Oar Write U« Today Advertising rates are REASONABLE____ GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki* ★ CITATBJE OPOZARJAM. d« privodamo obaon ainfat no. 8 tam nam kosit mnogo prihranili pri opominih. — Ako fta niste naročnik, poiljite an dolar a dvomesečno poskninjo. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 Zlat, IStS at tto p«* Offlaa M lark. H. Act mi itn. ADDRESS: 216 W. 18th ST„ NEW YORK No. 188. — Sfcev. 188. NEW YORK, MONDAY, AUGUST 14, 1939— PONEDELJEK, 14. AVGUSTA, 1939 Volume XL VIL — Letnik XLVU. JUGOSLAVIJA HOČE OBDRŽATI NEVTRALNOST KNEZ PAVLE JE BAJE ZAVRGEL NOVI SPORAZUM navezana V gospodarskem ozira je popolnoma na Nemčijo in Italijo. — Zapadne države kupujejo le malo njenega blaga. Velika zelezniška nesreča v Nevadi BEOGRAD, Jugoslavija, 1 3. avgusta. — V Jugoslaviji zasenčuje vse drugo dvoje vprašanj — sporazum med Hrvati in Srbi ter vnanja politika. Prvo Vprašanje po dolgih pogajanjih izgleda, kot da se bliža rešitvi in čaka samo še na potrditev regenta kneza Pavla. Ko je knez Pavle prevzel regentstvo, so Hrvatje izjavili, da toliko časa ne bodo vdeleženi v vladi, dokler prevladuje v Jugoslaviji centralistični sistem; knez Pavle pa se je čutil obvezanega, da sistem obdrži, kakor ga določa ustava, katero je vpeljal kralj Aleksander. Nekaj časa je izgledalo, da spora ne bo mogoče poravnajti. Po dolgih in neuspešnih pogajanjih pa se je ozračje razčistilo, ko je Dragisa Cvetkovic nastopil mesto načelnika vlade. Poglavitni povod temu je bila notranja napetost, ki je predstavljala skupno nevarnost. Zato ste obe stranki prišli do zaključka, da nekoliko popusti in manj zahteva. Hrvatje so vztrajno zahtevali, da se ustava premeni, kar pa je regenstvo odklanjalo. Slednjič je dr. Maček opustil avojo zahtevo, da bi bila ustava premenjena ter je s tem omogočil, da so se pogajanja zopet pričela in so že toliko napredovala, da je vsak dan pričakovati, da bodo pogoji sporazuma objavljeni. Po tem sporazumu bo Hrvatska postala avtonomna banovina s svojo vlado, samo narodna obramba in gospodstvo bo ostalo v področju centralne vlade v Beogradu. Jugoslavija je morala biti v svoji vnanji politiki zelo previdna. Po svoji zemljepisni legi je soseda Ital i je in Nemčije in je vsledtega prisiljena ostati ž njima v najtesnejši gospodarski zvezi, zlasti še, ker zapadne demokratske države od nje kupujejo zelo malo blaga. Tega se obe totalitarni državi tudi dobro zavedate in želite imeti od tega kar največ dobička. Nemčiji ae je posrečilo dobiti v Jugoslaviji na gospodarskem polju velik vpliv, kar poskuša tudi Italija. Pri vsem tem pa< se Jugoslavija trdno drži svojega temeljnega načela nevtralnosti. Toda po sedanjih okolačinah more svojo nevtralnost obdržati ako je dobro oborožena. BEOGRAD, Jugoslavija, 13. avgusta. — Včeraj je knez namestnik sprejel na Bledu načelnika vlade Dragišo Cvetkoviča, ki je prišel iz Trsta, kjer je bil v razgovorih z zastopniki italijanske vlade. C vetkovič je v Trstu obiskal fašistične družabne dobrodelne zavode. V nekaj dneh se bo vrnil v Italijo in bo šel v Benetke ali pa v Rim, kjer se bo sestal z italijanskim vnanjim ministrom grofom Clanom, ki se daj nahaja v Nemčiji, in mogoče tudi z min. predsednikom Benitom Mussolini jem. Kot pravi neko poročilo, je knez Pavle zavrgel sporazum, ki sta ga sklenila Dragisa Cvetkovic in dr. Vladimir Maček. Navzlic temu, da je dr. Maček zagrozil, da se bo Hrvatska odcepila od Jugoslavije, ako ni vstreženo njenim zahtevam, je knez Pavle rekel, da sporazuma ni mogoče odobriti. V sredo so bila pogajanja za nedoločen Čas prekinjena. Dr. Mačkov zastopnik Avgust Košutič je rekel, da bo dr. Maček objavil razglas na vse svoje pristaše v Jugoslaviji in na Hrvate v Združenih državah, ako mu bo naznanjeno, da so pogajanja sploh NEZGODO JE NAJBRŽ POVZROČILA SABOTAŽA RENO, Nev., 13. avgusta. — Brzovlak City of Francisco je sinoči v Humboldt River kanjonu, 40 milj zapadno od Elko v vzhodnem delu Nevade skočil s tira in ubitih je bUo 22 oseb, težko poškodovanih pa preko šestdeset. I Vlak je skočil s tira na velikem nasipu in železniški vozovi so se zvalili po 15 čevljev visokem pobočju v reko, ki je na onem kraju polna skal. Ko rešiktf izpod razbitih voz Švzlekli mrtve in ra-njene, so dognali, da je bil železniški tir razdejan. Z vlakom se je peljalo 149 potnikov, ki so ob času nesreče ali spali, ali pa razgovar-jaii. Vlak, ki je redno vozil med Chicagom m San Franci-'scom, je imel 17 železniški'« | voz in je najdaljši v Združenih državah; vsi, ratzun treli 'železniških voz, so skočili s ti-'ra. j Pet voz je bilo tako tesno .zvezanih, da so morali rešilci prežgati železne stene, da so mogli priti do mrtlvih in ranie-nih. I Vlak je ob ča-su nesreče vo zil do 60 milj na uro. Kot pra-, vi vlakovodja E. F. Hecax, ki je vozil vlak že tri leta, je vlak I'ka-kih 100 jardov pred mostom | v ozkem kanjonu nenadoma j skočil s /tira. Lokotmotiva je ostala pokonci in je drsela po nasipu še kakih 1000 čevljev in vlekla za sneboj še tri stoječe vozove. Vsi ostali vozovi so se ; preobrnili in so se nakopičili | rav«no na mostu. Pet voz je prebilo železno ograjo in so se zvalili v reko. Največ žrtev je bilo v srednjih vozovih. Niku^ .pa ni b:l ubit v zadnjih petih vozovih. Nesreča se je pripetila ob 10.32 (2 32 po vzhodnem času). Ker je kraj zelo oddaljen od kakega naselja, je vzelo (dolgo časa, predno so prišli rešilci na kraj nesreče. Sprevodnik Robert Edvards je žel peš 12 milj do Carlin, Nev., da je mogel 'toto popoldne z italijanskim vnanjim JUGOSLOVANSKI MANEVRI V SLOVENIJI Jugoslaviji je poklicala pod zastave štiri letnike. — Manevri se bodo vršili ob italijanski in nemški meji. BBOGRAD, Jugoslavija, 14. avgusta. — Jugoslavija je vpoklicala štiri letnike rezervi- VELIK GOZDNI POŽAR V . WASHINGT0NU Suša še vedno povzroča ogrpfimo škodo. — Florido je obiskal velik v i-bar. — Newyprski parki LANGLEY FrELD, Va., 12. fivgusta. — Včeraj se je tukaj smrtno ponesrečilo devet ar-madnih letalcev. Med njimi sta bila dva častnika. V zrak so se dvignili z ogromnim dtromotor nim bombnikom Douglasovega tipa. Ko je bil bombnik dvesto čevljev v zraku, se je nagnil naprej in treščil ob zemljo. Par minut pozneje je bil v plamenih. I>asi so bili reševalci takoj na licu mesta, niso mogli nikogar rešiti. Bombnik je foil star šele dve leti in se je do-edaj pri vseh poskusih izborno obnesel. Vozil je z naglico 225 milj na uro. mini-1 stov—okoli pol miljona voja-strom Joachimom von Ribben-1 kov—ki bodo imeli manevre v tropom razpravljal o priklju- Sloveniji ob nemški in italijan-čitvi Gdanska K Nemčiji. Poročilo o tem sestanku sa mo praivi, da je Hitler povabi! grofa Ciana in njego spremstvo na kosilo in po razgovoru na čajanko v hotelu Kehtatein. O čem so vsi trije razpravljali ni znano, toda naznanjeno je bilo, da se bodo razgovori nadaljevali: V Salzburgu se je pri von ski meji. Inozemski opazovalci Ividijo v teh manevrih odgovor Jugoslavije na vedno večji pritisk osi Rim-Berlm. Prejšnji teden je Jugoslavija zavrnila nemško - italijansko zahtevo za "dobrohotno nevtralnost** in za prosti prehod vojaštva skozi Jugoslavijo za slučaj I vojne. Rezervisti w> bili pozvani, Ribbentropu tudi mudil ma- da se oglase pri svojih polkih džarski vnanji minister grof do 20. avgusta. Ob istem času Stefan Csaky, kar inozemski je tudi bilo naznanjeno, da se opazovalci smatrajo za znak, bo cela armada zbrala v Slove-»avgusta. — V tukajšnji okoli-da želi Nemčija Madžarsko niji, da preiskuje svojo obran*- je pojavil vihar, ki je div-tesno privezati k osi Rim-Ber- bno silo. SPOKANE, Wash., 13. avg. — Gozdni požar, ki divja že več dni, je uničil 70,000 akrov gozda. Mestu Spirit Lake, ki ima nekaj nad davebsto prebivalcev, preti velika nevarnost. Ljudje so pcibrali svoje najnujnejše potrebščine in pobegnili na varno. Požar skuša omejiti 1500 mož—gozdarjev, CCC delavcev in prostovoljcev, toda "vsa nji-lK»va dosedanja prizadevanja .-o se razširila na razdaljo 45m. Zgorelo je skladišče Panhandle Lumber Co., v katerem je bilo 40,000,000 kubičnih čevljev na-žaganega lesa. APAL ACHIOLA, Fla., 13. DAVEK NA CIGARETE lin. jal z naglico 60 milj na uro. V | Jugoslavija je zadnje čase avezi z viharjem se je pojavil ALBANY, N. Y., 12. avg. — Nedavno je bil v državi New York uveljavljen državni davek na cigarete — en čent za vsakih deset cigaret. Republikami računajo, da bo prinesel | ta davek državni zakladnici I vsako leto dvajset milijonov dolarjev. Kakor kaže, se ne bedo uračunali. Meseca julija je -znašal ta davek $2,979,21*». Dobro poučeni krogi zatrju- zelo utrdila svojo mejo proti jejo, da ni nikake resnice na Italiji in Nemčiji. j¥>ročiiih, da so nastale kake| Glede zahteve za "dobroho-težkoče mdd Jugoslavijo in o- t no nevtralnost" pravijo jugo- cenili. Ceste v mestu so bile s jo Rim-Berlin, ker Nemčija slovanski voditelji, da bi Nem- preplavljene in ves promet jo silen naliv, ki je napravil na obali precejšnjo škodo. Več sto ribiških koč in čolnov je uni in Italija od Jugoslavije ne čija in Italija porabljali vse pričakujete niče.-ar drugega, vire dežele, ako bi bilo zahte-kot strogo nevtralnost. t vi vstreženo, in bi bila necd- Por oče valeč pariškega lista .visnost deže,e omejena "Excelsior** pravi, da sta Hit FARLEY GOST PREDSEDNIKA POLJSKE REPUBLIKE VARŠAVA, Poljska, 12. avgusta. — Včeraj je bil ameriški generalni poštar Jamesa A. Farley gost predsednika poljske republike Ignaca Mo-sicickega. Za nočoj je povabljen k vnanjemu ministru Josipu Becku. ler in von RFbbentrop prigovarjala grofu Cianu, da bi po magal pridobiti Madžarsko z« vojaško zvezo z Nemčijo. "Eeelsior" tudi pravi, da je ton Rilbbentrop grofu Cianu v Hitlerjevem imenu obljubil, da bo Nemčija pomagala Italiji za dosego "naravnih aspiraci j" proti Franciji, ko bo re šeno viprašamje .glede Gdan- DELAVSKA PARADA V NEW YORKU V soboto se je vršila v mestu New Yorku na Peti aveni velika delavska parada članov Ameriške delavske federacije. Preko stopetdeset tisoč delavcev je korakalo. Danes se prične državna kon bil za več ur ustavljen. Za New York in okolico vremenski preroki še zdaj niso napravili dežja. Škoda, ki .ia je pozvočila s^sa.'v newyorskili parkih, znaša ,,Uttd pol milijona dolarjev. SLEPA ŽENA OB MRTVEM MOŽU OAKLAND, Cay., 13. avg ................ ..........w Xa prošnjo sosedov je policija vencija Delavske Federacije v °drla v neko tukajšnje siroma-New Yorku. : šno stanovanje ter dobila Mrs. I ska, ako pridoJbi Madžarsko za Ameriška Delavska Federa-! Florence Nethecott sedečo ob 'vojaško zvezo. 'cija v državi New York šteje'postelji. Ženska je stara 72 let VOJAŠKA MISUA DOSPELA V MOSKVO MOSKVA, Sovjetska unija, 11. avgusta. — Danes sta dospeli v Moskvo angleška in francoska vojaška misija. Te dni se bodo začela pogajanja glede pogodbe, s katero bodo vse tri države vezane pomagati druga drugi v slučaju vojne. Kot pravi 41 Excelsior", želi Nemčija dobiti skozi Madžarsko prost prehod za svojo vojsko, ki bi vdarila na Romun- ene£a leta—izza konvencije vr-sko. S pridobitvijo Madžar,ke v Buffalo, N. Y., — je en milijon stotisoč članov. To I ter Je popolnoma slepa. Na je ugotovil včeraj njen pred-1 postelji je ležal njen 76 letni sednik George Meany. V teku|mož» ki Je dni mi- ____- 1 — A — :___1__■__■ - t Al' f htn n< tPAjJnln rl« m nt m tev. Ona ni \jedela, da je mrtev, dokler se ni dotaknila upa Nemčija dosečC da ji za- število članstva naraslo za sto. njej^ih jni padne držiive ne bodo naspre- *lsoc-| tovale glede Gdanska. so povedali, da je mož že pred nekaj dnevi zbolel in so ga hoteli poslati v bolnišnico, toda slepa žena ni dovolila in je za- OTROKOVO TRUPLO HASLI OOPIAWTE; t. X, 13: avg. — Kavni ipsi so privedli reše-Valle na sldd 5 letnega Freda Kregerja, ki je včeraj izginil iz bližnjega kopališča. Njegovo truplo so našli v kanalu Amity Harbor, kamor je naj* i brž jjo nesreči z&M* | Urednik Virgin« Gayda, ki NAPREDEK AVSTRALIJE | navadno kzraža Mussolinijevo CAMBRAIA, Avstralija, 'klenila stanovanje. mišljenje, pravi, da je obisk 10. avg. — Iz vladne statisti-j ._ I grofa Ciana v Nemčiji potrdii ke je razvidno, da ima v Av- j vse, kar je bilo dovorjenega v straliji vsaka osma oseba av- NACELNICA SALVATION AR' Milanu 6. in 7. maja, ko sta tomobil in vsaka deseta oseba uv da 711/171A V AMFDIYI grof Ciano in von Ribbentrop telefefn. V vsej /Avstraliji je mi ^ * AmtlVlIU sklenila vojaško zlvezo. Glede Gdanska ipravi uradni Itet italijanskega vnanjega u-rada "Relazione Internazio-nale": 1. Gdansk je nemško mesto in mora kot tako biti vrnjeno Nemčiji. hočejo razvijati kot neodvisen 2. Nemčija hoče i m e t i i narod. Gdansk, pa tudi ne pedi polj-1 5. Poljska bo izvršila samo-ske zemlje. [mor, ako se zanaša na franco- ltežko najti hišo oziroma stanovanje "brez radio-aparata. najboljše poroštvo za poljske meje. 4. Poljaki morajo hoditi v LONDON, Anglija, 13. avg. — Uradniki Salvation Army izjavljajo, da se bo načelnica (generalka) Evangelice Booth preselila v Združene države ter i»o .preživela večer svojega živ- —---J | hikj L y an.u dt ^ouoda mi insu 3. Prijateljstvo^ Nemčije jelsko-angiesko-rasko pomoč. sporazumu i Nemčijo, ako -se^jenja v svoji hiši v Hartsdale, -------"— N. Y. O Božiču bo stara 74 let, vpokojena bo pa 31. oktobra. Glavni odbor se bo sestal prihodnji torek in ji bo izbral na-•slednika. "<3 LIB HlBODlff«N«vTnia sem pozabil tisti smrad, in gobe mi gredo v slast, posebno če so s sladko smetano pripravljene in če so izognem, misleč, da je strupena. Slišal sem o jurčkib, mav-rahih, medvedovkab, pa jib ne razločim, katera je ta in katera je ona. V splošnem se pa strinjam z vsemi, ki gobe uživajo, da je ta rastlina — ali kako bi se reklo gobi — velika;na krožniku velikemu steaku delikatesa. j za okrasek. l>obra je tudi go- Ko sem .bil še jako mlad, bi i1"?* j"i,a> ltAja v »i* bili jili za svet ne pokusil. V Kra- vee gob kakor krompirja Nedavno je *J00 angleških vojaških aeroplanov priletelo do Nuntesa v Franciji in zopet nazaj. Slika je bila vzeta, ko so aeroplani leteli nad Pariz >111. JUGOSLAVIJA Prejšnji teden sta se sestala nemški vnanji minister Hibbentrop in Mussolini je v zet grof Ciano. O čem sta se o-ziroma o čem se nista dogovorila, ni znano, da se pa domnevati, da se je pogovor sukal okoli Gdanska in da hoče imeti V tem pogledu Nemčija Italijo povsem na oliionm osamljeno med Cehi, hiti jKilni povzdigujoče zvesti, da so vojaki firer-ja in da stoje v boju, biti pri tem svesti vse >ilne moči velike Nemčije. Položaj nemštva v protektoratu je enkrat za vselej utrjen, ko je vodja za nemško moč ustvaril vse predpogoja" nju -eni moral hoditi v šolo mimo iMajdičevega skladišča, iz katerega je strahovito za-i.«iajalo. Povedali so mi, da so to gol>e, ki jih Majdič kupuje od kmet it- in jili potem kar cele vagone prodaja v inozein- Vi m! Ti 'H i ffl i •»j ^v. Mohorja S.EST KNJIG 1. Koledar za leto 1939 . % 2. Zgodovina slovenskega naroda . , . Spisal DE. JOS. MAL 3.' Zivljdrije svetnikov 4. 'Slovenske večermce POVEST-*"IZUM" Spisala. Metod Jenko in Viktor Hsssl 5. Čuda narave Spisala MAKU A AHAClO 6. Ura čdbeenja VjŠEH SEST ICNJIG za «1.35 Naročit« pri: KKJtGARNA "GLAS NARODA" 218 WJOT WK&&EEX JTEW YORK, N. T. Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem lcurzu. -> V Jugoslavijo; Z* $ 2.30 ....................Din. 1 <0 $4.50 ....................Din. 201 % 6.00 ....................Din. 3 $10.25 ....................Din. 600 $20.— ....................l>!n. IOOO $30 — ....................Din. 2000 V Italijo: Z*. S t>.3u $ 12-$ 9 57.-$112.no $167__ Ur M4i Ur 2U0 Uh bOO Ur ltMtO Ur 2000 Ur KUUf) la. Kakor poroča " Der ne ne glasilo Nenn.w v deželah protektorata, se že sedaj vrše velika priprave za otvoritev novega šolskega po.-lopja. Tudi v drugih eeskih krajih, kjer ni Xetnoev, se l»o c»1»novi-lo ali na iif»vo uredilo nemško šolstvo. S;iino v okoliei Brna bodo otvoljeni nemški razredi na petnajstih šolali. Prošli ponedeljek je potekel rok, do katerega so pripadniki židovske naro^lnosti morali priglasiti pri Narodni banki vse predmete iz dragih kovin, prstane, ovratnice, ure itd., kakor tudi predmete umetniške vrednosti. Žid je so eakali pred banko že od (». ure zjutraj z izpolnjenimi pri glasnica m i iu se je vseh skupaj priglasilo o jnamah slavno morsko kopali-okoli 10,(HM). Pri površnem pregledu priglasnie se je izkazalo, da je v posesti Židov za dobre tri milijarde kron dra gih kovin i 11 umetnistnih predmetov. KOPALNA MODA PRED STO LETI. M<*Ia kopanja ob morju je btara komaj nekaj eez sto let. I.eta 1K1H je prišla hči cesarice Jožefi ne, hoiandska kraljica Hortenzija, na nonuandsko o-balo. da bi ^i popravila ziahlja-no zdravje. V avgustu IS*J4 je vojvodinja de Berry pj obi-la dva tedna v Dieppu in seje potem vraeala v naslwlnjih le-1 tih. Mesto Dieppe je {Metalo RAZGLEDNICE Newyorike SVETOVNE RAZSTAVE DOBITE PRI KNJIGARNI "GLAS NARODA" 21$ WEST lftth STREET NEW YORK $5 -RAZLIČNIH RAZI. LEDNI C V BARVAH. PREDSTAVUAJO-tm NAJVEČJE ZANIMIVOSTI TE OGROMNE RAZSTAVE CENA ZBIRKE 50c Vsoto lahko pofijet« t po 2 osi roma po S cente. de s<*e. Prva ko|H'l vojviMlinje Berry v morju je bila pravi dogodek. 4 * Madame le Duche-se" je nosila hlače iz črnega satena, ki po segale do -topal, ' skoraj enako d<»lgo ohlaeilo PRIPRAVE ZA ZRAČNI NAPAD KER 8R ČRNE HRHAJ fllTKO MENJAJO SO NAVEDENE CK NE PODVUŽBNB Hl'BKMIUlBi GORI ALI DOLI Z* r^JJh xneakov k* tpn) i»»«Im», bodisi t dinar Jih «11 teh. MJaJcim *c • MJfo taC«K NUJNA NAKAZILA IZVK&tJ. PO CAMJt EETTEB ZA PRISTOJBINO IL— SLO VE N I C PUBLISHING COM PAN Y (TRAVEL BUREAU) . Uslužbenci pri Standard Telephone ami Cable Co. v New Sonthgateu v Angliji gredo med manevri angleške armade tl podzemske prostore, ki so vami pred zračnimi na- "mi klobuk i v, naoljenega platna. Ceremonial je zahteval, da j» gospod dieppski župan spremljal v fraku in z lakastimi ee-vlji njeno kraljevsko visok«>st do roba morja, pri tem je moral držati njeno desno roko. &ele ko j: je voda segla do kolen. je spustila njegovo roko. Kopalni kostumi tistega ea-ra pred sto leti so razstavljeni danes v muzeju kopalnih kostumov v Trouvillu in so v ve liko zabavo današnjim koftal-ceni, ki jim kostumi macij zakrivajo nego odkrivajo. Tudi Trouville so .sole I. 18.U "»hI krili" kot obmorsko kopališee in sieer ga je ot^kril Aleksander Dumas. avtor *M»rofa Monte C Hi ri sta". Trouville je bil tedaj majhno mestece. Njegov si»sed Beau vi lie ]>a je nastal le iMvzneje. Vojvmla de Mornv je lila I zgraditi mične vile. ki ^e pnejo i»o njih vrtnice, in ravne ei»ste, leta pa je tja pri vedel ves cesarski dvor. LEPA BODOČNOST Tukaj je lopa prilika, da >1 poiljeten človek ustvari lei>o življenje. Naprodaj je hotel r 10 sobami, v katerem je gosti' na iu restavracija. Na kupca se prepiše licenca za hotel ia tudi licenca za vse o|M>jne pijače. Nahaja se ob glavni cest iNew York-Oiicago v velikem lesno industrijskem kraju, kjer .-.e ustavljajo busi. Protla se poceni radi družinskih razmer, ker gre lastnik iz mesta. Podjetje je dobro vpeljano in se nahaja na deželni cesti št. H, v Sheffield, Pa. Pišite za podrobnosti* ali pridite sami pogledat. Kupec dobi vso opremo za gostilno, restavracijo in hotelske sobe. VJNCENT MAROLD 12 MAIN "STREET SHEFFIELD, PA. 8—12, 14 Najboljše gobe sem jedel letošnje poletje. V Clevelaudu mi jih je dala Plevnikova go ■Npa, in iiiL|>ortirane so bile lneiida iz Romunskega, kjer je Plevnikova Ja-erka poročena z jugoslovanskim štabnim častnikom, ki je prideljen kot vojaški atašej jiigos|kemu poslaniku v Bukarešti. Tiste obe so bile nebeška jed. Se eelo romunska patenta — nia-maliga — bi bila užitna v njihovi družiti. Kar pospravimo gob v velikih ameriških mestih—>0 večinoma umetno vzgojene po o-gromuih vlažnih kleteh. Poganjajo in rastejo kar na komando. Razlika uied njimi in gozdnimi gobami je približno taka k<>t med gozdno jagodo in v rastlinjaku vzgojeno. Lepa je, ivelika, manjka ji pa Gkusa. V starem kraju si po mestih gobe odinole gospoda lahk'# privošči. Ce ljubljanski škric ve, da Ik>Io za večerjo, mu ne gre v pisarni delo izpod rok, vse (»o|>oldne misli editiole n/t gobec in oškoduje s tem državo za pol šihta. Ker so, kot seui rekel draire, jih pripravi go s|»od>nja le v omejeni množin' Povprečna ljubljanska urj dniška družina obstoji z petiii oseb: gospo»lar, niilostive gospe. ikveli otrok in služkinje. Služkinja mora biti v vsaki ljubljanski uradniški družil. pa magari, da za>luži go>po-dar samo tis»w dinarjev 11a mereč. Služkinja mora biti že zato, da gre vsako do|>oldne z mi lost i vo na trg kupovat. Služkinja stoji zadaj s eekarjen«. milost Iva |>a cele tri ure z brairjevkami neusmiljeno gli-ha. I11 tako s«' je zgodilo, da je uiilostiva nekega 0 bile in ne preilrage. Ko >e je vrnil gospod rz u-rada, ga je že na stopnicah zaščegetalo v nosu. Salament, danes Im> pa nekaj jiosebnega. Družina je sedla k mizi — razen •služkinje seveda — kaj-fi služkinja je kmečka in sc ne zna pri gospo-ki mizi ob našati. Družina je torej setdla k mizi in gos|>od je Ziieel deliti okusno jeil. Kmalu U»ste izve«leli, kako jo je razdelil. Med gobami je. bilo namreč tudi nekaj strupenih, kar ni o.-talo brez posle-die. timpoti je začel tlebelo gledati ter >e na vso moč potiti, mi I os t i va je začelo ziivijati želodeu, otrokoma se je vrtela v g';; . i. Naslednjega dne je poročalo ljubljansko č»sopi>je: OBLA DRUŽINA ZASTAL PL.IENA Z GOBAMI Neka bi^zsrčna prodajalka i ime je znano in policija ji j^ na -leilu) je prodala £o.-*]»e proiesorju. i P. jh>1 kilogram t strupenih gob. Oosj»a. nič hudega sluteč, je skuhala gobe za večerjo. Poslediee so bile ka-tastrolalne. Gospc^l profesor se l>ori v bolnišnici s smrtjo, gospe je moral zdravnik izpru ti "želodec, otrokoma je zado stovalo močno otlvajalno sredstvo, dooim služkinja .sploh ni potrebovala zdravniške pomoči. "GLAS NAHOD A" « New Tozi Monday. August 14, 1939 ' ■ ■ ■ •-!-■■■■ J M SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY — I Uniforma Franca Ferdinanda PRIDI GORENJEC Z MRZLE PLANINE iz Ijadekeira Pre drročino bežijo nekateri v gore, drugi pa ua morje. Zakaj drve ljudje v uajbolj vročili mesecih juliju in avgustu na morje, kjer j«* »e l«jlj vroče kakor doma, ve ram bog, bržkone pa zato, ker je stila i letovanje ob morju velika ni« da. Nič ne revenu lepo je na .lad- jo f potno mero blagostanja." O Višnji gori. sloviti polževi prestolnici ne bom mnogo govoril, dovolj je znana. Malo mestece mod Grosupljem in gili kotov, tudi tik pod ccvto. Badjurove podatke moramo v toliko "popraviti, da so lani in pre«llanskim vhod v Krško jamo toliko razširili in uredili, da ni treba več lezti sko-zenj ranu, 1o|k> je tudi na gorenj- jza klete »po Dolenjskem. Uberi-skili gorah, ali človek, ki bežijte korak odtod kar ma Polževu; Stiniu . ki se je zgradilo v zar«"d poh^ti io vročino, da bi »-e če še ni«ste bili ne bo vam žal. npočil in >i pozdravil Iiv<*e, jf j* hI eerkviee sv. Duha na vrhu razočaran, ko misli povsod tu I nad Polževim, imate prekrasen in le na znan«1 obraze, ki jih razirled skoro jm> vsej Dolenj-je bil sit že v Ljubljani- j-ki t ja do Gorjancev za Novim To so pax' nevšečnosti, ki jihInn^tmn, do kočevskega Roga prinaša moderni tujski promet, in čez preko Blok do Snežnika, ali Nl< venija ima ^ mnogo !e- (M y DuUu ^ s P(>lžov^a juh kot.ekov kjer človek lah-, ^ ^ y ^^ ^ r. ko v mrrn uz.va lepote narave|fflner ^^ ko5wii|| in I rkOKI Velikih vrhov v dolino Krke in njenim izvirom. Pnsjieli bo- bre* Javkajo h" eya jazz - hUti]n(t ^r/.dove preko handa, kavarniških kvartopir-rev, brez čudovito |iodikanih ienskrh apak, hre/ vsiljivih cnacicev in prijateljev. te zložno V poldrugi uri do lumovinske ef*te,- k' vodi iz Pojdite na primer na Dolenj- (»ro-upljn v Žuženflierk ter se *ko. To je t»o večini *e devi puhtite po bližnjici k vasi Gra- š|;a dežela, ki .je >e ni okužil dičkn k izvirom Krke. O moderni tujski onun^t. Naitako počasi hodite, več kot clve Dnlnnj-kem -ieer ni -nežnikov!mi ne bo>te rabili o.| Polževe- pa je dovolj lepili gora in liri-Iga v dolino Krke. hov, s katerih imate prekra*-' ,r o .i- r.r.,, , \ Bala juto vem vo licu oeie- ne razglede, dovoli >e!M*nin uro- ,r , " . . . . . J nio: Krka. ki se izteka \ Navo zdov, idiličnih dolinie in tudi vode ne manjka. >amo poi-knti jo je t roba. Glavno pa je. ljudje so prijazni in vas ne ImhIo odri i oil kosti. Zadnje je |M>sebno velikega pomena za one. ki ne <4zajema- i|HinUllli|.4lHlllMl|,ii|litlllMll|ii|Nllllll||l|i|l HMIMIIM«,:HIMIIII»1Uf!|l»Jiii«',Unlii«i«,!l|i« AKO NAMERAVATE OBISKATI SVETOVNO RAZSTAVO boste rabili MAPO Mesta New Yorka dobite jo BREZPLAČNO ako naroČite Slovensko- Amerikanski Koledar za 193$ Cena Koledarja je: 50 centov Imamo jih se nekaj I "G las Naroda" ti« Wert 18th Street nw vwk, n. v, (Lahko poAlJlte vsoto * poštnih loimkih po 2 oziroma po 3 cente) pod ratežem pri Brežicah, je zanimiva reka. Nabira se t na dan in moo? na dveh krajih. (»lavni izvir jo na severo-iztoeoi strani vasice 3 minute od h i se pri Jeriekn: to je lop miren, zelenkast omoder tolmun z vodnimi rožami in obi-lleo rib. imenujejo ga Pod jamo. 'Easier Nachridhten" pri-jCndiš se temu in se poglobiš v občuje zanimiv dopis nekega j pojasnila na majhnem lustu pa- svojega bratca, ki je bil oi>iB-kal vojni muizej na Dunaju, kjer hranijo tudi razne spominke na atentat v Sarajevu. Dopis pravi med dragim: V temiotni vhodni dvorani muzeja se nam pogled usmeri pirja zraven uniforme. Iz njega zveš približno sledeče etavljamo zmešnjavo; prestolonaslednik je počasi izkrvavel — uniforma pa se na normalni in po etiketi predpisani način ini dala odpreti. Kotjeno so uniformo na hrbtu preezrali in sedaj »so lahko videli, kani je zadela krogla. Prestreljena jc Ko je Franca Ferdinanda kila vratna odvodnica i-n zato nadela ena izmed Principovih krogel., se mu je vlila kri iz ust. Njegovo spremstvo se je trudilo okrog njega in je meni- na ozko stekleno omaro. Sto-.lo, da je krogla nadvojvodo zapis blažje in imaš pred seboj | voljo krvi vz ust za bi hilo talena. V tej omari hra-lvili so prestolonash^nika v u- u ni verze ter so ujeli v njeni vo-ill ne kaj zanimivih primerkov jauiskiii rakeev, malih skoro prozorinh živalic. Od izvirov Krke pridemo v par minutah v vais Videm na Krki 7. župno cerkvijo v bre-irn h kateri radi romajo ob gotovih prilikah Koeevarji, pa tu-tli Hrvatje. Iz Vidma pojdite; na trmašno. k motsu preko Krke, pn stilni pri Magovcu ali pri sosedu na->proti žage (rb jcKU, zadovol.T»i boste. Pri Magovcu lahko tudi prenočite, ee imate dovolj easa. Glavno je za izletnika ali letov'-earja. i vam >)5la premrzla. jM>jdite v Višnjieo. ki dela čudovite o-vinke od Višnje gore mimo Stične in Muljave ter se izliva v Krko skoro pod njenimi izviri. (Gre>te pa lahko s Polževega najprej do Muljave Hodili boste poldrugo uro po senčnatih gozdovih, tam mimo ostankov nekdanjih gradov Kravje-ka in Sle menic, prizorišč iz Jurčičevih j»ovesti. Obiščite na Muljavi rojstni dom pisatelja in pesnika Josipa Jurčiča. Gotovo se vam bo milo storilo, ko boste stopili v skroimio kmečko bajto iz katere je izšel po-ufplami slovanski romanopisec. V domu gosjK>dari Jurčičev ne- nijo namreč para^lno unifoi-mo ki jo je nosil presto4ona^ledniik Franc Ferdinand v Sarajevu. V primeri z morjem krvi ko jo je človeštvo prebredlo od tistih julijskih dni 1914 do dane!-, so krvavi sledovi na pre— stolonaslednikovi slavnostni u-niformi naravnost .neznatni. je kri tekla iz ust. Dotlej ko so to odkrili, je bil prestolonaslednik že izkrvavel za rano, ki bi zavoljo nje normalno moral prav tako malo umreti, kakor bi ne mogla biti vzrok smrti rana. zavoljo katere je Barthou v Marseilles izkrvavel v splošni zmešnjavi. Zakaj pa na uniformi n so mogli tttkoj odkriti sledu krogle? Zato, ker je krogla pre-j" trgala šiv natanko n:i mestu.t rafš natančneje, če hočeš najti to mesto in začudil se čudovitim ipotem, po katerih gredo zgodovinski dogodki, ko se hočejo -prijaviti na tem mestu. EKSPLOZIJA NA NEMŠKEM PARNIKU. Na krovu 17.000 tonskega •pa mika Severno nemškega Uovda "Verlina" se je razpo-čil eden izirted kotlov 15 milj od Swineiuuodeja. oseb je bilo ubitih, 6 pa težko ranjenie-nih. Kakor so ugotovili, je nastala eksplozija na ta način, da je t: ašlo olje v prijel r= paro. T'pajo, da 1hm*o mogli težko ranjene še rešiti. radno poslopje in so hoteli odpreti "uniformo, d« bi končno zvedeli, kam je zadela krogla. Tedaj >o doživeli drugo presenečenje. Vniforme niso nvogli odpeti, ker nadvojvoda je bil vanjo všit. Prav všit. da bi ba dela nad pretrganim Šivom j NARODA" NAJSTARKISI imel še strumnejšo |M>-tavo ne-|Hipet zapreti, kakor da se ne bi I SI/T»VENSKI DNEVNIK V go običajno. I^ahko si pred- I o nič zgodilo. Pogledati mo-l »MERIKt f kjer je bil rdeči, tivli jtron-ral-1^!!NlHlii^!Nl!?m^!MiSSBW,MM!■■lSS,^ >*i ovratnik, pri sit na mehko l*" ^ blago, tako da sta se mogla v [ KARAITE SE NA "GLAS 15 ni nad njim zija zani-lčak z obilno družino, ženo in miva Knška (tu li Primčeva) | sedmimi otroci, iama, precej ra^ežna kraška V razgovoru z domačimi, ki .1» votlina z majhnim vhottom. Ko zhzemo skoaenj. pridemo po poležno nagnjeni i><>ti j>od ogromen ploščat, nizek strop, nato se odpre Široka praznina, ki drži precej daleč ob Šumeči reki z mnogimi človeškimi ribicami. To jamo je vpletel pisatelj Jurčič v povest "Jurij Kozjak." Izpred jame je lep razgled po vsej dolini Krke in na njem glavni kraj Videm Drugi izvir Krke je na jugo-zapadni strani Gradička pod v isokimi romantičnimi pečinami. »r.a katerih je stal svoj-čas grad (po njem ima irne vas GrndiČek) menda lira je razdejal Jan Vitovec, vojskovodja grofov Celjskih. Tu pri vira tako zvana Poltarica iz nmo- so prikupnega značaja, kakor so Dolenjci sploh, si boste lahko obudili spomine na dogo-dovščine iz Jurčičevih povesti. Pod cesto, ki vodi iz Stične v Žužemberk, stoji cerkvica sv. Miklavža iz srede 18. stoletja, ki ima ostanke najstarejših fresk Janeza Ljubljanskega v Sloveniji in slovit baročni oltar. Cerkvica slovi tudi po tem. da je bila leta 1478 priča strašnoga klanja. Toga leta je pri hrumel turški paša Ahmed na Muljavo, ko jo bil Miklavžev sejem. Sejmarje so turški roparji deloma posekali, okoli 4000 ljudi obojega spola pa odpeljali v sužnjost. Z Muljave ne krenite po ce-"(. (Nadaljevanje na 4. strani.) i" ___J ii i STARA KOLESA IN NOŽE pri p rotila vi Old Športi Daj* s v Rhode Iblandu so bila poka za na stara kolesa In stare noše. spisi: AHN'8 NEW AMERICAN INTERPRETER. — Trda ve*. IT9 stran* Cena $1.10 Učna knjiga za Nemce In aa one. ki bo nem-Hlne zmožni. AMERIKA IN AMERiKANCi. Spisal Ret. 1. M. Trunk. (608 strani.) Trdo vezano Opis posameznih drŽav; priseljevanje Slovencev ; njihova druStra In dram n«roune ustanove, bogato Ilustrirano. Cena $5.00 angleško slovensko berilo. Sestavu dr. * F. j. Kern. Vezanr Cena $2.00 B URŠK A VOJSKA. OS strani. Cena 40c BODOČI DRŽAVLJANI naj aarot* knjiiieo — "How to become m "Risen of tte United States". V tej knjigi so vsa pojasnila in aako-ui za naseljen«- Cena 35c- BREZPOSELNOST IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 70 strani. Cena 35c. DENAR. Spisal dr. Kari Engllfi. 239 strani Denarni problem je zelo zapleten In telaven in ga ni mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan CeSkl narodnogospodarski strokovnjak, je rmzftlrn svo** delo tako, da bo aluillo slehernemu kot orientačnl spis 9 denarju. Cena 80c. DOMAČI tiVINOZDRAVNIK. spisal Franjo Dn- ' lar. 278 atranl. Cena trda ves Cena $1.50 Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis rasnih bolezni in zdravljenje; alike. DO ORHIDA DO BITOLJA. 1* atranL Zanimiv potopla ■ slikami tutia krajev nale stare domovine, ki m 31ove«em le asalo GOVEDOREJA. Splaal R. S allkai*** Cena 70c. uefTirt. 143 stranL Cena $1.25 IZ TAJNOSTI PRIRODE. 8» strani. Poljudni spisi o naravoslovju in avesdoznan-atm. Cena 50c. ROKOSJEREJA. 8estavll Valeatln Razlnger. M strani. Gena ti doves .... M Brofi. .„, M KRATKA SRBSKA GRACATIKA. «8 strani Cena 30c. KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV. TOV IN SRBOV. f*& at rani BRVA Cena 30c. KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (■rhttni » Ves Cena $1 25 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU 111 sfr Cena 50c KUBIČNA RAČUNICA. Tri* 144 «r \svmllls im Umrtnisuje okroglega, /ezane-aa U» iNnietpf teM ' Cena 75c. IJI DSKA K11IARICA. aajnovejia siorka uarndil aa knhlnjo In dom praktt^na Cena 50c Kuharske KNJIGE LJUDSKA KUHARICA Najnovejša zbirka navodil za kuhinj'« ir doni. Cena 50c KUHARICA 965 navodil,- 255 strani. Cena: broi. vez. $1.50 NAROD, KI IZUMIRA. 101 strsnl Poljuden ools nsjsevernejdegs naroda na ava-tu. viegove Bege in navade. Cena 40c. NAŠE ŠKODLJIVE ŽIVALI v PODOBI In BESEDI. Opisal Fran Erjavec, 224 strani. BroS. Cena 40c. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vea... Knjiga je namenjena ▼ prvi vrsti ra stavbno, umetno ln strojno ključavničarstvo *»r iele-sollvsrstvo. Cena $2.50 odkritje amerike, splssl ti. MAJ AR. Tri j« deli: 162. 141. 133 strani. Cena mehko Tes Poljuden ln natančen opis odkrltla novega sveta. Spis se Clta kakor zanimiva povest ter ' je aestavljen po najboljših virih. Cena 50c. PRAKTIČNI RAČUN AR. Trda vez. 231 str... _ Priročna knjižica, ki vsebuje vse, kar je pri nakupu in prodaji notrebno. Cena 75c. problemi Sodobne ctlozokue Spisal dr. F. Veber. 341 strani. Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki M C hoče seznaniti a glavnimi črkami sodobna filozofije. Cena 70c. RUSKI B»*iiww Spisal dr. Ivan Prijatelj. 41S StranL V knjigi ao opiaanl predhodniki ln idejni utemeljitelji te svoJevrsui* vuake struje. Cena $1.50 SPOMINI. fZStaki Jote Lavtllar.) M3 stranL V tej knjgl obuja nafl znani potopise«? ftnpnik Lavtllar spomine aa svoja brezštevilna potovanja. Cena $1.50 SPLOŠNI PODUB, KAKO OBDELOVATI IK IZBOLJdAf POLJE IN VRTOVE, cena bro«.K Cena 50c. SLOV.-ANGle&KI IN ANGLRftKO-SLOVRN- slovar. 148 stranl Cena 90c. slovensko-nemški slovar. 143 str. Draga polovica knjige rsebuje, neasflko-slo-venakl slovar ln kratko slovnico slovanskega ln nemdkega jezika. Cena 40o. IJVOD V FILOZOFIJO. 8piaal dr. Prane V« 862 stranL Cena 75c. umni k.metovaijec. 1 Vna br«*š S|iImI Frau«" Povie. Cena 50c MATERIJA Is ENERGIJA. Opisal dr. I^vo Cmr--IJ s slikami. MU stran* Nauk n aiuoilh. molekullb In elekirualb. Po-IJMtHi pisana razprava -tf ls*>raun wuderac saanoatL ' Cena $155 SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša izdaja, 728 strani. VELIKI VSFVEDEŽ. 144 airaitl Zlilrka zanimivih in krsIkoCaMilh spretnosti; burke In £al]fv| ; vnleirralna ts bela: |>uuktlrauj*>: mstavl«-* Cena $1.45 VODNIKI IN PREROKI. Idt atrsaL Knjiga je iifla v xalntM Vodullhive 4ruflba ler vaebtije «iv»j**njii>lse dh4 ki »o s svojim delom priredil slovenski nar*«l »« MftmJ«*« v svobodo Cena 60c ZNANSTVENA KNJIlENlCA. strani Zanimivosti iz raske sgmlorlne ln natanCea ••pls »..jaftke repabllke zapornikih kras kov Cena 50c CURAV1LNA ŽKLISCA. 62 atranl Cena 50c. VERNE IH$R V VICAR Spisal Prosper Mertmt* *n strani O«*., g« Bdra najboljMh spisov franrmkega mojstra. »vljenja. "G L X 8 VIBQSP.K«« Todi ' ' Monday, August 14, 1939 S teboj do smrti is UTljeaja. __ Za "OUs Naroda" prirsdil L H. Tudi Henrik odide rz dvorane, da se preofoleče za potovanje. Dorneck >i pravi, da bo Senta prej gotova, ker je toliko prej odšla. In ima trečo: Senta v resnici pride prej, kot njen mož in previdno se ogledav£i, gre v sobo svojega očeta. S Henrikom se je dogovorila, da se snideta pri očetu, ker sta hotela od tukaj ekoai stranska vrata neopažena izginiti. (Senta ne sluti, da je bil Hans akrit za nekim stebrom na hodniku in je čakal na njo. Sledi ji, kakorhitro je izginila v sobo Ko pa stopi v sobo, je bila prazna, kajti Senta je šla dalje. Sele v tretji sobi jo vidi z zaprtimi očmi sedeti na stolu. Hafis tiho stopi k njej, tako da mu en more Ubežati. Na preiprogaii ga ne sliv., čuti šele, da nekdo stoji pred njo, ko se ji je popolnoma (približal. Misli, da je Henrik in z nasmehom pogleda.. Toda t napol zadušenim krikom hoče skočiti na noge, ko sporna Domecka in pogelda v njegov bledi, od strasti spa-Jen i obraz. 4'Kaj pa je tot T akoj odidite!" pravi trdo in glasno. Hans pa proseče dvigne roke. *'»Senta, oprost ite mi — še enkrat sem hotel govoriti- z vami. Tako kruto sem bil kazntfvan za trenutek svoje slabosti. Tako zelo vas ljubim, ta"ko neizmerno! In ne morem prenesti, da se hudujete na mene. Tako hladni in kruti :de bili proti meni. Povejte mi, da je samo prevara in da raene še vedno ljubite. Oprostite nii, prosim vas,!" Senta se zbere :n ga ponosno in jezno pogleda. "Naj vam odpustim in pri tem me na nesramni način zopet žalite. Takoj odidite, z vami ne maram govoriti nobene besede!" pravi hladno' in trdo. Hans vzdihne. 14Tako kruti ne morete biti! Senta, v vaišem srcu pač ni moglo umreti, Jtar ste za mene čutili. Povejte mi, da me ljubite, četudi ste hi#di na mene." Setita pa poskoči s tako je-zo, da se ji mora Hans umakniti. 44Zaničujem vas! Motite se, ako mislite, da vas ljubim. Nikdar va^ «ni*em ljubila, mislila sem samo, da var* ljubim, ker sem vas imela zi dobrega, plemenitega človeka. V meni ni ostal niti sled spoštovanja do vas, zaničujem vas! Ljubim saano svojega moža." Zadnje Sentine besede pridejo s tako breamejno iskrenostjo skozi njene ustnice, da je moral Hans verjeti. Pa navzlic temu >c zasmeje v breeaniejni nevoščljivoeti glasno in zasmehujoče. 44Ker je bogat posestnik." Senta se poti os uo vizravna. , 4'Ne; ker je dober in p lemenii eegar dobrota me je obvarovala vsega hudega, ne da bi za td zahteval kako hvaležnost. LjuJbini ga, obožujem ga. Sedaj pa odidite, drugače moram pokliqati pomoč, četudi se mi vaša nevesta smili. Samo zaradi nje sem tako dolgo imela z vami potrpljenje! Zaničujem vas!** . Han« >-e zrtpet hripavo zasmeje in 2*beži s spa cenim obrazom in mimo Henrika StoW>erga, ki je stal pri vratih sosedne sobe. Henrik je za Dorneckom stopil v sobo svojega tasta in je slišal v>ako besedo, ki je bila iaqgovorjena. Najprej je bil zelo prestrašen, ker je nafeel Dornecka pri Setiti in nekaj ča^a se boji, da bo kaj slišal, kar bi ga moglo napraviti nesrečnega. Toda strah ga kmalu zaposti in stoji pripravljen, da skoči, ako bi bilo potrebno. Tedaj pa Dorneck že zbeži a naravno^ .'na prej obrnjenim pogledom. In Henrik ga pusti iti. Sefita se brez moči sgrudi na stol in v -strahu in trepetu tmajuje z glavo. Smrtno je prebledela. Tedaj pa nenadoma stoji Henrik pred njo. Senta prestrašena vstane. 44Henrik!" Henrik jo resno rn z velikimi očmi pogleda. Tudi na njegovem obratu se trese razburjenje. 44Da, Senta!" Trtdaj pa izgin? ijz njegovega obraza zadnja sled barve. "Moj Bog, Henrik, ali si videl, da je Dorneck odšel od meneT Kaj mioraš sedaj miwlHif" pravi vsa prestrašena. Henrik pa prime obe njene roki. "Slišal sem vsako besedo, ki si jo govorila ž njim. Senta Ali je res, kar si rrru povedala? Slišal sem, ko si rekla: Ljubim . samo svojega moža! Ali je to res?" Temna rdečica zalije njena lica. Toda njene oči ljubeznivo obvisijo na njegovem licu« "Da, da! Ljubim te, Henrik, ljiibim te in šele sedaj vem, kaj je ljubezen. Sedaj pa ti moram todi povedati, da te že dolgo ljiibim. 2e tedaj, ko 6ein te prvič videla stati na hodniku, sem občutila, da si ti postal moja usoda; samo še nisem vedela, zakaj sem se te tako bala. Zaprla sem se proti spoznanju, dokler je šlo, sem si še tembolj prigovarjala, da ljufoim Dornecka in nisem smela na nič drugega misliti. Toda že tedaj sem primerjala tebe ž njim. In ostala sem slepa, dokler me ni Dorneck potegnil v svoj objem. V strahu., ki se rne j e polotil pred njim1, sem epoznala, da ga nisem nikdar ljubila, in da je moja ljubezen veljala tebi, samo tebi. O, kako me je bilo pred teboj sram, ko si stal pred menoj! In kako rada bi stekla v tvoj objem! In celo takrat, ko si me prosil, da postanem tvoja žena, se ti nisem tipala razodeti svojih občutkov, kajti mislila sem si, da me bos imel za vili ravo. Oh, Hfwirik, ljubila sem samo tebe, samo tebe, prosim, verjemi mi!" Henrik jo je že davno pritisnil na svoje prsi in s plam-tečimi oPmi gleda njen plahi, proseči dbraz. Sedaj mn cveto njene ustnic« nasproti v sveto nežni poročni poljub. Vroče in žejno pritisne svoje ustnice na njene in stojita v nežnem, bla-ianemp otopi jen ju, ▼ tesnem objemu in si izmenjavata poljub ta poljuftxMi v najvišjem lamakniemju. Svet- okoli nju se je potopil. Rele ko se v dvorani oglasi godba sa ples, se zbudita ii opojnosti in «* pogledata z ofau, m katerih Žari sre*a. {Nadaljevanj« prihodu^) — — Kako pomenja demokracija? Spisal: A. M. LANIDON. Preteklo je že več kot tristo let, odkar so prvi 44tujci" (prišli v to deželo, da tu ostanejo. Tedanji domačini so bili divji Indijanci. Ti novodošleci so iskali kraj, kjer bi mogli uživati vensko svobodo. Tako važna in dragocena se jim je odela ta svobdda, da smejo častiti Boga po svojem, da so celo tvegali svoje življenje, da jo dosežejo, vozeč se čez nevarni Atlantski ocean v majhnih laldjah. ki so dostikrat rabile celo tri mesece za to vožnjo. Ti prvi naseljenci rz evropskih dežd so morali trpeti muke in grozote tuje, nenaseljene dežele, polne zveri in divjaških plemen, in iz te pradivjine so morali črpati sredstva za stanovanje, živež in oblačilo, da se preživijo. Vzlic pomanjkanje in boleznim ter večni nevarnosti s ?trani govražnih Indijancev, stali so trdno na svojih tleh in niso nikdar dali od sebe niti najmanjšega znaka, da so plačali previsoko ceno za svobodo, ki so si jo iskali. Zgddovima razvoja naše dežele od tega malega 11 tujca" do 'dobro stoječe skupine kolonij je dobro znana. In s časom je naravno bogatstvo nove dežele zaslovelo po svetu. Roka des-potiizma pa je posegla od onstran morja in lakomno zahtevala pretirane davke, ne da (bi bili davkoplačevalci zastopnika v vladi, ki je odmerjala davke. In tako so ameriški kolonisti našli, da morajo plačati še višjo ceno za popolno svobodo, ki so jo smatrali kot pravico vseh ljudi. Moralo je priti do ameriške revolucije in njene zmaige. S težko priborjeno neodvis-notjso je prišla odgovornost za vzdrževanje reda in zakona in za ujedinjenje poedinih drža*r v nov narod. listava, ki je končno prršla na dan, je bila t^tvarjena s tako modrostjo in previdnostjo, da še do daoias-njega dne služi kot vrhovna postava te naše dežele, nespremenjena v izvirni nameri in s v rh i. Skoraj takoj po odobrenju ustave s strani tedanje trinaj-storiee držav, je bilo predloženih za ljudsko odobren je desot dodatkov (amendmentov). Ta desetorlca prvih amendmentov h konstituciji. ki jo nazivamo 44The Bill of Rights" je po odobrenju pestala bi.^tven del ustave. Ti dodatki določajo in jamčijo vsem državljanom Združenih držav sledeče pravice: Vsem državljanom enakost pod zakonom z vsakim drugim državljanom in enaki glas glede načina, katko naj se ž njimi vlaida. Versko svobodo. Svobodo govora in tiska. Pravico mirnega shajanja. Pravico napravljati pogodbe in imeti lastnino. Pravico do porotne obravnave in zaščite pred ponovno obravnavo, ako je bil kdo oproščen. Varnost pred hišno preiskavo brez sodnega ukaza; pred zaplenitvijo lastnine bree sodnega postopanja; pred pričanjem proti samemu sebi; pred zapiranjem brez javne dbdolžitve. Vsa napredna gibanja, vse spremembe v upravljanju našega naroda kot celote morajo irti skozi reseto ljudskega glasovanja. Ni kak zakon me more biti naložen na državljane de- mokracije, ne da so oni sami sodelovali v njegovem naprav-1 jen ju potom svojih zastopnikov. Duh naše konstitucije je ščititi pravice vsakega posameznika kot državi jam svobodnega in samoupravnega naroda, za^igurati — kakor je Abraham Lincoln dejal — 4 4vlado odljiidstva, potom ljudstva za ljudstvo.** Funkcije vlalde tako osnovane se delijo v tri panoge: zakonodajno, izvrševaino. in pravosodno. Vsaka panoga mora opravljati svoje poseb ne dolžnosti, neodvisna oi o stalih dveh. Nikaka izmel tc trojice ni .sama na sebi vsemogočna. Izvrševalna in zakonodajna panoga dostikrat delujeta skupaj, ali sta vedno zadržana v pravih mejah od pravosodne. Ker oni, ki upravljajo vlado, so na vsezadnje le ljudje, obstoja vedno mogočnost pomole brez namena in kakšen-krat tddi zločinske. Zato je povsem oči vi dna velika modrost te trojne kontrole nad raznimi funkcijami vlade. Na vseh ameriških državljanih leži velikanska odgovorna«!, da gojijo 4 4blagoslove svobode** ki so nam bili zasi-gurani potom konstitucije, ki je ustvarila našo demokracijo. Moramo biti vedno oprezni in pripravljeni razkriti, obelodaniti in napada/ti nevarno propagando, potom katere od poslaniki drugih, vlad okušajo zavijati in opravljati prednosti dejrfokracije. Demokracija stoji za nekatere posebne prednosti in do državi jamov te dežele je, da o-hranijo one stvari, radi katerih je bila ustanovljena naša zastopniška oblika vlade. Ona svoboda in prostost, za katero so ise naši predniki borili, pomen ja . nekaj stvarnega in konkretnega ter enkaj koristnega za vse. Svoboda i«n prostost mora tudi nadalje imeti tak prakitičen pomen. Vsi, ki hočejo delati in so zmožni delati, bi morali biti v stanu najti delo cfa dostojnih mezdah. Svoboda in prostost mora nadalje pomenjati za nje dostojne delavne ure in delovne razmere, praylca do gotove k oli-čine odmora in do starosti po-Tcoja in sigurnosti. Svoboda in prostost mora pod našo konsti-tueijo vsebovati pravico pridobivati lastnbno in pečati se s privatnim podjetništvom. Mali človek posla ali mali tovarnar mora imeti zagotovitev, da ne bo zaipostavljen in da ne bo zatiran niti od mogočnih privilegiranih .konkurentov ,niti od vlade same. Državljani demokracije, kakršna je naša, morejo ohraniti in uživati te praktičen ko risti, kakor tudi abstraktne idealistične težnje. Vse te koristi, in še več jih, so bile nameravane in zapopa-dene v onem Bill of Riarhts, ki je del naše konstitucije. PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI KALUE, KI SMO JIH PREJELI iz LJUBLJANE Krnil AdmmH—H JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI ra metki star.........................JN Sest narodnih pesmi za «•- Mti zbor ....... ........... Ji Sest narodnih pesmi *a m- NOTE 7A KLAVIR AIJ HAR- Zorko Preterm—15 SAMOSPEVOV za glas s klavirjem ..........UM ŠEST PESMI ZA GLAS IN KLAVIR ........................L~ ALBUM SLOVENSKIH NARODNIH PESMI sa rtu in klavir L— Frane Ventnrini—SEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV......J5 ferdo Javi IZ MLADIH LET, Pater Jereb—osem zborov (m-iki i« mešani) ..............JS% Moški zbori OSKAR DEV: Barčlca; OJ. moj Socei ,,e Sov; Kam mi, fantje, drev v ras poj-demo .......................20 OSKAR DEV: .Srečno, ljubra moja; Ko ptiTPtir ............ 1^3 II. zv«>»>k. TT pesmi za m(»ki in mešani zUir ................1.23 100 narodnih prsmi za moški in mešani zbor. Krnil Adamič ....1.— FANTJE NA VASI. IS narodnih za moški zbor, Ciril Pregelj.. 30 VSE PARNIKE SLOVENIC PUBL Ca TTTOOHLAV TRAVEL DEPT. 210 W. 1Mb 8L. na« V«k, n. v. KRETANJE PARNIKOV SHIPPING NEWS ODPLCTJA — AVGUSTA 10. avgusta: NIeuw Amsterdam v Bolousna 16. avgusta: Deutuscbland v Hamburg Aqultanla v Cherbourg Normaodie v Havre 19. avgusta: Champlain v Havre 22. avgusta: Kuroiia v Bremen Vulcania v Trat 23. avgusta: Hamburg ▼ Hamburg Queen Mary v Cherbourg 24. avgusta: lie de. France v Havre 26. avgusta: Mauritania v Cherbourg J9. avgusta: Bremen v Bremen 30. avgusta: Normandie v Havre Aquitania v Cherboun* Naročilo pošljite na: "Glas Naroda 99 21« WEST 18th STREET NEW YORK. N. V. PMMMMMMMMaMMMaBi«!^^ iiiimiimi—iiii PRIDI GORENJEC Z MRZLE PLANINE. (Nadaljevanje s 3. strani.) h » ■ i eti, če ste namenjeni na Krko, pač pa pojdite preko vasi Potoka ali pa tik ,pod klancem v gozd v vas Znojile ob vanožju hri'ba ,kjer ima za letoviščarje na raapola^o dve prazni hiši Jože Zaje, lesni industrijaelc in mesar. Reka Krka je ena izmed najbolj zanimivih vod, kar jih je videl na svetu, je izjavil pred leti todi neki angleški lord, ki je lovil v njej postrvi. Od izvira do Zagradca je sedaj lastnik ribolova Rado Hribar iz Ljubljane. Posebno zanimiva postane Krka pri Fužinah v oibeini Zagradeu, ko se pričenja 1 pretekati preko mno^oeitevil-Inih naravnih pragov. Na vsakem se vznemiri, nekoliko jvzvalovi, potem pa se zopet umiri, da ponekod skoro ne o-.fpazLs njenega toka. Struga I^ada polagruna, breg pa postaja rim dalje stnnejši. Ce-Sta vodi na .">() m visokem bregu i'ii vas pripelje v Žužemberk s slikovitim gradom Tnr-jačanov, ki pa žal, že ra^palda in ^a ne bo mogočo voč rešiti. Ko ste se pripeljali v Žužemberk K Krke ali iz Stične z avtobusom ali kako drugače, jo mahnite kar naprej v Sotesko, kjer je znpet grad Turjaških, ki ga je Valvazor opisoval kot enega najlepših v naših krajih in ki je cesto kljuboval hudim turškim napadom ter branil Turkom vstop v gornjo dolino reke Krke. Odtod greste lahko ,po dvigajoči se tesni dolini pod pobočjem Roga preko Crmošnjic, skrajne kočevske postojanke na vrh Reme-niške gr>re, polne vinogradov in zidanic, kjer se vam odpre kakor na »liani prelepa Bela krajina, n»pra\'ite lahko izlet na Mirno goro nad Črnomljem, ali pa se obrnete pri Sot (4= k i na levo, obiščete Dolenjske Toplice in ipe odpeljete po železnici s Straže vNovo me-lo, odkodr se dvignete v Gorjance, kraljestvo Trdinovih bajk in pripo-vesti, ali «pa obiščete St.* Jernej Sniari^ke Toplioe, pa greste na Brežice ali v Krško o