-K. k. Hofbibliothek Wien „So5a" iabaja-TMk petofc in velja dopoStiprejemana ali t Gorici na dom pofiiljana: Vaeleto . ,]\ . . f. 4,40 Pol leta . ... • „ 2.20 6etvrtleta . . . . „ .1.10 Fri oznanflih in tako tudi pri „po- itmicah"Heplaiceialna^oo trlstop- no vrsto: 8 kr. Le se tiska 1 krat 1 » » " »»' ? » o « » » » * » Za vefie Srke po prostoru. V Gorici, 10. aprila 1885. ^^ifc Posaxuezne itevilke se dobivajb po> 8 kr. v tobakarnicah y gosposki alici Wiza „treh kron", na etarem trgu in v nuuki nlici ter t Trstu, via Ca-serma, 3. DopiBi naj se blagovoljno posi^jajo-uredniStvu „Soce" v Gorici na TrarniW 18,1., naro&nina pa opravniitvu „So8d^ Via delta Croce it. 4. II. Rokopisi se ne vraCajo; dopiii naj te blagovoljno frankujejo. — Delalcem in drugim nepremolnim ie narofatoi Bniza, ako to oglaie pri opravnifttvii. sSoscsssm: Narodaa slavnost v Prva6ini j dne 6. aprila 1885. 1. Pomo n b 1 avn osti. Prip rave, Kdor ni bil navzoS pri sveSanosti, katero je priredila prvaSka Sitalnica Simonu GregorSiSu, kdor se ni udelezil banketa, ki je sledil po koncani beBedi, zamudil je uzltek, po katerem bi mu bilo veeno zal, ako bi ga poznal. PrvaSka sveSanost ni bila sveSanost Dornberzanov in PrvaSkovcev, ampak zavednih Slovencev, onih v prvi vrsti, ki so bili nav-zocl, a ob enem vseh dobro mialecjh. Svecanost ni veljala tolUo pesnikovi osobi. kolikor narodnemu delu in trpljenju; posnikovemu najprej, potem pa drugemu, naj se nahaja kjerkoli. 1'esnika smo slavili; ali on je odvracal slavo od sebe ter pripenjal jo narodnim delom, svojim in onini. za katera je v svojih pre-krasnih ogovorih in napitnicah ogreval srca piifiujoCih. Osebnosti se niso pozuale; veljal je narodni dull in trudj osebe so se le toliko hvalil© in nagiaSale, ko-likor bo zuatopnico idealov in delavko na izobraze-valnem narodnem polji. Delezniki niso dutili se kot posamezniki, 2iveSi za se, ampak kot udje narodnega telesa, ki dobivajo neprema^ljivo moe" iz neruSljive akupnosti. Simon OregorSic' bil nam je vidnide-lavec, katerega smo slavili, vidno arediSSe, okolo ka-terega smo bili zbrani; a on nam je odkrival truda- Eolno delo ter primal njegovo potrebo, on nam je azal na svete narodne uzore kot na kit, ki naj nas dru2i tudi tedaj, ko se nam zunanja zveza oteluje ali mordadel* celo nemogoea. Pri tej priliki videli smo, kako vedrivno in blaztvuo morejo uplivati take narodne sveeanosti, ako so v pravih rokah, na pra-vem mestu, prirejene zasluznim mozem. Oglejmo si svecanost samo. Dalje casa delalaje prvaSka Sitalnica priprave za ta slavnostni dan. 6e tudi je dezevno vreme po- ] sebno zadnji * u, gre {as^ da je pevski del tega ve^era^ tako pri besedi kakor pri bankotu, lepo sestavil in Se lepSe izvrSil. Slava vo-ditelju, slava vojencem! Stritarjevo „Pravo ju-naStvo" prislo je na GoriSkem, kolikor nam znano, v 2 mesecih 3 krat na oder, kar spri6uje, da je pi-satelj zadel ob pravo struno, ko si je izvoiil predmet iz domacega zivljenja. Da se je prizoi- v Prva^iui uzorno vrSil, porok nam je ime igralca voditelja, g. E. Klav2arja, ki je bil privedei dobro izveibane mofii seboj iz Solkana in iz Gorice. PoujSai prizor vzbudil je med obginstvom mnogo smBha in gg. di-letanti so seobginstvu jako prikupili. fcIzgubljeni e v e ttt vzet je iz Gregoroldevih poezij ; a g^ TolariS ga je nglasbil za prvaSke pevce. Nape? se besedam jako prflega in je mocno clopadol, 6e tudi se pesem ni ponavljala, kakor prva, da bi spored ne bil pro-dolg. Kdor pesmi ne ume, posluSat naj bi bil pevce; v njih glasovih odmeval je bridke pesmi globoki po-men. „Nevihtott Gregor^icevo deklamoval je g. 1» Klav2ar s tisto vdestiansko dovrSenostjo, ki je le njemu lastna; Skoda, da prav o tistem dasu je bil zunaj, ker zarad tesnjeve niao mogli vsi priti v dvorano, nekak nemir, ki je posluSatee nekolfto motil. Kdor je iiael priliko, slediti deklamovalou od stopinje do stopinje, prepri^al se je, kak uniotvor je v tej pesni razmisljajocemu duhu in njegovemu izrazilu, je-ziku. ,D o m 0 v i n i% moSki zbor, uglaebil Vilhar, moral se je ponoviti. PrvaSkega petja se clovek ne navelWa. SliSi je prviS in drugid insllSal bi je rad Se tretjic in dalje, ako bi 6aa no opominjai, da je treba hiteti. To je mofi prave lepote, prava umet-nosti, da ne navelica. BDamoklej ev me6*, glu-ma v 1 dejanji, igral se je izvrstno. Gospodje in go-spodifiine, ki so igrali, zasluzijo, vso hvalo, posebno Se za to, ker so na malem odru, kakerSen je prva-Ski, znali napraviti loliko gibanja. Od zafietka do konea sledilo je obSinstvo igti z najvecjo pazljivostjo. Gospodi6ni igralki pokazali sti z vsako beaedo z vsa-kim gibom, da niati {novinki na slavljenih deskah, ampak izurjeni. mo6i v dramaticnih piadstavah. Gospodje igralci izvrSili so nalogo z vso 6aatjo, tako da so morali po koncani igri So dvakrat priti na oder, da jim je hvalezno obcinatvo avojo hvalo ponovilo. Nai bo tukaj javao izreiena preBrina zahvala gosp. E.'Klav2arju in po njem vsi spoStovatu dile-iantski druibi na lepi ureribi in krasni izvrSitbi obeh dramati^nih to«ek* S peamijo BLe pevaj, pevaj: 1 tifiica" sklenil Be.je spored alavnostne besede, ki I se je od prve do zadnje todke iavrstn^ vrSila. Dve uri je trpela boeeda; a preSIi sti tako hitro, kakor da sta bila le dva trenotka. Slava prvaSki 6italnici, prvaSkim in dornberikim pevepm ter goriSkim dilo-tantom in diletantinjam za uepofiuo njih delo na narodnem umetnijskem polji! 3. Za6ne banket. Po kon5ani bosedi razidejo ee gosti na proito in v postranske sobo. Med torn prezraSi bo dvorana in hiSni gospodar g. Vinko GregoriiS, katoremu je ves vector pomagal g. Sreolco Mozotifi, priprav-Ija, ^esav treba za BlavnoBtni bankot. Clovek bi no verjel, da znajo na dozoU v kratkem 6asu in z raz-meroma malim trudora premoniti dvorano v obodnioa za obilo Stevilo gostov, Vinko Gregoriii je to Btorilt in So kako? Na oder, ki jo ostal, priSla je va\M ia prvaSko-dornberSko pevco (in deloma povkinjo)^ ka» terih jo bilo nad 20, da so kot deleftniki banketa. goeto mzvofieljovali bo Bvojimi fprekraanitni poimiml. Nasproti odru bila je ob flteni dolga miza, pri kateri je bilo tiaitno meBto za Blavljonca, dalje bila jo ob vaaki podol^ni stoni miza, dolga kakor stona. G. Via* ko jo menil, da 0 to pripmvo bo lahko izhajal in jft po svojem muenji navlaS6 nekoliko veojo miee pw-pravil, da bi bilo dovolj prostora tudi za one, ki bi morda priSli nenaznanjeni. Gostjo zaonejo poiodati, ali giej! polovica jlh jo broz sedoiev; vsakdo bo nekoliko Btisno. napolnijo bo zadnji koti, ali Se vodno je 6etrt gostov brez sede^a. ProBtor, ki Bi ga je bil g. Vinko prihranil med mizami, da bi proato pohajal med banketom po potrebi od eno niize k drugi, moral je odstopiti gostom, katerim je dal prinesti trefcjo podolzno mizo, pri kateri so ea ostali gostje naaeaU precej gosto drug, pri drugem. Ako bi bili priSli Se 3 ali 4 banketovci, ne bi bili vedeli* kam jih dejati. Vino iu suhe jedi bilo so kmalu na mizi iu kakor si, je znal pomagati hiSni gospodar 8 prostorom^ poma- fal si je tudi z jedjo in pijaoo, da so se vsi gudili, a bo bili vsi zadovoljni. Za jako malo ceno, za 1 goldinar, bil si postrez>n prav dobro z jelom in. pilom. Bilo je vseh deleznikov banketa do 130, Oglejmo n ta slavnostni zbor. Na dastaem^ mestu Bedi duhovnik pesnik, vitkega nekoliko Sibke-ga telesa, priprost in prijazen, ne misled na cast, (ki 89 mu skazuje, ampak na zavednost in delavnost naroda, ki ga obkoljuje. Ob njegovi desnici namestnik do^elnega glavarja in diiavni poslanec Josip vitez dr. T 0 n k 1 i, na levi pa osebni prljatelj, slavni pisatelj slovenski Franc E r j a v e 0. V daljem krogu sedeli so brez nikakega reda de^elni poslanec Aleksij dr. Rojic in vipavski zdravnik dr. Ken da, zupnifca 6c. gg. Filip Kramar in Ivan Dugulin, pred-sednika podpornega druStva ajdovskega g. Sap la in-goriSkega dr. A. G r e g o r d i 6, gimnazijska profe* soria K! Glaser iz Trata in J. Jenko iz Gorice, goriSka rodoljuba Iv. BerbuS in Hil. Zorn, do-maai zupnik 6. g. J. PoljSak, dornberSki zupan g. Andrej ginigoj, vipavski zupan jt. .DoLeneOi okoliiSni utftelji gg.: Krwman, Bajec, Sedev&«, Step, nad, duhovni gospodje: Godnid, Ferfolja, Kodelja, Pahor in drugi gospodje vsakovrstnih etanov in i» raznih krajev, katerih ne morerao po imenu navesti. Z eno besedo, bili so zbrani v bratski slogi kmet, rokodelec, posestnik, trgovec, piBar, pisatelj, uditelj, duhovnik, vojak, uradnik, zdravnik, pravmk, 4upanv stareSina, kljuoar, meS5an, deielan, gospod, goapav gospodicna, vse karkoli se nahaja naSega naroda. mi fe pravi narodni zbor, v katerem ni bilo prepita, za-visti, nereda, v katerem so bili vsi onega dufoa m eneira srca, vneti za narodni razvoj y Bveti ljubezni, klanjajogi se onemu, ki najve5 dela intrpi, oklep«-jo«i se ga in srkajoSi fe njega navduSenjo m pognm za aveto narodno stvar, za omiko naroda na neusan-liivi podlagi katoliSke vere. Zbrana so bUa stovensfca ica izPrva^ine inDornberga, z GradiSda, »Bifa*». 2a,Komna, StVida, Vipave, AjdovSdine, Kamenj^ Sel, CerniS, z Vogerakega, i^Solkaria, Gorice, Tratam.ij drugih krajev; ali vse jo navdajal le ea duh, duh slovenske skupnosti, ki ne pozna razdora, ampak e-dinstvo, bratstvo, ljubezen, nayduSenje za vwoke » ave«e re«i. Cloveku «e je, zdelo, da je doma, v dra- Kni, med najozjiini svojch Pesnikov dak prelinjalI je vse. Take druibe, takega vec"era nismo Se nfili, ka-kerSea je bil veder 6. aprila v Prvacmi. 4. Napitnice. Jedro slavnostnim banketom so napitnice, katerih tndi v PrvaSini ni manjkalo. Prvi ustane pre5. g. Klip Kramar, zupnik dornberaki, ter napijeay. ocetu Leonn XIII in goriSkemu knezonadSkofh Aloj-aju, apominjajoc' med drugira lepih besedij, katere je goToril sv. oce slovenskim romarjem lata 1881, xekoe: „Pred vaem naj Bogn priporocata (sv. Ciril In Metod) oni narod, ka*eri ima po Stevira, mogoc'-sosti in bogastva najveejo veljavo, katerega sta ona zjedinila a to riraako cerkvijo. — Kadar se poTrne jedinost ˇ Ten, bode sagotovljena pravica posamez-nih deiel. Veliko so zanasarao tudi na Vase pnza-devanje, ker po bozjem sklepu se kaie, da je slo-vanski narod prihranjen za posebne naroene.* Bnrni iivio aadoneli so na to sv. ocetu in njegovemu so-trudniku pri nas, viSjemu ikofo - ^ojaju. — Kraalu poprime besedo dr. A, G r e g o r 6 i 6 ter nazdravi praavitiemu oesarju Francu Jozefti I., oincnjajod, da od njega dobiti smo uatavo, ki nam dovoljuje sode-lovati pri postavodajstvu ter snovati shodo in zbore, ˇ katerih slavimo zasluine narodne moze. Gromoviti trikratui iivio bil je odgovor na te besede, po katerih je vaa draiba stoje" zapela in odpela oesarsko pesem. — Vitez dr. Tonkli se vzdigne ter napije t daHftem govoru slavljencu, pesniku Gregorcicu. Govornik omenja, da v prejsnjib casib Goricani nismo imeli moL, na katere bi bill mogli biti ponosni, po-aebno na slovstvenem polji da so ncm pomanjkovali, a dandanes da se nam je nebo zjasnilo, da imamo moia t stoji aredi, za katerega nas zavidajo drugi bratje, katerega slavijo tuji narodi. Govornik meni, da pesnik, rojen pod Krnom, je hotel tega gorskega velikana dose5i, ako ne prekositi, in sieer dusevno, ker telesno ne more, kar se mu je popolnoma po-sreSilo. Izraia na to 2eljo, naj bi zdaj pa sivi Caven na pesnika enako uplival, kakor prej Krn, da bi ne opeSal v svojem delu, anipak da bi nam se dolgo sladke pesmi skladal. Zivioklici, ki so na to sledili, dolgo niso utihnili, na kar so pevci zapeli napitnico, katero so peli tudi drugi, kclor jo je znal Veseljo in navduSenje prikipela sta skoro do vrhunca; vsakdo je hotel pesniku tr&ti ob kozarec, pa ni bilo mogoce, kajti le nmlokdo je mogel zapu-stiti 8T0J sede2, tako drag je bil prostor. Pevci so bili uze koj iz zacetka zapeli znano „Hej Slovenei", katero so navzoci veSinom stoj^ posluSali; potem je sledilo se vec" krasnih pesem, katerih mnogo so mo-rali ponavljati, ker so jih prelepo peli in so obcinstvu oeizmerno dopadle. Zdaj po napitnici, ki je veljala pesniku, smo pa cakali, da pesoik odgovori, kajti T6-deli smo, da zdaj je vrstva na njem. Vse potihne, ko se pesnik oglasi. — Slisali smo napitnico, a za-pisati je ne moremo; zato rajsi poskusimo, da jo za prihodnjo stevilko, kolikor mogoce popolno dobimo. Le to naj povemo, da obcinstvo je z najvecjo pazlji-vostjo pos!n§alo vsak glas, ki je prihajal iz pesniko-vih ust, ko je pripovedoval, da od pi*ve mladosti, ko je ranjki Solar prizgal v njem iskrico narodne ljubezni, do dana§DJih dnij je vedoo le to imel pred ocmi, kako bi po svoje koristil zapuscenemu narodu, da ni-koli ni iskal slave, ki mu je sama prisla, ampak le delo, trud in trpljenje za narod, da to mu je naj-veeja slava in da to pot bo hodil do zadnjega zdih-Ijeja. Pesnik govoril je jasno, navdnseno, vidno ga-njen, z vso svojo skoro iibko mocjo. Videlo se mu je, kako se mu prsi dvigajo, kako srce bije, kako duh plamti; govoril je s srcem, govoril z vso svojo dnSo. Zato so njegove bessde obcinstvo kar ofcarsle; vse je presinil oni duh, ki je vel iz njegovih besedij, in bilo je tako lepo, tako doma&s in tako prijefcno, da nikdo ni cutil, da cas bezi. Emalu na to je pesnik napil vladiki djakovarskemu., mil. g. Strossmayerju. Tndi gled6 te napitnice velja popolnoma isto, kar smo povedali o pryi. Obcinstvo jo je sprejelo z velikim navdusenjem in veselega nazdravljanja ni bilo hitro konec. Besede teh napitnic prinesemo, ako bo mogoce, prihodnjiS. Ka to je domaci 2upnik pre5. g. J. P o 1 j s a k kot odbornik prvaske «talnice prebral slededa' brzo-javna vos&Ia, ki so dosla 6italnici o tej avecani pri-liki. Iz T r s t a: Bog zm mno«ra leta eescenca pesnika v proslavo domovine, v probuj naroda. Draiil, Grebenec, Kerce, Yi&iL — Iz St. Jcrneja na Dolenjskem: Slava slavnemu slavljencu 1 Slava slavi-teljem njegovim! Druzba eestilcev Gregordicevih. — Iz Ljubijane: Nemogoce, udelcziti se, a v duhu smo z Vami in zbranim iestOcem nasega slav5eka slavnega pesnika Simona GregorSica, ki namje vsem v ponos, klicemo ^ivili in srfini na zdravje! Ljubljan-^ski Sokol. Valentin6i5, starosta. — Iz T r s t a: Uzoru naSega pesnistva i njegovim eestiicem gromoviti 2ivio! TrzaSki Sokol. — Iz Kormina: Danes se praz-S^ 4ve. ^ˇ8"M»*i: Metodova in Gregorfideva .____--------„»».. lucwuuta m wegorciceva. GregorciS ima yelike zasluge, Metod prosi za njegovo dolgo Sivenje. Ziveli bra^e I BSIovensH jez*. — Pi-smena ^ertitka pri§la je jzDucovljan na Ktrasu: Vihar je potihnil j vreme se je izjasnilo I Gregof&cevo ime bode slovelo, dokler bode 2ive) rod slovenski. Slava pesniku in njegovim cestilcem! Narodno kme- iijsko drnitvo v Datovljah. — Iz Biljane dosel je pozdrav v venrih od odbora sS1ovenskega jeza". Vse poslanice sprejole so se a navdusenjem in glasnim odobravanjem. Za tern poprime besedo profesor Franc E r j a-vec ter napravi pesniku napitnico, ki je vse nav-zo6e etektrizovala. Govoril jo je a navduSenjem, ki je kazalo, da ma prihaja is dna srea; zato je ala njegova beseda do srea vaem poslosalcem, ki so govorniku pritrjevali uie ko je govoril, a ce mogoce, §e krepkeje h koncu. Kolikor smo si mogli besede zapomniti, glasila se je napitnica tako le: „Povod danaSnjema sestanku je odlicen sin slovenske matere, naS ponos, naia dika. To je moi, ki bozan-ske misli in boLanaka costva aklada v nebeski jezik. Te besede niso moje, iirekel jih je o naiem pesnika jeden najmo<5nej§ih stebrov katoliske eerkve, najvecji poznavalec vsake umetnosti in prvi idejalist na slo-vanskem jugn, moz, kateremu je bratski hrvatski narod kot svojema najvecjema dobrotnika pridel ime prvcga sina domovine. Tako ta moz svetovne slave {ioveli(Sujo nasega pesnika, ki je tudi idejalist v naj-epiem pomenu. In, gospoda moja, ideje vladajo svet, ideje so tiata mod, kateri se nobeden na dolgo ustav-Ijati ne more, in vse, karkoli se dela in snuje proti idejam, mora se prej ali slej razprSiti kakor pleve na vetru. Y zgodovini nahajamo za to dokazov na vsak korak." „Na§ slavljenec je dnhovskega stanii, zatorej mi bodi dovoljeno navesti jeden primer iz zgodovine nale eerkve, Jeden jedini clovek — res da je bil ob jed-nem tudi Bog — stopil je v svet z idejo, kateri se je protivila silna rimska dr2ava in ves tedanji svet. Za se je imel sarao nekoliko siromasnih, priprostih in neukih ribi^ev, a ideja je nadvladala Rim in svet in bedaj gosjpoduje u^e ve6 nego osemnajst sto let in nje gospoaarstva nikdar ne bode konec.* nGo8poda! ideje imajo svoj izvor v Bogu, ob njega „vecni ludi" so prisSgane, in zato gorijo s toli-kim 2arom, da ga nobena zavist, nobena sila upihniti in uduaiti ne more, vsak nasprotni veter ga le moS-neje razpibava. Tako bodo tudi bo^anstvene misli naiega pesnika — naj se jira nekateri protivijo kolikor jim drago •— naposlcd ogrele in raziinele ves narod in ni jo nobene sile na tern svetu, ki bi iz slovenskih sre mogla iztrgati ime: Simon G r e- foreii!" Po teh besedah ni bilo pritrjevanju ni onca ni kraja. 5. Velikono6na. Erjavceva napitnica ogrela je sre* vseh; mialili smo, da lepih, navdnienih, v obliki in po vsebini do-vrlenih napitnic je ionec, da zdaj zadne zabavni delj a varali smo se, in ni nam zal, da smo se varalt; Bog nam daj mnogo takib prevar [dozlveti. Vzdigne se zopet slavljenec in zacne govoriti v verzih tako prisreno, da so se prsi sirile slehernemu, ki je po-sluial take nenavadne glase. Pred na§imi ocmi in usesi razvil je umetnik z zivim in ogojenim glasom umotvor, ki ne zamrje med Slovenci, dokler bo dibal zadnji sin slovenskega rodu, Posreello se nam je, da smo dobili besede onega vzvisenega umotvora; onega zivljenja, ki je dihalo iz pesnikovih glasov, jim zalibog ne moremo podeliti. Tsakdo naj si mislilnaj-lepse deklamovanje, ki mu je mogofie, in tako se vsaj nekoliko resnici pribliza. VzviSene besede, katere je govoril pesnik svojemu rodu, s6''glaLev: VELUkONOCJSTA. Stoletja je trpel veliki trpfn, In tezki ga zulil je jarem; Kedaj pa5 iztefie mu Las boledin, Bo vecno li trpel po starem? Evropi bil 2fv, nerazru§en je zid, Ki divje odbil je barbarstvo, Stal (sebi v pogubo, sovrazniku v prid) Omiki je svobodi t varstvo. Od vekov clovestvu dobr^tnik je bil, In zdaj je se svetu dobrotnik; A svet mu za to* le nasprotnik je bil, In se mu zaklet je nasprotnik. Onvdober in blag je, krotak in miran, Cemu pac ta srd nad orjakom? P r e v 61 i k je, torej je tujeem stralan, B o g a t je, roj tujeev pa — lakom! Zato pa je sklenil sovraini njih svet I jyRaz zemlje orjaka zatrfmo, Da mine nas grdza in vecni trepet, Da svet si njegov razdelimo*! ZdruzOi vso mo5 so, ves divji svoj gnjev. In trli junaka krvavo, In njemu, ki venec zasluii kralj6v, Nabili so trnjev na glavo. Zadali so tfsoc' morilnih mu ran, PaL m6ral bo izkrvav6ti! A krepek, a silen je ta velikan, In nitro jim nefie umieti. §e Mvega torej pod crno zemljd Zagrlbejo z r6ko sovraSno, S f 3(Satom in kamnom gomilo zaprd, In s ceto obdajo jo strazno. Zdaj dih jim je prosi, in lehkd jim srcS, Zdaj bati ne bode se treba; Zdaj ceta pri grobu vesdlo sede Za zemlje pokdpanca zreba !..... A groza pogrebcem! Cuj, silen potres! Odpirajo davni se grdbi, — Bazdrl velikan na§ mrtvaSko je vez, Iff dviga--se- v jasni svitl6bi,------- ___ Kdo on je, ki vstaja 6ez veke na dan, Kdo ta je junak velikanski ? Pogjejte v obraz mu, obraz vam je znan: To narod je — narod slovanski 1 Kalvarijo svojo nag rod je imel, In dneve prebridke trpljenja; A zdaj mu reiitve je zor za^arel, Kap65il mu dan jc vstajenja. Da, vstaja, resnicno, mogo5en, jiastit, Uni6il naktepe je 6rne; Grozi naj, hrumi naj sovraznik srdit, Slovan ved se v grob mu ne vrne. On, kteri ga vzbudil iz grdbnih je tmin, Za dela ga slavna je vzbudil, In svet se svitlobi njegovih vrlin In delom velikim* bo cudil. Kalvarijo svojo na§ rod je imel, Zdaj reSnje raduje se zdre; A dan §e slavneji mu b6de pri§el, Dan o 1 j s k e prilel mu bo g 6 r o. Kot z oljske se goro je vzdignil Gosp6d V nadzemeljske jasne vi§ave, Fovzdigniti mora se kt'epki na5 rod V vi§ave mofii in pa slave. Mi, bratje, pa z delom pripravljajmo zdaj To silno slovansko mogaenost, In z dithom proroSkim nazdravljajmo daj : Na ulavno slovansko bod6cnost! Utis, ki ga je naredila ta poezija, rna posluSal-ce, se ne d& popisati, Kdor je bil priLujo$, se bo vecno apominjal krasnih trenotkov, ki so tekli med to deklamacijo in ki so ji sledili, Kdor ni bil zra-ven, njemu se ne more povedati, kako je bilo; nav-dulenje bralo se je na obrazu vsem navzocnikom, navdu§enje in veselje odsevalo je ,iz obrazov in go-Vorov prisotnih gostov. 6. Banket se bli2a koncu in konc"a. Med napitnice vrsfeile so se vsakovrstne pesmi, katere so prvaski in dornberski pevci izvrstno peli. Mnogotero pesem so morali ponoviti, kajti tako petje se ne s\\ii vsak dan in kdor ga sli§i, rad pridrzi svojemu u§esu tak u^ifcek; dokler more. Poedinih pesem ne bomo navajali, ker to bi nas predated za-vedlo, a to moramo reci, da niti v mestu nismo sli-sali tako preciznega in ob^utnega petja, s kakersnim nas je ta vefier razveseljevala prvaSka ^italnica. Hva-la na teh lepih in veselih urah vsem pevcem in pev-kinjam, ali v prvi vrsti g. pevovodji, uciteljn O r 1 u, ki je tak izvrsten pevski zbor izuril, Po resnih in navdulajocifa napitnicah prisle so na vrsto resno-laljive v dostojni obliki, a tako napo-prane s salo in dovtipom, da je bilo popokati. Kdo jih je govoril, pad ni treba posebe omenjati njemu, ki se le spominja, da g. E. Klavfcar je bil voditelj di-letantov in diletantiaj. Besede tega gospoda, ki so veljale prvaskim pevcem in njih pevovodji, dornber-§kemu zupniku, pre5. g. 1\ Kramarju, goriSkim diletantom in obcini dornbersko-prvaski, bi se more-biti ie sestavile, kakor so bile govorjene; ali naglasa, barve, smesnosti, kaker§no jim zna le imenovani govornik podeliti, jim ne moremo dati. Za vsako besedo bil je oddihljej, kajti zadostovalo je, da je govornik usta odprl, in ze jo je tako zakrozil, da Clovek ni mogel zdrzati se smeha. Trikrat zaporedom moral je govoriti, ker ob&nstvu je bila njegova beseda toko dopadljiva, da je ni hotelo pogreSati Se enkrat se oglasi pesnik in napravi kratko napitnico svojemu prijalelju Hil. Zornu, ki je znan po svoji kritiki o Gregor6i5evi pesmi: „Cloveka ni-kar.* Ifapitnica se glasi: Zdiavfjco ie eno mozii sem dolzan, Ki za me postavil se v boji je v hran. Ko v me se zagndl je sovraznik srdit, On dvignil je kopje za me in pa Skit; In sukal prav spretno orozje je bojno,* Krepko ga je sokal, a vendar dostojno; A ne brez ozira in ne brez ljubezni, Kot vihtel ga je moj s6pernik jezni. .Puiice sovrazne mi s tem je odbil, In mene pod Skit je svoj krepki zakril. » Bog torej za§2itoika mojega vdrij, Zivi naj se dolgo nas vrli Hilarij! Z vsklikom iu pozdravom sprejeta je bila ta xdravica. Slednjic apregovori g. Ivan D o 1 i n a r iz Trsta, *pominjajo6 se bojnega leta 1866, ko je pri Versi z drugimi slovenskimi junaki za domovino krv prolival, ter napije drugi vojski, ki ne pozna meca in bojnega upitja, ki e krizem v roci in niirno besedo ozoanjuje po vzgledu Kristusovem in Metodovem blagovest slo-venskemu rodu ter mu ob enem hrani in brani do-maci jezik, ki ga je podedoval od svojih dedov pra-dedov, to je dubov§5ini. Z burnim odobravanjem pritrdi narodni zbor tej zdravici, kozarci zazvenketajo, da je dolgo odmevalo po prostorni dvorani. Med tern je bila_p.rotekla^raj;ajttro,.Aej3aJbi. bil kdo vedel, kedaj in kako; sreenim Jjudem se ure ne Stejejo, in srecni v resnici smo bili one ure, ko je banket trajal. Ura je kazala \\% in duhovni go-spodje se odpravljajo na odbod. Emalu ustane slav-ljenec in & ojim druga gospoda; banket je bil v svoji velitfaeti pri kraji. Govoril je le profeeor G1 a s e r kot Ltajertki Slovenec ter pozdravljal v imenu svojih i&tttjerskik bratov goriike Slovence, katerih polozaj je slices* cnemu Ifcajerskih Jrojakov. Veselega srca od-zdrarili aopmli takerau bratskeirm pozdravu ter krepko prejeli za ease Vozovi so bili kmalu pripravljeni in gosti so se odpeljali na razne kraje; le manjse dru&be ostale so le dalje vkup, Sakajoc, da poneba de2, ki je bil za-del rositi. Utis tega vecera ostane vsakemu udelozenou neizbrisljiv. Prvaika beseda bila je narodna slavnost, Gregorcieev banket bil je narodni zbor, da si lepSe-ga ne morel misliti. Umetnost in navdusenosfc tokmo-vali ati tisti vecer, da bi Slovence blazlli. Namen se jima je posreell \ hvala jima ve6na. Dopisi. podelili so jo tujcu, Istrijanu, ki je, kakor pripove-dujejo, v bosnjaSki vojskikot korporal (trobec) flluBU in bil tam lahko ranjen. IzpraSevan iz sloveiiScine, ni na tri vpraianja, kakor govor6, mogel nicesar od-govoriti, in je le nekoliko hrvagcme loxnil. AH ni to v zalost narodu in koboridskim rojakom, zvestim av-strijskim derzavljanom, ki so jez ob bliznji itahjanski meji ? J&alostno je to, zato pa ves Koborid z vso okolico govori o tern imenovanji, kar je pa<5 prav dobro umevno ; zato pa ne bo mogel imeti novi postar prijetnega stanja tukaj, Domacini placu-jejo davke in druge doklade, zakaj bi ne smeli tudi kaj dobrega imeti ? zakaj naj tujec v naii domaclji zivi in mogoce bogati, ko smo sami potrebni? Da se mu ne zgodi, kakor novemu poStarju — tudi ptuj-cu — v Devinu, kjer so tirjali za stanovanje 600 gl. najem§eine; zato je moral vse pustiti ter odpotovati. Ako se ne motim, bil je ta, kteri se sedaj Koborid-cem usiluje. To je vender cudno, da mnogi Italijani ne marajo za nas, ali Le se more dobiti pri nas kos kruha, se silijo in nam ga jerajjejo izpred ust. Eje je ona tako slavljena plemenitostr Beseda v Koboridu eo je vrsila v zadovaijnost vseh posluSalcev. Koboridski pevci so pokazali, da so le vedno stari slavSki. Govor „o ustiir bil je pri* meren in kratkocason, ttPrevzetnieau, igra, ktero je g. F. Dominko prosto poslovenil, vriila se je z malo izjemo prav dobro, pa je res tudi podudljiva in pri-merna sedanjim easom ne le v mestu ampak tudi na d^eli. Ta je dcuga igra, katero je oni gospod poslovenil. Prva, „ Stari Slovani", kiso jo ze v Koboridu predstavljali, predstavljala se bode, kakor govore, pri prvi besedi v Tolminu; zato pojde tja ranogo Kobo-ridcev, kakor je priilo tudi v Koborid mnogo gospo-dov in gospe iz Tolmina, kar je res hvalevredno, !Bo-dimo slozni in dolajmo za narod pa borimo se za uaie uravico in skrbimo za blugostanjo nalega ubo-zega kmeta. |Z Rifemberga, 7 aprila 1885. — Dopisnik iz pod Skratlenca pile v ^Edinosti" Itv. 27, mod drugim, da je cestni odbor ajdovskega okraja po ve&etnem in dolgem trkanji prejel od visocega eratja za odstop skladovne ceste od vasi Selo in do mosta na Verto vinlo'eku tvoto 700 gld. Da bi se med lastniki zem-Ijile*, kter» bo svoja zemljil^a za ono costo morebiti tudi brespiafino bili odstopili, ne urinila kaklna pomo-ta, navezan sem. da to stvar pojasnim. To se.ve, da se je stvar dolgo zavlekla in da v cestnem odboru smo bili, ne saino dva uda, ampak vsi udj© obupali, in da smo bili vsi enacih misli, da bi na vsak vladni migljaj to cesto erarju odstopili proti odSkodnini za gruI6, kajti okraj je itnel skoz vsa leta za gruis-«anje strolke, kterih povrnitev je zahteval odbor in ne le predsednik, saj predsednik je le izvrSevaloc odborovih sklepov. To se je tudi zgodilo in visoko ministerstvo notranjih zadev je z odlokom 9. marca t. 1. Stv. 538 blagoYolilo za 4 letno gru§6anje svoto 700 gl. kot odSkodnino p vrniti. Ear pa zadene v dopisu o&tno pohvaU cestnega delovanja, se dopis-niku za odbor zahvaljujem. JSaSelnik cestnega odbora. kan, kjer bo druStvena veselica na yrtu g. 2upana MozetiCa, s sledecim sporedom: 1. Koracmea; svira godba. 2 Slovanskih pesni venec; svira godba. 3. „Jaz sem Slovan"w; poje zbor. 5. Sanje, zl. MillOcker; svira godba. 5. „Sto CutiS"; poje zbor. 6. Venfiek ko-ra5oic, zl. David; svira godba. 7. Hercegovska; poje zbor. 8. „Ljubavi List", polka; svira godba. 9. Ja~ dransko morje; poje zbor. 10. Glas sredi jelk; svira godba. 11. V boj; poje zbor. 12. Naprej; svira godba. Pricetek ob 3*/9 uri popoldne. Pevske zbore zvr-sujejo gorigki in solkanski pevci; sviranje pa godba vojagkcga c. kr. pespolka Ludovik bavarski St.* 62. Ako bo vreme 12. aprila popolnoma neugodno, odlo^i se izlet za naslednjo nedeljo, 19. t. m. Prav obilne udeleSitve se nadeja, v Gorici 6. aprila 1885— odbor, Posebnega priporoSila nam paL ni treba doda-jati, program sard dovolj jasno priCa, da se priprav-Ija slavnost, ki bi bila vredna druStva in njegovega patrona, ki bi se ujemala z duhora, katerega se je podporno drnStvo od prvega svojega zaCetka vedno dr2alo. Rojaki, nameBto da bi fili drugam, pridite se svojimi diu^inami zajatia k sv. Antonu, pridite po-poludne v Solkan, kjer vas Solkrmci prijazno sprej-mejo, kjer vas bota petje in godba prijetno zabavala. Mil. IZ dolenjih Brd, dne 22. marca. —Dovolite, g. urednik, da fiitateljcm BSoce" pojasnim stvar gled6 dopisa iz Podgore z dne 10. marca v 12. §tev. te koiSega letnika. Gospod dopisnik zadel je svoj dopis s tem, da pravi, da odgovori dopisu iz Brd v 18. Stev. wEdinosti". Ali glejte cudo, prijel se je boJj trdo iupanstvenih nego svojih stvari, ker le to mu po glavi roji kakor megla po LjubljanL G. dopisnik je kakor farizej v tempeljnu v svojem dopisu molil: ne hodimo ngitirat, ne placujemo vina, ne silimo no-benega, ne iscemo pomo6i pri kazenski sodniji. Earn ste zaSli g. dopisnik, saj dopis iz Brd v „Edmostia Vas ni nic o tem vprasal. Sicer pa, g. dopisnik! ali nimate v Yipolzah vclicega agitatorja, kteri je hodil po hisah in ljudi nago\arjalt naj mu podpiSejo ugovor, kterega ste napravili proti glavarstvenemu odloku od dne 26. januarja t. 1. rekod, da gre samo za to, da bi se drzala volitev v Smartnu ? Ali ni hodil po hiSah in krcmah ter govoril, da je nekdo sle-par, drug pa podkupljen ? Ali ni storil podpisafci mo-za, kterega ni bilo poleg? Ali se ne pravi to agito-vati? Primorani ste, g. dopisnik, sam se hvaliti, ker drugi Vas ne marajo. Zakaj Li se ne pohvalili VaSih zaslug za godbo, brez katere bi ne mogli izhajati? ali kjer ni resnice, ni treba se hvaliti. Jaz bi Vam svetoval, g. dopisnik, da zanaprej bi ne posnemali vec* farizeja, ampak colnarja, ki je v tempeljnu na svoje prsi trkal, ter prosil Boga milosti. Tonca. Z levega brega SoSe. 10. aprfia. — (Po§ta. ida.) V iestih mesecih ima Eoboridska poSta 2e tretjega poSterja. JSTedavno umrli slovenski pesnik BErilao*, vnet narodnjak, poStaril je komaj Stiri me-sece; zato je bila postarska sluLba zopet razpisana, za katero je prosilo ve5 sposobnih domacih rojakov: Gruntar, Ddminko itd., a izmad teh je ni nikdo dobil, gospod Jakop dr. Missia, il je v^era v Gorici. " " Politidni pregled. Na notranjem politiduem polji vlada tihota. Ker ticmajo gasniki druzega gradiva, za^oli so M scdaj scstavljati ructmc 0 izklu pr'hoilnjih volitev. Po tell — seveda — na zrafcni podlagi scstavljenih racunih imela bi sedanja dosnica najmanj 193glav, tedaj absolutno ve6ino. Usta-voverni stranki ali levifiarjem prerafiunavajo le 130 poslancev. Se sedaj se ne vG, kaj namcrava grof Taaf-fe, sklide li poslance se k jednemu zasedanju ter predlo^i v razpravo carinsko novelo, ali sklide zbor le v to, da bode poslusal prestolni govor, skaterim se zborovanje zakljuci. Ogerski ministri so bili te dni na Dunaji, kjer se je vrsilo skupno z nasimi posvetovanje 0 carinskej noveli in drugih zadevah. Tudi v zunanji politiki nam niso prinesli velikonoCni prazniki posebnih novosti. V Parizu je ministerska kriza konSana, predsednik pari§ke zbornice Brisson sestavil je novo ministerstvo, v katerem je on predsednik, biv§i ministerski predsednik Freycinet prevzel je ministerstvo vnanjih zadev. Novi ministri so vzeti iz vseh republi-kanskih strank. Zbornica je takoj novemu mini-sterstvu dovolila 200 milijonov frankov, da kon-ca vojno v Tonkinu. Sicer pa se pise, da so Kitajci sprejeli pogoje francoske, ie pred bitko pri Langsonu stavljene, v svrho premirja, iz katerega se izcirai navadno mir. Domade in razne vesti, ZadnjO Stevilko naSega liBta zaseglo je slav-no drzavno pravdni§tvo zarad 61anka „Po Sestih le-tiha, v katerem smo bili napravili sklep racuna zad-njega sestletnega politikovanja. Morda se je bilo po-kazalo preve6 dobidka za Slovence, ki bi jib. bil lahko napihnil, kar bi jim bilo znalo ikodovati, in jih je bo-telo drSavno pravdni§tvo obvarovati te. nevarnosti. Ker nismo smeli govoriti 0 dobi^ku, prinesli smo v drugem natisu omenjeRe Stevilke tooKO iz ra«uaa zgu-be, to je ftvotopis ranjkega Krilana, ki je zavzel popolnoma toliko prostora in ono mesto kakor zasezeni dlanek. Slovensko bralno in podporno druStvo v Gorici priredi v nedeljo, 12. aprila t. 1. sloves-nost, h kateri se vabijo vsidruStveniki, njih druiitie, kakor tudi ndje drugih slovenskih druStev. Spored je naslednji: I. Ob 10. uri dopoldne slovcsna sv. ma§a v spomin tisoftletnice smerti sv. Metoda, druStvenega zaSCitnika, v cerkvi sv. Antona, na Eornji. DruStve-niki se zberejo ob 3/4lo. uri v cerkvi. II. Izlet v Sol- knezoSkof . , . P. EvBtahij Ozimok iz reda sv. FranSiska izvoljen je provinolia-lov namestnik po smrti ranjkega provinoijala P. Bo-naventut-o Sell-a (GradiS6ana in ne Korminca, kakor smo prej poro^ali). KatoliSko drugtvo gorilko se giblje; vSeraj imel je odbor sejo, v kateri je razpravljal zanimive re5i. Tudi prihodnje volitve v drLavni zbor in ? mo-stni zastop so se omeniale in druitvo bo dolalo tudi v tem oziru. Mese^ni shod bo zadnji ^otrtok tek. m. Slmoa Butar, c. k. profesor v Spljetu, tol-minski rojak, imenovan je dopisovalni Llan 0. k. o-srednje komisije zs najdenjo in ohranjonjo zgodovin-skill spomenikov. Ljudska posojilnica v Gorici ima nekaj do-nara na razpolago; kdor ga potiobujo, naj se oglaii pod u?,o zuanimi pogoji. Konjska dirka bila j@ fpreloiena radi slabcga vremena od ponedeljka »a detrtek; all tudi ta dan bila je udelezitev od strani obttiistva majhna. Druga dirka bo prihodnjo nedeljo popoludne. Predsednik „Slovenskega jeza," c. g. An-drej Znidaraid, odpotoval je kot zastopnlk drustva n« Velehrad, na grob sv. Metoda. Od tarn pojde tudi v zlato Prago. Nabiranjo prostovoljnih darov za sliko bv. apostolov lepo napreduje; kakor kaLe, bode alika kaj krasna. Tudi veselicni odsek prjdno deluje in pri* pravlja za veliko slavnost, ki se bode vrSila unjbrife, ako bode slika dovtsena, prifcetkom meseca junija. Pri petji so obljubili sodelovali vsi pevski zbori v Brdih. Priprave ka2ejo, da ni bilo §e take slavnosti v Brdih, na pragu pIrredente,B kakor bo ta. Da bi se je le tudi zunanja druStva in posamezne osebe u-dele^ile, in s tem podpirale te^avno druStveno delo-vanje! Velikonofini pouedeljek pnla se je po vseh cer-kvah biljanske fare zahvalna pesen v spomin tisofi-letnice smrti sv. Metoda. Slavnost sv. Metoda jo tudi slovenska, ne le slovanska in katoliSka. To piiznavajo viSi duhovni pastirji, kteri v krajih slovenskih dajejo svojim vernikom glede te sve5anosti posebne dobrote. Kakor mariborski, tako so tudi ljubljanski premilostni knezoSkof dr. J a k 0 p M i s i j a prav pomenljivo na cvetno nedeljo dali nam znamenito in presr^no pa-atirsko pismo, v katerem naro5ajo, kako naj se po Skofiji obhaja tisu61 etni spomin smrti sv. Metoda 6. aprila na velikonocni pone-del j e k. V vsaki farni in javni cerkvi naj se bere ali poje ena sv. maSa z blagoslovom v namene razodete v listu samem. Pri tej maSi naj se vstavi molitev iz praznika sv. Cirila in Metoda pod eno sklepnico. Slednjie\ to je pred zadnjim blagoslovom, poje naj se zahvalna pesem. Dalje molijo naj se skozi celo naslednjo osmino povsod (vender le na konci ene sv. maSe) lavretanske litanije z molitvijo: BPod tvojo pomo5 pribeXimo .. .• za zjedinjenje naSih logenih bratov 8 sveto rimsko cerkvijo. Sedaj zaukazane mo-litve po sv. maSi molijo naj se v torn slufoji po HSa-nijah. V listu samem razkazujejo pre sluiboval, ter je nemskega in slovenskega jezika popolno-ma zmoien in ima dobra spridevala, zeli zopet prevzeti slnzbo pri kaki zupaniji. Kaj ve6 se izv6 pri nrednistva 9Sodeff. V Gorici, 7. apriia 1885. MATEJ in MARIJA LAZAR. ^X>€3<^€3KXM S3K CI PooblaSceni od veleslavnega c. k. na- llKI meatnistra y Trata d&jemo si cast naznaniti, da smo odprli y ulici mestnega vrta (Yia Giardino) h. St. 24, nasproti poStnemu telegra&knmn uradu, P0SRED0VALN0 A6BNCIJ0 ft I a f%4 pri kupovanji in prodaji poslopij, pri odda-fg janji bis in stanoyanj v najem, kakor tudi 'ill pri posojilih, pri najemanji sluzabnikov in csj kupcijskih agentov. kS Obetaje, da se bomo poiteno trudili, gg rqp izvraiti narodbe in oprarila, ki se nam izro- Fm M 6ijo, priporoSamo se slavnemu obcinstvu, ki M f§J nas bo hotelo pocaatiti se svojimi narocili, [fl wA naj ima y nas zaupanje in trdao nado da mu j|J ^| bo popolnoma zadosceno z nasim delovanjem. k^ M V Gorici, 21. marca 1885. M « Bratje PEBTOUT. if ri ri s5.s 1 I z p r v e roke| prodajem v zavitkih r po 5 Ko. Swhe slanike (SpeckbttcMinge> gl. Sane plode (Speekfluudern). . „ Lohos slanlke (Luchshoringo) . n Prekajene ogorje ^Ger, \ul) . „ Ogor. zavijado (Aal-Roulade) . n Ogor en gelee (Asl en Oelee> , n Ribjo zavijado (Fischroulade;. n Sardine (Kronsardinen) 2Ve Mes. slanike (Vollheringe) . . w IsW (Caviar, Vr. Peri „ KaTijar utfalski ( 1.80 2.10 2.16 6.30 4.50 3.72 2.28 1.68 1.80 8.10 4.38 2.40 Voznina jo Ze r ceni yra^nnjena. Arstrijsfco carino plafia prejemnik Hamburg. BdEax Kreimeyer UAS0D1 LUi h Trsta 7 Kew-Tc: Teliki parniti s prvim razredom te linije tozijo redno t Hew-Tork in sprejemajo blago in potnike po najnizjih ce-Dah in s prar dobro postrezbo. Y NEW-T0RH-0dhod iz Trsfa. Parnik TeutOttia. Odhod okolo 15. apriia. Kajnta za potnike 200 gld. — Srednji kror 60 gl. Zarad To2nje treba je obrniti se na JT. t E R K U 1 L E, glaTnega ageata za potnike, Via dell'Araenale h. St. 13^ Teatro Comunale, Trat. Radi blaga na Emfliano d'Anf. Poglayen, glavnega agenta. POTNIKE 1\ BLittO spraylja y Ameriko najbolje in najceneje Arnold Reif, no. Dunaji, I. Kolowofring h. st. 9 (NajstarejSa firma te Vrste.) Sejem y Tolmino Dnhovnikom v pokoji! Podpisana podzupana Doleuje ir Goranje? CerovSke ob6me, v sporazumu s cerkvenimi pred-stojniki, dajeya na znanje pre^astiti duhov§6ini v pokoji, da ob5ina Dolenje Ceroyo bi radi^ sprejela enega duhovnika t pokoji, kateri bi injei vsako nedeljo in vsak zapovedan praznik atftt* tranjo prvo sv. ma§& s kratko homilijo. Z& to pa bi dobival na leto v gotovini 100 goldi in v naravi prosto stanovanje z vrtom ter viii-sko in iitno biro v Dolenjem in Gorenjem Ce* rovem, koja bi znasala iiajmanj 4 hektolitre viua in 2 LektoL tursice. Dolenje Cerovo dne 24. marea 1885, ANDEBJ PODVERSClK pod^upan za Dolenje Cerovo* ANTON PRINClC pod^upan za Gorenje CerovOfc Mnogo prihrani, kdor kupi obleko v EEQJADSICII6HAC1JA nSIHElli ki je najvegja v Gorici, v kateri se dobi vaak cas na veliko izbiro narejena obleka po naslcdr.jih cctiab: Fopolna vcnladansh obleta 2a gcapode od 3 io 30 gl. n n « n MU » 6 » 15 » » » to. fl 3 fl 10 » PoTThns ponladasike suknje , gospede » 8 » 30r n PottladiBjlti Mi n n »S» 15' » Vrhu tega bogata zaloga vsakovrstne robe iz raznih tovaren po narocilu v«led mere, ki se iz-vrSi toCno in hitro. Novo dosli dolraani najnavejgega ktoja od 8 do 50 gl. za gospe. Saki za gospe od 4 do 15 gld. za zlvfno, poljske pridelke, gospodartko in kmee-ko orodje, ftacunsko blago itd. bode na sv. I. Jfagfe dbn 23, apiiljar i^ sv, Mate^a- d«a 21. septembra vsako leto. Lupanstvo v lolminu, 6 aprilja 1885. izdajateli in« odgotofiii itfediiik: M?. KOBSIC. — Tifek*: .Hitartjansbft tiriKft*, ˇ Qtotiti. po dr. Malici je odlofino najbolj§e zdrarilo zoper protin ter pavmatisiem, trganje po udiii, boledine r krizi ter zivcili, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo 6as» Cc Be rabi, pa mine po polnem trganje, kar dokazuje obilno zab?al. Zahteta naj se samo „cvet zoper trganje po dr. MaliSi" s zraven stojeSlm znamenjem; 1 ateklenica 50 kr. fW9 Zalivala. "iRI Gospodu pi. Trnk6czy-jn, lekarju t Ljubljani. Moja mati so na protinskej bolezni na nogi silno trpeli in ra^na domuci* zdravila brexvspesno rabili. Ko je pa bolezen dedalje huj§a prihajala in uie ve5 dnij nUo mogli stopiti na uogo, spomnim ae na Va§ dr. Malidev protinski evet po 50 kr. ter si ga nemudoma naro6im. In res imel je Ludovit vspeh, da so se po kratkej rabi oprostili mttfttih, bolefin. S popolnim prepricanjem priznavam torej dr. 9EaIiLev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in gp rsar kemu bolniku t jednakej bolezni priporofiain, VaSoj blago-rodnosti pa izrekam najprisrenejio zahvalo, z vsem sposto-Yanjem ndani Franc Jog, posestnik t Smarji pri Celji. (Bf Planinski zeliscui sirup kranjski, "Wl izboren zoper ka§elj, hripayost, Tratobtl, prsne in pMtt^e boleCine; 1 ateklenica 5$ kr. Koristnejii nego vsi r trgorinin se nahajajo5i aoki in filropt. HT Kri eistilne kroglice, e. kr. priv., ~^& re smele bi se r nijednem gospodinjstvu pogreSftti ia so ae uie tisuikrat sijajno osredocile pri zabasanji filoveakega teles a, glaTobolo, otrpnenib udih, skazenem ielodci, jetrnih in obistnili boleznih, t skituljah k 21 kr.; jeden zavoj a 6 fikatuljami 1 gold. 5 kr. Razposiija sc le jeden zatoj. Naroiila se izvrs<^: najhitrejc s postniiu povzetjem v lekami pri „samoroguu M- p!- IWB-ji os Mm tup ? Ljubljani.