila dečka; Zibler Suzana, nameščenka iz Tržiča, je rodila deklico; JZeplč Marija, trgovska pomočnica It Tržiča, je rodila deklico; Tišler Ivana, go- VMRI.F. Janežič Katarina, družinska upokojenka iz Tržiča, stara 77 let; Tišler Katarina, kmečka delavka iz Loma pod Storžičem, stara 76 let; Hafner Janez, invalid, iz Tržiča, star . , spodinja iz Podljubelja, je rodila deplico; drugam in je ta prostor dolgo časa ostal 6 Francižk g0,s,p0dinja ,ia Tpžj6a je prazen. Pred dobrim mesecem, v februarju, • dečk Luki,č Radi gospodinja it je zopet prišel ta prostor k svojemu namenu Ljublja je rodila y Trži,cu Kopač fotoamaterskemu klubu. - Zelo smo zado- Mar,ja . Ljudmi,a, trgovska pomočnica, je voljni s tem prostorom, dasiravno je bil rodaa deklico Poljak Ana> de]avka lz Bi- obupno zapuščen ter je zahteva mnogo tru- strjce n Trž;e Jp ^ de-ka da in časa, preden smo ga očistili, prebohh, postavili temnico, napeljali luč in vodo, ki sta nujno potrebni za izdelavo slik. Ta nanovo urejeni prostor nam bo naš drugi dom, v katerem bomo imeli poleg amaterskega dela, predavanj, tečajev ter sestankov tudi tovariško razvedrilo. Na razpolago bodo strokovne fotoamaterske revije. Tudi kak 63 let! Brejc Jožef, onemogel, iz Zvirč, star šah in druge podobne poštene zabave ne 82 let: lSavs Katarina, upokojenka iz Tržiča, bodo prepovedane. stara 73 let< Slapar Franc, upokojenec iz To leto bo desetletnica Ljudske tehnike Tržiča, star 66 let; Markovič Anton, uipoko- im tridesetletnica avto-moto dirk na Ljube- -lenec lz Tržiča, star 86 let: Golmajer Franc, Iju. V zvezi s tem jubilejem, bomo v poča- upokojenec iz Podljubelja, star 49 let; Bri- stitev obletnice Ljudske tehnike na tržiški šar Peter- upokojenec iz Tržiča, star 76 let. praznik 5. avgusta priredili majhno krajev- tj_ n _ . jo, kateri člani so bili: za cestno - prometne n0 razstavo naših amaterjev, obenem pa po- POROČENI: predpise tov. Hinko Kapun, za strojno tehno- kazali svojo agilnost itujim narodom, ki bo- Križaj Peter, čevljar itz Tržiča, in Svab logijo tov. ing. Franc Hillnger, za praktično do tisti dan v Tržiču na gorskih avto-moto Marija, prebivalka iz Tržiča; Triller Toml- upravljanje motornih vozil kategorije A in dirkah na Ljubelju. Tako bomo postregli slav - Rudolf, elektromonter iz Ljubljane, B pa tov. Brajnik. Izpitna komisija je bila tudi vsem dirkačem s posnetki dirk že isti in Kranjc Marija - Helena, delavka iz Tržl- stroga, kar je bilo opaziti takoj ob prihodu, dan. ča; Koder Alojz, delavec iz Tržiča, in Ropret in so zahtevali popolno znanje od nas. Težkoče pri fotoklubu so v tem, da člani Marija, delavka iz Tržiča; Šarabon Franc, Razglasitev ocen izpita je bila v hotelu ne razpolagajo v večji meri z materialom, elektrotehnik iz Tržiča, in Zupan Ljudmila. ker je prilično drag, zato se moramo zado- trgovska pomočnica iz Tržiča; Bečan Franc, voljiti z manjšo potrošnjo. Posebno mladi tovarniški delavec iz Trstenika, in Makuc začetniki to občutijo, tembolj ker bi začet- Frančiška, tovarniška delavka iz Ziganje Ferdo Omejc nas je praktično seznanil z upravljanjem motornega kolesa, posebno kako je treba izpeljati osmico itd. Prvi del tečaja je bil zaključen proti koncu meseca septembra in je 20 tečajnikov predvojaške vzgoje uspešno napravilo izpite. Ostali tečajniki pa smo 24. decembra delali teoretične in praktične izpite pred komisi- »Pošta« Merski tAl AMD vasi; Znidarič Jožef, delavec iz Tržiča, i" Kavčič 'Ana, tovarniška delavka iz Tržiča. S A H niki morali imeti na razpolago več filmov, , , ,,. « da bi z večjo prakso dosgeli večje uspehe. V soboto, 24. marca t. 1. je bil zaključen šoferski tečaj. Tečaj so obiskovali obvezniki predvojaške vzgoje in ostali, ki trenutno razpolagajo z motornimi vozili. Slušatelji so obiskovali tečaj dvakrat tedensko. Obdelovali so snov iz cestno - pro- bliža zaključku. Največ izgledov za osvojitev metnih predpisov, motoroznanstva, elektro- prvega mesta ima homogena ekipa študentov tehnike ter imeli praktične vožnje z jeepom, pred Svobodo in Drobno obrtjo. Moštvo ki ga je v ta namen dalo na razpolago trži- JLA iz Krlžev pa je po porazu z Drobno ško avto-moto društvo. Pri izpitih, ki so obrtjo s 3:1 izgubilo vse lizgledo za osvoj.i-bili v soboto za kategorijo vozil A in B, so tev prvega ali. drugega mesta. Lahko rečem, pokazali tečajniki predvojaške vzgoje dobre da so bile partije v vseh kolih zelo zanimi- uspehe. Od devetih najavljenih kandidatov ve. Zal, tekmovanje ni potekalo v redu, HrnW=T; Ji JiT^Jl^uavelf^va- ' „, "„i . . y, , , j. , _ _ , . aroimosii glede vp.s;i so razvidne na oglasa* predvojaške vzgoje so izdelali vsi. Od osta- predvsem zaradi prezaposlenosti nekaterih desk. Glasbeni šoli lih sedem pa jih je pet uspešno napravilo šahistov, delno pa tudi zaradi nediscipiimi-izpite. ranosti šahistov, ki se po eni ali dveh iz-Glavna skrb društva je bila vzgoja ka- gubljenih partijah niso |več pojavili v sadra. Tako je društvo proti koncu meseca hovski sobi. Nekaj zanimivih rezultatov: marca že organiziralo prvič višji šoferski Študentje - Svoboda 2,5 : 1,5 (Brezavšček -tečaj. Izbrani so bili najboljši amaterji, ki Štete 0:1), Stambolič - Rozman 1:0, Kočevar Umiimi La-tonel: PRAZNINA, broš. W imajo že izpite iz A in B Jkategorije motornih - Perko 1:0 dn Meglic Stibelj 0,5 : 0,5), Drob- in. .»(H). ■ vozil. Društvo se z vso vnemo pripravlja na obrt - JLA 3:1 (Keršlč - Strepački 1:0, W- Dragotta CvCtko: ODMEVI GLASBH" na deseto obletnico Ljudske tehnike in obe- Dovžan - Sormaz 0:1, Hribar" - Rebrenović NK KLASIKI-: NA SLOVKNSKKM, F1' nem na trideseto obletnico svetovno znanih 1:0, Soklič - Kneževič 1:0), Mladina >- JLA 450. ljubeljskih dirk. Vsi nadaljnji načrti, ki jih 1,5 : 2,5 (Regvat - Kneževič 0,5 : 0,5, Vido- JOjSto SljnUar: ZBRANO PELO VI., PP1' ima ADM v vidiku, bodo sigurno dobro uspe- vič - Sormaz 0:1, Premrl - Rebrenović 0:1, 500, pl. IKK). li, ker je upravni odbor AMD delaven, po- Slibar ^ Strepački :1:01). .Lovcu Jame/s: LJUDJE IZ DUBLINA, P1' žrtvovalen in povezan s sekcijami v tukajS- Odigran je tail tudi brzoturnir za mesec 'KM). njih tovarnah in z vasmi. april, na katerem je zmagal Brezavšček s France Bevk: PAZI NA GLAVO — GL>* __ S. J. 14 točkami pred Dovžanom 131, Keršičem in V A NI ZOGA, biro*. 70. ..iMii vestrrk* izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu. / Izdajatelj: Turistično društvo v Tržiču. / Urejuje uredniški odbor. Z81*1 ■ >-arja Maks StumfeL / Tiska »Gorenjski tisk« v Kranju. / Nasiov uredništva in uprave: Tržič, Cesta Jug. lj. armade 3. »rntOB it. as. / Ceioietna naročnina 360 din, polletna 180 din. Posamezna številka 15 din. / Št. ček. rač. pri NB 8112-»T«-t33- Posredovanja Vso oskrbo nudim za pomoč v gospodinj-Sindikalno moštveno prvenstvo Tržiča se *}vu- Več se poiizve v pisarni Turističnega društva. ŠOLSKA OBJAVA Vpisovanje starih in novih gojencev v Glasbeno šolo za šolsko leto 1956/57 bo v času od 14. do vključno 19. imaja t. 1. od 8. do 10. ure dopoldne in pol 16. do pol 18. ure popoldne v pisarni ravnateljstva. Vse P0' Ravnateljstvo NOVD KlTJIGB'Sv'i WVO Naj siri maj - prasnile delovnih ljudi! Delovnim kolektivom in vsemu delovnemu Hudstvu tržiike občine čestitalo k njihovim dosedanjim delovnim zmagam v boiu za čimprejšnjo socialistično ureditev domovine v korist vse naše skupnosti Občinski ljudski odbor občine Tržič Socialistična zveza delovnega ljudstva Zveza komunistov * Zveza borcev NOB * ljudska mladina zveza sindikatov jugoslavije Občinski sindikalni svet v Tržiču 1 TOV21KNA KO H I ^ SMPOV tržič Lesno industrijsko podjetje Tržič export rezanega lesa GOSTINSKA PODJETJA v tržiču MODNO KROJASTVO tržič trg. podjetje „tobak" trZiC franc stritih drž. tesarski mojster boris maksimov vodno instal. in kleparstvo reševalna postaja tržič zdravstveni dom v tržiču anton golob pečar ignac ješe čevljarstvo pekaru a tržič knjigarna tržič franc bohinc čevljarstvo greta brodar čevljarstvo Mesarsko podjetje tržiC janez hrovat čevljarstvo avgust primožič mizarstvo GKA©3B ENO H "O H KJI ETJ K tržič radiomehanika trZič „prehrana" tržič • Kmetijske zadruge • Podljnbelj • S vm Katarina • Križe trgovina „runo" tržič remont trzič pilarna „triglav" tržič kleparstvo in vodno instalaterstvo tržič Zovama finega pohištva tržič »Preskrba" tržič Tovarna lepenk tržič čevljarstvo Hrema tržič Specialna izdelava Cosy copat Bembazna rfii ii tkalnica tržic TOVARNA 0 It 11T VE t ^**s~ć> tržič Turistična zveza TEKO" export - import ljubljana Elektrotehnično podjetje kranj zvezda kranj Goadno gospodarstvo kranj z obrati tržič, kranj, jezersko »vino" kranj TRGOVSKA ZBORNICA kranj ..gorenjski tisk" kranj trgovsko podjetje ..zelenjava" kranj restavracija „jelen" kranj gostilna marinšek naklo steklarstvo kranj Mesarsko podjetje ozz kranj sedež: naklo lavama usnja kamnik Gostišče »Ljubelj« UuistiuaG dmstua u uaitu Planinska društva Tv • v rzic Križe Podi jubel j s postojankami: * dom na kofcah dom pod stržičem kostanjevčeva koga na dobrči dom na brdu zavetišče v gozdu zavetišče na trsteniku dom na kalu koča na kriški gori zavetišče pri jurju SAP - Turist biro Ljubljana 53^3