Došl« 2 7. IX. 1930 krat,. Poitnina plačana v gotovini. iZMAJA VSAK TOREK, ČETRTEK LN SOBOTO. prilog. Cen« posamezni Številki Din 1*50. TRGOVSK LIST Časopis 350 trgovino, Industrijo in obrt. Naročniaa za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO xm. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v soboto, dne 27. septembra 1930. Telefon št. 2552. ŠTEV. 113. Važna plenarna seja Zbornice za TOI v Ljubljani. V četrtek 25. t. m. se je vršila plenarna seja naše Zbornice za TOI. Sejo je otvoril ob ipol 9. zbornični predsednik g. Ivan Jelačin iml., ki je pozdravili zastopnika vlade sekcijskega svetnika g. dr. F rama R ai 't e j a in vse navzele zbornične člane. — Po formetoi otvoritvi 'je g. predsednik med drugim naznanil, da je banska uprava z odlokom od 25. junija t. J. odobrila zbornični proračun za leto 1930, ter da je član zbornice g. Rudolf Stermecki iz Celja zaradi prezaposlenosti odložil mandat; na njegovo mesto pride v smislu člena 34. zborničnega pravilnika g. Peter Osterc iz Beltincev. Nato je g. predsednik Ivan Jelačin ml. podati izčrpno poročilo o zborničnem delovanju od zadnje plenarne seje. Poročilo vsebuje zelo viažne podatke, mudi zelo zanimivo sliko o gospodarskem položaju dravske banovine in o 'Stremljenjih in akcijah zbornice za pospeševanje gospodarstva na vseh poljih, ki spadajo v zbornični delokrog. Poročilo je bilo zelo obširno. Dnevno časopisje poročila ni priobčilo v celoti, zato bomo v »Trgovskem listu« v prihodnjih številkah skušali priobčiti poročilo talko, ikaikor je bilo podano na plenarni seji, 'ker vsebuje podatke, ki bodo prav gotovo živahno rateresirali vse naše naročnike. Ob koncu se je zbornica zahvalila g. predsedniku za poročilo z glasnim in splošnim aplavzom. Poročilo računskih preglednikov. V imenu računskih pregledovalcev je zbornični član g. Jernej L o ž a r prečita! zapisnik, ki so ga sestavili pregledniki, računov ipo reviziji, ki se je vršila 26. marca t. 1. o zaključnem računu zbornice za leto 1929 in škontraciji zbornične blagajne. Revizijska komisija je našla vse v polnem redu in je predlagala, naj se izreče račun oda jailcu generalnemu tajniku 'zbornice g. dr. Bran W ,i n d i s c hi e r j n , iraizrešnica, kar je biik) soglasno sprejeto. 0 prometnih zadevah je podal zbornični tajnik g. Ivan M o -horič zelo zanimiv referat. Navzoči so sledili njegovim interesantnim izvajanjem z največjo pozornostjo. Njegova stvarna in zanimiva izvajanja so dobila polno priznanje v splošnem odobravanju cele zbornice. Iz tega referata prinašamo že v današnji številki krajši odstavek, kateremu bodo sledila nadaljevanja še v prihodnjih številkah, na kar posebej opozarjamo vse naše čitatelje, ker vsebuje poročilo veliko zanimivih novosti. Po končanem poročilu je zibornični član g. Anton Stergar iz Kamnika predlagal, naj zbornica posreduje pri banski upravi za čini prejšnjo zgraditev ceiste Kamnik—■ Luče. Proti temu predlogu je govoril zbornični član gosp. Turnšek, povdarjajoč naj bi se raje popravljale že' obstoječe ceste, iko da se gradijo nove. 'Zbornica je sprejela predlog g. Stergarja. K reformi davka na poslovni promet. O tem predmetu ije podal izčrpno in stvarno poročilo zbornični konzulent g. F ran Žagar. V svojem poročilu je navajal histo-rijat davka, omenjal razne hibe, ki so se mu do sedaj očitale in v kratkih potezah pojasnil novi zakon, kolikor se nanaša na pavšalizacijo faz. Pavšaliza-cija faz ima svoje dobre, pa tudi slabe strani, vendar pa prevladujejo dobre strani. Ta dokaz je že dejstvo, da so pobiranje davka na poslovni promet potom pavšalizacije faz avstrijski gospodarski krogi sami predlagali in da se je ta način pobiranja davka obnesel tudi na Češkoslovaškem. Nadalje je poročal o konferenci, ki se je pretečeni mesec vršila pri ministrstvu finatnc, in o nalogah, ki so- jih dobile zbornice in gospodarske organizacije glede na izvajanje zakona. Naloga obstoji v bistvu v tem, da stavijo konkretne predloge, za katere vrste blaga naj se pobira davek potom pavšalizaci-je faz in koliko naj zrnaša skupni davek. Poročevalec nato naivaja smernice, po katerih naj bi se predlogi sestavljali in ali v koliko je potrebna za veljavni zakon razjasnitve, odnosno izpremembe, da bo vsaj deloma ustrezal gospodarskim potrebam. V debati je predsednik g. Lenarčič poudarjal potrebo, da nastopijo gospodarski krogi tudi v bodoče proti davku na poslovni promet, ker preveč obremenjuje gospodarske kroge in tudi ne odgovarja čistemu dohodku in ne daje možnosti, da bi se prevalil na kon-zumenta. 'Prometni davek je mnogokrat večji kakor visi drugi davki na produkcijo, treba pa je skrbeti, da1 se produkcije me preobremenjujejo, ker so že da- 1 nes v veliki krizi. Zato naj zbornica pri svojih intervencijah poudarja predvsem krizo maše produkcije, da ne bi prišla do stalnega plačevanja še višjih davkov, kakor danes. Poročilo konzul en ta g. Žagarja je ibilo nato soglasno odobreno. Unifikacija čekovnega prava. Poročilo o unifikaciji čekovnega prava je podal zibornični tajnik g. dr. Ivan P les s. Podal je predvsem kratek hi-storljat tega vprašanja in o stremljenjih, ki se pojavljajo v vseh kulturnih in gospodarsko naprednih državah za unifikacijo meničnega in čekovnega prava na mednarodni bazi. Nato je poročal o predlogih, ki jih je sestavila izbomica na podlagi izvedene pismene ankete. i Poročilo im predloge, ki se bodo predložili ministrstvu pravde, je zbornica soglasno odobrila. 0 znižanju tarif za poštni čekovni promet ! je poročal zbornični konzulent g. Fram ! Žagarj V svojem poročilu je povdaril, 1 da se je pri poštni hranilnica število čekovnih računov v zadnjih sedmih letih skoro podvojilo, kljub temu pa še zaostajamo za inozemstvom, iker pride na primer v Nemčiji na vsakih 60 prebivalcev po en ček. račun, na Češkoslovaškem na vsakih 142, pri nas pa na 675. Mnogo ovirajo razvoj poštno-ček. prometa razmeroma visoke pristojbine za poslovanje .in poštne tiskovine, ki so zlasti oibčutne pri manjših vsotah. Zato je predlagal, naj zbornica posreduje na pristojnih mestih, da se izvede naslednje znižanje: O spremembi tarife za poštni čekovni promet je predlagal ig. Žagar: 1. Pristojbina od vsakega dobropisa ali vplačila inaj se zniža na 20 par, pri vplačilih in dobropisih izpod 100 Din pa na 10 par. 2. Provizija za izplačilo v gotovini naj se zniža na 3. Pri- stojbina za prenos nakaznice na čekov- ni račun naj se zniža na 50 par. 4. Cena za poštne položnice naj se zniža na polovico. Predlogi so bili soglasno sprejeti. Delovanje in uprava zborničnega zavoda za pospeševanje obrta. Podpredsednik g. Ivan Ogrin je uvodoma poudarjal, da je zbornica napravila z ustanovitvijo tega zavoda velik korak naprej za povzdigo naše obrti. Ena prvih nalog mora biti, da se obrtniki izobrazijo teoretično in strokovno, da se pospešuje obrt z razstavami domačih proizvodov, z učnimi tečaji, z izobrazbo spretnih delavcev itd. Potrebno bi bilo, da državni urad za pospeševanje oibrti, ki je sedaj v rokah banske uprave, sodeluje sporazumno z zborničnimi zavodom za pospeševanje obrti. Dosedanji izvršilni odbor zborničnega zavoda je obstojal iz dveh obrtnikov in enega industnijca. Ker se je na eni zadnjih sej obilnega odseka izireklo mne-ne, da so pri pospeševanju obrti intere-sirani tudi drugi gospodarski krogi, predlaga zavod, naj se njegov statiut iiz-,premeni v toliko, da bi štel izvršni odbor pet članov s petimi namestniki, in sicer 3 obrtnike, 1 industrijca in enega trgovca. Iskrene besede predsednika g. Jelačina za složno delo. Po poročilu g. Ogrina je povzel besedo predsednik g. Ivan J e la čin. Poudaril je, da poročilo g. Ogrina ni 'bilo povsem točno in da zato simatra za potrebno v koretkturo dodati še nekatera pojasnila. Svoječasno se je skušal doseči sporazum med bivšima oblastnima upravama v i.jubljani in Mariboru ter mestnimi ob-* činaimi v Ljubljani, Celju ni, Mariboru, da bi skupaj ustanovili zavod za pospeševane obrti. Dne 15. mairca I. 1928. je bil plenumu zbornice predložen tudi pravilnik za Ita zavod, ki je bil sprejet. Vsa prizadevanja, da bi se k ustanovitvi zavoda pritegnile tudi druge korpo-lacdje, pa so bila zaman. Zato je lani sklenila zbornica, da osnuje zavod v lastnem področju. Izvoljena je bila širša | uprava, tki se je‘27.11. letos konstituirala in izvolila v ožji odbor gg. Ogrina, Hoh-njeca in inž. Remca. Proti tej izvolitvi je nastal odpor, iker ni bila zastopana manjšinska skupina obrtnega odseka. Kot predsednik se je trudil, da bi nesoglasja poravnal popolnoma objektivno, ker je imel vedno pred očmi dejstvo, da ima opravka samo s trgovci, obrtniki in industrijci. Zlasti se je po 6. januarju prizadeval, da bi odpravil nasprotstva, ki so ostala še iz preteklosti. Ker imamo v dravski banovimi okoli 20.000 obrtnikov, je smatral za potrebno, da se del doklad, ki jih plačuje industrija, porabi tudi v njihovo (korist. Glede na to ima zbornica popolno pravico do vprašanja, kako se gospodari s premoženjem, ki je bilo določeno za zaviod za pospeševanje obriti. Vsa njegova prizadevanja, da bi odstranil nesoglasja, so bila zaman in 'končalo je prišlo do tega, da je ban dra vske banovine poslal dopis z dne 29. marca, ki je bil naslovljen nanj in ki pravi, da pozdravlja poslovanje zavoda za pospeševanje obrti, da pa so v zadnjem času prevladale razne pritožbe, češ, da zapostavlja ta zavod legitimne obrtniške organizacije in da je nepotreben list >Jugoslovanski obrtnik«, ki ga izdaja ZPO. Pritožbe so bile tudi proti sestavi ožjega odbora zavoda, češ, da v njem ni zastopana manjšinska skupina obrtnega odseka, nadalje o postopanju svetnika Lebingerja v zadevi podelitve koncesije zobotehniku v Litiji. Ker so le i stvari končno prišle potom listov v jav- (Nadaljevanje poročila na 3. strani.) Potrebe železniškega omrežja v dravski banovini. (Iz referata zborničnega tajnika g, ivaaa Mahoriča na plenarni seji Zbornice za TOI v Ljubljani dne 25. septembra 1930.) Železniško omrežje ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani tudi po dograditvi prekmurske in rogaške železnice še ne predstavlja zaokrožene celine, ki bi odgovar jala gospodarskim interesom Dravske banovine. Potrebni sta še dve zvezi im sicer ena trams-verzalna, ki bi omogočila1 Dolenjski boljši, in direktni izihod proti severovzhodu, na Maribor in na Zagreb, ter vertikalna, ki bi nam dala direktnega -izhodišča v naša domača pristanišča. Prva kot druga železniška 'konferenca za določitev železniške mreže v Beogradu ste vzeli v program gradbenih del, ki naj se izvršijo v najbližji gradbeni perijodi, zvezo Št. Janž-Sevnica, kakor tudi zvezo Kočevje - Sušaška proga. Zato nas je toliko aeprijetneje dimilo, :ko smo pred nedavnim časom čitaili v časopisju, da omenjeni progi nista obseženi v programu gradbenih del ministrstva gradjevin, ki je sedaj prevzelo po novi razdelitvi poslov od ministrstva saobračaja gradbo železnic in ki ga je odobril ministrski svet. iPri sedanjem stanju železniških zvez gravitira naš izvozni in uvozni promet na inozemske luke, ki vodijo svojo tarifno politiko, katera je usmerjena za tem, da pridobi tociažo globjega zaledja, Avstrije, Madžarske, Čehoslovaške in Poljske in zato ni toliko navezana na dajanje tarifnih ugodnosti zemljepisno bližje ležečim pokrajinam. Vsled neugodnega spoja z domačimi lukami pa se ne moremo poslužiti ugodnosti pristaniščnih tarif na naših železnicah v onem obsegu, kalkor 'bi bilo mogoče pri direktni zvezi. Vprašanje tras za dograditev omenjenih železniških zvez je temeljito proučeno, podrobni načrti so že davno izdelani, ostane torej še rešitev finančnega vprašanja. Jaisno je, da se tako velike proge ne dajo graditi iz tekočih dohodkov železnic in da je za to potreba najeti posebno posojilo. Ponudb za posojila iz inozemstva ne manjka, vendar so pogoji talko težki, da so te vrste ponudbe po večini nesprejemljive. Ostaja torej samo še notranje tržišče, ki je v zadnjem času dovolj likvidno in kaže tudi interesa za 'dajanje dolgoročnih posojil. Treba je torej ustvariti le predpogoje, predvsem doseči garancijo države za obre-stovanje in amortizacijo obligacijskih posojil, ki bi se jih moralo- najeti, da st> gradba te proge finansira. Zbornično delovanje bo zato usmerjeno v bodoče na to, da se ti predpogoji čim prej ustvarijo ter tako omogoči uresničitev te važne zahteve naših gospodarskih krogov. Poleg omenjenih dograditev pa je železniško omrežje ljubljanske direkcije potrebno' še v mnogem oziru izpopolnitve in preureditve. Stara zahteva gospodarskih krogov je, da se zgradi drugi tir med Zidanim mostom in Zagrebom. Za enkrat se je pričelo le z razširjevanjem nekaterih postaj in to samo z zgradbo prehitevalnih tirov. Dela v Zidanem mostu na zgradbi prometnega trikota so letos celo leto počivala. Izgubili smo grad- beno sezono, dasi je bil v proračun predviden za nadaljevanje del zadosten kredit Glede otvoritve železniškega prometa z Madžarsko na prekmurskih progah in obnove porušenega dela prog na meji kljub intenzivnemu prizadevanju še nisimo dosegli uspeha, daisi nam je bila stvar že lansko leto v izjavi Generalne direkcije državnih železnic na izvoznišk^m kongresu dokončno obljubljena. Med ostalimi deli je Zbornica posebno poudarjala v opetovanih spomenicah potrebo pojačanja kamniške proge, da bi mogla sprejemati tudi 30-toniske vozove, katerih uporaba je radi rastočega blagovnega prometa na tej progi nujno potrebna. Že v zadnjem poročilu o voznem redu smo na-giašali nujnost preureditve ljubljanskega glavnega kolodvora in izgleda, da se bo na podlagi sklepov konference, ki se je vršila dne 27. julija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani, to vprašanje končno vendarle premaknilo z mrtve točke. Poleg navedenih večjih del se kaže potreba po jmainjših gradbenih delih skoro na vseh postajah. Tako na primer na celi prekmurski železnici nimamo železniške tehtnice za vagone razen v Murski Soboti, tako da mora vagon, naložen v Ormožu, radi tehtanja v, Mursko Soboto, od koder se preko Ljutomera vrača na primer za izvoz v Avstrijo. Železniške postaje so nezadostno opremljene s klančinami in tudi skladišča so na mnogih postajah nezadostna. Skladiščno vprašanje postaja posebno v Ljubljani vedno bolj pereče. Vprašanje samostojne železniške postaje za Vič, v okolici katerega se že nahajajo mnoge industrije, je še vedno nerešeno, istotaiko tudi vprašanje kolodvora na Teznem in otvoritve postaje Hoče za blagovni promet. Vsled skrajno skrčenih kreditov za vzdrževanje proge je v prejšnjih letih mnogo del izostalo, ki jih bo treba sedaj nadoknaditi. V letošnjem poletju se je posebno pojavljala neprilika v Savinjski dolini, kjer so bile vsled slabega gornjega ustroja odrejene po- časne vožnje, ki so povzročale velike zakasnitve vlakov. Zbornična intervencija, da se ta nedostatek odpravi, je uspela in po izjavah merodajnih činiteljev upamo, da bodo prihodnje leto stavljeni gradbenim oddelkom večji krediti na razpolago, da bodo izvršili popravila in adaptacije, ki jih prometne razmere že nujno zahtevajo. Tu je predvsem potrebno razširjenje postaje Rakek, napeljava električne razsvetljave po vseh postajah našega območja, ki je še nimajo, kakor tudi priključitev postaj na medkrajevno telefonsko omrežje. v Končno omenjam, da se tudi vpra- ( sanje pregraditve konjiške železnice v normalnotirno, kakor je Zbornica svoječasno sklenila, nahaja v ministrstvu še vedno v stadiju proučevanja in ni še dobilo konkretnejše oblike. To bi bila v kratkih obrisih slika potreb našega železniškega omrežja v gradbenem oziru. Te potrebe morajo pristojna ministrstva uvaževati že iz razloga, da se vrši na progah ljubljanske direkcije, ki merijo 1112-9 km dolžine, najgostejši promet v celi državi. Naše železniško omrežje meji na tri države z jako razvitim železniškim prometom in vrši tudi v mednarodnem tranzitu izredno važno funkcijo. Po zadnji obratni statistiki železniške uprave za leto 1928. je dalo področje ljubljanske železniške direkcije 2 milijona 295.428 ton lokalnega tovora, 266.027 ton uvozne in 928.464 ton izvozne tonaže ter 11,743.341 potnikov. Skupno s tranzitom je dosegla v blagovnem prometu 5,002.392 ton in spada tako računano na kilometer eks-ploatirane dolžine na prvo mesto. Pri presoji gradbenih potreb železniškega omrežja v dravski banovini je treba uvaževati dejstvo, (la dajejo suliotiška železniška direkcija, beograjska in sarajevska skupno s petkrat tako velikim omrežjem kakor je ljubljansko, komaj polovico one Umaže, ki jo daje naše področje v izvoznem prometu. To dejstvo smatramo, da je treba baš v sedanji dobi posebno naglasiti in podčrtati, ker se brez škod za naše gospodarstvo izvedbe navedenih del ne sme in ne more več odlašati. GREMIJALNA TRGOVSKA NADALJEVALNA ŠOLA V MARIBORU. OTVOR1TL / GREMIJALNE TRGOVSKE ŠOLE V LJUBLJANI. Pričetek letošnjega šolskega lela gremijalne trgovske šole bo za vse ljubljanske trgovce posebno pomemben, ker se bo otvorila šola v novi reprezentančni palači »Trgovskega doma«. , Da na primeren način proslavi ta do- ; godek, ki je znak samozavesti, napred- J ka in požrtvovalnosti ljubljanskega | trgovstva, kakor tudi društva »Trgovski j dom«, je Grenuj trgovcev povabil oblasti in vse važnejše gospodarske korporacije in organizacije k otvoritvi šole, ki se bo vršila v ponedeljek, dne 29. septembra t. I. točno ob 2. uri popoldne v novi palači »Trgovskega doma-<. RAZSODIŠČN1 ODBOR PRI GREM1JU TRGOVCEV CELJE. Po §-u 8. pravil za razsodiščni odbor pri gremiju trgovcev Celje razglašamo, da se je ta odbor dne 23. septembra t. I. za leto dni ustanovil kakor sledi: Predsednik: trgovec g. Kramar Josip; predsednikov namestnik: trgovski nameščenec g. Iglar Kamilo; člani: figovci gg. Leskovšek Franc, Dobovič-nik Franc, l.oibner Karl, Vrtovec Filip in Cerlini Drago; trgovski nameščenci: gg. Rojnik Rudolf, Munda Franc, Roj-nik Konrad, Sioklas Franc in krohlich Ivo. V slučaju potrebe se mora iz teh gospodov sestaviti tako poravnalno poverjeništvo, sestoječe iz predsednika oziroma njegovega namestnika ter enega trgovca in enega trgovskega nameščenca; kakor tudi razsodno poverjeništvo, obstoječe iz predsednika oziroma njegovega namestnika ter dveh trgovcev in dveh trgovskih nameščencev. Šolsko leto 1030/31. Vpisovanje v vse razrede se vrši v sredo, dne 1. oktobra od 15. do 18. ure v prirodoslovnem kabinetu drž. trgovske akademije na Zrinjskega trgu št. 1, 1. nadstr., vrata št. 31. K vpisovanju naj prinese vsak učenec oz. učenka rojstni list, zadnje šolsko izpričevalo, po dve izpolnjeni ro-dovnici, ki jih dobi v pisarni Trgovskega gremija, Jurčičeva ul. 8/11., in novinci še posebno potrdilo gremija, ki ga dobe istotam. Pismeni ponavljalni, sprejemni in drugi izpiti prično v četrtek, dne 2. oktobra ob 15. uri (treh pop ). Ustmeni izpiti se vrše v petek, dne 3. oktobra in po potrebi še v soboto, dne 4. oktobra od 15. ure dalje. Reden pouk prične v ponedeljek, dne 6. oktobra ob 15. uri. Vse ostalo zvedo učenci, oz. njihovi gospodarji v šol, Vodstvo šole. Kupujte samo CROATIA BATERIJE žepne in anodne,vker so NAJBOLJŠE lOUpHktt Blagovni vzorci se pri izvozu ne predlagajo v ocarinjenje. Poštna iu telegrafska direkcija v Ljubljani je izdala pod štev. 84.692/11 naslednjo oikrožnico: Dogodilo se je, da so pošte blagovne vzorce, zlasti bmeljske vzorce, predložile pri izvozu pristopim carinarnicam v ocarinjenje. Te pošiljke v vseh slučajih niso bile ocarinjene, pač pa so utrpele precej zaikesnitve, kar se pro-tivi smotru poštne ustanove, poteg tega pa je v konkretnem slučaju tudi oviralo razvoj bmeljske trgovine. Zato, je direkcija prosila /.a pojasnilo pristojno dravsko finančno direkcijo, oddelek za carino v Ljubljani, ki je z dopisom štev. 54.76*5 od 12. sept. 19150 odločila takole: Od pisemskih pošiljk se morajo brezpogojno prijavljati carinarnicam samo škatle i označeno vrednostjo. Blagovni vzorci, katerih vsebina ne sine imeti prodajne vrednosti, pa so oproščeni carinskih pristojbin. Potemtakem poštami ni treba blagovnih vzorcev .pri izvozu predlagati carinarnicam v ocarinjenje. Izijemo bi tvoril te slučaj, če pošilja isti pošiljatelj na istega naslovnika toliko množino blagovnih vzorcev, da bi to vzbudilo sum, da se na ta način hoče izogniti plačilu carinskih pristojbin. Pri uvozu blagovnih vzorcev v pašo državo se morajo pošte ravnati po členu 4 poStno-carinskega pravilnika. TVCRNICA CIKORIJE 2? Za izvoz jabolk. Marija ftooks, trgovka s sadjem v Diisseldorfu, želi nabavili več vagonov naših jabolk, grozdja in event. tudi drugega sadja. Večje količine jabolk in sadja sploh kupi tvrdka Teodor Veber, Grosshand-lung in Elberfeld. Ponudbe je poslati tvrdki neposredno. Jugoslovanski orehi se morejo dobro prodali v Nemčiji. Natančne podatke o izvozu orehov dobijo interesenti pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu, tel. 5624 — 5626. Priporoia svoje izvrstne izdelke Otvoritev novih telefonskih relacij. Otvoritev telefonskega prometa Celje —Frankfurt am Main. Z odlokom gospoda ministra za zgradb© štev. 40.806 od 8. septembra t. 1. je od 15. septembra t. I. naprej otvorjen telefonski promet Celje—Frankfurt am Main. Pristojbina r/.a navadno govorilno enoto znaša 7'65 7.1. fr. ali 84-15 Din. Otvoritev telefonskega prometa med večjim številom naših central s centralama Mureck in VVien. ,Po odloku ministrstva za zgradbe štev. 36.711 od 31. julija t. I. je od 20. avgusta t. I. naprej otvorjen telefonski promet med sledečimi centralami: 1. Maribor, Gornja Radgona, Ljutomer, Apače, Murska Sobota, Ormož, Pragersko, Ptuj, Slatina Radenci, Šent lij v Slov. goricah, Sv. Jakob v Slov. goricah in Sv. Lenart v Slov. goricah— Mureck (govorilna pristojbina 1-50 at. fr. ali 16-50 Din). 2. Brežice, Celje, Rogaška Slatina in Roigatec—Mureck (govorilna pristojbina 2-70 zl. fr. ali 29-70 Din). 3. Ljubljana—Mureck (govorilna pristojbina 3-45 zl. fr. ali 37'95 Din). 4. Apače, Brežice, Gornja Radgona, Ormož, Slatina Radenci, Sv. Jakob v Slov. goricah, Šent lij v Slov. goricah in Siv. Lenart v Slov. goricah — Wien (govorilna pristojbina 3-45 zlat. fr. ali 37-95 Din). Med Anglijo in Dalmacijo bo redno prometoval nov parnik družbe »LloYd's Register Shipping«. Med Nišem in Niško Banjo bodo otvorili s 1. novembrom električno progo; dolga bo 10 km. Novo centralo ognjegascev bodo zgradili v Beogradu; proračunjeni stroški 3,500.000 Din. Razstavo vina, grozdja in sadja za vinsko okrožje Fruške gore bodo priredili od 28. t. m. do 1. oktobra v Sremskih Karlovcih. Mednarodnega cestnega kongresa, ki se vrši od 6. do 11. oktobra v Washing-tonu, se udeleži tudi Jugoslavija. Elektrifikacija Podravine in Medji-rnurja se bo začela razvijati sedaj v hitrem tempu. Pobudo je dala Koprivnica. Most čez Neretvo v Čapljini so izročili prometu 21. septembra. Most ima tri odprtine po 50 m. Glede gradbenega delovanja v Jugoslaviji gre v tekočem letu Zagrebu prvo mesto; izdal je za nove zgradbe 188-5 mil. dinarjev. Na drugem mestu je Beograd s 140 milijoni; sledijo Sarajevo, Ljubljana, Zemun, Sušak, Osijek. V Murski Soboti bodo ustanovili Kreditno banko d. d. Osnovna glavnica 1.500.000 Din (300 delnic po 500 Din! se more zvišati na 3 mil. Din. Javanska sladkorna industrija je eks-portne cene sladkorja znižala, kar smatrajo deloma kot vojno napoved kubanski sladkorni industriji. Cene železa v Franciji so v notranji prodaji močno znižali in so dosegli neko gotovo izenačenje med domačimi in ekspertnimi cenami. — Cena kavčuka v Londonu je spet padla in še ni videti konca padanja. Angleška cena bencina za avtomobile je znižana za 2 pence pri galoni. Galona je 4 54 1. Znižanje se je izvršilo vsled padanja bencinovih cen v Zedinjenih državah. Eksport sladkorja iz Nemčije bo v letošnji kampanji najbrž še večji kot je bil v kampanji 1929/30, ko je znaša! 5.890.000 stolov. Švicarski producenti mleka so dobili od vlade podporo 5 milijonov frankov. Rusko žito prodira na svetovnem ',rgu čimdalje bolj in so odšle sedaj večje pošiljatve celo v Ameriko samo. Avstrijski tobačni monopol je imel v preteklem letu 347 milijonov šil. bruto-dohodkov in 206 mil. šil. čistega dobička. 20 odstotkov brutodohodkov je dala inozemska prodaja. Prodanih je bilo lani skupno 207 milijonov srriodk 4929 mil. cigaret, 1,500.000 kg cigaretnega tobaka in 3,500.000 kg tobaka za pipe. Število brezposelnih v Avstriji je naraslo v sredi septembra na 190.000; to je 55 odstotkov več kot lani ob istem času. Znižanje cen bencina za 1 do 2 5 i dol. cents pri galoni se ne omeji samo ; na Ameriko, temveč se izvaja tudi že ; drugod. — Izvozna cena žita na borzi v Winni-j pegu (Kanada) je tako nizka, kakor ni : bila že 24 let. 5 Konferenca predsednikov novčnih j bank Francije, Anglije in Nemčije ter ! newyorške zvezne rezervne banke se i bo vršila v NewYorku ter bo obravna- vala v prvi vrsti vprašanje diskontne politike. Po konkurzih letošnjega leta v U. S. A. povzročene zgube cenijo že dose-daj na 1000 milijonov dolarjev. Povprečne letne zgube v preteklih letih so znašale po 750 milijonov dol. na leto. Nova agrarna konferenca v Bukarešti bo otvorjena 14. oktobra in se je bo udeležilo onih osem držav, ki so bile zastopane na konferenci v Varšavi. Nemška Državna železnica je imela v prvih osmih letošnjih mesecih 480 milijonov mark manj dohodkov kot lani v istih mesecih. Ruski bencin se je po zgledu ruskega žita pojavil tudi že na ameriškem trgu in vidijo v tem prvi poskus Rusije, da konkurira z ameriškim petrolejem v U. S. A. samih. Vi zaslužite, Razpetuje v kraljevini Jugoslaviji Fran Ksav. Lešnik, Marii le imate MAGGI '8”0 izdelke za juhe 26 stalno v zalogi! (Začetek poročila na 1. strani.) n ost, je ban kot nadzorna oblast predsedniku zbornice naročil, naj strogo pazi, da se v vsem poslovanju varuje ne-pristranost in da se bo vodila le prava gospodarska politika, kakor je bila označena v manifestu Nj-.V-el. kralja od 6. januarja. Poudarjal je, da je v tem smislu delal že prej, čeprav so ga napadali od ene ali druge strani. Vedno je bil dosleden tistim načelnimi, ki so bila proglašena 6. januarja, in hoče tudi ostati nadalje. Poudarja, da je nastopil 6. januar za njega že v momentu,, ko je prevzel predsedstvo zbornice (Živahni »živio« klici). Po nalogu trgovinskega ministrstva bi se moral izvoliti v ožji odbor zavoda tudi zastopnik manjšine. Nadalje se imajo strogo izvrševati predpisi obrtnega reda o posebnem zasliševanj u obrtnih zadrug glede na izjave, ki jih ima podajati o gospodarskih stvareh zbornice na podlagi zakonov. V s vrh o pospeševanja obrti naj bi se nadalje delalo sporazumno iz državnimi uradom za pospeševanje obrti, sploh pa naj bi se skrbelo za to, da bi se pospeševanje obrti vršilo enotno. -Kot predsednik je skušal. doseči soglasje zaradi izdajanja lista Jugoslovanskega' obrtnika. Banu inž. Sernecu na njegov dopis ni -mogel dati -prej odgovora, ker je smatral, da more samo plenum zbornice izprem-eniti odbor za vodstvo zavoda za pospeševanje obrti. Po njegovem mnenju -mora biti ožja uprava zavoda, dokler je integralni del zbornice, sestavljena tako. da bodo imeli vsi odseki priliko kontrole in da se ne bodo čule pritožbe, da se daje denar obrtnikom, za katerega se ne ve, ali se prav uporablja. Zalto priporoča, naj se v smislu seje predsedstva sprejme predlog, da bi se kot člani eksekuti-ve zavoda poleg njega kot predsednika zbornice dotočili .gg. Iv. Ogrin, Hnhnjec, inž. Remec koit člani industrijskega odseka, Stanko Florjančič kot član trgovskega odseka, in kot zastopnik manjšinske skupine v obrtniškem odseku gosp. Rebek. V seji predsedstva je naiglašal g. Ogrin, -naj bi zavod sam izbral zastopnika odseka, kar pa se ni izgodilo. Zato prosi, naj- zbornica določi, koga izvoli kot zastopnika manjšine v ta odbor po želji bana, in ker je g. Ogrin vodja svoje skupine v odboru, predlaga, naj se imenuje g. Rebek kot vodja druge skupine. Predsednik Jelačin je poudarjal, da bo strogo pazil na red v zbornici, kar je delal: že tudi doslej, pri čemer seveda ne omalovažuje opozorila g. bana, ki predstavlja nadzorno oblast. V zbornici mora biti samo ena blagajna in dokler bo predsednik, bo zahteval, da gredo vsa nakazila in izplačila po običajnem poslovnem redu preko urado-ve-ga tajništva in skozi njegove roke. To se ne sme smatrati kot kaka ainimo-znost ali zasledovanje drugih namenov, poudarja samo, da ne bo tripel dveh blagajn, temveč samo eno. Kadar bodo za zavod za pospeševanje obrti prispevale tudi druge ustanove in kadar bo tvoril nekak corpus separatum s posebnim kuratori-jem, bo stvar seveda drugačna, dokler pa bo obstojal v zbornični strukturi, ne bo dopuščal nobenih izjem. Besede g. Jelačina so izzvale živahno odobravanje. Nato se je oglasil k besedi podpredsednik g. O gr lin, ki je izjavil, da je Lil predsednik Jelačin že enkrat izvoljen v tro-olanski svet zavoda za pospeševanje obrti. Prišel pa je na njegovo mesto inž. R-ernec, ker je bil mnenja-, da in na predsednik zbornice itak popolnoma jasno dolžnost nadzorstva in tudi ne gre, da bi kot predsednik bil član odbora pod njim, ki je samo podpredsednik. Kar se -tiče dveh blagajn, je izjavil, da nima z denarjem ničesar opraviti. Za malenkostne izdatke -ima ročno blagajno. Kar se tiče izpremembe statutov, »e strinja s predlogom, a-ko se pa to že na zadnji seji uprave zavoda ni zgodilo, je bilo krivo samo dejstvo, da je bil prevelik trušč. Ker je predsednik namigaval na dve strani, naslavlja nanj interpelacijo, ali imu je znano, dai se na raznih sestankih članov zbornice in obrtnih zadrug očita drugim članom obrtnega odseka, da niso bili pravilno izvoljeni v zbornico. Zato prosi predsednika, naj poskrbi, da se to razčisti. Predsednik g. J e 1 aič in je izjavil, da um po čl. 38. poslovnika ne bi bilo treba odgovoriti na to interpelacija, ker ni bila izročena) pred prehodom na dnevni red. Ker -pa noče vzbuditi vtisa, da se je boji, prosi podpredsednika Ogrina, naj jo izroči pismeno in navede konkretna dejstva, -nakar bo podal nanjo -odgovor v prihodnji plenarni seji. Predsednik je ponovno poudaril, da je vedno skušal ublažiti nas-protstva v obrtnem odseku, kiar pa -se tiče pripombe g. Ogrina, da bi miu ne bilo morda, ljubo sedeti tamkaj kot navadnemu članu, kjer je on za predsednika, izjavlja, da je tako dism ipliniran, da se zna v -takih odsekih podrediti vodstvu načelnika, kakor dela to že v trgovskem odseku. G. V-olili k je -nato izjavil, da »o nanj napravile razprave v obrtnem- odseku zelo mučen vtis. Člani Obrtnega odseka ui-so bili -informirani -o podrobnostih, ampak samo gotovi gospodje. Za svojo -osebo ugotavlja, da- -je dobil vtis, da prevladuje strankarstvo, ne pa -objektivnost in poštenost. Strankarstvo pa ne spada v zbornične odseke. Zbornični član g. Rebek Josip je na-glašal, da je poteklo že tričetrt leta od ustanovitve -zavoda za pospeševanje obrti, vendar pa člani zbornice še niso imeli prilike čuti, -kako dela. Zavod jo imel dve seji, -obrtni -odsek pa dve seji. Širši odbor je pač izvolil ožji odbor, pozneje pa ni imel nobene seje. Prvi čin zavoda za pospeševanje obrti j-e -bila Okrožnica g. Ogrina, s katero išče zavod zaupnike preko zadružnih organizacij ši-roim svojega okoliša. Ta okrožnica je bila izdana brez žiga ali potrdila -zavoda, odnosno zbornic ter je bila poslana raznim prosvetnim društvom in privatnikom. iz tega sledi, da se briskirajo zadruge kot legitimne korporacije. Odlok bana jasno dokazuje, da se im-o-ra leigi-it in mio postopati z obrtniškimi organizacijami, ki so prve poklicane k -sodelovanju za pospeševanje -obrti. Manjšina -se je potegnila le za zaščito -zbornice -in je takoj od vsega početkia izjavljala, da je njeno sodelovanje vedno na razpolago ter je -tudi vedno lojalno sodelovala pri vseh akcijah. Najvažnejše, kar se je -zgodilo pri upravi zavodovega fonda, pa je bil sklep ožjega -odbora, da izdaja novo strokovno glasilo za obrtništvo. -Manjšina je v proračunski razpravi nastopila proti t-eiimu predlogu. -Manjšina je z 'veseljem pozdravila -ustanovitev zavoda za po-speševanje obrti in hoče -tudi sodelovati, odločno pa je proti temu, da bi | služil -kot lizkori-šoevalni -objekt -s-am-o go- i tovim -osebam. j G. Ro j in a je predlagal, naj se za-! deva odstopi obrtnemu -odseku, ki naj j izvoli člane odbora zavoda za pospeše-- vanje obrti -ter njihovo izvolitev po-trdi : predsedstvo zbornice. — Podpredsednik ; g. O g -rii n je nato omenil, da- je -bil na j prvem občnem zboru zavoda za po-spe- 1 Sevanje obrti sprejet proračun z vsoto i 210.000 Din. V statutih j-e tud-i doiloče-j no, da ožji odbor lahk-o do zneska 10.000 | Din -samostojno razpolaga. — Zbornični član g. L o ž a -r omenja, da je položaj nekaterih strok danes tako slab, da morajo gledati, da se po-priim-ejo dela v sorodnih -strokah. Če se kakemu sedlarju dovolilo iz-vrševanje tapetniškega obrta, to ni taka stvar, da bi -se morali radi tega razburjati. — G. Golc a r je izrazil mnenje, da pač mi bilo pravilno, ako -se je v obrtnem odseku izmed -kleparjev, ki so -prosili za instalacijsko koncesijo, izbralo samo pet. -Podpredsednik g. Ogrin je izjavil, da se jih -je zbralo pet -samo zato, ker so imeli -posebna priporočila -od kleparske zadruge, da so izredno sposobni. Predsednik g. Jelačin je naprosil g. Rojimo, naj umakne svoj predlog, da bi obrtni odsek določil člane odbora zavoda za -pospeševanje -obrti na svoji prihodnji plenarni seji, ker bi to napravilo na g. 'bana -vtis, da -se hoče stvar zavlačevati Zdi se mu v interesu stvari, da dobi zavod takoj e-ksekuti-vo, k-i bo kontrolni organ. Končno je -obnovil svoj predlog, naj se izv-olijo za predsednika zavoda g. Ogrin, za čla-ne g. Ho-hnjec in Jelačin, kot zs-topnik -industrijskega odseka inž. Remec, kot zastopnik trgovinskega odseka -Stanko Florjančič in kot zastopnik -manjšine v obrtnem odseku g. Rebek. Ke-r so prvi trije bili izvoljeni že v zadnji plenarni seji, g. inž. Remca pa je izvolila uprava in je -g Florjančič k-ot predsednik trgovcev v širši upravi, gre Itorej za -im-enovanje g. Rebeka. -Pri glasovanju je bil predlog predsednika g. Jelačina sprejet z 20 glasovi proti 11. G. Ogrin je pri tem vzkliknil: Dva trgovca in e-n industrijalec, ali je -potem š-e obrtno -pospeševalni zavod? Predsednik g. Jelačin j-n odvrnil: V odboru so trije obrtniki, zastopnika -industrijskega in trgovskega odseka sta bila tudi že prej v njeni, torej ste hoteli samo -mene eliminirati! Nato je povzel besedo g. Ivan Vrečar iz Domžal, ki je izjavil, da mi glasoval ne za, ne proti. Del-o -v obrtnem odseku se mu je zagnusilo -posebno zadnji ča-s, ker je bil za odpravo strankarstva v stanovskem delu. 8matra, da -hi moralo vsaj po 6. januarju prenehati grdo strankarstvo. Volitve -so bile že davno končane in ne gre pogrevati starih stvari. Priporočal je složno sodelovanje. Predsednik -g. Jelačin je reagiral na pripombo g. Ogrina, da je zavod posloval po svojem pravilniku. Poudaril je. da bi moral plenum ta pravilnik prej odobriti. Zat-o je predlagal, naj se naroči obrtnemu odseku, -naj sestavi tak poslovnik ter ga predloži prihodnji -plenarni -sej-i -v odobritev. Na trditev g. Ogrina, da tak pravilnik že obstoji, je pojasnil: -generalni -tajnik g. dr. Wimdischeir, da je bil sicer pravilnik -sv-oje-časno odobren, toda na podlagi domneve, da se bo osnoval poseben k-uratorij za- -zavod za pospeševanje -obrti, v katerem bi sodelovale tudi druge javne korporacije, kakor oblastne -samouprave in -večje -mestne občine. Zgodilo se je to že junija leta 1928. Ker do skupnega -sodelovanja ni prišlo, je potrebno, da obrtni o-d-sek in odsek in odsek za pospeševanje obrti izdelata -nov pravilnik in ga predložita -plenumu v odobritev. Nato je bil spreje-t predlog predsednika g. Jelačina, da se -izdelava pravilnika poveri obrtnemu odseku, ki naj ga -predloži prihodnji plenarni seji v odoib-renje. Poslovanje zavoda za pospeševanje obrti. Zbornični -tajnik g. dr. Pretnar je j nato -poročal o poslovanju zavoda za ipo-! -spe-š-evanje obrti. Njegovo poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto. Samostojni predlogi. Sledili so -samostojni -predlogi gosp. Bruderm-ana -glede pobiranja občinske trošarine, g. Vrečarja glede -u-vrst-iitve -malih rokodelcev v davčne -skupine za -odmero pridobniue, dr. R e -k a r j a glede sestave reklamacijskih o-dboiroiv, inž. R e-m-ec a glede prispevkov za zračno p-o-što, g. Š -p a n i č k a glede posečanja zasebnih strank po trgovskih potnikih, g. Sušnika glede znižanja dopolnilnega davka na pridobili no, g. Rebeka glede -obveznega zavarovanja obrtnikov in g. V o 1 -k a -glede obdačbe malega obrtnika. V-si predlogi so bili utemeljeni in -sprejeti. P-redsedinik je nato okoli 13. ure končal -sejo in čestital čfllanu veleindustrt-jalcu g. L -e n a r č i o u iz Vrhnike k jubileju, ki ga je nedavno praznoval; Zbornica -se mu je pridružila z velikim aplavzom, G. predsednik je k-ončal z željo, da -bi vsi krenili na novo pot, se otresli preteklosti in dela-li složno in -spora-zuiumo za procvit našega gospodarstva. Poslovanje s pošiljkami, na katerih so nalepljene že rabljene, iz več delov sestavljene, ponarejene ali sumljive znamke. Iz okrožnice direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani posnemamo: Novi kazenski zakon predvideva v §§ 225 do 228 (glej okr. XLl/32/-1929) za delanja, ki jih kdo zagreši s tem, da nalepi na poštne pošiljke že rabljene, iz več delov sestavljene, ponarejene ali sumljive poštne zna-mke, sodno kazen. Zato bo direkcija p. in t. prestopke te vrste izročala sodiščem v kaznovanje. Poslovanje pri poštah se ne izpremi-nja — dohodarstvena globa se še vedno izterjuje — pač pa morajo pošte v poročilu na direkcijo p. in 1. vselej pripomniti, ali je kaznivo dejanje izvršila kaka odrasla odgovorna oseba, ali pa morda le kak otrok, lo je oseba do 14. leta ali mlajši mladoletnik, to je oseba do 17. leta, ali starejši mladoletnik, to je oseba do 21. leta, ali mogoče kaka slaboumna oseba itd. Pošte naj z ozirom na poostrene mere posvečajo posebno pažnjo tem pošiljkam. Osebni podatki naj bodo v poročilu izčrpno navedeni, da bo direkcija po dobljenih informacijah v stanu presoditi, ali naj se pošiljatelj ovadi državnemu tožilstvu, ali ne. Kvalitetna znamka Zahtevajte povsod I Vlil. POROČILO HMELJAR. DRUŠTVA ZA SLOVENIJO O HMELJSKI LETINI IN HMELJSKI KUPČIJI. Žalec v Savinjski dolini, dne 24. septembra 1930. — V našem zadnjem poročilu smo cenili letošnji pridelek na 14 do 15 tisoč stotov po 100 kg, kar pa ne odgovarja resnici, ker se je !e obiral hmelj brezhibne kakovosti. Letina 1930 bo znašala torej le kakih 10 do 12 tisoč stotov po 100 kg, ki se je zbog odlične kakovosti prav naglo prodala in sicer do 12 Din za 1 kg. Minuli teden je bila prav živahna kupčija in je 80—85% vsega- pridelka že prešla v druge roke. Dne 7. septembra t. I. je Hmeljarsko društvo za Slovenijo praznovalo v Žalcu svojo 50-letnico — združeno z razstavo hmelja. Društveno vodstvo. BELGIJSKI TRUST STROJNEGA STEKLA SE KRHA. S koncem julija je bil ustanovljen imenovani trust, ki mu je pristopilo 13 glažut in ki naj bi pričel delovati s 1. oktobrom. A že se mora boriti trust s težkočami. Enemu svojih članov je dovolil trust 30-odslotno produkcijsko j kvoto in hoče sedaj neko drugo pod-, jetje isto kvoto, tako da bi preostalo za 1 vseh drugih 11 -podjetij samo 40 odstotkov. Zato se je podpisovanje pogodbe zavleklo in ker je zadnji rok za podpis 31. oktober, je dvomljivo, če bodo do takrat diference poravnane; in morda trust tudi še s 1. novembrom ne bo stopil v akcijo. Prodajne razmere izdelkov medi in aluminija v češkoslovaški so se zelo poslabšale in je padla prodaja od lan: na letos za 50 odstotkov. Da poživi konsum in se uspešno bori proti inozemski konkurenci, je kartel bakra in medi znižal cene za pločevino, žico, drogove in cevi za 08 do 12 Kč pri 100 kg. O platini. V zadnjih tednih je cena platine stalno padala. Zadnja mednarodna notacija 6 funtov je najnižja doslej zaznamovana. Tudi sedaj pravijo, da padanje še ni pri kraju; ugotovljeni so faktorji, ki na ceno močno pritiskajo. Ni zadosti, da si razlagamo padec v ceni platine samo s svetovno gospodarsko krizo. Tudi dejstvo, da je položaj mednarodne industrije nakitnega blaga neugoden, da se kemična industrija in industrija aparatov poslužujeta v zadnjih letih zmeraj bolj raznih nadomestnih kovin in spojin, ne zadostuje za utemeljitev neprestanega padanja. Glavni moment za baisse platine je tehniškega značaja, namreč njena cenena produkcija iz ostankov, kakor smo to videli pri srebru, ki ga največ producirajo v spremstvu s produkcijo bakra, svinca itd. Gibanje cen le kovine je bilo v splošnem sledeče (v funtih za uncot: Julij 1914 9 Z, najvišja cena 1924 28%, 2. jan. 1930 \2'A, 1. avg. 1930 8%, 15. sept. 1930 6K>. Od pričetka tekočega leta dalje je cena platine skoraj trajno padala. OJ srede aprila do konca julija je bila pa cena vseeno skoraj stabilna pri 8'A. Vzroke za to delno stabilnost iščemo v poročilih, ki so govorila o nekem mednarodnem dogovoru. Veliki svetovni producenti platine — Rusija, Colom-bia, Transvaal in Kanada — so se po teh govoricah dogovorili tudi glede skupnega produkcijskega programa, ki je predvideval omejitev produkcije. Šele pred kratkim, ko so kontrahenli zopet enkrat drug drugemu ceno močno spodbijali, se je izvedelo, da so se vsi sporazumni poskusi izjalovili. Ker je gospodarski svet usmerjen danes proti ruski gospodarski politiki, so vse spod-bijalne poskuse naprtili Rusom, kakor smo že pisali. Bili so pa prizadeti tudi drugi. Cene so znatno padle, posebno še, ko se je izvedelo, da je svetovna poraba platine v preteklem letu s ca. 200.000 unčami izdatno zaostala za svetovno produkcijo, cenjeno na 225.000 unc. V tekočem letu se je to neraz-merje med produkcijo in porabo najbrž še nadalje ptjslabšalo, ker je svetovna produkcija skoraj gotovo zelo narasla, svetovna poraba pa obratno zelo padla. Glavni porabnik platine, USA, so kupile lani 145.330 unc, leta 1928 pa 150.082 unc in je po borzni deruti v novembru konsum platine v USA nadalje padel. V Evropi se more ugotoviti podoben razvoj. Simptomatična je zunanja trgovina Nemčije s platino, in sicer zato, ker je Nemčija prelagalna ali prehodna dežela za rusko platino. Nemški izvoz platine je izkazan v prvih sedmih letošnjih mesecih s samo 989 kilogrami proti 2136 kg v istih mesecih preteklega leta. V istem času je pa im port narasel od 1430 na 1616 kg. Iz tega sledi, da so se nakopičile na nemškem trgu znatne zaloge platine, ki pritiskajo na trg in na cene. V tekočem letu bo svetovna produkcija platine najbrž izdatno narasla, ker sta zlasti Transvaal in Kanada svojo produkcijo močno pomnožila. Produkcija Transvaala je narasla od 17.828 unc v letu 1928 na 23.017 unc v letu 1929 in se ceni za tekoče leto na 40.000 unc. Kanada je producirala leta 1928 10.532 unc, leta 1929 pa 12.839 unc. Platinska produkcija Kanade je skoraj vsa izključno v rokah International Nickel Co. Ta največja nikljeva družba sveta dobiva platino iz ostankov, ki odpadejo pri predelovanju bakreno-nikljeve rude v okraju Sudbiiry. Nabavni stroški te platinske produkcije so minimalni, in so majhni tudi v razmerju do stroškov, drugih producentov platine. International Nickel Co. namerava dvigniti svojo produkcijo v tekočem letu na 25.000 do 30.000 unc in gradi v ta namen rafinerijo žlahtnih kovin za platinske preostanke v Actonu v Angliji. Pred kratkim je ta družba, kakor smo že pisah, tudi razglasila, da bi mogla na podlagi svojih racionalnih produkcijskih stroškov prodajati unco platine pod 5 funti. V koliko je to res mogoče, je težko presoditi. Mogoče je pač, da bi mogla velika ponudba Int. Nickel Co. zadnjih tednov prisiliti ostale producente piatine do sporazuma. Naj bo tako ali tako, gotovo je, da diktira ceno platine sedaj Kanada in da se mora vsled velike po nudbe International Nickel Co. računati z nadaljnjim padcem cen na trgu platine. Izdelava 640 kabanic. Dravska poštna direkcija v Ljubljani razpisuje prvo licitacijo za izdelavo 640 kabanic. Licitacija bo dne 30. oktobra L 1. ob M. v pisarni poštne direkcije. Najkasneje do 10. ure na dan licitacije morajo položiti domači ponudniki 10% (inozemski 20%) kavcijo pri pomožnem uradu direkcije v Ljubljani, kjer lahko vpo-gledajo in kupijo pogoje št. 58.932/30, ki so določeni za izdelavo zimske obleke in kolikor se nanašajo na izdelavo zimskih kabanic. Dobave. Strojni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 3. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 90 kg raznega jekla; do 6. oktobra t. 1. pa glede oddaje 410 komadov pil v popravilo in nasekovanje. (Pogoji so n • vpogled pri istem oddelku.) —Direkcij i drž. rudnika Breza sprejema do 2. oktobra t. I. ponudbe glede dobave 2500 kilogramov olja za osovine; do 9. okto- kmm at P,. MOIZEH ANTON BEOGRAD, Majke Jevrosime 6 vljudno naznanja, da je pod tem naslovom dne 19. septembra 1930 odprl advokatsko pisarno bra t. 1. pa glede dobave orodja in potrebščin za merjenje, vrvice za izoliranje in 2000 m trakov. — Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do ;’>. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave jeklenih vrvi, 80 m2 stekla za okna, 300 kg kita ter glede dobave ključavnic, okovov, železnic šarnirjev, steklarskega dijamanta, žebljev za spojnice, barv itd. itd. — Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 10. oktobra t. !. ponudbe glede dobave 150 komadov izolatorjev. — Vršili se bosta naslednji ofertalni licitaciji: Dne 10. oktobra t. I. pri Direkciji drž. železnic v Sarajc u glede dobave barv in firneža pri Direkciji drž. železnic v Zagrebu pa glede dobave 52.000 m3 gramoza. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOl v Ljubljani interesentom na vpogled.) Prodaja lesa. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 10. oktobra 1. I ponudbe glede prodaje lesa in drv. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOl v Ljubljani.) Oddaja popravil na zgradbi železniške direkcije v Sarajevu se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 10. oklo bra t. I. pri Direkciji drž. železnic v Sarajevu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOl v Ljubljani, pogoji pa pri gradbenem oddelku iste direkcije.) Oddaja zgradba poslopja v Delnicah se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 10. oktobra t. 1. pri lnženjerskcm odelku Savske divizijske oblasti v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOl v Ljubljani.) Jriiu pproriLi Mariborsko sejmsko poročilo. — Na svinjski sejem dne 19. septembra 1930 je bilo pripeljanih 470 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči, 5 — 6 tednov stari, komad 100 do 125 Din, 7 — 9 tednov 180 do 200, 3—4 mesece 280 do 300, 5—7 mesecev 420 do 500, 8—’0 mesecev 580 do 680, 1 lelo 1000 do 1300 Din. 1 kg žive teže 11 do 13, mrtve teže 15 do 17 Din. Prodanih je bilo 226 svinj. cesti na Preselif^em® maznanilo! Tvr«SL«B j. Goreč nasl., družba z o. z. cenjenemu občinstvu vljudno poroča, da se je preselila iz dosedanjih prostorov na Dunajski MfMosičevc cesfo si. 3€ ogalna stavba Miklošičeve ceste in Pražakove ulice kjer bode pod tvrdko ). Gorec nasl. Auerhammer-Dgrin, dr. z o. z. svojo trgovino nadalje vodila v istem obsegu kot do sedaj. Vsled znižanja režijskih stroškov bodemo zamogli naše cenjene odjemalce zadovoljiti z znižanimi cenami poleg prvovrstne kvalitete v blagu, ter se za nadaljni poset v novih prostorih priporoča |. Goreč nasl. Auerhammer “Ogrin, družba z o. z. Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 30 Podružnica v Kranju raznovrstno zganja, moko in deželne pri delke • Raznovrstno rudninsko vodo Veletrgovina H S a ■ u u laaai iuuauaa«BuaB»eiiBMg»uguuiBaBBaaaauuuuu—uMiaaaa—Baaai S H roja dr. IVAN PLESS — Za Trgovsko - industrijsko d. d. >MERKOR< kot izdajatelja in tiskarja: O. M1CHALBK. Ljubljana.