2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 4. septembra 2014  Leto XXIV, št. 36 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 4. septembra 2014 Porabje, 4. septembra 2014 PREJK ŠTAJERSKE DO VESNIC, GDE SE EŠKE ČÜJE SLOVENSKA REJČ STR. 3 V VARAŠI BI ŽIVELA KAK KRALICA STR. 6 Gornja Radgona: 8. seja Agroslomaka na sejmu Agra VELIK POMEN KMETIJSTVA MED SLOVENCI V ZAMEJSTVU Mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra v Gornji Radgoni, enega največjih tovrstnih dogodkov v tem delu Evrope, je odprl slovenski predsednik Borut Pahor, minulo sredo pa ga je obiskal tudi novi premier dr. Miro Cerar, ki novo slovensko vlado šele sestavlja, delovati pa bo začela proti koncu tega meseca. Novi predsednik je bil tudi gost na sestanku Agroslomaka, ki povezuje kmete in kmetijske organizacije iz zamejstva. Z delom Agroslomaka sta premiera dr. Mira Cerarja seznanila dosedanji in morda tudi bodoči kmetijski minister mag. Dejan Židan in dosedanji in skoraj zagotovo tudi bodoči minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc. Porabje je tudi tokrat zastopala Andreja Kovač, ki vodi Razvojno agencijo Slovenska krajina. Premier dr. Miro Cerar je zagotovil, da bo tudi nova vlada imela ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, prizadevali si bodo intenzivirati sodelovanje s Slovenci v sosednjih državah na vseh področjih. Na 8. seji Agroslomaka, ustanovljenega na Ptuju leta 2012 med sejmom Dobrote slovenskih kmetij, predseduje pa mu Vladimir Čeligoj, so ocenjevali delo v tem mandatu in ugotavljali, da so kljub gospodarskim težavam zastavili in izpeljali nekatere nove projekte in jih finančno podprli. »Želim, da nova vlada, takoj ko bo sestavljena, obišče Slovence v vseh sosednjih državah in se dogovori za prednostne naloge tudi v kmetijstvu v naslednjih štirih letih,« je povedal minister za kmetijstvo mag. Dejan Židan in poudaril, da je vzorčna kmetija na Gornjem Seniku zelo pomemben projekt, »s katerim skušamo dokazati, da imajo ljudje tudi tam, kjer je največja zaščita okolja, kot je narodni park in Natura 2000, možnost preživljanja s kmetijstvom. Kmetija delno deluje, zdaj pa čakamo, kako se bo obnesla v praksi.« Tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc ocenjuje, da je sodelovanje Slovenije s slovenskimi kmeti in kmetijskimi organizacijami v zamejstvu dobro, daje dobre rezultate. »Tu uresničujemo čezmejne projekte in razmišljamo o prenašanju idej in nalog na mlado generacijo, ki jo želimo zainteresirati za gospodarjenje. Zadovoljen sem, da sva z ministrom Dejanom Židanom imela priložnost novega predsednika vlade dr. Mira Cerarja seznaniti z vsebino sodelovanja s Slovenci v zamejstvu. Ne držijo tudi informacije, da v novi vladi ne bo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu. Koalicijska pogodba tega ministra predvideva in tudi bo član vlade. Želimo pa, da bo več sodelovanja z zunanjim in gospodarskim ministrom.« Na vprašanje o sodelovanju s Porabjem je Gorazd Žmavc povedal: »Zelo smo ponosni, da je v Porabju, ki je najmanj razvito območje, prišlo do prelomnih dejanj, da se projekti, kot je vzorčna kmetija in Hiša jabolk, kažejo kot prava pot, ki jo imata ministrstvo za kmetijstvo in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, kako uresničiti nove projekte, privlačne tudi za mlade in izobražene ljudi, katerim bodo zagotavljali boljše življenje.« Udeleženci 8. seje so poudarjali, da je Agroslomak dobra oblika sodelovanja in tudi priložnost za koristne izmenjave izkušenj med kmeti in kmetijskimi združenji v zamejstvu. Kmetijstvo ima širši pomen za celotno narodno skupnost, česar se mora še bolj zavedati Slovenija, »kajti kmetijstvo ni samo ekonomska dejavnost, za nas je tudi ohranjanje slovenske zemlje,« je prepričan Franc Fabec iz Trsta. Ernest Ružič Koordinacijo Agroslomaka je obiskal tudi novi predsednik slovenske vlade dr. Miro Cerar (v sredini), z njim so bili Tanja Fajon, poslanka v Evropskem parlamentu, Janez Erjavec, predsednik Uprave Pomurskega sejma, Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu (oba ministra v odhajanju) Članice in člani Agroslomaka iz Avstrije, Italije, Madžarske (Andreja Kovač iz Monoštra) in Hrvaške skupaj s slovenskim kmetijskim ministrom Dejanom Židanom in predsedujočim Agroslomaka Vladimirjem Čeligojem Tudi Slovenija ima delček »morja bližine« SLOMAK CERARJU Koordinatorka Slomaka Susanne Weitlaner in tajnik Jure Kufersin sta poslala mandatarju Miru Cerarju za sestavo nove slovenske vlade spodnji dopis: Pri Slomaku – Slovenski manjšinski koordinaciji – pozorno sledimo Vašim naporom za sestavo nove Vlade, ki naj Slovenijo čimprej in čim boljše popelje iz sedanje nelahke krize. Iz do sedaj poznanih programskih izhodišč izhaja, da bo tudi nova vlada posvetila potrebno pozornost Slovencem, ki živimo zunaj meja matične države, kar nas razveseljuje in nam vliva upanje, da bomo vedno imeli sogovornika, ki bo razumel in pomagal reševati probleme, s katerimi se v državah, kjer živimo, moramo vseskozi spopadati. Pri tem bodo odločilno vlogo odigrali ljudje, ki bodo vodili Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Zato upamo, da bodo izbrani zaradi svoje strokovnosti in poglobljenega poznavanja realne stvarnosti in ne zgolj po strankarski pripadnosti, kot se je večkrat dogajalo. V zadnjih dvajsetih letih se je namreč na Uradu zvrstilo ničkoliko ministrov in državnih sekretarjev, kar gotovo ni bilo dobro in ni ustvarilo tistih stalnih vezi, ki so pri tem bistvenega pomena. Upamo tudi, da boste posvetili večjo pozornost Svetu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu z namenom, da skupno nastavimo strategijo medsebojnih odnosov, predvsem pa prioritete, ki naj se pri tem upoštevajo. Slovenci iz Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške smo prepričani, da boste v zdajšnji fazi sestave nove vladne ekipe upoštevali te naše skrbi in potrebe. Slomak Vam je vsekakor na popolno razpolago, saj smo prepričani, da je neposreden dialog najbolj pomemben dejavnik za premostitev kateregakoli problema. Od leta 2014 je značilnost občasnih razstav v sombotelskih muzejih, da se razvrščajo v posamezne sklope. Leto 2015 bo posvečeno svili, leto 2016 svetemu Martinu, medtem ko je osrednji motiv letošnjih predstavitev Jadran oziroma vse, kar se povezuje z »morjem bližine«. Od pomladi dalje je bilo odprtih osem razstav, med njimi naravoslovno-arheološka, umetniška, zgodovinska in nenazadnje tudi dve etnološki. Prva od slednjih je govorila o vinski kulturi in narodopisju hrvaške Istre, zadnja razstava v sklopu pa predstavlja solinarstvo na slovenski Obali. Razstavo Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« iz Pirana so v sombotelskem Skansnu odprli na dan madžarskega državnega praznika, to je 20. avgusta. Sam prihod potujoče razstave z naslovom »Solinarstvo na Jadranu« v Sombotel je tesno povezan s tamkajšnjimi Slovenci. Le-ti so leta 2013 v okviru romarske poti obiskali sečoveljske soline in navezali stike s predstavniki obmorskega muzeja. Tokratno otvoritev so zato z glasbeno točko popestrile članice skupine Sombotelske spominčice, ki so z venčkom ljudskih pesmi na kmečko dvorišče pričarale slovensko vzdušje. Večje število obiskovalcev je nato pozdravila direktorica sombotelskih muzejskih ustanov Andrea Csapláros, ki je izrazila zadovoljstvo ob visokem obisku na razstavah s Hrvaške in iz Slovenije. Povedala je, da se je kot arheologinja pogosto srečevala z »belim zlatom«. Sol je bila začimba in tudi konzervans, tako je lahko spremljala celot-ni razvoj človeštva. Občinska svetnica za kulturo dr. Mária Takács Tenki se je muzejskim sodelavcem zahvalila za večletno pripravljalno delo in na kratko predstavila glavne značilnosti tokratne potujoče razstave. Direktor Pomorskega muzeja Piran Franco Juri je v svojem nagovoru izpostavil, da želi ustanova že zapuščene soline ohraniti kot živi muzej – obnovljene so bile solinarske hiše, ki gostijo etnološko zbirko in razstave, v delu solin pa ponovno poteka pridelava soli. Franco Juri je vse navzoče povabil na slovensko Obalo, še posebej pa k sečoveljskim solinam, ki se jim je moč približati že tudi s kolesi. Nekatere zgodovinske vidike delovanja solin v okolici Pirana je osvetlil kustos-zgodovinar tamkajšnjega muzeja dr. Flavio Bonin. Govoril je o strateškem pomenu soli, ki so jo dobro poznali v Beneški republiki. V 15. stoletju so na primer vzpostavili popoln monopol nad pridelavo, prevozom in trgovino s soljo ter vsem prebivalcem določili količino soli za uporabo (tako tudi ribiču, peku, mesarju in sirarju). S strani gostiteljev je etnolog dr. Sándor Horváth nekaj besed posvetil uporabi soli na Madžarskem, ki sicer ni bila morska sol, temveč kamena. Ob ljudski prehrani pa je zavzela pomembno mesto tudi v ljudskem zdravilstvu in verovanjih, bila pa je tudi pomembna sestavina krmila za živino. Potujoča razstava o sečoveljskih solinah predstavlja na 12 panojih (s slikami in besedilom) nekdanje delo in življenje v solinah, nastanek muzeja solinarstva in vsakoletne tabore prostovoljcev, ki pomagajo pri vzdrževanju solnih polj in se aktivno udeležujejo tudi pri pridobivanju soli. Poleg panojev (opremljenih z madžarskim prevodom besedil) so v Železnožupanijskem Skansnu na ogled še najpomembnejša orodja solinarjev. Po ogledu razstave so lahko obiskovalci pokusili primorsko solato iz kuhanega jajca s čebulo, olivnim oljem in črnim vinom (sicer z madžarsko kapljo namesto terana). Poleg tega se je ta dan pekel piščanec na soli v krušni peči – in seveda kruh iz nove moke. Razstava o tradicionalnem solinarstvu v okolici Pirana bo v sombotelskem Skansnu na ogled do 9. novembra, ko si jo bodo še lahko ogledali obiskovalci letošnjega Martinovega sejma. Razstava bo potovala naprej v Budimpešto in Mohač ter tako ponesla glas o solinarstvu po sosednji Madžarski. -dm- Govorniki pod isto streho: Andrea Csapláros, dr. Mária Takács Tenki, dr. Flavio Bonin, Marija Kozar in Franco Juri Panoji s slikovno spremljavo so zanimivi za več generacij Slovensko razstavo so popestrile slovenske pevke Na Koroškem ... že ajda zori - 1. Prejk Štajerske do vesnic, gde se eške čüje slovenska rejč Pravijo, ka ništerni lidgé sploj dobro poznajo dalečnje pa tihinske rosage, svoje domovine pa ranč nej. Tak je tau z ništernimi sausedami tö – če rejsan je nekak preodo cejlo Evropo od vrkaj do spodkar, od lejve do prave, leko, ka se svojoj sausedi samo pokloni na gračenki pa nika ne vej od njé. Tak je naša držina dugo z lejpov pa bogatov sausedov Avstrijov bila. Malo prejk grajnce, gradiščanski Burgenland smo eške tak-tak poznali, depa dosta dale nika nej. Kak nas je prauškarska krv preminaučo leto pelala v dalečnji Salzburg, tak smo se letos odlaučili, ka gorpoiškemo Koroško, ali kak na Vogrskom pravijo, Karintio. Od Sombotela je dežela palajfi samo tak daleč kak Budimpešta, depa kak smo pred potjauv gledali v knigaj pa na kompjuteraj, má telko lepot, ka v par dnevaj človek žmetno vse pogledne. Pa eške tau ne smejmo pozabiti, ka je Koroška pred več kak gezero lejtami rosag naši stari-stari starcov, karantanski Slovanov bila, pa eške gnesnedén tam živé več deset gezero Slovencov. En cajt smo si brodili pa programe vküp klali, na gnauk pa smo samo na pamet vzeli, ka smo že na pauti. Če se človek pela prauti Celovci (Klagenfurt), se more mujs nimo Graca (Graz) pelati. Istina, ka je té štajerski glavni varaš nej tak daleč od nas (od Monoštra pa samo dobri 60 kilomejterov), depa ga donk na rejdki vidimo. Ranč zavolo toga smo se odpelali nut v center, pa se tak spominali, ka edna vlečnica, eden mali mašin lidi gor na brejg vleče. Od parkplaca pod zemlauv smo pejški ojdli prauti centri, gda smo na gnauk videli, ka znautra v bregej eden lift gor pela. Rejsan, v par sekundaj smo že vrkaj na takzvanom Schlossbergi bili, šteri je kak eden mali grad nad Gracom. Toga so protivniški sodacke nikdar nej prejkvzeli, samo Napoleon ga je gnauk malo zbombandero. Pod zemlauv pa so v drügoj svetovnoj bojni vsefelé grabe vözvrtali, v šteraj se je leko lüstvo skrilo, če so s fligarov bombe dojlüčali. Najbole znana zidina na tom gradi je törem z vörov. Palce na vöri so djenau naaupek: mala kaže minute, veuka pa vöre. Če človek od vrkaj kaulivrat pogledne, leko pod seuv vidi cejli varaš. Istina, ka je skoro takši kak na priliko Ljubljana ali kakši drügi varaš iz stare Avstro-ogrske monarhije. Tau leko na pamet vzememo na placaj pa mali ulicaj znautra, v centri Graca tö. Nej je čüda, vej smo pa eške pred stau lejtami pod gnaki rosag slišali. Leko, ka je samo telko razločka, ka so tam zidine vse v red vzete pa nega telko smetk nakli. Eden šurki, veuki plac za drügim, po poštijaj pelajo tramvajge. Če sunce lepau sije, nega baukšoga kak eden špancir pri Müri, štera srejdi Graca prejk tečé. Na ednom od mostauv najdemo dosta-dosta mali lakatov – na Štajerskom zalübleni pari ranč tak škejo svoj žitek na vöke vküperzakapčiti. Gda smo se dale pelali, smo za en malo za sebov njali avtocesto. Po krivi poštijaj smo prišli v mali koroški varaš Velikovec (Völkermarkt). Tau malo mesto se ovak zové »varaš plebiscita«. 10. oktaubra leta 1920 – po prvoj svetovnoj bojni, gda so veuki rosagi grajnce po Evropi vlekli – so na dvej talaj dežele Koroške držali plebiscit (népszavazás), ali se škejo držati k »nauvoj« Jugoslaviji ali k »staroj« Avstriji. V takzvanoj »coni A« je 60 procentov lüstva za Avstrijo glas dalo, zatok je nauvo Kralestvo Srbov, Hrvatov pa Slovencov daubilo samo krajine Jezersko pa Mežiško dolino. V Velikovci, našom malom varaši, se je več kak 80 procentov lüstva za Avstrijo odlaučilo. Na té čase spomina na glavnom trgi Velikovca eden veuki spomenik iz kamla. Na tistom piše, ka (h)valo davajo vsejm Nemcom pa »Windisch«-om, šteri so svoj glas ali svoj žitek za Avstrijo dali. Na Koroškom se ništerni Slovenci držijo za Vindišarje, ali je domanji Nemci tak zovéjo, ka prej ne gučijo gnakoga gezika, kak Slovenci na drügoj strani bregauv Karavank. (Pripovejst je skoro takša kak naša v Porabji). Ovak najdemo v Velikovci samo eden slovenski napis: »Posojilnica« (gde na pausado davajo peneze). Ta krajina se zové Podjuna (Jauntal), pa je edna od tisti dolin, gde na južnom Koroškom eške dosta Slovencov živé. Iz Velikovca smo se pelali mimo lejpoga jezera, štero je gratalo na Dravi. Prvi slovenski napis pred vesnicov smo vidli v Dobrli vasi (Eberndorf), istina pa je, ka gda smo se pelali v Podjuni, je dosta slovenski tablic bilau (depa nej vseposedik). Gda smo gnauksvejta čüli kaj od koroški Slovencov, smo nej mogli nimo imena Železna Kapla (Bad Eisenkappel). Do te vesnice smo se pelali po sploj krivi poštijaj, tačas, ka se je nej oprla mala dolinica, s trnok lejpov cerkvov na bregej. Spodkar pod cerkvov smo najšli cintor. Gda smo nutstaupili, so se naše oči oprle od čüdivanja, depa nej samo zavolo lépote, liki zatok tö, ka so na vekšom tali grobni kamlov imena slovenska bila. Eške s slovenskimi literami tö. Rejdko gda smo na pamet vzeli, ka je eden »Pečnik« »Petschnigg« grato. Gor smo privandrali k cerkvi, v šteroj so tri gospe vse v red djemale. Ge sem batriven grato, pa sem na glas pito: »Ne bojte čemerni, gučite slovenski?« Ženske so se včasik obrnaule, pa smo se začnili pogučavati v našom geziki. Istina, ka smo bajdvaji mogli nücati knjižno rejč, ovak bi se samo sploj žmetno razmejli. Domanje ženske so nam raztomačile, ka mladina več trnok neške slovenski gučati, depa donk majo folklorno skupino pa več pevski zborov. V centri vesi leko povejo, ka komaj kakša slovenska držina živé. Dühovnika majo slovenskoga, depa nemški tö mešüje. Štacije na stenaj so v slovenskom geziki. Naše nauve padaškinje pravijo, ka so zdaj tau baukši cajti, kak na priliko pod Jörgom Haiderom. Prejdjen dežele zdaj prej dosta pomaga Slovencam. Prva so jim gučali: »Tam mate paut, ite prejk na Jezersko«. Gda smo v bauti bili, nam je bautoškinja v lejpoj, čistoj slovenskoj rejči pomagala. (Nej-smo bili gvüšni, ka ne odi prejk s Slovenije na delo.) Te je pa že začno šprickati dež. Gda smo s svojim autonom tanjali Podjuno, smo se že pelali v drügoj dolini, v Roži (Rosental). Po en par mali bregaj smo z en kraj pa z ov kraj gledali koroško krajino, gde se je nekda zvekšoga samo slovenska rejč čüla, gnes pa na dosta mejstaj eške slovenska tabla fali. Ta dolina je nutri v ednoj našoj pesmi ranč tak (Zaliko zgrabijo Törki »v Rožnoj dolini«). Na konci poti smo donk prišli do svoje méke postele, nej daleč od Baškoga jezera (Faaker See). Dosta smo bili na pauti, depa Koroška nam je že pokazala svoje prve čüde. (se nadaljuje) -dm- Spomenik za tiste, šteri so steli avstrijski Velikovec Edenajset ali dvanajset bau vöra v Graci? Na lejpom cintori v Železnoj Kapli počivajo zvekšoga Slovenci OD SLOVENIJE… Vaški dan na Gornjem Seniku Pismo iz Sobote Pri svetom Petri 17. avgusta so na Gornjem Seniku obeležili vaški praznik, ki se je pričel s slovesno mašo. Povabljene goste in prebivalce vasi je pozdravil župan Gábor Ropoš. Gornjeseniški vaški dan je s svojo prisotnostjo počastila Erika Köleš Kiss, zagovornica slovenske narodne skupnosti v madžarskem Parlamentu. Prireditev se je nadaljevala s kulturnim programom. Najprej je nastopila otroška folklorna skupina s Češke, ki je predstavila splet čeških plesov. Skupina ima veči-noma nastope na Češkem, ampak sodelujejo tudi na mednarodnih festivalih in imajo dobre stike s folklorno skupino Béri Balogh Ádám v Körmendu. V nadaljevanju je stopil na oder Püconski duet iz Slovenije, ki deluje pod okriljem Kulturno turističnega društva Puconci že vrsto let. V zadnjih letih ga dopolnjuje Pištekova harmonika oziroma spremljava Štefana Matka. Žal, na vaškem dnevu je bil odsoten. Ženski sta izbrali več prekmurskih pesmi, katere sta želeli povezati v pušlič. Imajo zgoščenko z naslovom Pušlič povila bom, na kateri je šestnajst ljudskih pesmi. V Püconskem duetu pojeta Katarina Štefanec in Amalija Pučko. Sledil je nastop Arpada Kissa, ki ga že vsi dobro poznamo iz ansambla West Alfa. Pel je znane pesmi iz musicalov. Potem je nastopila Gledališka skupina KTD Puconci, ki je prikazala skeč z naslovom Ribičija. Kot ribiči, ki se istočasno znajdejo na mestu, kjer ribe najbolj prijemajo, so Karel Hari, Jože Urbančič in Štefan Sočič. Avtor in režiser je Vitomir Vratarič. Na koncu je publiko razveselila hrvaška tamburaška skupina Koprive iz Petrovega sela. Po kulturnem programu so se začele delavnice in interaktivne igre za vse generacije v šotoru z naslovom »Izkoristi lokalne možnosti«. Udeleženci iger so morali izpolniti test, otroci pa so lahko igrali spretnostne igre. Na koncu je bilo žrebanje, glavna nagrada je bila kolo. Otroke je razveselil tudi napihljiv grad s toboganom na dvorišču osnovne šole. Ob 13. uri je bila predstavitev vojaškega novačenja. Ob 14. uri se je začel nogometni pokal s slovenskimi in madžarskimi ekipami. Ob 19.30 uri je nastopil čarodej Johni v parku. Ob pol devetih se je začel koncert ansambla Sipőcz Banda. Hvala vsem, ki so delali na tem, da je bil vaški dan uspešen. Beata Bajzek Fotografija: Adrian Takač Edni vörvlejo v nebesa tam nin više nas. Gestejo pa takši tö, za stere nega nej pekla pa nej tistoga tam nin više nas. Eni vejo prajti, kak je pekla zavolé že na Zemlej za časa njinoga žitka. Se pa najdejo takši, ka se v nejbaj že narodijo. Depa, takši je malo gé. Kakoli že, nin s klüčom v rokaj čaka sveti Peter, ka grejšno düjšo v pekel zažené, krepki pobožni düši na šurko nebeške dveri gor opré. Tam pa se vsefele godi. Tak gnouk skrak svetoga Petra dva možakara prideta. Eden je gé šoför autobusa, drugi je biu plebanoš. Eške ne vejta, če perouti dobita ali ta se v pekli küjala pa pekla. Dobri Peter vse vej, un vse pouni. Oba v blajženi tau nut pisti. Nejsta na oblakaj ležala, kak tou gučijo. Vsikši eno velko sobo dobi, gestija, pitija kelko šketa, pa nika njima nej trbej delati. Za eden čas se srečata. Zgučavata se, kak je steromi gé v nebaj. »Cejli žitek sam delo, depa, kaj takšnoga sam si nej mogo küpiti. Trikrat bi živeti mogo, ka bi telko vküper spravo. Mejka postela velka kak pou rama. Angelska nouta me spat dava. Ne vejm ti prajti. Mam vse, ka sam si tam spodkar na Zemlej želo. Tou, ka leko vsikši den plavam v najboukšoj vodej, od toga sam pa sploj nigdar nej brodo,« šoför ne more pa ne more enjati. »Kaaaa? Meni pa zamazana soba, ka je menjša od šankrejta! Ranč postele nemam. Za pokrivati se pa nekšne ronje mam,« plebanoš ne more vörvati, ka je kaj takšnoga mogouče. Tak brž se zglasi pri svejtom Petri. Kak bi prajli, šou je protestejrat. Peter se dobro na svoje delo razmej. Brž njemi povej, zakoj je tak vöspadnolo. »Brat moj, tou je vcejlak tak, kak mora biti. Istina, vören si biu, svojo delo si pošteno obredo. Depa, pogledni! Tvoji vernicke so molili samo gda je meša bila. Ja, pa eške zmejs tü pa tam doma ali pa na kakšen cerkveni svetek. Té naš šoför pa je trno skrb emo za molitev. Pri njemi so lidge v njegvom busi osem vör na den molili, samo aj živi pa zdravi domou pridejo. Pa je tak bilou štirideset lejt. Tak, ka si vözračunaj, sto je več vörnikov vküper spravo, ti ali pa un?« Plebanošovoj düši tou nej najbole dišalo. Petri pravi, ka raj de v pekel, kak pa de v nebaj socialno niže od nekšnoga šoföra. Peter ga poslüša pa njemi povej, aj najprva nut pogledne, leko se njemi nede vidlo. Kak povejdano, tak napravleno. Gor njemi opre dveri pekla. Plebanoš nej mogo vörvati. Za najbole dugim stolom, nej njemi bilou videti kraja, pigejo, gejo, mečejo karte, se med seuv stiskavajo moški pa ženske vsej farb. Vse takše delajo, kak je un na mešaj prouti gučo pa predgo. Depa, grej brž düšo na sebe napela. Plebanoš gleda, lüšta se njemi mesou, vino, palinka tö. Pa kakšno žensko bi tö k sebi stisno, če je tou že na Zemlej ne smeu delati. »V pekli ostanen! Ka mo pa tam v nebesaj? Nika se ne godi pa eške mrzlo mi je cejli čas. Tou je žitek, nej pa tisto tam pri tebi, Peter.« Peter nika ne povej. Doj zapré dveri pekla pa je pri plebanošovoj düši že sam gospoud Lucifer. Nika ne povej, samo na šurko se njemi čobe potejgnejo v vražeči smej. Zgrabi ga pa ga že liči v vrejli oli. »Ka je zdaj tou, gospoud vrag? Ge bi tam za stolom rad biu! Ta me kcuj deni,« krči plebanošova düša. »Nede šlau! Tou, ka smo ti pokazali, so moji lidgé za propagando. Ne moreš si broditi, kelko sam nji tak es nut doubo. Tak je tou, če maš dober propagandni mašin.« Tak je tou bilou pa nikak ovak nej. Pa se eške vej čüti, ka se je té Lucifer propagando včiu pri naši političaraj. Vsigdar je pride gledat, gda nam vsefele obečavajo, samo aj je na vsikše štiri lejta na nouvo vö odaberejmo. Na, ka je zvolimo. Miki Miro Cerar je novi mandatar S 57 glasovi za in 11 glasovi proti je državni zbor (DZ) za novega mandatarja za sestavo vlade potrdil Mira Cerarja. Ena glasovnica od 69 je bila neveljavna. Cerar je po izvolitvi pred poslanci zaprisegel, da bo spoštoval ustavni red, ravnal po svoji vesti in z vsemi močmi deloval za blaginjo Slovenije. Cerarja so poleg poslancev Stranke Mira Cerarja (SMC) podprli še poslanci Desusa, Socialnih demokratov (SD), Zavezništva Alenke Bratušek (ZaAB) in poslanca narodnih skupnosti, podporo pa so mu odrekli v Slovenski demokratski stranki (SDS), Združeni levici (ZL) in Novi Sloveniji (NSi). Poslanci so imenovali tudi nova podpredsednika DZ-ja, Janka Vebra (SD) in Primoža Hainza (Desus). V nagovoru poslancem po zaprisegi se je Cerar zahvalil za izkazano zaupanje. Kot je dejal, bo v skladu z izrečeno prisego storil vse, kar more in zna za dobro Slovenije. Ko bo imenovana celotna vlada, pa si želi dobro in konstruktivno sodelovanje. »Upam, da bomo tudi takrat, ko ne bomo soglašali, ohranili in gojili spoštljiv odnos ter premogli dovolj moči in modrosti, da upravičimo zaupanje, ki so nam ga volivci namenili na volitvah,« je svoj nagovor sklenil novoizvoljeni mandatar. Cerar mora zdaj v 15 dneh predlagati kandidate za ministrske položaje. Ministrstev bo predvidoma 15, pri čemer naj bi jih SMC pripadlo osem, DeSUS štiri in SD tri. Doktor pravnih znanosti Miro Cerar je s SMC slavil na julijskih predčasnih volitvah. Stranka je dobila 34,5 odstotka glasov in 36 sedežev v državnem zboru. Predčasne volitve je predsednik republike Borut Pahor razpisal po tem, ko je s položaja odstopila predsednica vlade Alenka Bratušek. Hrvaška tamburaška skupina Koprive iz Petrovega sela … DO MADŽARSKE TISZTELT SZLOVÉN NEMZETISÉGŰ ÁLLAMPOLGÁR! SPOŠTOVANI VOLIVCI SLOVENSKE NARODNOSTI! Predsednik države János Áder je lokalne (občinske) volitve razpisal za 12. oktober 2014. Hkrati se bodo odvijale tudi lokalne narodnostne (slovenske) volitve in izvolitev državnih narodnostnih (državne slovenske samouprave) samouprav. Mandat traja pet let. Tisti, ki se želi udeležiti narodnostnih (slovenskih) volitev, se mora najkasneje do 26. SEPTEMBRA 2014 registrirati v slovenski volilni imenik. Tistim, ki so to storili že pred parlamentarnimi volitvami, se ni potrebno ponovno registrirati. Državna volilna komisija je razpisala narodnostne (slovenske) volitve v tistih krajih, v katerih se je na popisu prebivalstva leta 2011 priznalo za Slovence najmanj 25 oseb. Hkrati z razpisom volitev je Državna volilna komisija določila tudi število potrebnih priporočil (podpisov) za posamezne kandidate, oziroma za državno slovensko listo. Torej za prijavo kandidature posemeznih kandidatov se mora zbrati na Gornjem Seniku 6 priporočil (podpisov), v Monoštru 7, v vseh ostalih krajih, kjer bodo slovenske manjšinske volitve, pa 5. Število članov slovenskih narodnostnih samouprav: na Gornjem Seniku in v Monoštru 4, v vseh ostalih krajih, kjer bodo slovenske manjšinske volitve, 3. Volitve v posameznih krajih se lahko izvršijo le takrat, če se prijavi najmanj toliko kandidatov kot je število članov slovenske samouprave. Vsak volivec, ki se je registriral v slovenski volilni imenik, in želi kandidirati na narodnostnih (slovenskih) volitvah v krajih, kjer so razpisane slovenske narodnostne volitve, si lahko izprosi listo za zbiranje priporočil (podpisov). Zato mora oddati izpolnjen formular A6, na katerega mora navesti naziv, kodo, ime, priimek in podpis slovenske organizacije, ki ga je predlagala kot kandidata. Ena oseba lahko sprejme le eno lokalno in eno državno kandidaturo. Kandidate lahko priporočajo s svojim podpisom le tisti volivci, ki so se registrirali v slovenski volilni imenik. Volivec lahko na lokalni ravni priporoča več kandidatov, toda le eno državno listo. Listo/liste s priporočili skupaj z izpolnjenim formularjem E3 - na katerem morate navesti naziv, kodo, ime, priimek in podpis predstavnika slovenske organizacije, ki vas je predlagala kot kandidata – morate oddati pri lokalni volilni pisarni najkasneje do 8. septembra do 16. ure. S tem boste postali individualni slovenski kandidat na slovenskih samoupravnih narodnostnih volitvah 12. oktobra. Vsako listo za priporočila morate obvezno vrniti lokalni volilni pisarni. Globa za nevrnjeno listo je 10.000 forintov. Na volitvah državne narodnostne (slovenske) samouprave lahko sestavi listo tista narodnostna (slovenska) organizacija, ki predlaga najmanj 10 odstotkov lastnih kandidatov na lokalnih manjšinskih (slovenskih) volitvah, oziroma zbere priporočila najmanj dveh odstotkov slovenskih volivcev. Za sprejem kandidature na listi Zveze Slovencev na Madžarskem ji morate oddati formular SZ5. Na volitvah za člane državne narodnostne (slovenske) samouprave glasujejo volivci za listo. Za vse informacije in pomoč so vam na razpolago sodelavci Urada Državne slovenske samouprave (v delovnem času osebno in po telefonu: 94-445-174 ali 94/534-025). Dodatne informacije in formularje najdete tudi na spletni strani www.slovenci.hu Državna slovenska samouprava Az önkormányzati választások időpontját 2014. október 12.-ére tűzte ki államfői határozatával Áder János. A települési és országos önkormányzati választás tehát egy napon történik. A választási ciklus öt éves. Az őszi nemzetiségi önkormányzati választásokon való részvételhez 2014. SZEPTEMBER HÓ 26. NAPJÁIG fel kell iratkozni a nemzetiségi névjegyzékbe. Aki ezt már az országgyűlési választások előtt megtette, annak most nincs teendője. A Nemzeti Választási Bizottság (NVB) azokon a településeken tűzte ki a nemzetiségi önkormányzati választásokat, amelyeken a 2011. évi népszámláláson a nemzetiséghez tartozásra vonatkozó kérdésre adott válaszok alapján legalább 25 fő szlovénnek vallotta magát. A választás kitűzésével egyidejűleg települési szinten a jelöltek, illetve országos szinten a listák állításához szükséges ajánlások számát is meghatározta. A fentiek alapján, Felsőszölnökön 6, Szentgotthárdon 7 ajánlást kell összegyűjteni az egyéni képviselőjelölt bejelentéséhez, a többi településen, ahol a választás kitűzésre került, 5 darab ajánlást. A települési nemzetiségi önkormányzat képviselőtestületének létszáma Szentgotthárdon és Felsőszölnökön 4 fő lehet, a többi településen, ahol kitűzésre került a választás, 3 fő. Egy településen a választás akkor tartható meg, ha legalább annyi jelölt van, mint a megválasztható képviselők száma. Minden, a szlovén nemzetiségi névjegyzékbe regisztrált választópolgár, aki települési szinten - ahol kitűzésre került a választás - képviselőjelölt kíván lenni, a helyi választási irodánál az A6 adatlap leadásával - ennek már tartalmazni kell a szlovén nemzetiségi jelölőszervezet nevét, kódját és képviselőjének nevét és aláírását - ajánlóívet igényelhet. Egy személy csak egy települési és egy országos önkormányzati jelölést fogadhat el. Ajánlást csak az adhat, aki regisztráltatta magát a szlovén nemzetiségi névjegyzékbe! Egy választópolgár a településen több jelöltet (több személyt) ajánlhat. A választópolgár ezen felül egy országos listát ajánlhat. Az összegyűjtött ajánlásokat tartalmazó ajánlóívet/íveket a kitöltött E3 lappal együtt – ennek tartalmazni kell a szlovén nemzetiségi jelölőszervezet nevét, kódját és képviselőjének nevét és aláírását – legkésőbb szeptember 8-án 16.00 óráig lehet a helyi választási irodához leadni, ezzel települési szinten szlovén nemzetiségi egyéni képviselőjelöltként bejelentkezni az október 12-i szlovén nemzetiségi önkormányzati választásokra. Minden igényelt ajánlóívet vissza kell szolgáltatni a helyi választási irodának. A bírság összege minden be nem nyújtott ajánlóív után 10.000,- Ft. Az országos nemzetiségi önkormányzati képviselők választásán az a nemzetiségi szervezet állíthat listát, amely a települési nemzetiségi önkormányzati képviselők választásán legalább a választások tíz százalékában önállóan jelöltet állított, és amely a választópolgárok legalább két százalékának ajánlását összegyűjtötte. A Magyarországi Szlovének Szövetsége országos szlovén nemzetiségi listaállítása alapján a jelölés elfogadásáról az SZ5 lapot kell a jelölőszerv felé benyújtani. Az országos nemzetiségi önkormányzati képviselők választásán listára szavaz a választópolgár. A fentiek kapcsán az Országos Szlovén Önkormányzat Hivatalának munkatársai (munkaidőben, személyesen és telefonon: 94-445-174 vagy 94/534-025) is készséggel rendelkezésükre állnak. További információk és nyomtatványok a www.slovenci.hu honlapon. Országos Szlovén Önkormányzat Za nevrnjene formularje deset tisoč forintov globe Stranke in civilne organizacije so prejšnji teden začele zbirati priporočila za svoje kandidate na jesenskih volitvah lokalnih in narodnostnih samouprav. Pravzaprav gre za podpise volivcev, ki se zbirajo na uradnih formularjih, ki so jih stranke, civilne organizacije in tudi neodvisni kandidati dvignili v volilnih (državnih in lokalnih) pisarnah. Novost volilnega zakona je, da lahko isti volivec podpira s svojim podpisom več kandidatov. Koliko podpisov mora zbrati določen kandidat, je odvisno od števila volivcev, ki jih bo zastopal. Formularje s podpisi mora kandidat vložiti skupaj s kandidaturo v volilni pisarni, kamor mora vrniti tudi prazne formularje. Za vsak nevrnjen formular bodo morale organizacije, stranke ali individualni kandidati plačati 10 tisoč forintov. S tem želi vlada preprečiti podobne zlorabe, kot so se dogajale na spomladanskih parlamentarnih volitvah, ko so se ustanovile kvazi stranke zaradi državne podpore, toda niso vložile nobene kandidature, kajti niso zbrale potrebnih podpisov. Zaradi odvzema agrarnih subvencij v težavah tudi narodni parki Orbánova vlada se je julija odločila za preoblikovanje sistema agrarnih subvencij, novo subvencioniranje bo veljalo naslednjih sedem let. Veleposestnikom in kmečko-gospodarskim obratom, ki kmetujejo na večjih površinah od 1200 hektarjev, se prekinejo subvencije na hektar, ki so jih le-ti dobivali avtomatično od Bruslja. Na Madžarskem je več kot 500 kmetijsko-gospodarskih obratov z več kot 1200 hektarji kmetijskih površin, ki so do zdaj prejemali letno 20 milijard forintov subvencij. Brez teh subvencij bo ogroženo tudi delovanje nekaterih narodnih parkov in gozdnih gospodarstev, ki so v državni lasti. Med njimi so tudi narodni parki Körös-Maros, Kiskunság in Hortobágy, kajti letno bodo dobili za približno 5 milijonov evrov manj subvencij. V Varaši bi živela kak kralica Na Gorenjom Seniki na Janezovom brejgi, tam gde proto daula kažejo ka gor, proto brga pa pravijo, ka doj, živejo Skinina Ana, po možej Geček. Že več lejt so sami, dostakrat je tak, ka samo kokauši, zavci, mački pa pes lejčejo kauli nji, zato ka cejli den enga človeka ne vidijo. Mena se vidi mesto, gde Ana živejo, dapa ona, če bi eške gnauk mlada bila, gvüšno ka bi odišla odtec, pa leko, ka bi se sploj nej oženila. Kak de pripovejdala, ona je nika dobroga nej mejla v življenji, samo delala pa delala. Ana so ranč v ogračenki bili pa so paradajs brali, gda sem je gorpoisko eden deževen pondejlek. - Tetica, kak letos vögleda paradajs, lejpi pauv te meli? »Letos je paradajs nikanej vrejden, zeleni je zdaj, gda bi zrejliti mogo. Vse je črni grato pa taposeno, tak ka tadale več zrejliti nede mogo. Kapüsto požacke gejo, pa drügo je tö nikanej vrejdno, aubrige so že samo za semen, prpeu samo tak stoji, tü tam eden, dosta dežji je bilau, pa vse samo gnili.« - Bilau je že tašo slabo leto, kak je tau letos? »Tašo slabo leto je eške vejn nej bilau, kak je zdaj, ge tau ne vejm, ka bi tašo bilau, pa sem že osemdeset lejt stara. Prvin je bola ica bila pa süča, dapa tisto je ešče itak baukše bilau kak tau, gda vsigdar samo dež dé. Tau je vejn vse zato, ka pomali konec baude sveta.« - Vi domanjo semen nücete? »Domanjo semen bola vöpride kak küpleno, pa letos smo itak trikrat mogli saditi aubrike. Dosta dežgi bilau, gda smo sejali, dež je zemlau vküp vdaro pa semen je nej moglo vöpognati. Ta dobra šalata, ka go tü mam, že bi v glave mogla titi, pa pogledni, samo zdaj je vöprišla. Tam spodi repo mam, tista tö slaba, tak ka zavci dosta nedo meli za grizti.« - Divgi zavci? »Kakšni divgi zavci? Domanji zavci, štere vnuk drži tü pri meni, dapa polagati je tak ge moram.« - Kakšne živali mate eške zvün zavcov? »Enga staroga psa, mačka, kokauši pa piškence, dapa te vse zagrajeno mam, ovak bi tau lisica vse odnesla. Istina, že davnik sem go nej vido, pri meni samo tej mali odijo, ka takšne male glave majo, pele (polhi) ali kak vragi se zovéjo. Ge ne vejm, ka tej gejo, dapa pri meni so gor na slivo plezili pa vsakšo zeleno slivo so doj pistili. Drügo sadje, ka je ostalo, tisto pa vtiči uničijo, tau je vejn zato, ka nega sildja, pa drügo ne najdejo.« - Tü na Janezovom brejgi je emo stoj pšenico posejeno? »Nej pšenico pa nišo sildje nej bilau, kak bi, gda so cejle njive vse nutzaraškene. Ka male njive mamo, tiste vse moramo zagraditi pa tam če kakšne krumpline pa kaj tašo mamo, drügo več nika ne delamo.« - Sadje letos baude? »Nika nega, fejst je cvelo, dapa sadje na drejvi samo tü pa tam če kaj vidiš, vejn topel veter je fudo pa je vse taposüšo.« - Če bi tau prvin bilau, te bi lüstvo od gladi mrlo, zato ka bi doma nikanej pripau-vali. »Ge ne vejm, ka bi delali, dapa prvin je zato lüstvo dosta več njiv delalo pa divjačina je taši kvar nej naprajla. Zdaj, če stoj kaj dela, te divjačina ta dé pa tam te vse vküpvdari, eške z ograjov ne moreš obraniti.« - Tü, gde ste vi zdaj doma, kak se té tau zové? »Te par iž, ka je eške ostalo, se Melekni vrej zové. Prvin je tü več kak dvajsti iž bilau, zdaj je pa vejn že samo pet, gde Slovenci živemo. Gnauk svejta je odtec več mlajšov odlo v šaulo, kak nas je zdaj tü z Vaugrami vret vse vküp. Nas je doma tü šest mlajšov bilau. Eden je v bojni spadno, eden je pa mrau, tak smo ostali štirge. Dapa zdaj sva že samo dvej, sestra je šest lejt mlajša, ona v Slovenski vesi žive.« - Vi, ka vas je par Slovencov, odite kaj eden k drügoma? »Nej, nika več nega, tau je že vse minaulo.« - Pa zdaj bi že čas meli. »Če cajt mam, te nutri sedim pa televizijo gledam. Najbola rada tau serijo gledam, ka Maricruz.« - Kak nagausti odite dola v ves? »Ge v ves nika ne odim, ka mi trbej, tau mi vnuk vse pripela, ne morem, zato ka sem srčni kap (infarkt) mejla pa ne morem vö na brejg titi.« - Vi kelko mlajšov mate? »Edna hči je mrla, drüga hči pa v Kethelyi žive, ona odi vö k meni pomagat po sobotaj.« - Brezi nje pa vnuka bi vejn dosta žmetnejše bilau vaše življenje na Meleknom vreji, nej? »Te bi vejn falugondnok odo k meni kaj pomagat, pa če bi mi kaj trbelo z baute, te bi mi pripelo. Obed ge tö ne morem nosti, zato ka me žuč boli pa tašo kaj ne morem gesti, samo tašo, ka meni dobro spadne.« - Vam te niške ne zapovejde, vi vsigdar tau leko gejte, ka si zaželite. »Te če mam vcuj valaun, te leko, če pa nej, te pa vzemem en piskrič mlejka pa kiflin vcuj, tau meni tö dojde.« - Samo s tistim ne more cejli den venej na njivi delati. »Ge cejli den tak ne morem vanej na njivi delati, eške gobe brati se ne pokisim titi, zato ka bi nej ladala domau priti. Sploj pa te, če dosta grbanjov bi najšla, ka bi te delala.« - Vi radi mate grbanje? »Ge neškem nej grbanje pa nej lisičice. Prva sem vse rada gejla, dapa zdaj več nika ne morem, zato ka mi je nej dobro. Mesau zato kaj malo pogejm, dapa bola samo piškence.« -Tü pri vas na Meleknom vreji sploj dosta lüstva vejn ne odi. »Več dnevov je tak, ka z nikim ne gočim, zato ka niške ne odi pri meni. Zmejs, če kakšni avto zablaudi pa namé spitava, gde je Tromejnik, ovak tü človeka ne vidiš.« - Te ste vi tü taša informacijska točka, vi pokažate lidam, gdeta trbej titi. »Ge njim pokažem, aj dejo tü tagor, pa če tanajdejo ali nej, tau že ne vejm.« - Zaka tagor, od vas je tü tadoj, vej pa proto daula kažete. »Tau smo mi vsigdar tak gučali, ka tagor, gda pa nazaj deš, kak so Čatrini bili, tisto je pa tadoj.« - Mena je tau malo čüdno, vej pa če gledam nazaj na Janezov brejg, tau je više, kak ste vi doma, proti Tromejnika pa tadoj trbej titi, ka je vam tagor, dapa če je tau pri vas tak, te je tak. Gda ste se oženili, nejste daleč kraj od daumi prišli, vejn nega eden kilomejter. »Zato, ka sem naura bila.« - Zaka, baukše bi bilau, če bi bola daleč kraj odišli? »Nej, baukše bi bilau, če bi se nej oženila. Istina, ženiti se je dobro bilau, samo živeti je bilau težko.« - Če bi se nej oženili, te bi leko ka ranč tak težko življenje meli. »Gé pa, steri se ne oženi, tisti tau dela, ka šké, ta dé, kama šké, ge sem pa samo te leko üšla, če me je mauž püsto. Tü saused Djoži je nej oženjeni, pa ka ma fali, nika nej. Vejš ka, ti tau vse dola ne piši, ka ti gučim, ka če tapreštem, te dobiš na rit, če se eške gnauk srečava.« - Rejdko odim tü, za pet lejt pa vi tau že pozabite. Prvin je rejsan tak bilau, ka po zdavanji je sneja en čas nej smejla domau titi k starišom? »Ah, ge sem tau nikanej nutdržala, meni gda je napamet prišlo, te sem domau vujšla, pa gotovo. Tü pri možej je samo mati živela, pa njegvi brat, zato ka oča so v bojni mrli. Sledkar brat, gda je dolazaslüžo vojaško, petdesetšestoga odišo, on šest lejt mlajši od moža, eške zdaj žive v Linzi. Ge sem tü pri taum rami nika dobroga nej mejla, on je delat odo, ge sem pa sama doma s s kravami bila pa delala kak eden norc. Vidiš, v cejlom živlenji sem delala, zdaj pa itak nejmam penzije, zato ka sem doma bila, pa nej v fabriko odla delat. Nika zato dobim, dapa nej telko, kak šteri je delat odo. Zato sem pravla, če bi eške gnauk mlada bila, vse bi ovak delala, gvüšno ka bi se telko nej mantrala. Nej bi se oženila, v Varaši bi delo ziskala pa bi živela kak kralica. Če bi se pa eške gnauk narodila, te bi pa več ranč nej stejla živeti, sploj pa tak, ka vejm, kelko se trbej mantrati. Karči Holec Skinina Ana Likovna kolonija mladih v Vuzenici Velki bau-bau Oskar Pravijo ka je bau-bau tisto, ka vanej nika nega, znoutraj pa je prazen gé. Depa, geste eden najbole istinski bau-bau. Zové se Oskar. Tou je nej tisti bau- bau, s sterin postrašüvajo mlajše: Če ne boš vrli, te bau-bau odnesé. Naš Oskar se za trno velkoga drži, depa, un je vcejlak mali bau-bau,nika nej vekši od napršnjaka. Nekoč mi je nek umetnik izmed mojih prijateljev rekel, da je umetnost konstanta na našem, zmeraj spreminjajočem se svetu. Pozitivna stvar, ki jo potrebujemo dandanes, v času, ko je veliko nestabilnih ter vojnih razmer, ko ubijajo ljudi, bombardirajo stavbe, itd... Če bi nadaljevala, ne bi bilo konca. Bistvo mojega stavka je, da je večina ljudi »lačna umetnosti«, hrepeni po nečem lepem, in lahko odločno trdim, potrebuje rešilni obroč, da se ne koncentrira vedno na slabe, negativne stvari. Sumim, da ste že radovedni, kaj zanimivega smo delali v tednu 44. likovne kolonije v Vuzenici, katere glavni organizator se imenuje Emil Košič, filozofski tip, ki še zmeraj išče bistvo življenja. Iz treh držav (Avstrija, Italija, Madžarska) so prišli udeleženci kolonije v Vuzenico. Majhni in mladi umetniki so poskusili skupaj z domačimi narediti nekaj lepega, kar lahko doma ponosno obesijo na steno, da so to ustvarili oni sami. Spremljala sem dve pridni dekleti, Angelo in Anamarijo Ropoš z Verice. Vesele dneve smo preživele skupaj. Dopoldne so udeleženci ustvarjali v različnih delavnicah kot na primer risanje, slikanje (ne samo notri, ampak tudi na terenu), grafika. Delali so tudi majhne praktične zaboje, model letala, hiše; vsi so naredili nekaj iz lesa po lastnem načrtu, po svoji domišljiji. Na tej delavnici so imeli otroci največ svobode. Po kosilu smo imeli ponavadi različne programe, oglede, prvi dan recimo kopanje. Gledala sem naokrog in opazila dečka, ki je raje bral knjigo o astrologiji, kot bi šel v vodo z drugimi. Z dobrim občutkom sem to ugotovljala, saj po mojem mnenju je boljše biti v pozitivem smislu drugačen in sam kot enak z vsemi drugimi. Zdaj pa nazaj k programu. Načrt ogleda gradu v Velenju smo morali izpustiti zaradi vremena. Le nekaj udeležencev je imelo dežnike, drugi pa ne (kot ga tudi sama nisem imela – tipično). V četrtek smo imeli disko do devete ure zvečer, ki smo ga začeli s smešnimi igrami, potem pa se je zabava nadaljevala seveda s plesom. O, skoraj sem pozabila omeniti ogled elektrarne, kot še en popoldanski program. Zvečer so se vsi otroci vračali k družinam, kjer so prenočevali, spremljevalki in spremljevalec pa v hostel v Radljah. Zahvaljujem se vsem, ki so organizirali kolonijo, in tudi za to, da sem se je lahko udeležila kot spremljevalka. In še nekaj: bodite vedno lačni umetnosti! Bernadett Domjan Tri kile straja Mali bau-bau Oskar je ednoga ipa trno lagve volé grato. Vse tou pa samo zatoga volo, ka je nin nej najšo kakšnoga drugoga svojga pajdaša, steri bi njemi kaj povedo. Steri bi njemi povedo, ka je un nej mali bau-bau gé. Steri bi na velke vözglaso, kak je un velki bau-bau gé. Depa nin je enoga nej bilou, takšnoga bau-baua. »Tou eške nika ne znamenüje, če se ge za velkoga držim. Najbole naprej valaun je tou gé, če mi steri drugi bau-bau povej, kak sam ge velki bau-bau, nej pa mali. Zakoj so me na svejt spravili, če pa sam zdaj tak nesrečen,« bi naš Oskar djoukati začno, depa, nema oči. »Resjan, kak sam sploj na té svejt prišo?« Tak je zdaj mali bau-bau Oskar velko delo doubo. Na, sam si ga je zisko. Kak najprva mora na tou gor priti. Na tou, kak je na svejt prišo. Nema nej ate pa nej mame. Kak je zdaj tou gé? Vej pa vsikša stvar, človek tö, ma nekšnoga ato pa nekšno mamo. Ka pa un? Sto je njega na svejt spravo? Vse takšno ga je mantralo. Vse tou ga je metalo es pa ta. Pa bole ga je vse tou mantralo pa metalo es pa ta, je od vsega toga vse menje vedo. Mi vejmo, kak je s tejm. Vejmo, sto je bau-bau gé. Ja, kak vrhkar piše: Venej ga nega, znotraj pa je prazen gé. Pa vejmo tou tö, ka so si vse bau-bau na taum svejti lidgé vözmislili. Našomi Oskari je dugo, dugo trbelo, ka je na tau gor prišo. Gda pa je na tou gor prišo, je veseldji nej kraja bilou. »Na, zdaj vejm! Tak je tou pa nikak ovak nej! Ge sam se lidam naroudo! Ja, vsem tistim lidam, steri postrašüvajo svoje mlajše. Zdaj pa aj sto povej, ka sam ge nej velki bau-bau. Vej pa niške nema telko starišov, kak je ge mam. Man stou pa stou atov, ka od svoji gezero pa gezero mam sploj ne brodim. Človek srmaček pa ma samo enoga ato pa eno mamo. Ka se pa té človek telko gor gemlé?« Oskari je vse takšo ojdlo po glavej. V toj velkoj sreči si tak brž želej nikoga kak najbole postrašiti. Nej ena, nej dva, je biu v nej najbole malom rami. Od mlajšov ata je od nevulé odišo tavö. Mama se tadale kori s trejmi mlajšimi. Eden neške do kraja večerdjo pogesti. Neškejo gesti, ka do brž po večerdji spat šli. Mama od nevoule več ne vej, ka aj dela. Nika ne pomaga. Dokejč si ne zbrodi slejgen recept. »Zdaj pa tak! Če brž ne pogejte, se eške bole brž ne mujete, bau-bau pride pa vas v črno lüknjo odnese!« Mlajši se postrašijo. Gejo, kak eške nigdar nej. Mujejo se eške bole brž. Oskari bi srce popejvalo od sreče, če bi ga emo. Vej pa so se mlajši postrašili zavolo njega pa eške eno od svojo vnougi mam je spozno. »Zdaj aj sto eške povej kaj takšnoga od mene, aj sto povej, ka sam ge mali bau-bau. Ge sam velki bau-bau Oskar. Vsikši od mlajšov je bar eno kilo straja s seuv v postelo neso. Ja, tri kile straja sam gnes napravo. Pa eške moja lejpa mama mi je pri tejm pomagala. Če de trbelo, me znouva k sebi pozové. Zdaj pa dem tadale. Leko me kakšna moja mama ali pa kakšen moj ata zové, aj pomorem pri mlajšaj.« Tak je mali bau-bau Oskar dun emo eden srečen den. Depa, takši straji, kak je un, vsikši den morajo srečni biti. Vsikši den se mora stoj postrašiti od njega. Tak, ka se nigdar ne vej, kakšen den ali nouč njemi na paut pride. Miki Roš Angela Ropoš Anamarija Ropoš Lep razgled z okna vuzeniške šole PENZIONISTI NAMÉSTO TRIGLAVA »SAMO« NA TROMEJO PETEK, 05.09.2014, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 11.05 PRAVA IDEJA! 11.55 SVETO IN SVET: MARIJA IN SLOVENCI, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.35 POLNOČNI KLUB, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: KRALJICA ŠPANSKEGA KROMPIRJA, DOKUMENTARNA SERIJA, 15.55 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.30 MOJA SOBA: LUNA IN VITO, RESNIČNOSTNA ODDAJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 18.05 IZJEMNE DOGODIVŠČINE SAMA FOXA: STRUPENI PAJEK, AVSTRALSKO-NEMŠKA MLADINSKA NANIZANKA, 18.30 TRALA TRALI: TIHO IN GLASNO, RISANKA, 18.35 MILI IN MOLI: ANKA RAZMETANKA, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ŠTEVERJAN 2014, 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 POLNOČNI KLUB: KO JE ŠOLA KUL, 0.15 DNEVNIK, 0.40 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFO-KANAL, PETEK, 05.09.2014, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.05 ZABAVNI KANAL, 11.20 DOBRO JUTRO, 14.25 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.20 BOLEZEN - PRODAJNA USPEŠNICA, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 16.20 PRIČEVALCI: MARJAN LOBODA, 17.35 MOSTOVI – HIDAK, 18.05 OSMI DAN, 18.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.30 ATLETIKA - MITING DIAMANTNE LIGE, 22.00 FANNY IN ALEXANDER, ŠVEDSKO FRANCOSKO NEMŠKI FILM, 1.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.50 ZABAVNI KANAL * * * SOBOTA, 06.09.2014, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 11.10 CICIBAN POJE IN PLEŠE, 12.25 MLADI LEONARDO: SABLJAŠKI DVOBOJ, ANGLEŠKA NADALJEVANKA ZA MLADE, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.25 TEDNIK, 14.25 PRAVA IDEJA! 14.50 NA LEPŠE, 15.15 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.50 EMONA DR. LJUDMILE PLESNIČAR GEC, DOKUMENTARNA ODDAJA, 16.20 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.15 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 17.40 DOLGI POHOD V SVOBODO, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 18.30 OZARE, 18.40 VSE O ROZI: FOTOGRAF VID, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 POLETNA NOČ – PESMI POSVEČENE LJUBLJANI, 21.40 NA POLJIH FLANDRIJE, BELGIJSKA NADALJEVANKA, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.15 URA (I.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 0.10 OZARE, 0.15 DNEVNIK, 0.40 UTRIP, VREME, ŠPORT, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFO-KANAL SOBOTA, 06.09.2014, II. SPORED TVS 9.00 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV, 10.00 OSMI DAN, 10.30 OPUS: 40 LET UMETNIŠKEGA DELA IGORJA ŠVARE, ZBIRKA SLOVENSKEGA OKTETA V SOLKANU IN PEVSKA ŠOLA DIEGA BARIOSSA ROSS, 11.10 POLNOČNI KLUB: KO JE ŠOLA KUL, 12.30 TOMOS, DOKUMENTARNI FILM, 13.55 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA ITALIJE - KVALIFIKACIJE, 15.10 KOŠARKA - SVETOVNO PRVENSTVO, OSMINA FINALA C3-D2, 17.50 OSMINA FINALA A3-B2, 19.50 OSMINA FINALA C1-D4, 21.50 OSMINA FINALA A1-B4, 0.15 NA LEPŠE, 0.40 ZABAVNI KANAL * * * NEDELJA, 07.09.2014, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 9.40 KAPITAN SABLJEZOBI, VLADAR SEDMIH MORIJ: UBEŽNICA, NORVEŠKA OTROŠKA NADALJEVANKA, 10.00 NEDELJSKA MAŠA, PRENOS IZ ŽUPNIJE LESKOVEC PRI KRŠKEM, 10.55 NA OBISKU, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 11.20 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.20 ŠTEVERJAN 2014, 14.45 DOLGA JE POT OD NEKJE DO NEKOČ, FELJTON, 15.15 MOONDANCE ALEXANDER, AMERIŠKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA – FRANE MILČINSKI JEŽEK, 18.20 100 JEŽKOVIH LET - MISIJON DOBRE VOLJE, 18.40 MUCIKA: ZVEZDNA NOČ, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 VONJ DEŽJA NA BALKANU, SRBSKA NADALJEVANKA, 20.55 INTERVJU, 21.50 PRIMORSKI EKSODUS, DOKUMENTARNI FILM, 22.45 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.15 DNEVNIK NEKEGA NARODA: JUTRI JE NOV DAN, DOKUMENTARNA SERIJA, 0.05 SLOVENSKI MAGAZIN, 0.30 DNEVNIK, 0.55 ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFO-KANAL NEDELJA, 07.09.2014, II. SPORED TVS 8.00 GLOBUS, 9.05 SLOVENSKI MAGAZIN, 9.40 SLOVENCI PO SVETU: DR. ZVONE ŽIGON, ODDAJA TV MARIBOR, 10.20 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 10.50 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 11.30 LOJZE LEBIČ: AJDNA (APZ TONE TOMŠIČ IN DIRIGENT SEBASTJAN VRHOVNIK, SODELUJEJO MATEJA BAJT IN SLOVENSKI TOLKALNI PROJEKT), 12.30 KARMEN PEČAR, SIMFONIČNI ORKESTER RTVS IN EN SHAO (E. ELGAR: KONCERT ZA VIOLONČELO, OP. 85), 13.50 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA ITALIJE, 15.30 KOŠARKA - SVETOVNO PRVENSTVO, OSMINA FINALA C4-D1, 17.50 OSMINA FINALA A4-B1, 19.40 ŽREBANJE LOTA, 19.50 OSMINA FINALA C2-D3, 21.50 OSMINA FINALA A2-B3, 0.15 ZABAVNI KANAL * * * PONEDELJEK, 08.09.2014, I. SPORED TVS 6.15 UTRIP, 6.25 ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.40 OBZORJA DUHA, 11.15 POGLED NA ... SELANSKO ROTUNDO SV.NIKOLAJA IN DEVICE MARIJE, DOKUMENTARNA ODDAJA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.35 POLNOČNI KLUB: KO JE ŠOLA KUL, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: GREGORJEVE CIKE, DOKUMENTARNA SERIJA, 16.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 DUHOVNI UTRIP, 17.40 POGLED NA ... GORNJEGRAJSKO KATEDRALO SV.MOHORJA IN FORTUNATA, DOKUMENTARNA ODDAJA, 17.55 UMETNOST IGRE, 18.30 INFODROM: SAJ NI RES, PA JE! 18.35 KNJIGA O DŽUNGLI: NAPAČNI PANTER, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 UMETNOST IGRE, 23.35 SLOVENSKA JAZZ SCENA: KURT ELLING (VOKAL) IN LAURENCE HOBGOOD (KLAVIR), BIG BAND IN SIMFONIKI RTVS, DIRIGENT MICHAEL ABENE, 0.25 DUHOVNI UTRIP, 0.40 DNEVNIK, 1.05 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFO-KANAL PONEDELJEK, 08.09.2014, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 ZABAVNI KANAL, 11.30 DOBRO JUTRO, 14.25 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.30 NA LEPŠE, 16.15 INTERVJU, 17.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 17.45 NOGOMET - KVALIFIKACIJE ZA EP 2016 NEMČIJA : ŠKOTSKA, 19.40 NEMČIJA : ŠKOTSKA, 20.15 STUDIJSKA ODDAJA, 20.45 ESTONIJA : SLOVENIJA, PRENOS IZ TALINA, 23.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 23.45 NOGOMET - KVALIFIKACIJE ZA EP 2016, VRHUNCI: ESTONIJA : SLOVENIJA, 0.20 ZABAVNI KANAL * * * TOREK, 09.09.2014, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.05 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.40 DUHOVNI UTRIP, 10.55 NA OBISKU: BOVŠKA LJUDSKA PESEM, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 11.20 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: MARIBOR, 12.15 UMETNOST IGRE, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 DRŽAVNA KOMEMORACIJA V SPOMIN ŽRTVAM OB 100. OBLETNICI I. SVETOVNE VOJNE, 14.15 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA – BARANGOLÁSOK, 15.45 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: AMBASADORKA OLJČNEGA OLJA, DOKUMENTARNA SERIJA, 16.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 GLOBUS, 18.30 INFODROM: OTROCI V MEDIJIH, 18.35 LUKA, REŠEVALNI ČOLN: MREŽE, RISANKA, 18.40 PUJSA PEPA: LONČARSTVO, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 KOMISAR REX (XII.): SENCE, KOPRODUKCIJSKA NANIZANKA, 20.55 MEDNARODNA OBZORJA, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS, 23.35 PRIČEVALCI: AVGUST KOROŠEC, 1.05 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 1.30 DNEVNIK, 2.00 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.45 INFO-KANAL TOREK, 09.09.2014, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.15 DOBRO JUTRO, 12.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 13.30 STUDIO CITY, 14.25 POLETNA NOČ – PESMI POSVEČENE LJUBLJANI, 16.15 KOŠARKA - SVETOVNO PRVENSTVO 2014, STUDIJSKA ODDAJA, 17.00 1. TEKMA ČETRTFINALA, 19.15 MLADI VIRTUOZI: PROKOFIEV GUITAR DUO: NEJC KUHAR IN MAK GRGIĆ, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 NOGOMETNA ODDAJA, 20.30 KOŠARKA - SVETOVNO PRVENSTVO 2014, STUDIJSKA ODDAJA, 21.00 2. TEKMA ČETRTFINALA, PRENOS IZ BARCELONE, 23.15 NOGOMET - KVALIFIKACIJE ZA EP 2016, 23.15 ČEŠKA : NIZOZEMSKA, 1.05 ČEŠKA : NIZOZEMSKA, VRHUNCI, 1.35 ZABAVNI KANAL * * * SREDA, 10.09.2014, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.05 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 11.05 OSMI DAN, 12.05 MEDNARODNA OBZORJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 TEDNIK, 14.20 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: VINO IZ PELLE, DOKUMENTARNA SERIJA, 15.55 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 TOČKA PRELOMA, 18.30 INFODROM: ŽIVIJO, EVROPA! 18.35 ŽIVALSKI ČIRA ČARA: HOBOTNICA, RISANKA, 18.40 TRALA TRALI: MAŠKARADA, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 FILM TEDNA: JACKIE, NIZOZEMSKI FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 TOČKA PRELOMA, 23.35 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 0.05 DNEVNIK, 0.35 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 INFO-KANAL SREDA, 10.09.2014, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 ZABAVNI KANAL, 10.20 DOBRO JUTRO, 13.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, 13.50 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 14.35 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA – FRANE MILČINSKI JEŽEK, 15.35 100 JEŽKOVIH LET - MISIJON DOBRE VOLJE, 16.10 MOSTOVI – HIDAK, 16.50 KOŠARKA - SVETOVNO PRVENSTVO 2014: 3. TEKMA ČETRTFINALA, 19.00 IMAGO SLOVENIAE: BARCELONA GIPSY KLEZMER ORCHESTRA IN VLADO KRESLIN, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 !HOLA! ŠPANSKI POZDRAV: ŠPANIJA KULTURNO, 21.00 KOŠARKA - SVETOVNO PRVENSTVO 2014, STUDIJSKA ODDAJA, 22.00 4. TEKMA ČETRTFINALA, 0.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.05 ZABAVNI KANAL * * * ČETRTEK, 11.09.2014, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.05 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.40 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 11.10 KNJIGA MENE BRIGA, 11.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, 12.20 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 EN SAM VASKO, DOKUMENTARNI PORTRET, 14.25 SLOVENCI V ITALIJI: ŠPORT, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: POD DROBNOGLEDOM - NAGYÍTÓ ALATT, 15.50 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: KO VEŠ, KAJ JEŠ - PARTNERSKO KMETIJSTVO, DOKUMENTARNA SERIJA, 16.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 17.55 OSMI DAN, 18.30 INFODROM: KULTURA = KUL, 18.35 SVET ŽIVALI: VEVERICA SAMI, RISANKA, 18.40 BACEK JON: 3D TV, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 17 DEKLET, FRANCOSKI FILM, 21.30 PRAVA IDEJA! 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OSMI DAN, 23.35 PANOPTIKUM, 0.30 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 0.55 DNEVNIK, 1.20 SLOVENSKA KRONIKA, PONOVITEV, VREME, ŠPORT, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFO-KANAL ČETRTEK, 11.09.2014, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.10 ZABAVNI KANAL, 11.20 DOBRO JUTRO, 14.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.25 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.50 TOČKA PRELOMA, 16.30 MOSTOVI - HIDAK: POD DROBNOGLEDOM - NAGYÍTÓ ALATT, 17.20 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR, 18.10 DOLGI POHOD V SVOBODO, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 19.55 MLADI VIRTUOZI: PROKOFIEV GUITAR DUO: NEJC KUHAR IN MAK GRGIĆ, 20.30 KOŠARKA - SVETOVNO PRVENSTVO 2014, STUDIJSKA ODDAJA, 21.00 POLFINALE, PRENOS IZ BARCELONE, 23.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA Sekcija penzionistov na Gorejnjom Seniki Drüštva porabski slovenski upokojencov (DPSU) pod vodstvom Vere Gašpar dá na znanje vsejm članom drüštva, ka v pondejlak, 15. septembra 2014 planira pohod na Tromejo. Program Program de izpelan od 10.30 vöre do 16.00 vöre. V tom časi nam želijo najprvin nota pokazati Küharjevo spominsko hišo, potistim se pejški napautimo komautno na Tromejnik, tau je ta-nazaj kaulek 8 kilometrov. Gda gora pridjöckamo, si leko poglednemo spominski kamen, prpovejdalo de se o stari hištorij, gda je eška granica bila, na konci pa na friškom lufti pogostimo sami sebé s tistim, ka mo si nesli s seov z daumi. Gda se vöspočinemo, düjšo pa tejlo napunimo z dobrautami plüče pa z zdravim luftom, se lepau nazaj napautimo. Med potjauv se stavimo v dolini Hampo, gde si leko poglednemo Hišo jabolk, potistim pa malo trüdno, depa gvüšno, ka z lejpimi spomini domau. Penzionisti na Gorejnjom Seniki s svojo prejdnjov Vero Gašpar z veseldjom zovejo vse tiste, steri bi radi šli pejški na Tromejnik, sterim se vijdi njijva ponüdba pa bi se radi drüžili pa veselili z njimi. Gde pa do gda se leko zglasimo? Sto želi pridti, se leko zglasi do 10. septembra 2014, penzionisti od Varaša do Senika pri Agici Hanžek na telefonsko numero: 434-160 ali 06 20 5618 511. Števanovski tau de vküp spravlala Emma Karba, njena telefonska numera je pa: 06 30 5024519 Kak se leko pride pa odide Od Varaša do Gorejnjoga Senika se leko pride z avtobusom, steri iz Varaša vkraj pela v 10.05-oj vöri. Števanovci-Andovci-Verica nejmajo v tom časi avtobusa. Zatau njijvo paut eške rešüvamo, če se ovak ne dá, te de se z Verice tü pejški šlau prejk, tau je 5 klilometrov. Nazaj se vsi leko pelamo z avtobusom v 16.11 vöri, iz Varaša prauti Verice pa bus pela v 16.40 vöri. Če de vrejmen lagvo, vsakši dobi valas, sto se zglasi, na steri den se deje prejk program. V imeni gorejnjeseničke sekcije: Klara Fodor predsednica DPSU zveza.hu