KMETIJSTVO IK ŽIVILSKA INDUSTRIJA n. sol. o. PORTOROŽ INTERNA IZDAJA • Naš glas« izdaja delovna organizacija Droga, Portorož. Ust urejuje uredniški odbor skladno d predpisi. Predsednica uredniškega odbora Majda VLA-ClC. Odgovorna in glavna urednica Albina ŠKAPIN. Tiska ZGP Primorski tisk, TOZD Tiskarna Jadran 1984, v nakladi 3500 izvodov. List dobijo člani kolektiva brezplačno. LETO XXVI. PORTOROŽ, JULIJ 1984 Številka 2 EXC0RRAD0 TOP - naša nova pijača Začeli smo s prodajo EXCORRADO »TOP«, nove osvežilne pijače iz svežega bezgovega cvetja. EXCORRADO TOP jc nova pijača iz proizvodnega programa brezalkoholnih pijač EXCORRADO, ki jih proizvaja TOZD »VINA-KOPER«. EXCORRADC TOP je namenjen mladini, otrokom in odraslim za osvežitev. Tistim, ki ne pijejo brezalkoholnih pijač pa predlagamo, da ga poskusijo v kombinaciji z vinom — dobljeni brizganec je poznan kot »TOPIČ-«. V kombinaciji z vodko ali havani rumom pa si lahko pripravite izvrstne koktejle. EXCORRADO TOP jc SAMO ZA ŽEJNE! V razvoj nove pijače EXČOR-RADO TOP je bilo vloženega veliko dela in truda. Veliko dela poteka sedaj na področju odkupa svežega bezgovega cvetja in pripravi bezgovega ekstrakta, kjer sodelujejo s TOZD »VINAKOPER« še TOZD: GOSAD, ARGO in SU-DEST. Koordinacija se vrši preko DSSS in TOZD »BLAGOVNI PROMET«. V začetku junija smo začeli s prodajo EXCORRADO TOP po Sloveniji, Istri in Kvarnem s posebnim povdarkom na obali. EX-CORRADO TOP je namreč reprezentančna osvežilna pijača Turistične organizacije Portorož (TOP), katera nam je dovolila uporabo njihovega imena firme ter sodeluje v promocijskih aktivnostih. Zato ima Turistična organizacija Portorož absolutno prioriteto pri oskrbi s pijačo EX-CORRAQO TOP. Uvajanje EXCORRADO TOP na trg spremlja dokaj močna propaganda skozi medije (radio, tisk in TV) ter pospeševanje plasma-na. Zastavili smo si za cilj, da novo pijačo v izredno močni konkurenci uveljavimo pri potrošnikih. Vendar se bomo za dosego tega cilja morali vsi močno potruditi, predvsem pa odpraviti pomanjkljivosti, ki nas trenutno ovirajo. TOZD »VINAKOPER" mora posvetiti proizvodnji več pozornosti in dvigniti sedanji nivo kakovosti izdelkov na nivo, ki tržišče zahteva. Odpraviti mora lepljive steklenice, umazane zaboje, slabo zalepljene in umazane etikete. Prav tako mora posvetiti večjo skrb distribuciji, ki nam trenutno močno šepa. j Edino z izboljšavami in odpravo naštetih pomanjkljivosti lahko dosežemo zastavljeni cilj. DE MARKETING OBVEŠČAMO VAS, da je dne 16/4-1984 prišlo do spremembe imena DO. Novo ime je: »DROGA« Kmetijstvo in živilska industrija PORTOROŽ Sprememba imena firme in žigov temeljnih organizacij je izvedena s 1. julijem 1984. Navedeno spremembo je treba upoštevati pri finančnem in drugem poslovanju. Temeljne organizacije so sledeče: Stari nazivi — TOZD ARGO IZOLA sestavi DO »DROGA« PORTOROŽ, Novi nazivi — TOZD ARGO IZOLA — TOZD BLAGOVNI PROMET — TOZD BLAGOVNI PROMET PORTOROŽ — TOZD DELAMARIS IZOLA — TOZD GOSAD SREDIŠČE OB DRAVI TOZD KRAS MPI SEŽANA PORTOROŽ — TOZD DELAMARIS IZOLA — TOZD GOSAD SREDIŠČE OB DRAVI — TOZD KRAS MPI SEŽANA — TOZD MLEKARNA DEKANI — TOZD MLEKARNA DEKANI — TOZD RIBA IZOLA — TOZD SERMET KOPER — TOZD SOLINE SEČA — TOZD SUDEST GRADIŠČE — TOZD RIBA IZOLA — TOZD AGROSERVIS KOPER — TOZD SOLINE SEČA — TOZD SUDEST GRADIŠČE — TOZD VINAKOPER KOPER — TOZD VINAKOPER KOPER — TOZD ZAČIMBA SEČA — TOZD ŽIVILA IZOLA — TOK KMETIJSTVO KOPER — TOK VINAKRAS SEŽANA — DSSS PORTOROŽ — TOZD ZAČIMBA SEČA — TOZD ŽIVILA IZOLA — TOK AGRARIA KOPER — TOK VINAKRAS SEŽANA — DSSS PORTOROŽ Predsednik KPO: Miran Petrinja PLAN DO »DROGA” PORTOROŽ za leto 1984 Plan za delovno organizacijo je v bistvu rekapitulacija planov po TOZD tako v pogledu proizvodnje kot investicijskih vlaganj, finančnih rezultatov in zaposlenosti. Samostojno je obravnavan le Družbeni dogovor o razporejanju dohodka in oblikovanju sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Obseg poslovanja v DO se je z letom 1984 po združitvi z DO AGRARIA in DO MPI in vsemi izvedenimi reorganizacijami razširil, tako glede števila TOZD kot glede na raznovrstnost dejavnosti. Delovna organizacija po novem vključuje tozde, ki pripadajo 5 različnim industrijskim panogam, in sicer: — proizvodnja in predelava nekovin: TOZD SOLINE — živilsko predelovalna industrija: TOZD ZAČIMBA TOZD SUDEST TOZD GOSAD TOZD ARGO TOZD DELAMARIS TOZD MLEKARNA TOZD KRAS MPI — kmetijstvo in ribištvo: TOZD RIBA TOZD VINAKOPER TOK AGRARIA Koper TOK VINAKRAS — trgovina: TOZD ŽIVILA TOZD BLAGOVNI PROMET — prometne storitve: TOZD AGROSERVIS Iz predloženega plana izhaja, da v pogledu proizvodnje v letu 1984 ne bomo dosegli glede na lansko leto vidnih rezultatov. Na nivoju DO je glede na raznovrstnost proizvodnje težko obravnavati fizični obseg proizvodnje, poleg tega ni možno pri tem upoštevati dejavnost vseh TOZD. Podatek, da planiramo v letu 1984 povečanje fizičnega obsega poslovanja za 2,5 odstotka ne vključuje dejavnost TOZD ŽIVILA, BLAGOVNI PROMET, AGROSERVIS, TOK AGRARIA Koper in del TOK VINAKRAS. Pri predvidenem porastu proizvodnje pa nekateri TOZD planirajo precejšnje povečanje fizičnega obsega (do 30 odstotkov), medtem ko TOZD SOLINE in TOZD MLE-A KARNA zmanjšujeta obseg poslovanja. Planirano povečanje fizičnega ‘ obsega je po TOZD sledeče: TOZD ZAČIMBA — index planiranega porasta je 118; povečujejo se količine predelave kave in živilski plodovi — rožiči; povečanje ostalih grup ne izstopa. TOZD SUDEST — index planiranega porasta proizvodnje je 121; predstavlja 18 odstotkov povečanje količin riža in odpade 13 odstotkov na vse ostalo, po tem odpade 200 ton na povečane količine instantov in 200 ton na povečan izvoz zdravilnih zelišč. TOZD GOSAD — index planiranega porasta proizvodnje je 121; največji porast jew predviden pri mletem sladkorju, in sicer 500 ton (index 149), medtem ko vložene povrtnine kot najmočnejše grupe izdelkov, planira TOZD le 3 odstotke več. TOZD ARGO — index planiranega porasta proizvodnje je 102; pašteta, ki je po količini najmočnejši izdelek, je planirana 200 ton več ali 21 odstotkov, juha kot druga najmočnejša skupina cca 300 ton ali 25 odstotkov manj. Manjše količine juh so predvidene zaradi nesigurnih količin izvoza v Rusijo. TOZD DELAMARIS — index planiranega porasta proizvodnje je 111; pri vseh grupah izdelkov je predviden porast proizvodnje, razen pri predjedeh, kjer zmanjšujemo količine za 200 ton ali 8 odstotkov (izdelki z uvozne ribe), zato pa povečujemo obseg sardin za 400 ton ali 15 odstotkov. TOZD VINAKOPER — index porasta pri vinu in brezalkoholnih pijačah znaša 114; pri tem se planirane količine vin povečujejo za 15 odstotkov, pri brezalkoholnih prijačah je obseg isti in pri alkoholnih pijačah za 80 odstotkov večji. Grozdja planira TOZD za 3 odstotke več, medtem ko sadja (breskve, hruške, jabolka), 27 odstotkov več. TOK VINAKRAS — index porasta proizvodnje za: — vino 99 odstotkov, — grozdje 113 odstotkov, — odkup je planiran v istem obsegu, vendar pri tem je predviden večji odkup mleka, mesa in grozdja ter pšenice, kot glavnih odkupnih artiklov. TOZD MLEKARNA — index porasta lastne proizvodnje je 87; vzrok za zmanjšanje proizvodnje je zmanjšanje odkupa mleka, ker to mleko TOZD povečuje izgubo, ostalih izdelkov (jogurt, skuta, smetana, maslo) je planirano za 10 odstotkov več. TOZD RIBA — index planiranega povečanja ulova je 135; ob tem je plan ulova enak planu iz leta 1983 in usklajen s sanacijskim programom za letošnje leto in znaša 10.778 ton. TOZD SOLINE — index planiranega porasta odpreme soli znaša 78; in pri tem je, kot je že omenjeno v uvodu, planirana odprema za 4.000 ton nižja od lani realizirane, zaradi uskladitve z dogo. vseh SOLIN. Plan lastne proizvodnje soli na solinah Lera in Strunjan pa je 5.000 ton soli. TOZD KRAS MPI — Sežana — index planiranega porasta proizvodnje je 109; pri tem predvidevamo porast: — prodaie mesa za 18 odstotkov, — suhomesnatih izdelkov za 9 odstotkov, — in povečan zakol za izvoz v klavnici Sečovlje za 4 odstotke. Na nivoju DO planiramo globalno 28 odstotno povečanje celotnega prihodka in 35 odstotno povečanje dohodka. Planirana hitrejša rast dohodka predvideva oskrbo z devizami na deviznem trgu, kar bi pomenilo nižje stroške pri nabavi uvoznih materia- lov, zaradi nakupa deviz po uradnem tečaju. V plan smo predvideli le za I. polletje nakup deviz s »šticungo«, v II. polletju pa delovanje deviznega Struktura celotnega prihodka trga in nakup deviz po uradnem tečaju. Deloma na večji dohodek vpliva tudi predvideno boljše poslovanje v TOZD, ki so v lanskem letu poslovali z izgubo. Leto 1983 Struk- tura Plan 1984 Struk- tura Index domači trg 9.489.380 79,00 12.587.052 80,5 133 izvoz 697.025 6,0 1.633.664 10,5 premije, regresi konpenzacija 188.920 1,5 213.240 1,3 113 realizacija v okviru OZD 636.627 5,0 684.646 4,5 107 drugi prihodki 1.028.360 8,5 504.980 3,2 50 SKUPAJ CELOTNI PRIHODEK 12.039.710 100 15.631.731 100 izvoz 1983 — prilivi; izvoz 1984 — plan v $ ovrednoten po 1 $ = 150 dinarjev Iz priloženega vidimo, da planiramo povečanje deleža izvoza v celotnem prihodku, in sicer na 8,5 odstotka (lani 6 odstotkov). Izvoz naj bi bil realiziran v višini 10.891.097 $, težko pa bo realizirati dinarsko protivrednost izvoza, ker smo v planu izhajali iz vrednosti dolarja 1$ = 150,00 din. Na boljše poslovanje v DO naj bi v letu 1984 od novozgrajenih kapacitet, vplivala zlasti: — ekstrakcija zelišč v TOZD Delitev dohodka SUDEST, kjer predvidevamo v letošnjem letu (po nekaj letih in težavah) 60 odstotni izkoristek kapacitet in pokrivanje vseh stroškov omenjene linije. — obnova pršutarne in uvedba nove tehnologije (rezanje in vakuumsko pakiranje pršuta), — rekonstrukcija obrata in povečanje kapacitet v TOZD ARGO za proizvodnjo paštete (del rezultatov je bil viden že v lanskem letu). Realiz. L. 1983 Struk- tura Plan 1984 Struk- tura Index dosežen dohodek obveznosti 2.443.552 100,0 3.307.797 100,0 135 iz dohodka BOD in skupna 1.072.619 44 1.423.428 43 133 poraba 1.065.187 44 1.362.270 41,2 128 akumulacija 305.746 12 536.125 16,2 175 Obveznosti iz dohodka planiramo v masi za 33 odstotkov več, v strukturi pa naj bi se obveznosti zmanjšale za 1 odstotek. V tem predstavljajo glavni del obresti, ki so planirane v višini 643.247, kar predstavlja 45 odstotkov vseh obveznosti iz dohodka. Pri planiranju obresti smo upoštevali manjšo maso kreditov in pa 30 odstotno obrestno stopnjo, ker v času sestavljanja planov še niso bile znane spremembe na tem področju. Torej kljub že tako visokim obrestim, lahko zagotovo trdimo, da bodo le-te v letošnjem letu še večje in tako vplivale na zmanjšanje planirane akumulacije. 41 odstotkov doseženega dohodka je predvideno za BOD in skupno porabo, kar predstavlja 3 odstotke nižji strukturni delež kot v lanskem letu in to v korist akumulacije. Poudariti pa je potrebno, da po planu TOZD VINAKOPER in TOZD MLEKARNA ne ustvarjata dovolj sredstev za formiranje sklada skupne porabe. V masi se sredstva za te namene povečujejo za 28 odstotkov, vendar ob upoštevanju januarskih osebnih dohodkov. (Upoštevan je poračun pri novo priključenih TOZD.) Le doseganje planirane akumulacije nam bo omogočalo povečanje osebnih dohodkov. Precejšen porast sredstev aku- mulacije glede na lansko leto, tako v masi kot v strukturi, je rezultat predvidenih boljših rezultatov v večini TOZD, tudi tistih, ki so v lanskem letu poslovale z izgubo. V planirani akumulaciji v višini 536.125/000 din je predstavljeno:, sredstva rezerv- 108.101/000 din; sredstva poslovnega sklada: 428.024/000 din. Po planu ne bodo izdvojili sredstev za akumulacijo TOZD: — VINAKOPER, ki planira čisti dohodek le v višini osebnih dohodkov, — MLEKARNA, ki predvideva kljub zmanjšanju odkupa mleka in planiranju prihodkov za pokrivanje zgube s strani občinskih intervencijskih skladov, zgubo v višini 14.030/000 din, — RIBA, predvideva pozitiven finančni rezultat. K temu bo v precejšnji meri prispeval prenos DE Nabava in prodaja ribe iz TOZD BLAGOVNI PROMET. Kljub temu je uspešno poslovanje možno doseči le z realizacijo planiranega ulova. Po planu bo TOZD RIBA ustvaril le sredstva za formiranje sklada skupne porabe. Sestavni del Plana DO je tudi prikaz reprodukcijske sposobnosti posamezne TOZD in DO ter plan investicij za leto 1984, skupaj z viri finansiranja. PLAN IZVOZA IN UVOZA ZA DO »DROGA« PORTOROŽ V $ TOZD, TOK planiran izvoz planirana poraba deviz SOLINE 126.600 ZAČIMBA 180.000 2.189.396 SUDEST 1.042.238 539.913 GOSAD 2.373.703 93.013 ARGO 20.000 684.146 DELAMARIS 5.669.016 2.706.285 RIBA 277.644 281.367 KRAS MPI 693.885 190.195 VINAKOPER 172.732 463.143 VINAKRAS 52.699 264.727 AGRARIA KOPER 130.095 627.022 BLAGOVNI PROMET 32.000 DSSS 23.000 MLEKARNA 52.411 AGROSERVIS 39.943 DROGA skupaj: 10.612.612 8.313.161 Konvertiranje KLIRINŠKIH $ 278.485 (TOZD ARGO) 10.891.097 IZVOZ KLIRING TOZD ARGO — JUHE, NAPITKI 1.275.080 Ladja, ki jo je v lanskem letu kupila TOZD »RIBA« IZOLA za prevoz ribe na kopno in za oskrbovanje ribiških ladij, je dobila svojo 6-člansko posadko. Kapetan ladje, tov. CENClC Drago je omenil njeno prvo pot na tej ladji dne 27/4-1984. Iz Izole je posadka odplula za Lošinj, kjer so lovile ribiške ladje. Od tu je odplula v Pulo, kamor je odšla po določeno opremo in led in se ponovno vrnila v Lošinj. Tov. CENClC je mnenja, da bo ladja, kljub temu, da še ni popolnoma urejena oz., da nima hladilnih prostorov, služila namenu. Pri ladijskem prevozu ribe na kopno odpade vožnja kamionov z ribo s trajektom, kar predstavlja manjše prevozne stroške in boljšo kvaliteto rib. Ladja lahko vkrca cca 6 do 7 vagonov ribe, za isto vožnjo pa porabi le za kamion in pol goriva. FINANČNI PLAN DO »DROGA« PORTOROŽ 1984 v 000 (na podlagi seštevka finančnih rezultatov po TOZD) , CELOTNI PRIHODEK 15.631.729 PORABLJENA SREDSTVA 12.323.932 DOHODEK 3.307.797 SKUPAJ OBVEZNOSTI IZ DOHODKA 1.423.428 Cisti dohodek 1.884.371 Del čistega dohodka za OD 1.250.193 Del čistega dohodka za stran. potr. 55.898 Del CD za potrebe skupne porabe 56.186 Del CD za rezervni sklad 108.101 Del CD za poslovni sklad 428.024 Izguba — 14.030 PLANIRANI KAZALNIKI POSLOVANJA ZA LETO 1984 IN NJIHOVA PRIMERJAVA Z REZULTATI V LETU 1983 (v 000 din in %) Realizirano Planirani v letu 1983 kazalniki 1. Celotni prihodek 12.139.233 din 15.631.729 din 2. Amortizacija 261.364 din 389.183 din 3. Dohodek 2.443.552 din 3.307.797 din 4. Akumulacija (poslovni + rezerv, sklad) 305.746 din 536.125 din 5. BOD + skupna poraba 1.065.187 din 1.362.270 din 6. Povprečno število zaposlenih na podlagi ur 3.280 3.317 7. Povprečno uporabljena poslovna sredstva 6.845.946 din 8.557.000 din 8. Izvoz na konvertibilno področje s premijami 728.517 din 1.335.360 din (prilivi) 9. Fizična produktivnost proizvodnja na delavca) 24,13 t 24,72 t 10. Ekonomičnost poslovanja (celotni prihodek/porabljena sredstva) 1,25 1,27 11. Dohodek na delavca 774.985 din 997.225 din 12. Akumulacija/povprečno uporab- ljena poslovna sredstva 4,46 % 6,26 % 13. Sredstva za reprodukcijo (akumulacija + amortizacija) 567.110 din 925.308 din 14. Delež akumulacije v dohodku 12,51 % 16, 2 % 15. Delež izvoza v celotnem prihodku 6 % 8, 5 % PLAN ZAPOSLENIH ZA LETO 1984 TOZD, TOK Stanje zap. 31. 12. ’83 Plan 1984 ARGO 168 168 DELAMARIS 592 609 RIBA 201 282 ZAČIMBA 163 164 SOLINE 132 135 SUDEST 116 122 GOSAD 203 210 ŽIVILA 294 280 BLAGOVNI PROMET 347 300 KRAS MPI 151 167 MLEKARNA 62 66 AGROSERVIS 66 77 VINAKOPER 353 387 VINAKRAS 84 94 AGRARIA 136 152 DSSS 275 285 3.343 3.498 Plan reproduktivne sposobnosti DO za leto 1984 v 000 DIN POSLOVNI SKLAD 229.664 — sklad za nerazvite 54.742 — združena sredstva za Delamaris 38.650 NETO SKLAD 136.272 + združena sredstva 51.650 + nepovratna sredstva 30.000 + predračun amortizacije 374.051 ZA REPRODUKCIJO 594.328 — dinarske anuitete 132.519 — prekoračitev sred. za reprod. iz leta 1983 96.729 — sovlaganja 17.830 — DO »Al-trakov« 15.000 — DO »OMIAL« OMIS 1.800 RAZPOL. SRED. ZA REFRODUKCIJO 330.452 (PREDRAC. VRED. INVEST 1.843.016 PLAN INVEST. ZA LETO 1984 1.281.480 PLAN INVESTICIJSKIH VLAGANJ V LETU ^984 PO TOZD ) Pred. vrednost Od tega v v 000 din letu 1984 TOZD »SOLINE« Seča 1. Priprava investicij za vakumsko uparevanje 2. ostalo TOZD »ZAČIMBA« SECA 1. Priročno skladišče (450 m2) 2. Sanacija menze 3. Oprema TOZD »SUDEST« Gradišče 1. Oprema 30.000 9.000 4.000 TOZD »GOSAD< 1. Oprema TOZD »ARGO« 1. Oprema (Središče, PE Vrhnika, PE Ljubljana) IZOLA TOZD »DELAMARIS« Izola 1. I. faza programa modernizacije predelave rib 2. Čistilna naprava in obalni zid 3. Zamenjava drobne opreme 600.000 64.000 8.500 30.000 6.582 36.582 9.000 4.000 5.250 18.250 18.500 8.000 24.500 240.000 64.000 8.500 TOZD »MLEKARNA« Dekani 1. Hladilna centrala 2. Bazen za ledeno vodo 3. Ostalo TOZD »KRAS« MPI Sežana 1. Gradnja hladilnice (10 t) 2. II. faza pršutarne TOZD »AGROSERVIS« Koper 1. Razna oprema DSSS 1. Razna oprema 2. Sanacija menze v TOZD ARGO 3.289 15.000 14.015 100.000 5.000 64.555 1.585 3.000 3.289 15.000 14.015 32.304 100.000 5.000 64.555 1.585 3.000 4.585 312.500 TOZD »RIBA« Izola 1. Školjkarstvo 8.000 2. Obnova 3. ladje za ulov bele ribe 34.500 3. Navoz za popravila ladij 2.500 4. Ureditev ribarnic 10.000 5. Dograditev prostorov in opreme za kontaktno zmrzovanje 4.000 6. Ostalo TOZD »ŽIVILA« Izola 1. Tehnična dokumentacija za hladilnico (idejni projekt) 4.500 TOZD »BLAGOVNI PROMET« Portorož 1. Skladišče Split (500 m2) III. faza 16.000 Dokončanje 14.000 2. Ostalo TOK »AGRARIA« Koper 1. Program melioracij 277.722 2. Program komasacij 13.490 3. Govedoreja 122.756 4. Prašičereja 17.550 5. Vlaganja v proizvodnjo vrtnin 28.050 6. Obnova oljčnih nasadov 13.155 7. Nabava rastlinjakov (100 m2) 1.100 8. Nabava kmetijske mehanizacije 6.800 9. Rekonst. prevzem, sklad. kmetijskih pridelkov (100 t) 25.000 TOZD »VINAKOPER« Koper 1. Viličar (1 kom.) 1.000 2. Polnilna linija od (EXO) — usposobitev 2.189 3. Obnova 13 ha breskev 5.008 4. Pralni stroj za pranje steklenic 22.000 5. Namakalni sistem hrušk v sečoveljski dolini (prekoračitve) 13.867 6. Ostalo TOK »VINAKRAS« Sežana 1. Obnova vinogradniških nasadov (3 ha) 3.150 2. Govedoreja (788 stojišč) 100.581 3. Prašičjereje (82 stojišč) 11.857 4. Ovčereja (600 glav) 6.000 5. Zbiralnice mleka 2.500 6. Agromelioracija travnih površin (608 ha) 26.831 7. Silosi za silažo (13 kom.) 1410 m2 4.506 8. Vinogradništvo (kompleks Brkovče) 9 ha 9.450 9. Sadjarstvo 10 ha 9.600 10. Hidromelioracija 20,5 ha 3.844 11. Ostale agromelioracije 14 ha • 1.600 12. Nabava kmetijske mehanizacije 6.000 8.000 34.500 2.500 10.000 4.000 3.000 62.000 4.500 16.000 14.000 20.082 50.082 158.105 9.443 77.378 7.020 15.750 4.074 1.100 6.800 25.000 304.670 1.000 2.189 5.008 22.000 13.867 25.252 69.316 1.575 92.564 2.218 6.000 2.500 26.831 3.154 9.450 9.600 3.844 1.600 6.000 165.336 Na razstavi refoška, organizirani vsako leto v Marezigah, že nekaj let sodelujejo kmečke žene, združene v aktiv kmečkih žena, ki deluje v okviru TOK AGRARIA Koper, pod vodstvom mentorice Marjete URBANČIČ. Tov. URBANČIČ je na kratko predstavila delovanje aktiva ter priprave na razstavo refoška. Aktiv vključuje cca 50 kmečkih žena — kooperantk s področja koprske občine. Aktiv tesno sodeluje s Kmetijskim zavodom iz Gorice, t.j. s pospeševalko na področju gospodinjstva — tov. PINTARJEVO, ki koordinira delo vseh aktivov v Sloveniji (priprava programov predavanj, ekskurzij ...). Ženske se čez zimo udeležujejo različnih strokovnih predavanj, poleti pa si prizadevajo, da bi na vas privabile turiste. Delo koprskega aktiva kmečkih žena se najbolje odraža v pripravah na razstavo refoška in v njegovem sodelovanju na razstavi. Letos so kooperantke sodelovale (v širšem krogu) na prireditvi že četrtič. Prvo leto je bila s strani aktiva vključena v program le kulinarična prodaja, naslednje leto pa poleg prodaje tudi razstava vezenin. Tretje in četrto leto je aktiv pripravil kulinarično razstavo s srečelovom. Kooperantke so za letošnjo razstavo pripravile najrazličnejše in najbolj domiselno oblikovano pecivo ter kruh. Doma so spekle ca. 250 štruc različnih oblik in stolkle 150 kg bakalaja. Vse to pa so napravile brez plačila. Denar za izlet so zbrale s srečelovom in prodanimi jedmi. Novi predpisi pri izplačevanju osebnih dohodkov Z julijem, oziroma za lanskoletne zgubaše že z junijem, smo dobili nove predpise oziroma zakon, ki omejuje rast osebnih dohodkov tistim temeljnim organizacijam, ki: — neredno plačujejo svoje obveznosti (zamujajo s plačili v zakonskem roku), — so leto 1983 zaključile z zgubo in ta zguba ni bila pokrita do 29. 2. 1984. I. Omejevanje rasti osebnih dohodkov nerednim plačnikom je Zakon temeljne organizacije razdelil v dve skupini, in sicer: — v temeljne organizacije s področja elektrogospodarstva, črne metalurgije, premogovništva, proizvodnje živilskih proizvodov, razen proizvodnje drugih živilskih proizvodov in druge, za katere velja, da morajo na dan izplačila osebnih dohodkov imeti poravnane vse obveznosti po Zakonu o zavarovanju plačil (nakup in prodaja proizvodov, blaga, opravljanje storitev, investicije ipd.). V primeru, da te obveznosti niso poravnane, sme tako temeljna organizacija izplačati OD od 1. julija 1984 dalje v višini povprečnih OD na delavca v letu 1983, povečane za 50 odstotkov rasti izplačanih čistih OD v družbenem sektorju v republiki, ki ga objavi Služba družbenega knjigovodstva (po izračunu do 31. 3. 1984 znaša povprečna rast OD v republiki 47,1 odstotka, oziroma polovico tega je 23,55 odstotka, kolikor se sme povečati OD v primeru neplačanih obveznosti). V to grupo spadajo naslednje naše temeljne organizacije: ARGO, DELAMARIS, GO-SAD, KRAS MPI, MLEKARNA, SUDEST. — v ostale temeljne organizacije, za katere pa velja, da morajo na dan izplačila imeti poravnane obveznosti s področja Zakona o zavarovanju plačil ter še poravnane obveznosti do bank (krediti). V to grupo spadajo naslednje naše temeljne organizacije: BLAGOVNI PROMET, RIBA, AGROSERVIS, SOLINE, ŽIVILA, TOK AGRARIA, TOK VINAKRAS, VINAKOPER, ZAČIMBA. Po tem zakonu se ne šteje za neporavnane obveznosti neplačane obveznosti za prometni davek, davke in prispevke iz dohodka, davke in prispevke iz osebnih dohodkov, carine in obveznosti za združevanje sredstev. Te izjave o poravnanih ali neporavnanih obveznostih, mora temeljna organizacija predložiti Službi družbenega knjigovodstva ob vsakem izplačilu OD do konca leta 1984. II. Omejevanje rasti osebnih dohodkov delavccm v TOZD, ki so zaključile leto 1983 z nepokrito izgubo. Zakon tudi omejuje rast OD temeljnim organizacijam, ki so zaključile leto 1983 z zgubo in do 29. 2. 1984 to zgubo niso uspele pokriti. Taka TOZD, lahko po tem zakonu izplača neto OD v višini povprečnih mesečnih izplačanih akontacij neto OD v letu 1983, povečanih za 50 odstotne rasti OD v republiki za čas od 1. 10. 1983 do zadnjega dne v predhodnem trimesečju 1984 (trenutno je objavljen odstotek rasti 43,3 odstotka za republiko, oziroma polovica tega znaša 21,7 odstotka). Tudi pri teh omejitvah je zakon razdelil temeljne organizacije v dve grupi, po enakem kriteriju kot pri omejevanju izplačil OD pri neporavnanih obveznostih, kar pomeni, da za temeljne organizacije ARGO, DELAMARIS, GOSAD, KRAS MPI, MLEKARNA, SUDEST, ta omejitev ne velja. Omejitve po teh določilih zakona za zgubarje iz 1983. leta prenehajo, če je zguba pokrita do septembra 1984 in je periodični obračun za januar-september pozitiven. Ne glede na določila omenjenega zakona za zgubarje velja še slovenski Zakon o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju OD v organi- zacijah združenega dela, ki poslujejo z zgubo, ki določa: TOZD, ki polletni ali devetmesečni obračun zaključi z zgubo, sme izplačevati do odprave izgube osebne dohodke v višini povprečnega OD, izplačanega v obračunskem razdobju pred obračunom. Po vsem tem dolgem razlaganju veljavnih predpisov, ki regulirajo izplačilo osebnih dohodkov do konca leta, kratek zaključek: Temeljna organizacija mora vsakokrat pri izplačilih OD preveriti vsa določila omenjenih zakonov (določilo za neporavnane obveznosti, izguba po zaključnem računu 1983, zguba po periodičnem obračunu ’84) ter sme izplačati tiste osebne dohodke, oziroma maso OD, ki je nižja, oziroma manj ugodna za temeljno organizacijo. V izogib vsemu temu nas sili, da v delovni organizaciji, oziroma v posameznih temeljnih organizacijah, izboljšamo finančno disciplino, oziroma skušamo tako gospodariti, da temeljna organizacija ne zaide v izgubo, vse to pa seveda v okviru danih možnosti gospodarjenja z družbenimi sredstvi. Branko ROJC V začetku maja (8. 5. 1984) letos je v Ljubljani, v sejni dvorani hotela Union, potekala konstitutivna seja delavskega sveta SOZD »Hp« Ljubljana. Seje so sc udeležili tudi delegati delavskega sveta iz prejšnjega mandatnega obdobja. Na predlog Koordinacijskega odbora sindikata SOZD Hp, jc bil za predsednika DS SOZD imenovan tov. Rudi BOŽIC, zaposlen v KZ Gabrovka-Dole. Na seji so delegati obravnavali zaključni račun DO SOZD Hp za leto 1983 in periodični obračun DSSS SOZD Hp za prvo četrtletje 1984. Na seji jo bila podana informacija o ureditvi statusa konzorcija za Vzhodno Afriko in vstopa SOZD Hp v skupno podjetje v Nairobiju. Novi predsednik DS SOZD »HP« LJUBLJANA — tov. BOŽIC Rudi (drugi z leve) in tov. BRICELJ Karol — predsednik DS SOZD v prejšnjem mandatu Obvestilo Glede na sklep 3. seje DELAVSKEGA SVETA DELOVNE ORGANIZACIJE, obveščamo vse člane kolektiva, ki se hranijo v obratu družbene prehrane TOZD »ARGO« IZOLA (in na zunanjih delilnih mestih: SOLINE, ZAČIMBA, IPR, SKLADIŠČE SOLI, DELAMARIS) in dobivajo topli obrok (ali sendvič) bloke, da za iste bloke, ki jim iz objektivnih vzrokov ostanejo, lahko na svojem delilnem mestu ali v centralnem obratu, kupijo določeno blago po spisku, ki je objavljen na vseh delilnih mestih, in sicer v vrednosti 68,00 din/blok. Ista možnost nakupa blaga za bloke v vrednosti 68,00 din/ blok je tudi v trgovini (maloprodaji) v Izoli, za vse blago, ki se na tem mestu prodaja. DG Doh. odnosi in cene Razvoj kmetijstva na Obali Zakon o kmetijskih zemljiščih med drugim ureja tudi agrarne operacije, to so: komasacije, arondacije in melioracije. Komasacija kmetijskega zemljišča pomeni, da se združijo zemljišča, ki si mejijo, vendar so v lasti različnih lastnikov. To je upravni ukrep zato, da se razdrobljena zemljišča, glede na lastnike združijo v enotno kompleksno zemljišče, katerega se nato ponovno razdeli med lastnike, vendar tako, da on dobi zaokroženo kmetijsko zemljišče. Arondacija pa je upravni ukrep, katerega ze izvede v korist samo enega upravičenca tako, da se lastnina več lastnikov prenese na enega samega upravičenca. Pri obeh agrarnih operacijah je skupno to, da je obdelava eko-nomičnejša, saj razdrobljenost zemljišč zahteva več dela, več stroškov in manjše učinke. Tretja agrarna operacija je melioracija, katera zajema: hidromelioracije — t.j. ureditev voda tako, da se uredijo naravni vodotoki in izgradijo osuševalni ali namakalni sistemi. Agromelioracije pa obsegajo ukrepe, s katerimi izboljšujemo kmetijsko zemljišče ter dostop in prevoz na zemljišča. V naši DO, še posebej pa v temeljnih organizacijah, katerih dejavnost je opredeljena kot dejavnost kmetijske proizvodnje, so pričeli že predhodno s temi agrarnimi operacijami in po teh načrtih delajo tudi naprej. V preteklih obdobjih je bil poudarek na razvoju kmetijstva velik in so bile aktivnosti v zvezi s kmetijskimi programi v posameznih družbeno-političnih skupnostih opredeljene kot prioriteta družbenega plana. TOK Agraria, si je v srednjeročnem planu, ki se bo nadaljeval do leta 1990, zastavila obsežne naloge na področju razvoja kmetijstva, v okviru Koprske občine. Program razvoja je strateško usmerjen v dve smeri: v proizvodnjo vr.nin, sadja in grozdja, v okviru obalnega pasu ter usposabljanja zemljišč v zaledju Kopra, za proizvodnjo mleka, krme in poljščin. V preteklosti je šel velik del kmetijskih zemljišč v pozidavo, cca 23.800 ha, oz. se jih je opuščalo. Ocenjuje se da je v treh obalnih občinah možno usposobiti še 20.000 ha kmetijskih zemljišč, kar predstavlja precejšen potencial. Zaradi težav v preteklih obdobjih, predvsem problemov de-agrarizacije, neurejenih lastninskih odnosov, razdrobljenosti zemljišč, so bili postavljeni v ospredje programi agrarnih operacij. Vodilo pri tem je bilo: le na velikih kompleksih je možna uporaba nove tehnologije in s tem možna večja in rentabilna proizvodnja. Program melioracij za to srednjeročno obdobje zajema 900 ha površin za vzgojo vrtnin, poljščin in krmil. Program vključuje naslednja področja: Sermin— Valmarin (45 ha), Vanganelska dolena (114 ha), Malinska (135 ha), Gračišče, Sočerga (233 ha), Movraž (107 ha) ter ostalo (Bo-nifika, Bertoki, Abrami — Simon). Z okvirnimi operacijami so tudi podane možnosti razvoja živinorejske proizvodnje, ki naj bi pripomogle k odpravljanju težav mlečne oskrbe obalnega območja- Na obalnem območju je bilo vrtnarstvo do leta 1955 močno razvito. Pridelanih je bilo do 15 tisoč ton vrtnin letno, ki so se plasirale na slovenskem in hrvaškem trgu ter v veliki meri v izvoz. Možna deagrarizacija, premajhna skrb za razvoj kmetijstva na obalnem območju in razvoj proizvodnje vrtnin v ostalih republikah, so bili vzroki za padec proizvodnje na 5.500 t vrtnin letno. Glede na prirodne danosti je v naslednjih letih predvideno, predvsem ob upoštevanju peda-loških lastnosti zemlje, mikroklime ter možnosti namakanja, nadaljnjo usposabljanje proizvodnih zemljišč na cca 500 ha. Gre za proizvodnjo vrtnin, organizirano v obliki proizvodnih, oz. vrtnarskih skupnosti. Za doseganje boljših proizvodnih rezultatov v vrtnarstvu, bodo morali biti plani usmerjeni v usposabljanje namakalnih sistemov. Priti pa bo moralo do določenih premikov tudi v proizvodnji v zaščitenem prostoru (tuneli, rastlinjaki). V programih TOK »Agraria« Koper daje velik poudarek obnovi oljčnih nasadov, ki naj bi jih v tem srednjeročnem obd. obnovili cca 60 ha. Aktivnosti v zvezi s sanacijo in obnovo oljčnih nasadov, se vključujejo v program FAO. (Mednarodna org. za prehrano.) TOK Agraria Koper združuje vseh združenih kmetov okrog 1000 od tega 450 članov. Ob tem moramo omeniti zakaj govorimo o dveh različnih podatkih. Zakon o združevanju kmetov opredeljuje v svojih členih kdo je kmet; to je tisti, ki na podlagi lastnega dela pridobiva na zemljišču, ki je v zasebni ali družbeni lasti, proizvodnjo, katero lahko na trgu ovrednotimo, poleg tega mora biti ustrezno usposobljen, kmetijska dejavnost pa mu pomeni glavno, oz. dopolnilno dejavnost. Ko se tako seznanimo s pojmom kmeta, lahko ugotovimo, da se le-ti lahko združujejo v razne oblike združevanja (kmetijske zadruge, TOK itd.). Ko se kmetje združijo, postanejo združeni kmetje, torej, lahko so člani ali kooperanti. Razlika med tema dvema pojmoma je predvsem v njihovih obveznostih, pa tudi v pravicah. Član ima večje obveznosti, njegova obveznost je trdnejša, ima pa zato tudi več pravic. O tem odločajo v SaS o združevanju dela in sredstev. Tretja oblika sodelovanja pa je, da kmet sodeluje kot indivi- (Nadaljevanje na 7. strani) Tov. PRIMOŽIČ Zvezdan, direktor TOK »AGRARIA« KOPER Tov. ŠPACAPAN Edi, predsednik zadružnega sveta TOK, v pogovoru s pospeševalko Lili KORENIČ. (V ozadju kompleks Sermin-Valmarin, melioracijska površina.) Tov. ŠPACAPAN je o organiziranosti pospeševalne službe v TOK dejal naslednje: »MISLIM, DA JE POSPEŠEVALNA SLUŽBA DOBRO ZASTAVLJENA, SICER IZ MLADIH STROKOVNIH DELAVCEV, KI PA HITRO PRIDOBIVAJO IZKUŠNJE IN SO ŽE POKAZALI IZREDNE USPEHE« Tov. ŠPACAPAN je že 10 let kooperant. K proizvodnji TOK letno prispeva I vagon grozdja-refoška in manjše količine oljk, ker drevesa še niso v polni rodnosti. (Nadaljevanje s 6. strani) dualni kmet. V tej obliki so njegove obveznosti in pravice najmanjše. __ Kooperantski odnosi so urejeni tako, da nudi TOK »Agraria« Koper kooperantom celotno oskrbo z reprodukcijskim materialom, po-trošnim in drugim blagom in strokovne storitve. V okviru TOK je organizirana hranilno-kreditna služba, ki skrbi za kreditiranje proizvajalcev. Na področju vinogradništva obstaja poseben sporazum med kooperanti in TOZD »Vinakoper«, v katerem so določena razmerja pri določanju proizvodne cene grozdja. Za področje vrtnin pa ima TOK sporazum s trgovskimi organizacijami, v katerem so določeni deleži, ki odpadejo na proizvajalca in trgovino. Poleg tega TOK jamči kooperantom minimalno odkupno ceno za pridelke, za katere so se s pogodbo tako dogovorili. Obsežni programi zehtevajo ustrezne kadrovske rešitve. Do leta 1982 je bila na TOK pospeševalna služba slabo zasedena. Leta 1984 so z uveljavljanjem intervencijskih zakonov na področju kmetijstva nastopile možnosti za večjo aktivnost pospeševalcev. V TOK je dvanajst pospeševalcev, katerih področja dela so razdeljena po zadružnih enotah. V zadružni enoti pospeševalec skrbi za oskrbo proizvodnje s semeni, repromaterialom, strokovnimi nasveti in ostalim, vse do odkupa proizvodov. Mnenje poslovodnega organa TOK je, da je bilo v zadnjem času s pomočjo pospeševalne službe veliko narejeno, predvsem na področju uveljavljanja hibridnih sort in novih tehnologij v proizvodnji. Glede na miselnost v preteklih letih, glas pospeševalca s težavo prodira med kmetovalce, katerim bo prej ali slej, glede na zaostrene gospodarske razmere (visoke cene gnojil, repromaterialov ...), nujno potreben in v veliko pomoč. V kmetijstvu se srečujejo z velikimi težavami. Hiter razvoj vrtnarske proizvodnje, ki je pogojen z izvajanjem melioracij, zahteva čim hitrejšo ureditev hladilnih kapacitet. Primanjkuje tudi ostalih skladiščnih kapacitet. Investicijske možnosti so minimalne. V TOK vidijo perspektivo kmetijstva v novi organiziranosti, t. j. v povezavi primarne proizvodnje s sekundarno. M. V. »Pred leti smo imeli v stali 22 krav, danes pa jih imamo le pet« je pojasnil VINKOLETTO Guerino Konferenca sindikatov Droge je ustanovljena... Tov. MOHORČIČ Gvido — vodja semenarne v Agrocentru Sindikat delovnih organizacij, ki so s 1/1-1984 zaživele v skupni organiziranosti »Droga«, je pri procesu združevanja odigral pomembno vlogo, za kar mu gre prav gotovo zahvala. V ponedeljek, dne 18/6-1984 pa se je Konferenca zbrala na prvi konstitutivni seji. Na seji so izvolili novo predsedstvo in sprejeli okvirni program dela do konca leta 1984. Ena od osnovnih nalog je tudi vključevanje v sprejemanje SaS o socialno varstvenih pomočeh v SR Sloveniji. NOVO VODSTVO: Predsedstvo: Šarkanj Alenka — OOZS DSSS Koper predsednica Lipovec Anton —• OOZS TOZD »Soline« Seča podpredsednik Gleščič Irena — OOZS TOZD »Živila« Izola blagajničarka Turk Metka — OOZS PE »Jelka« Vrhnika članica predsedstva Baloh Anton — OOZS TOZD »Riba« Izola član predsedstva Brdnik Majda — OOZS TOK »Vinaltras« Sežana, članica predsedstva Brljavec Milan — OOZS TOZD »Delamaris« Izola, član predsedstva Nadzorni odbor: Ferfolja Alfonz — OOZS TOZD »Začimba« Seča Batelič Vera — OOZS TOZD »Argo« Izola Markučič Bogdan — OOZS TOZD »Vinakoper« Koper Horvat Ivan — OOZS TOZD »Gosad« Središča ob Dravi Klun Anita — OOZS TOZD »Kras« MPI Sežana Mekiš Dragica VINKOLETTO Guerino in Jože (oče in sin) — kooperanta v svojem nasadu breskev V zasebni lasti imata 6,5 ha zemljišča. Poleg tega ima VINKOLETTO Jože v najemu 13 ha družbenega zemljišča, od tega 2 ha pašnih površin. Jože, 44-letni kooperant je letos že sedmič sklenil kooperantsko pogodbo, in sicer za mešano proizvodnjo. S svojim delom prispeva naslednje količine pridelka: 2 vagona pšenice, 200 q grozdja, 4 vagone zelenjave (cvetača, zelje, ohrovt...), 5 t hrušk in 5 t breskev. Letos je povečal tudi proizvodnjo paradižnika. Posadil je 30.000 sadik in pričakuje, da bo pridelal cca 5 vagonov paradižnika. Pri vsakdanjem delu pomagajo Jožetu žena Nerina in otroka. »RIBJA AFERA« SE RAZPLETA Disciplinska komisija je izrekla disciplinske ukrepe ribičem, ki so zmetali v morje ribe in pre-vzemalcu ribe! Ne malo razburjenja je ne le v naši delovni organizaciji, temveč tudi v širši javnosti povzročila vest, da so ribiči naših ribiških ladij »Krap« in »Klen« zmetali v morje 4 tone rib. Ta dogodek je dobil svoj epilog na obravnavi pred senatom disciplinske komisije delovne organizacije dne 11. 6. 1984. Disciplinska komisija je po temeljitem predhodnem postopku ugotovila, da so se ribiči vnaprej dogovorili, da ribe ne bodo predali prevzemalcu, če jo bo le ta ocenil kot drugorazredno ribo. Prevzemalec je na pomolu v Malem Lošinju ravnal po takrat veljavnem predpisu in ribo, ki je še bila na ladjah v resnici ocenil kot ribo drugega razreda. Z ozirom na velikost ribe, šlo je za mešano ribo je pač pravilnik tako določal in je glede tega prevzemalec ribe ravnal pravilno, po samoupravnem aktu. Ribiči so se čutili prikrajšane na zaslužku in so odklonili predajo ribe. Prevzemalec, ki je bil še mlad in neizkušen, bi moral o tem nemudoma obvestiti vodstvo TOZD, ki bi s pravočasno intervencijo prav gotovo doseglo, da bi ribiči ribo predali. Pravilnik o prevzemu ribe namreč jasno določa, da se v primeru, če pride do spora med posadkami ladij in prevzemalcem ribe glede kvalitete ribe, to zabeleži na prevzemnem listu, nato pa v Izoli posebna strokovna komisija reši spor. Težko je verje- ti, da niti ribiči, niti prevzemalec niso vedeli za ta predpis, saj so ribiči že večkrat na ta način predali sporno ribo in je bil potem spor rešen skladno s samoupravnim aktom. Zaradi tega je disciplinska komisija menila, da je bil spor ustvarjen po dogovoru in da tudi po predhodnem dogovoru ribiči niso hoteli predati ribe. Proti večeru pa so ribiči ribo zmetali v morje, saj po odhodu kamiona niso imeli kam z njo. Disciplinska komisija je ugotovila, da je moral biti pobudnik vsega tega poveljnik ribiške ladje »Krap«, Josip Klunič. Ker pa so tudi drugi ribiči in tudi poveljnik ladje »Klen« Ivan Bal-de ravnali v nasprotju z interesi temeljne organizacije, je disciplinska komisija vsem članom posadke izrekla ukrep prenehanja delovnega razmerja s pogojno odložitvijo, razen Josipu Klu-niču. Komisija šteje namreč za dokazano, da so z uničenjem ribe storili ribiči dejanje, ki hudo ovira delovni proces v delovni organizaciji, s povzročitvijo škode pa so tudi storili kaznivo dejanje povzročitve škode temeljni organizaciji v zvezi z delom. Za taka dejanja predvideva pravilnik o delovnih razmerjih TOZD »Riba« ukrep prenehanja delovnega razmerja. Poveljnika ladij pa sta kot odgovorni osebi na ladji zlorabila svoj uradni položaj in uporabila ladji za vožnjo, pri kateri so uničevali ribo, torej metali ribo v morje. Pri tem je še posebej vredno graje ravnanje Josipa Kluniča, ki je z ladjo peljal »na izlet« novinarje in televizijske snemalce, kot da je vožnja z ladjo zastonj ali pa kot da je ladja njegova. Končno pa je disciplinska komisija spoznala Josipa Kluniča za krivega, da je storil dejanje, ki utegne škodovati ugledu temeljne organizacije in delovne organizacije s tem, da je poklical novinarje in filmske snemalce, da so nečedno ravnanje ribičev posneli in nato v sredstvih javnega obveščanja prav zlonamerno blatili delovno organizacijo »Drogo« iz Portoroža. Vse graje vredno je bilo tudi ravnanje prevzemalca ribe Zorana Topaloviča, ki je ravnal tako, kot da bi tudi sam hotel, da do prevzema ribe ne bi prišlo. Disciplinska komisija je menila, da za opravljanje svojega posla prevzemalca ribe Topalo-vič ni sposoben in mu je izrekla ukrep razporeditve na druga dela in naloge, ki niso zvezane z opravljanjem dela prevzema ribe, za dobo enega leta. Morda bo v tem letu spremenil svoj odnos do dela in bo morda kasneje bolje opravljal svoje delo. Zaradi hudih kršitev delovne discipline je disciplinska komisija izrekla vsem ribičem ukrep prenehanja delovnega razmerja. Ker pa je disciplinska komisija upoštevala, da je bil Josip Klunič organizator vsega nečednega ravnanja in da je imel tudi zelo velik vpliv ne le na člane posadk, temveč tudi na Ivana Bal-deta, poveljnika ladje »Klen«. Zaradi tega je tako članom posadk kot Ivanu Baldetu izrečeni disciplinski ukrep disciplinska komisija omilila tako, da je izvršitev ukrepa odložila pogojno za dobo enega leta. Pri poveljniku ladje »Klen« je komisija upoštevala tudi, da je dober delavec in da bo tudi tako omiljeni ukrep deloval nanj vzgojno, da se bo v bodoče vzdržal sličnih ravnanj. Poveljniku ribiške ladje »Krap« Josipu Kluniču pa je disciplinska komisija izrekla nepogojni ukrep prenehanja delovnega razmerja, saj je že zgoraj povedano, da je bil pobudnik vsega nečednega ravnanja, poleg tega pa je že bil pred slabimi tremi leti disciplinsko obravnavan, vendar mu pogojno odloženi ukrep prenehanja delovnega razmerja očitno ni prav nič koristil. Oba poveljnika ladij pa bosta morala temeljni organizaciji po- vrniti tudi škodo, ki sta jo storila s svojim ravnanjem. Sklep disciplinske komisije še ni pravnomočen in se lahko vsi prizadeti pritožijo na delavski svet. Tako se je vsaj v prvi fazi končala afera uničenja ujetih rib. Disciplinska komisija pa je po izreku gornjih ukrepov opozorila samoupravne in družbeno politične organizacije v TOZD »Riba« in v delovni organizaciji, da ima ta »ribja afera« globlje ozadje in da bi bilo treba poiskati in obravnavati še druge krivce, ki so tudi zakrivili stanje, ki je pripeljalo do nepravilnega ravnanja ribičev. Obravnavanje takega nezdravega stanja pa ni več stvar disciplinske komisije. L. B. ZAHVALA Ob boleči izgubi, po težki bolezni naše drage mami MARIJE FLEGO se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD »Začimba« Seča, ki so podarili cvetje, jo pospremili na njeni zadnji poti in nam izrekli sožalje. Hvala. Zorko Flego ZAHVALA Ob boleči in nenadomestlji- vi izgubi našega ljubega sina JURIČ ZVEZDANA se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem »Droge«, posebej pa članom TOZD »Začimba« Seča, ki so z nami sočustvovali, nam stali ob strani, izrekali sožalje, darovali vence, ga obsuli s pomladanskim cvetjem ter ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Žalujoča MAMA in OČE Tov. ŠAJINA, vodja ekipe prve medicinske pomoči CZ, prejema priznanje Občinskega tekmovanja prve medicinske pomoči CZ se je udeležila tudi ekipa DROGE, v naslednji sestavi: ŠTEBLJAJ Magda, ŽIVKO-VlC Viktorija, KRAJNC Ingrid, SAJINA Lojzka, PERIC Vesna in BRATINA Marija Tekmovanja, ki ga vsako leto organizira Občinski štab CZ Piran, so se predstavnice DROGE udeležile prvič in zasedle 11. mesto. Tekmovanje je zajemalo teoretični in praktični preizkus znanja iz prve medicinske pomoči. Tekmovanje na isto temo je letno organizirano tudi v republiškem merilu, in se ga udeležijo le prvo uvrščene ekipe na občinskih tekmovanjih. Praznovanje krajevnega praznika v Središču ob Dravi 11. aprila letos smo v Krajevni skupnosti v Središču ob Dravi praznovali 30. krajevni praznik. Leta 1954 je občinski ljudski odbor občine Središče ob Dravi sprejel odlok, s katerim je bil 11. april proglašen za krajevni praznik občine Središče ob Dravi v spomin na 11. april 1942, ko je v času NOB Središče ob Dravi dalo veliko človeških žrtev v borbi z okupatorjem. Ce pogledamo 30-letni razvoj tega kraja ugotavljamo, da je bil usmerjen v glavnem v kmetijsko dejavnost, kar pomeni, da so se krajani ukvarjali v glavnem z živinorejo, sadjarstvom, vinogradništvom ipd. Bilo je tudi nekaj obrtnih delavnic, pri čemer je dominirala drobna obrt. Zaživela je kmetijska zadruga, ki je razvijala kooperantske odnose s krajani. Ker ni bilo velike možnosti zaposlitve delovne sile v domačem kraju so si mladi ljudje iskali delo izven občine mnogi pa so se tudi preselili drugam. V začetku šestdesetih let je začel delovati KK Jeruzalem Ormož, pred tem pa obdelovalna zadruga Središče ob Dravi, trgovina reprodukcijskega materiala, mlin in odkupna postaja. V letu 1964 je bila v tem kraju ustanovljena odkupna postaja Droge iz Portoroža za odkup gozdnih sadežev, gob in zdravilnih zelišč. Pričelo se je z izgradnjo farme za 2.000 glav pitanega goveda. Po letu 1970 so se s pomočjo širše družbene skupnosti razvile druge dejavnosti, posebno kmetijstvo. V tem obdobju se je pričelo z asfaltiranjem cest, ulic, z izgradnjo kanalizacije, s pridobitvijo pitne vode. Obnovilo se je osnovno šolo ter izgradilo otroški vrtec. Zaživele so tudi gospodarske dejavnosti, in sicer se je dogradilo Oljarno ter povečalo kapacitete proizvodnje. Zgrajen je bil nov obrat Droge za predelavo gob in vrtnin. Odprta je bila agencija Kreditne banke Maribor, blagovnica ter zgrajen stanovanjski blok. Na ta način se je število zaposlenih povečalo na okrog 400 delavcev, s tem pa se je že spremenila struktura prebivalstva. saj je bila zaposlena že četrtina prebivalstva tega kraja. Ob krajevnem prazniku je Krajevna skupnos Središče ob Dravi podelila tov. Habjanič Martinu — direktorju Droge Portorož, TOZD GOSAD na j višje priznanje — Plaketo KS Središče ob Dravi. Tov. Martin Habjanič je kot družbenopolitični delavec v Središču ob Dravi leta 1970 prevzel vodenje odkupne postaje Droge v Središču ob Dravi, ki se je ukvarjala z odkupom zdravilnih zelišč, gob in gozdnih sadežev. Zaposlenih je bilo 10 delavcev. S svojim delom in sposobnostmi je iz tedanje odkupne postaje razvil obrat, ki je začel z mletjem sladkorja in pakiranjem nekaterih začimb. Zgradil je novi obrat za konzerviranje gob in vrtnin ter predelavo sladkorjev. Ce pogledamo fizične pokazatelje vidimo, da je obseg dela porasel od 500 na 7.000 ton, število zaposlenih se je povečalo od 10 delavcev iz odkupne postaje na 205 delavcev, ki jih zaposluje danes TOZD GOSAD. Proizvodi TOZD GOSAD niso znani samo v Jugoslaviji, temveč tudi na tujem trgu. TOZD GOSAD ustvarja 20—30 odstotkov prihodka z izvozom izključno na konvertibilno področje. Tov. Habjančič Martin je s svojim delom doprinesel, da se je preko TOZD GOSAD začelo prekon-struiranje strukture prebivalstva iz čisto kmetijskega v delno zaposleno prebivalstvo. Sedanji TOZD GOSAD s tov. Habjanič Martinom na čelu izredno dobro sodeluje s Krajevno skupnostjo in z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Iz zgoraj navedenih razlogov mu je Krajevna skupnost Središče ob Dravi tudi podelila to visoko priznanje. Na dan krajevnega praznika je bilo v kraju zelo živahno in slavnostno. Praznovanja so se udeležili tudi najvidnejši predstavniki skupščine občine Ormož, DPO, pobratenih občin kakor tudi predstavniki DO DROGE PORTOROŽ in TOZD. Našemu vabilu so se odzvali tudi upokojeni delavci naše temeljne organizacije, kar nas je še posebej razveselilo. Ob organiziranem pikniku je bilo razpoloženje ob dobri domači kapljici in lepi pesmi zelo veselo. Mlajši in starejši mladinci so se pomerili v malem nogometu, zmagali pa so starejši mladinci z rezultatom 3:1. Ves dan je bila v Osnovni šoli organizirana razstava izdelkov naše temeljne organizacije. Na razstavi so sodelovali tudi Oljarna, Marles, Ribiška družina, Lovsko društvo ter učenci Osnovne šole Središče ob Dravi. Med priznanja vrednimi delavci, tistimi, ki so s svojim delom ogromno doprinesli TOZD Gosad je tudi tov. Petran Marija, ki je za- čela delati leta 1964, ko je bila ustanovljena odkupna postaja Droge Portorož v Središču ob Dravi s komaj 10 zaposlenimi. S svojim marljivim in vestno opravljenim delom in trudom je prispevala, da se je odkupna postaja razvila v obrat, ki se je nadalje razvil v TOZD, ki zaposluje da- Ob prazniku dela 1. maju jc predsedstvo Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Ormož podelilo tov. Koser Stanku, delavcu TOZD GOSAD, srebrni znak sindikatov Slovenije v letu 1984 za dolgoletno in požrtvovalno delo v sindikalni organizaciji. Tov. Koser Stanko je bil rojen 21. 10. 1940 v Miklavžu pri Ormožu kot sin viničarjev. Otroška leta je preživel v domačem kraju, kjer je končal osnovno šo- lo, v Podgradju pa nižjo kmetijsko šolo. 2e kot osnovnošolec se je aktivno vključeval v razne akcije, ki jih je organizirala mladina. Po končani osnovni šoli se je vključil v delo mladinske organizacije, kjer je aktivno deloval. V vasi Jeruzalem je bil predsednik mladinske organizacije. Leta 1959 se je udeležil mladinske delovne akcije na Goriškem. V tem času si je pridobil poklic šoferja. Pri Drogi Portorož je začel delati leta 1968 kot samostojni obrtnik — prevoznik. Vršil je odkup zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev. Pri delu je bil zelo uspešen in se je pokazal kot dober organizator odkupa, zato ga je Droga Portorož v letu 1973 zaposlila kot šoferja — odkupovalca z rednim delovnim razmerjem. Kot delavec Droge je prav tako uspešno vršil odkup. Zraven tega se je vključil in aktivno deloval v sindikalni organizaciji. Tri mandatna obdobja je bil član IO OOZSS, v letih' 1981 in 1982 pa je bil predsednik OOZSS Droge, TOZD Gosad v Središču ob nes že preko 200 delavcev. Njen delovni čas ni trajal samo osem ur. Delala je tudi ob sobotah, nedeljah, praznikih, vedno, kadar je narava dela to narekovala. Vedno je bila pripravljena pomagati ali odstraniti težave, ki nastanejo pri delu. Ves čas marljivo dela pri odkupu gob, polžev in zdravilnih zelišč ter jih pripravlja za izvoz, ki je za TOZD GOSAD in DO DROGA PORTOROŽ kakor tudi za širšo družbeno skupnost izredno velikega pomena. Tov. Petran Marija je aktivna družbenopolitična delavka. Bila je članica DS DO in TOZD ter IO OOZSS, sedaj pa je pončivno članica DS TOZD. Dve mandatni obdobji je bila članica delegacije za delegiranje delegatov za občinsko skupščino. Aktivno je nudila pomoč OO ZSM TOZD pri njenem delu. Deset let je bila predsednica mladinske organizacije v Godenincih, članica občinskega komiteja ZSMS v občini, kjer je aktivno delovala. Kot aktivna mladinka OO ZSMS v Godenincih se je udeležila mnogih delovnih akcij, med drugim izgradnje obrata Droge v Središču ob Dravi, izgradnje vodovoda Ormož; organizirala pa je tudi mnoge druge akcije (npr. ureditev volišč ipd.). Tov. Petran Marija je pridna in vestna delavka, kar je dokazala s svojim delom in rezultati dela. Dravi. V sindikalni organizaciji je deloval kot politični delavec v času, ko smo ustanovili TOZD GOSAD v Središču ob Dravi. Ves čas je deloval v organih samoupravljanja. Bil je član delavskega sveta TOZD in predsednik komisije za medsebojna delovna razmerja in kadre. Zavzemal se je za razvoj Droge v Središču ob Dravi. Posebej se je izkazal kot dober delavec na odkupu. Vsa leta je pripeljal največ gob, polžev in zdravilnih zelišč ter na ta način v veliki meri prispeval k povečanju izvoza. L. A. V DO »-DROGA« PORTOROŽ smo ustanovili Planinsko sekcijo »DROGA«, katera šteje 31 članov in deluje v sklopu PD Koper. Program izletov je obširen (24), saj se vključujemo v vse izlete, ki jih organizira PD Koper ter PD Tomos Koper. Naša sekcija bo poleg tega organizirala do 31/8-1984 tri dnevni pohod na TRIGLAV. Nina RAVBAR Podeljen srebrni znak ZSS Samoupravljanju povrnimo moč! Priznanje samoupravljalcem so prejeli delavci petih delovnih organizacij in deset posameznikov. Za izjemne dosežke oziroma uspehe pri oblikovanju, razvijanju in utrjevanju samoupravnih socialističnih družbenoekonomskih odnosov so prejeli priznanje delavci: — delovne organizacije Tekstil Ljubljana, TOZD Motvoz in platno, Grosuplje, — delovne organizacije Metalna Maribor, TOZD Tovarna investicijske opreme Maribor, — delovne organizacije Rudniki svinca in topilnica, Mežica, — delovne organizacije LIV Postojna, Industrija kovinskih in plastičnih proizvodov Postojna, — delovne organizacije Zgodovinski arhiv v Ptuju. Za uspešno organiziranje in uveljavljanje socialističnega samoupravljanja, zlasti v temeljnih samoupravnih skupnostih, so prejeli priznanje in nagrado: Jože DOBRE iz Krope — visokokvalificirani umetni kovač v delovni organizaciji Umetnokovinska obrt Kropa Lovro GAJGAR — visokokvalificirani strojni ključavničar — vodja strokovnega vzdrževanja Alples Železniki, Škofja Loka Jožica JEGLIČ — kvalificirana tekstilna delavka — Svilanit Kamnik Marjan KASTELIC — višji upravni delavec — vodja TOZD Splošno mizarstvo Grosuplje — Lesnina Ljubljana Franc KAVKA — metalurški tehnik, organizacijski sekretar OK ZKS Celje Jože KOBOLT — strojni delovodja, vodja izmene dežurni elektrarne TOZD Elektroma Vuhred — Dravske elektrarne Maribor Roman MAVRI — dipl. pravnik, vodja Kadrovsko splošnega sektorja v TIM Laško Anton RODE — revirni gozdar pri Gozdnem gospodarstvu Celje, TOZD Gozdnik Žalec Franc SlSERNIK — vodja proizvodnje v Železarni Ravne na Koroškem Antonija ŽAGAR — višja medicinska sestra v Zdravstvenem centru Postojna Postopki za prijavo škode na motornih vozilih Glede na to, da je vse več naših delavcev, ki hodijo spraševati, kakšni so postopki za uveljavljanje odškodnine za škode, ki nastanejo na vozilih, menim, da je potrebno, da o postopku obvestim čim večje število naših delavcev. Ker pa je interni časopis Naš glas dostopen vsakemu delavcu DROGE, bom verjetno dosegel svoj namen. Prav gotovo drži, da nam je samoupravljanje močno »zlezlo pod kožo« in da si brez njega tako rekoč ne znamo zamišljati življenja naše družbe. Pa vendarle se kot samoupravljalci pogosto čutimo nemočne. Ali je samoupravljanje začelo omahovati in pešati, ker se energija samoupravljalcev izgublja, ko zadeva ob preštevilne normativne akte, formalizirane postopke, intervencijske ukrepe in druge ovire? Morebiti se je tudi tisto, čemur pravimo samouprav-vljalska zavest, začelo močneje prebujati in prihaja v vsakodnevni konflikt z vsemi poskusi omejevanja pravic, pa zato vidimo več nezadovoljstva kot smo ga v preteklosti. Kakorkoli že, znano je, da zaostrene razmere (bodisi gospodarske, socialne ali druge) nikoli niso naklonjene demokratizaciji družbe. V takšnih obdobjih, ko se išče izhod iz težav, so tudi vse številnejši in glasnejši klici po omejitvi demokracije, po trdi roki pa tudi spremembi sistema, kar pa bi v končni posledici v družbenem razvoju pomenilo korak nazaj. V obdobju najhujših zunanjih gospodarskih, političnih in vojaških pritiskov in groženj ter notranjih materialnih omejenosti in številnih drugih okoliščin, ki niso bile v prid večji demokratizaciji družbe, smo zmogli toliko poguma in moči ter institucionalizirali prve oblike delavskega (samoupravljanja. Moč delavskih (ljudskih) množic se je dokazovala in dokazala, čeprav sta iskanje in neizkušenost zadevala ob številne čeri in tudi odpore. Sistem samoupravljanja se je ne le izkazal kot mogoč, uresničljiv, temveč kot demokratična alternativa drugim sistemom z vsemi razvojnimi dosežki vred. Spomin na 27. junij 1950 nas opominja, da je tudi v težkih okoliščinah mogoče ubrati demokratičnejšo razvojno pot. Zato ni razloga za malodušje, še manj za čakanje križem rok. Noben sistem ni statičen in za večno dan. Sproti se mora potrjevati, tudi popravljati, zboljše-vati. Pred 26. leti smo v program ZKJ zapisali, da ni nič tako svetega, da se ne bi moglo umakniti boljšemu, naprednejšemu ... Kaže pa, da smo to premalo dosledno uresničevali, kajti danes zadevamo ob probleme, da si ne le posamezniki, pač pa različne družbene skupine, vsaka po svoje razlagajo samoupravljanje (svoje interese razglašajo za družbene, četudi to niso) in seveda tudi praktično ravnajo skladno s svojimi predstavami o njem. Pod vplivom družbenoekonomskih problemov se vse vidneje kažejo tudi tiste slabosti, nesmotrnosti in nedodelanosti v sistemu oziroma njegovem delovanju, ki smo jih že dalj časa ugotavlja- li, pa jim nikoli namenili dovolj pozornosti, se z njimi resno spoprijeli in odpravljali. Tako nam delujejo mehanizmi odločanja brez natančnejše razmejitve, kaj je izrekanje o ciljih in kaj strokovna izvedba, v nekaterih mehanizmih ni razmejena ne sankcionirana odgovornost, ponekod stroški odločanja presegajo učinek itn. Kolikšen je razkorak med normativnim in dejanskim, med tem, kar razglašamo in med tistim, kar v resnici je? Določena razlika mora biti, ker ljudi spodbuja k doseganju željenih ciljev. Toda, ali ni ta razlika prevelika, da ljudje postajajo že apatični, pa ne dajejo več pobud in predlogov za izboljšave? Ali pa je vmes kaj drugega? In v kolikšni meri to izkoriščajo tiste sile, ki bi rade samoupravljanje omejile zgolj na formalen demokratičen proces sprejemanja odločitev brez prave družbenoekonomske vsebine? Kakorkoli že, bližajoči se dan samoupravljalcev bi bil ustrezna priložnost, da bi se lotili temeljitejše analize delovanja samoupravljanja in sprejeli mogoče manj ambiciozne sklepe, ki pa bi jih uresničili. M. KEK A. Postopki, kadar je povzročitelj škode nepoznan: (poškodovan avto na parkirišču, poškodbe med vožnjo — op-lazenje, ko ni mogoče ugotoviti vozila, tipa ali registrske številke avta, ki je nezgodo povzročil) 1. Takoj je treba prijaviti poškodbo vozila postaji milice in vozilo pustiti na mestu nezgode, če je prišlo do trčenja med vožnjo pa obvestiti prvega miličnika ali postajo milice; 2. Za zavarovalnico sta enakovredni policijskemu zapisniku izjavi dveh prič, ki nasta v sorodu z oškodovancem. 3. Na zavarovalnici opraviti ugotovitveni zapisnik o škodi, če avto ni v voznem stanju, pa poklicati cenilca. B. Postopki, kadar je storilec znan: 1. Zahtevati zavarovalni kupon povzročitelja nezgode; 2. Priporočljivo je skupaj s povzročiteljem nezgode izpolniti »evropski obrazec«; 3. Obvezno zahtevati registrsko številko vozila, ki je nezgodo povzročilo in naslov povzročitelja; 4. Če je povzročitelj tujec, je treba obvezno zahtevati »zeleno karto«; 5. Napraviti na zavarovalnici cenitveni zapisnik cziroma poklicati cenilca; 6. Če pride do nezgode med člani istega gospodinjstva, se zavarovanje ne prizna. V kolikor so potrebni dodatni dokumenti, vas bo o tem obvestila zavarovalnica oz. njen zastopnik. Reševanje in izplačilo škode: Odškodnina se izplača po priloženih računih, na podlagi zapisnika o škodi. V kolikor oškodovanec želi drugače, mu bo zavarovalnica poslala ponudbo, v kateri bodo po njihovih normativih izračunani zneski za popravila s tem, da so upoštevane tekoče cene za nadomestne dele. Odškodnina za primer A) se lahko izplača takoj, ko se zavarovalec in zavarovalnica sporazumeta. V primeru B) pa takrat, ko povzročitelj nezgode zavarovalnici poda svojo izjavo. Postopki za priznanje odškodnine in »kasko« zavarovanje: 1. Prijaviti dogodek postaji milice, v kolikor je v nezgodi soudeleženo tudi drugo vozilo ali sopotnik; 2. Narediti zapisnik o škodi na zavarovalnici; 3. Na podlagi dogovora ali računov se izplača odškodnina za popravilo avta; 4. Odškodnine ni moč zahtevati če je prišlo do nezgode zaradi vijenosti ali droge. Zavarovalnica Triglav ima svoj sedež v Kopru, Cesta JLA 14, tel. 24-461, cenilci za škode pa so tov. Gortan, tovi Rožič in tovariš Vitez. Vsak četrtek v tednu je eden od teh cenilcev v Piranu, v ulici IX. Korpusa, v Izoli pa po potrebi na podlagi prijav. Zavarovalnica Croatia ima svoj sedež v Kopru, Ljubljanska 3, tel. 22-456. Cenilca za škode pa sta tov. GOLJUF in tov. GRI-PARIČ. Vsak petek v tednu je eden od obeh prisoten v Izoli, Portorožu in Piranu. I OPOMBA: Če je avto starejši in je cena popravila velika, potem zavarovalnica izplača samo toliko, kolikor je po njihovih normah vreden avto na dan nezgode. Približen izračun vrednosti avtomobila: Primer: Z-101, star 5 let, današnja vrednost nove Zastave je cca 380.000,— din. Za vsako leto starosti se obračuna 10 odstotkov amortizacije. Današnja vrednost 5 let stare zastave: vrednost = 380.000.— — (5 x 10 % x 380.000) = 190.000 Pri škodi se oceni še vrednost ostankov vozila (tako imenovana »totalna škoda«), ki se giblje od najmanj 20 odstotkov vrednosti pa navzgor. Če nadaljujemo prejšnji primer s predpostavko, da so ostanki vredni še 25 odstotkov, potem je zavarovalnica pripravljena plačati: 190.000,00 — (25 odstotkov od 190.000,00) = 142.500,00 dinarjev. Kadar bi bila višina popravila večja od zgornje vsote, bi zavarovanec dobil samo zgoraj izračunano odškodnino, pri kasko zavarovanjih pa se odbije še tako imenovana odbitna franšiza. Upam, da sem vsaj okvirno prikazal postopek pri uveljavljanju pravic do odškodnine za motorna vozila, čeprav želim, da naši delavci ne bi imeli prometnih, nezgod. Za zavarovanje: Franc ŠTRUKELJ LETOVANJE Kovinarja Droge na republiškem tekmovanju Od 24. do 26. maja letos je v Kamniku in Domžalah potekalo republiško tekmovanje kovinarjev, ki so sc ga jdeležili prvo in drugo uvrščeni kovinarji regijskih tekmovanj. Ta tekmovanja zajemajo vedno širši krog delavcev iz organizacij združenega dela, kar pomeni, da postajajo proizvodna delovna tekmovanja pomembna oblika strokovnega in teoretičnega preverjanja znanja. Republiškega tekmovanja se je udeležilo cca 310 kovinarjev, predstavniki 15-poklicev. Svoja strokovna znanja so preverjali v teoretičnem delu tekmovanja, ki je zajemal teme kot so: samoupravljanje, varstvo pri delu in strokovna znanja posameznih poklicev ter v praktičnem delu. Tekmovanja sta se udeležila tudi dva delavca DROGE, ki sta na 4. tekmovanju kovinarjev obalno-kraške regije dosegla prvi mesti. To sta Igor HRVATIN in Bruno FLEGO, Igor Hrvatin, zaposlen v TOZD »AGROSERVIS« Koper, se je regijskega tekmovanja udeležil prvič in med dvanajstimi tekmovalci — MEHANIKI DIESEL, zasedel prvo mesto. Tekmovanje je potekalo v Kopru, v DO INTEREUROPA. V pogovoru z Igorjem sem zvedela, kako je potekal njegov del tekmovanja: »Teoretični del tekmovanja je vseboval vprašanja iz poklicne tehnologije, varstva pri delu in samoupravljanja. Pri praktičnem delu sem moral sestaviti motor TAM 190. Sestavitev motorja je vsebovala: nastavitev ventilov, montaža zobnika pogona tlačilke, montaža visokotlačne tlačilke, izračun kota predvžiga, nastavitev vžiga, montaža visokotlačnih cevi ter montaža pokrovk ventilov. Ta del tekmovanja sem opravil brez napake, v 19. minutah in 25. sekundah. Za uvrstitev pa je bil pomemben seštevek točk obeh delov tekmovanja. Tekmovanje je bilo dobro organizirano in upam, da se ga bom udeležil tudi naslednje leto. Za doseženo prvo mesto sem prejel priznanje in garnituro na-tikalnih ključev.« Med prvouvrščenimi tekmovalci regijskega tekmovanja je bil tudi tov. Bruno FLEGO, vzdrževalec v TOZD »ZAČIMBA« Seča. Tako se je udeležil republiškega tekmovanja kovinarjev in tudi dosegel prvo mesto v skupini tekmovalcev — avtomehaniki bencinskih moterjev. O tekmovanju je Bruno dejal sledeče: »Republiška tekmovanja se vsebinsko ne razlikujejo od regijskega. Praktični del tekmovanja je potekal v servisnih delavnicah AVTOCOMERC v Domžalah. Pra- ktični del tekmovanja skupine avtomehanikov bencinskih motorjev je vseboval dela na motorju Zastava 101 in se je za uvrstitev tekmovalcev upošteval čas ln natančnost izdelave.« Tov. Bruno je za sestavo motorja porabil najkrajši čas, t.j. 20 minut. Bruno se je republiškega tekmovanja udeležil prvič. Z organizacijo tekmovanja je bil zadovoljen, še bolj z doseženim rezultatom. Mišljenja je, da so priprave na tekmovanja izredno koristne, še posebno na teoretični del tekmovanja. Za prvo doseženo mesto je prejel priznanje in strukturo kovinarja. Obema udeležencema tekmovanja čestitamo. M. V. MALI OGLASI Iz želje po zanimivem delu zamenjam raziskavo desetih jugoslovanskih prodajnih področij za enega v tujini. Ponudbe pod »Priložnost«. Takoj kupim rabljeno budilko zaradi stalne prisotnosti na sestankih. Ponudbe pod »Naveličan«. S. Požar v apartmajih delovne organizacije »DROGA« PORTOROŽ... V Kaninski vasi bo letovalo v času od 1. 6. do 1. 9. 1984 62 delavcev, od tega TOZD ZAČIMBA 5 BLAGOVNI PROMET 8 AGROSERVIS 5 ŽIVILA 3 SOLINE 3 VINAKOPER 3 TOK VINAKRAS 2 TOZD RIBA l DELAMARIS 4 DSSS 25 DSSS — SOZD 2 DO PRESKRBA 1 62 V prikolicah DO »DROGA« PORTOROŽ, katere so združene na nivoju DO, bo letovalo skup- no 70 delavcev, od tega: TOZD VINAKOPER 15 TOK VINAKRAS 5 AGRARIA 5 TOZD DELAMARIS 9 GOSAD 13 BLAGOVNI PROMET 5 ŽIVILA 3 AGROSERVIS 5 DSSS — SEŽANA 3 DSSS — KOPER 3 DSSS — PORTOROŽ 4 Vsem, ki bodo letovali in si želijo lepega vremena, naj stopijo v stik s tov. TRONTLOM, vsem, ki bodo nezadovoljni z letovanjem pa s tov. Nino RAVBAR, le-ta pa si želi, da bi bili nad letovanjem navdušeni. N. R. Bruno FLEGO Igor HRVATIN Razvojna pot moškega pevskega zbora KUD »Karol Pahor« Piran Zametki sedanjega moškega pevskega zbora segajo v začetek leta 1977. Okrog »starih« pevcev raznih zborov, ki živijo na področju občine Piran, predvsem pa članov Piranskega okteta, smo se zbrali fantje, željni vedrega petja. V teh letih se je zvrstilo več kot 70 pevcev. Z naravno in umetniško selekcijo pa nas je ostalo še 36. Prvih pet let je zbor neutrudno vodil pevovodja Adolf KRASNA in utrl pot novim uspehom. Ni lahko povedati, koliko truda, prostih ur, dni, so pevci žrtvovali za vaje. Vadimo dvakrat tedensko po dve uri, pred nastopi celo trikrat tedensko. Tudi nastopi terjajo čas in napor. Seveda prinašajo tudi veliko radosti. V začetku je zbor nastopal le na občinskih prireditvah in slovesnostih ter na pogrebih. Sedaj se letno udeležujemo tudi pevskega tabora v Stični in revije Primorska poje. Postopoma se je dejavnost širila. Peli smo po Sloveniji in izven naše domovine. Povezali smo se s pevskimi zbori iz Raven na Koroškem, iz Murske Sobote, iz Budimpešte in Pliberka iz avstrijske Koroške. Omeniti pa moramo moralno in finančno podporo, ki smo jo na svoji poti prejemali od delavcev raznih delovnih organizacij: Delavcev »DROGE« PORTOROŽ, ki je naš stalni pokrovitelj, delavcev hotela Palače, ki so nam odstopili prostor za vaje v depandansi Neptun, Splošne plovbe Piran, ki so nam tudi odstopili prostor za vaje, Avditorija, v katerem so bile prve vaje in ne nazadnje DPO Krajevne skupnosti Portorož. Brez njih bi zbor težko ali sploh ne mogel obstajati. Svojo hvaležnost skušamo omenjenim organizacijam pokazati z novimi in novimi uspehi, ki jih žanjemo. Po dobrih petih letih smo dobili pevovodkinjo, tov. JURES Heleno, ki s svojim pristopom daje pevcem novega elana. Delo z veseljem nadaljujemo, uspehi so vidni: na revijah Primorska poje nas organizatorji postavljajo na konec sporeda, to pa je, kot je znano, priznanje, da je zbor zelo dober. Naj omenimo še, da so bili fantje zbora, s pomočjo KUD-a, sposobni organizirati revijo Primorska poje »81« in »83« v Portorožu. Program obsega sedaj 50 umetnih, narodnih in borbenih pesmi. Vsako leto ga dopolnimo s petimi do osmimi novimi pesmimi. Nastopi se sedaj kar vrstijo, tako, da je težko uskladiti zahteve z možnostmi, oz. s prostim časom pevcev. Kljub težavam napredujemo. Trudili se bomo, da bomo peli še bolje, da bomo dosegali kar naj-višjo umetniško raven. Doseči hočemo televizijsko in radijsko snemanje, da bomo nastopali na tradicionalnih revijah Naša pesem v Mariboru in še in še ... Volje je v nas, veselja do petja še več, zato naši cilji niso previsoki. Naj se vsem, ki ste in boste kakorkoli podprli delo našega pevskega zbora KUD »Karol Pahor« Piran, še posebno pa pokrovitelju, delavcem DO »DROGA« PORTOROŽ, še enkrat prisrčno zahvalimo za vso pomoč. Boris Požar Le kaj sta ušpičili, da se tako zabavata? Kegljanje na vrhunskem nivoju Dne 21. maja 1984 smo se delavci DO »DROGA« PORTOROŽ udeležili tekmovanja v kegljanju med TOZD. Tekmovanje se je vr-Silo na kegljišču v Ankaranu, v pravem športnem vzdušju. Imeli smo priliko ugotoviti, kdo ima »naj« STIL in kod »naj« podira. Uradni del tekmovanja je bil na vrhunskem nivoju, saj nismo dovolili, tudi zaradi varčevanja, da bi sodil zunanji sodnik, temveč smo se odločili za pošteno prijateljsko sojenje. Tekmovanja se je udeležilo 55 tekmovalcev, od tega 10, v delovni organizaciji, najbolj hrabrih žensk. Rezultati tekmovanja in podelitev medalj, pokalov in diplom je bilo objavljeno na kraju samem. Podirali smo takole: kegljev 196 194 192 Moški pevski zbor KUD KAROL PAHOR — Nastop v Križnem hodniku Piran, v okviru Piranskih glasbenih večerov 1983 MOŠKI posamezno: 1. Bujišič Staniša 2. Magazin Rajko 3. Nussdorfer Silvo MOŠKI ekipno: 1. BLAGOVNI PROMET (Bujišič, Nussdorfer, Magazin) 545 2. VINA KOPER (Čačič, Budan, Logar) 501 3. DSSS — KOPER (Žerjal, H. Degan, Umer) 497 ŽENSKE posamezno: 1. Šarkanj Alenka 175 2. Požar Irena 167 3. Batagelj Marija 157 ŽENSKE ekipno: 1. DSSS — KOPER 332 (Batagelj, Sarkanj) 2. DSSS — PORTOROŽ 318 (Požar, Ravbar) 3. DSSS — KOPER 262 (Juriševič, Potočnik) In še posnetki uradnega dela: &*<•> : •> •• > •: i ■ OBVESTILO ( Na igrišču športno-rekreacijskcga centra v Kopru sta sc v ponedeljek, 18. 6. 1984 pomerili na prijateljski nogometni tekmi e!tipi dclavcev TOK Agraria Koper in DSSS DO-SOZD. Zmagala je ekipa TOK Agraria z rezultatom 7 :1. KATERI TOZD SE JIH UPA IZZVATI? (Korajžni naj se javijo referentu za šport in rekreacijo RAVBAR Nini, tel. 73-151). Alenka SARKANJ STIL JE VAŽEN »KAJ, ZE PODELITEV, SE OGRELA SE NISEM« — POŽAR Irena »Tokrat smo res dobro podirali« — TOZD »BLAGOVNI PROMET« Portorož (BUJIŠlC Staniša) »Ali je mogoče, da nimamo mi pokala« — v ozadju sedeča predstavnika TOZD »VINAKOPER« Koper (CAClC in LOGAR) PICNIC JE DOSEGEL SVOJ NAMEN Treba je reči kakšno tudi na račun direktorjev SREČANJE NA SOCERBU Prvo soboto v juniju ali tudi prvega sončnega pomladanskega dne v letošnjem letu, smo se delavci DKOGE zbrali na Socerbu, da na kar se da prijeten način poglobimo pripadnost novi organiziranosti, da prispevamo k izboljšanju medsebojnih odnosov ter k večji produktivnosti dela v naši DO. Srečanje je bilo organizirano v obliki pic-nic-a, s kulturno-zabavnim programom. Poleg tretjine delavcev DROGE, so se picnica udeležili tudi gostje, t.j. predstavniki DPS, DPO ter predstavniki dveh SOZD, v katerih je DROGA članica. Kot posebnost picnica lahko omenimo goste iz Pule, in sicer pripadnike in pripadnice JVM, ki imajo v svojem programu aktivnosti vključen tudi ogled posameznih DO in seznanitev z njihovo organiziranostjo in poslovanjem. Lepo vreme, vojaški pasulj, kozarec vina so naredili svoje. Picnic je dosegel svoj namen. Tov. ČERNE je v menzi TOZD »ARGO« Izola mornarke seznanil z organizacijo in poslovanjem DO »DROGA« PORTOROŽ Za izgovor so poskrbeli — »PASULJ JE BIL TAKO PIKANTEN, DA SI MORAL PITI« Nastop moškega pevskega zbora KUD Karol Pahor iz Pirana — ZAČETEK RESEN, KONEC ... Veselo omizje Priprave na »DROGINO« prvenstvo v nogometu Mladinci DROGE so predali mornarkam Sergeja Mašere iz Pule plaketo prijateljstva