Stev. 138. (Posamezna Številka 8 vinarjev.) V Trstu, v soboto, 19. mala 1917 Letnik XLil» Izf^afa vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. U'cđn Sivo: LLvJ Sv. hrančiSka As^kega ?t. 20, L vadilr. — Vsi d -; n?> se po?ilj*Jo uredništva lista. Nefrank;«aa pisma se ne sprejemajo in rokopisi se r.e ATačtjo. Iz ašsUi; in odgovorni urtćaik Štefan Godina. Lastnik konsorcij h« s' r linost*. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane Mdruge t t e;ci.a peroitvom v Trsta, ulica Sv. FrančiSka Aitfkega It. 20. TeJcfoa uredništva In upnve itev. 11-57. N aro C niti a z naga: Za celo leto.......K 31'20 Za pol Id«................. 15-60 n tri mesece....................., 7 SO r m r. r celjsko Izdajo ca celo leto ...... . 0-30 ca pU icia M Posamezne Številke .EdinošU* se prodajajo po • vinarje^ zastarele Številke po 10 vinatjev. Oglasi se računajo na milimetre v 51 rok osti ent kolon* Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vid. Osmrtnice, zalivate, poslanice, oglasi denarnih zavodov .............. . mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst ........K 80.-* vsaka nadaljna vrsta............ . ft,— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnin* In reklamacije se pošiljajo upravi lista. PlaCuJe se IzkljuCno 14 upravi .Edinosti* — PlaCa In toži se v Trstu. Uprava In Insciatnl oddelek se nabalata v ulici Sv. Frjp&ifca Asllkega St 20. — PoStnobranUnlfof raCun it. >iVfl51 Zvezna armadna poročila. AVSTRIJSKO. DL NAJ, 19. (Koc.) Uradno *e razglaša: 18. mai^ka IVI7. Vzhodno in jugovzhodno bo- ji š č v. — Nič novega. Italijansko bojišče. — Soška bicka ^ nadaljuje- Vidino Kuk, jugovzhod-r*o Plav, smo včeraj ziu;raj po dvodnevnih prjivjtilKvih in silno srditih bojih opustili, v.;- čete so se ustalile par sto metrov vbodno te eore. V ozemlju Gorice je vla-"rj ; J- oi.i dnova pozornost vzbujajoč nar. Ko se ie stemnilo, ie sovražnik brez vsake topovske priprave nenadoma v gostih masah poskakal iz svojih Jarkov. Vsi nie«ovi napori, da bi se ustali! v naših črtah, »o se \l Ao\Wt ob hladnokrvni obrambi naših hrabrih čet. Dane? zjutraj je izvršil so-S r;* / rt i k močen sunek proti Sv. Gori; branilci ga vrgli po bojih iz bližine. Od priče* K a pehotne bkke smo ujeli nad i«o . v bovškem in plockenskem ozeuiliu, kab'n tudi na južnem Tirolskem, so Ita-Ifji-i povečali »vol topovski ogenj. Na; es nik načelnika generalnega štaba: nI. Hofcr, frai. j;f j8 (»kfm Člnrm avstrijske armade se priznava brezprimerna hvala. NEMŠKO. BEROLIN. 18. (Kor.) Veliki glavni stan, 18. snajnika 1917. Vpadno bojišče. — Armada kraljeviča Puprehta: Na arra*kl fronti se je na obori Str2ne!i Scarpe topovski ogenl zopet povečal. Opolnoči izvršeni engleski napad ob -osti Gavrefle—Fresnes je bil odbh v honi iz bližine. Razvaline bfvSe vasi Bulle-eo t smo izpraznili v smislu ukaza in brez xp:i\anj2 sovražrika. ki se le ustalH tamkaj sele 24 ur pozneje. — Armada nemškega cesarleviča: Tudi na fronti ob Alsnl hi v* Samnan.il je postalo vsled boijS©Ka razgleda delovrnje artiljerije zopet živahnejše, posebno na višinah Chemln des Dame < in pri Prosnesu. Nato sledeči delni napadi Francozov pri Brave, severno Crao-uclia in pri Craonnu so bili vsi oiftiti. Is4o-tako je bil brezuspešen nov sunek sovražnika proti višini 108 severno Safpgneula. Vzhodno La Royere Fe. ste dve iz Ber-1 inča nov in Branlborčanov obstoječi stotnijl za\ zeli z naskokom neki jarek, ki so ga zasedli Francozi v bojih 5. majnika; 150 mož brOfeča posadka je bila ujeta. Vzhodnobojišče. — Razven mestoma poživijenega topovskega delovanja nobenega važnega dogodka. Macedonska fronta. — V kolenu Cerne je doživel sovražnik včeraj PODLISTEK Milijonar, ki le Izginil. Roman. Francoski spisal Evgen Cfcarctte. Po teh besedah ^e Colard zopet stopil v s..bo in napravil hitro nekoliko stopinj v -:ncri proti kotu v sobi, kot da bi bH tam kak izhod. — Kam pa bežiš? Ali se hočeš tako skriti? — Je vzkliknil baron začudeno, ko Je Colard zopet stopil v sobo. To vprašanje je oČividno zopet opame-tilj Colarda, ki je Inpoma obstal in v za-t regi zaječi jal: Kapitanov prihod me je popolnoma z i _ ____niti ne vem več, kaj delam. \ raga, saj si res vi-eti tak. Mislil Swi.i že, da. si se hotel skriti za naslanja-0 .• i lanije v kotu. nov poraz. Po šestdnevni topovski pripravi na obeli straneh Makova izvršeni močni napadi so bili odbiti h&z Izjeme. Med nemSkimi četami, ki so Se udeležile bola, so se posebno odlikovali vzhodno-pruski Sn štezijski bataljoni I« gardni strelci. Prvi generalni kvartlrmojster: pl. Ludendorft BOLGARSKO. SOFUA. 17. (Kor.) Gnatr^.i štab poroča: Macedoaska fronta r Na Crveni steni tekom dneva srdit lopovski in nri-novški ogenj. Proti večera je Izvršil sovražnik tri zaporedne napade. Pri prvem napadu, ki ie bil bvrien s največjo srditostjo, so prispele sovraftne Čete do naših Jarkov, a so bile potem s protinapadom nemških in bolgarskih čet zopet vržene. Oba ostala napada sta »e Izjalovila že v našem topovskem in strojniškem očaju. Sovražnik je imel itrvave Izgube; ostavfl je v naših rokah več ujetnikov, pripadajočih I. afrikaoskamu maršbataljonn. Severno BltoUa, na višini 1248. so je pričel zgodaj zjutraj srdit topovski ftn minoviki ogenj. Ob 10 dopoldne so prešle francoske vrste v divji napad. Kljub našemu uiriče-valnemn ognju se jim je na posamičnih točkah posrečilo prispeti do naših jarkov, a so bili takoj sprejeti z bajoneti in pognani z izredno težkimi izgubami nazaj; 40 oficirjev in 90 mož 34. francoskega kolonijalnoga pešpoika je balo ujettti; bM so vsj pijani. V kolenu Cerne srditi topovski boji. Sovražni oddelki, ki so napredovali ponoči, so bili pregnani. Vzhodno Cerne in v ozemlju Moctenice živahen topovski ogenj. Precej motne pehotne enote, ki so poizkušale napredovati zapadno Dobrega pcjja, so bile razpršene z ognjem. Pri vasi Alčak Mahle, zapadno Vardar ja, so bile sovražne čete pregnano. Ob dolnji Strumi neznatno topovsko delovanje. — Na romunski fronti pri Tulce« pičel to-povski ogenj. TURSKO. CARIGRAD. 17. (Kor.) Iz giavnefn stana se poročat Kavkaška fronta: V središču in na levem krilu je bilo več manjših napadov sovražnika odbitih. Na levem krilu brezuspešen tonovsk« ogeni. — Si-najska fronta: Eden naših Iz vidnih oddelkov je prodrl do krilnih postojank, prereza! žične ovfre. obmeial sovražne jarke z granatami in se vrnil brez izgub z dragocenimi informacijami. Dne 16. t. m. je bito za sovražnimi črtami sestreljeno eno angleško letalo. Dne IS. t. m. le neka angleška kri žarka obstreljevala naše postojanke pri Gazi, ne da bi napravila kako škodo. — Na ostalih frontah nobenega važnega dogodka. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 18. (Kor.) VVotfiov urad poroča: Dne 29. aprila zvečer je eden naših poJvodnikov obstreljeval utrjeđio angleško obalno mesto Scarborough z granatami. OspaŽenth je bilo več zadetkov. — Dne 5. madnttca je eden na*tti pli posebno srdito izvršeni na vištnl 174 hi vzhodno Vrtolblce, razbili vsi v našem ognju, nakir je prešla naša pehota v protinapad hi se po krvavem bojnem mete*u polastila močne vzpetine — O, — le dejal fcišnik, — domislil sem se nečemu. Bodite čisto miren, kapitan me ne bo srečal. — Kaj -storiš? — Stopim hitro tja gori v podstrešje in ne pridem več d«Ii, dokler ne bo že v sobi. — Dobro, hltf torej----in ne pozabi dvakrat zai ml dvakrat ključ v ključalnici. Ko je bil z<*pet zaprt, je vzkliknil Je Lozcrl! veselo: — Tako, to je poskrbljeno! Stari dobričina hišnik niti ne sluti, da nosi s seboj papir, ki mi vsaj zagotavlja maščevanje, oe me že ni mogel rešiti on. Tedaj pa se je spomnil nehotične Colur- južno Greitie. Na Krasu jc poizkušal sovražnik, oćividiio v nameri* da bi oslabil naš pritisk v okot&u Gorice, mogočen napad na naš« postojanke na Fajtem hribu v severnem delu planote. Njegovi zaporedni napadni valovi so se morali vsled našega natančnega ognja, v neredu in s težkimi izgubami umakniti. Na vsej fronti, od Tolmina do morja, vlada neprestano topovsko delovanje vseh kalibrov. Sovražne baterije nadaljujejo z vso srditostjo uničevalni ogenj. Par granat je zadelo eno naših bc'mšnic v Cervinianu, kjer je bMo ubitih 6 osd>. Število od 14. do 16. majnika napravljenih ujetnikov znaša 4021, od tefc 124 oficirjev. Uplenili smo 5 topov malega kalibra. Tekom zadnje noči je izvršil eden naših vodilnih balonov polet v dolmo Frigkta. Drzni zrakoplovci so se spnstili zelo nizko in ob-metali sovražne postojanke z granatami. Nato so se vrnili nepoškodovani. ANFKSf.fSKA DČBATA V ANGLEŠKI SPODNJI ZBORNICI. LONDON, 16. (£or.) V spodnji zbornici se je razpravljalo o predirtgu socfjalistov in dveh liberalcev, ki zahteva, da naj se pozdravi rusrka odklonitev vseh imperialističnih osvojevatnih in povečevalnih stremljenj In pozove angle«k& vlada, da poda podobno izjavo in sestavi znava mirovne pogoje skupno z zavezniki in v soglasju z rusko vlado. Lord Robert Cecil je opozarjal na izjave vlade o vo!n:h ciljih in rekel, da sa še danes I sto t ako ne-izpremenjeni. Na vprašanje, aJt so s poprejšnjo rusko vlatfo sldemtene pogodbe se obvezne, je CoCil odgovoril, -a jih riova ruska vlada, jblder ne bo izvojevana papoJna zmaga, ne bo Lzpremenila. Pri razpravljanju o vprašanju aneksij je vprašal Cecil, ali so Snowden in njego\i prijatelji morda hatetf predlagati, da naj se domačini bivših nemSkfli kolonij v Afriki vrnejo nemškemu gospodstvu in Armenija in Sirija ostameie pcid turškim jarmom. Opozarjal je na Alzaško-Lotarin-ško, na Italijansko iredento In na Polj.?ko in izjavil: Akopra«v dejanja pravičnosti in vzpostavitve niso ravno primeren vojni vzrok, je vendar rekaj Čisto drugega, ako so bili ti cilji :zvc;:van:* t /alife- vatf, da naj se sadovi teh zažeijenih pridobitev zopet puste na cedilu. Glede vojnih odškodnin ie lord Cecil izlavil sledeče: Ali naj Belgija, Srbija in severna Francija ne dobe nobene odškodnine, ali naj ne dobimo nobenega nadomestila za uničene mirovne trgovinske ladje? V govoru nemškega državnega kancelarja Bethmanna noTlwega rmuijka opozorilo, da je Nemčija pripraiv^Uena povedati, kake mirovne pogoje bi sprejela. Mi smo odločeni, da ne sprejmemo takega miru, ki bi ne bft mir. Mir, kakor ffi hočemo mi, mora biti pravftei hi trai«i. Asquith je izražal prepričanje, da bo provizoricna ruska vlada Sprejela aneksije v sledečem smislu: 1. Združeirfe umetno ločenih narodov. 2. Osvoboditev pcd'jamrljenih narodov. 3. Prenos o-zemefc zbog strategič-nih postojasnk, ki jlli je izkazala vojna kot potrebne za varstvo proti veselju napadanja. On je mnenja, da se izjava ruske vlade proti aneksljam nanaša na osvoje-vanje v svrho povečanja kake dežele in v svrho razširjenja gospodarske m T^itrčne .sile. In aneksi] v takem smlshi ne bi bil nihče izmed allirancev pripravljen izvršiti ali jih zagovarjati. Bi-vše izjave aliiran-cev o mirovnih pogojih ?e sprejel civiliziran! svet kot vetepomembne za bodočo ustvaritev mediiarodnih o»Aiošaie\r m le mir na taki podlagi bi bil vreden velikih žrtev. _ Nova Rusija- POGAJANJA MED VLADO IN DELAV-SKO-VOJASKIM SVEVOM. PETROGRAD. 16. (Kor.) Pet. brz. ag. i>oroca: Ob 8 zvečei; so se sestali člani provizorične vlade, ovrševalnega odbora dume in zastoi>niki delavskega in vojaškega sveta k seji, tekom kater je ministrski predsednik knez Lvov prečhal izjavo, ki vsebu;e celo vrsto pobojev in zahtev, kasterih sprejem smatra vlada kot ne obhodilo r^trebo za uspeStio delovanje. — Glavni pogod je iz]ava delavskega in vojaškega sveta, ki naj v odločni in jasni dovc kretnje proti kotu sobe. kretuje, v kateri je stari hišnik hipoma obstal, kot da bi se bfl zavedel kake neprevidnosti. — čudno jef — & ic mislil baron sam pri sebi, kako je Colard poUit>el naravnost proti kotu, kot da bi sc nahajala tamkaj kaka skrivna vrata. Stvar moram vendar v hitrici preiskati. Stopil je hitro k steni, m p re i skal leseni oboj, ki je segal Jo dveh tretjin višine stene. Oboj je bil povsod prav dobro staknjen in ni kazal nikjer niti najmanjše odprtiiie, iz česar bi se dalo sklepati, da se nahajajo kje vrata. Ko je tako pre trka val oboj. je zaslišal zunaj na stopnjicah stopinje, ki so se približavale počasi vedno bolj in bolj. Prihajal je Fouquier, in de Lozerfl se je hipoma zavedci svojega položaja. — Mislimo torej na najnujnejše, — si je dej^l pri sebi, stisnil trdno ročaj me- obliki izreka popolno zaupanje v provi-zorično vlacfo. Načrt vsebuje osem točk. Strogo se tf-TŽeč načel miru brez aneksij in brez vojnih odškodnin na podlagi pravice narodov, da s\ obodno odločajo o bodoči lastni usodi, naglaSa izjava, da bi bil poraz Rusije in njenih zaveznikov izvor največjih narodnih kalamitet. Radi te^a je vlaila trdno prepričana, da ruska armada nikdar ne bo pripustila zmage Nemcev nad zavezniki. Datje izraža vlada v svoji izjavi trdni skleo, da se hoče bojevati proti gospodarskemu neredu in sicer ne samo s kontrolnimi odredbami, nmpak tudi z organizacijo produkcije. Vlada bo ukrenila vse odredbe, da uredi izrabljanje zemlje, ne da bi se spuščala v posestna vprašanja, katerih rešitev nai se prepušča ustavodajni skupščini. Ministrski predsednik je izjavil, da ima načrt te izjave značaj ultimata, in je zahteval, da se ga sprejme v celoti. Tekom ponočne seje se je razpravljalo o vprašanju razdelitve ministrskih mest v novem kabinetu. Sklenjeno je bilo, da se poveri poljedelsko ministrstvo narodnemu socijalistu Cernovu, »delavsko ministrstvo socijalistu Skobelevu, portfelj vnanjega ministrstva bivšemu finančnemu ministru Tereščenku, vojni hi mornariški portfelj pa Kerenjskemu. Dadje je bil izražen kot priporočljiv vstop Čere-telija in prof. Kokoškfria, slednjega kot ministra za predpriprave ustavodajne skupščine, in predlagana ustvaritev ministrstva za socijalno preskrbo, ki naj se izroči kakemu zastopniku narodne stranke. Koncem seje je bila izjava podpisana. PETROGRAD, 17. (Kor.) (Ob 11 ponoči.) Ministrska kriza še ni rešena. PETROGRAD, 17. (Kor.) Delavski in vojaški svet je objavil danes sledečo izjavo: Današnje dopoldanske seje izvrše-valnega odbora se |e udeležfi tudi dr. Ra-kovskf, vodja romunskih socijalistov, ki je bil že od pričetka vojne zaprt in dne 1. majnika y Jasiju osvobojen po ruskih vojakih. Dr. Rakoviski je izjavil, da je na rrzpdago ruskim revolucij onar je m. Pred svojim odiicdora v Petro^rad je brl dr. Rakovski izvoljen v Odesi za člana izvr-ševainega odbora tamkajšnjega 'delavskega m vojaškega ^vcU. Zborovanje poveljnikov raznih ruskih front. PETROGRAD, 17. (Kor.) Dne 8. t. m. se sestali tuk* poveliniki razvnili front v svrho poročanja o položaju in stanju pri armadah. Poveljniki so tej aprili, da je sestava koalicijskega ministrstvu neobhodno potrebna, ker bo z dejanjskim nastopanjem mnogo pripomogla za vzpostavitev reda in sposobnosti armade. Naglašall so tudi, da bo imenovanje Kerenjske^a sprejela armada zelo ugodno m navdušeno, ker je KerenskiJ med ljudmi zelo popularen. PETROGRAD, 17. (Kor.) Frontni poveljniki generali Aleksejev, Brusilov, Gur-ko, Dragomirov in Sčerbačev so imeli s provizorično vla«do novo konferenco, tekom katere je podal poljedelski minister Šingarev natančno poročilo o vprašanju preskrbovanja armade z uninicijo in živili. Tozadevna izmenjava mfsfi je dovedla do konstatacije, da se tozadevne razmere vsak dan vidno boljšajo. Ameriško posojilo Rusiji. V/ASHINGTON, 16. (Kor.) Posojilo za Rusijo v svrho nakupa zalog v Združenih državah bo naložesno pri zvezni rezervni banki. Državni tajnik Mac Adoa je izjavil ruskemu poslaniku, da so hotele Združene države z dovolitvijo posojila podati nov liokaz močnega prijateljstva med ameriškim in ruskim narodom in rekel, da je trdno prepričan, da bo to sredstvo mnogo pripomoglo k utrditvi demokratične svobode na svetu. Ameriško odposlanstvo v Rusiji. VVASHINGTON, 16. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Da se prepriča ruski narod, da voditelj ameriškega odposlanstva nima namena zastavljati svoj vpliv za to ali ono stranko, se danes iz zanesljivega vira naglaša vnovič, da na kako vmešavanje v notranje razmere Rusije ni misliti. Depu-taclia ima le dva cilja, namreč, da izroCI ruskemu narodu pozdrave k tepremenitvl levo, jn ča v roki in se, naslonavši se na obrnil z obrazom prortl vratom. Hanibal je v tem bč prišel do vrat obrnil ključ. — Sedaj je prišel trenutek, da s tem sl mom zaigram igro na življenje in smrt. Gotovo me misli s prvim udarcem podreti na tla, — si je mislil de Loze ril. Tedaj pa so se odprla vrata in kapitan se je pojavil na pragu. Kot previden človek je bil pripravljen na hipen napad, ko bi stopil v sobo, in je zato, kot de Lozeril, držal svoj meč v roki. Ko je zagledal de Lozerila, ki se je kril z mečem, je Hanibal zasmejal na ves glas. — O, o! — je vzkliknil, — kaj pa ielate iu, mahajoč z mečem po zraku, dragi moj? (Dalje.) starega absolutizma v republikansko vlado in da mu ponudi vsako mogočo službo, da pomaga novi vladi. Odposlanstvo nikakor ne misli vplivati na to, katera stranka naj bo inerodajna pri sestavi trajne vlade. Cesar zopet pri soški armadi. DUNAJ, 18. (Kor.) Cesar se Je 16. I. m. ob 10*30 zvečer podal k -svojt V težki, a uspešni borbi se nahajajoči Soški armadi in se je danes cb 7 zjutraj zopet vrnil v Baden. Cesar admiralu Hjegsvanu. DUNAJ, 18. (Kor.) Cesar je pos!a! :-J-miralu Njegovanu sledeče lastnoročno pismo: Pod krepkim vodstvom se nahajajoče enote Mojega brodovia so te dni si-iaino izvršile, dano jim nalogo, prizadejale sovražniku znatne izgube in dokazale, kako zamore priti bistri duh pomorščaka do vefjave tudi proti številno' močnejšemu sovražniku. Ako Vam, ljubi admiral Njegovan, podeljujem danes v priznanje izrednih čtnov pred sovražnikom red železne krone l. razreda z vojno dekoracijo in meči, naj uvideiva v tem odlikovanju poveljnika tudi ce|o brodovje. kako zelo sem zadovoljen z ujfm. Zahvaljujem se iz vsega srca Moiim hrabrim pomorščakom in premim bo^ratesa božjega blagoslova. — Karel 1. r. Konferenca nemško - avstrijskih državnikov v nemškem stanu. BEROLIN IS. (Kor.) Državni kancelar Bethmauu Hoihveg in državni tajnik za vnanje stvari Zimniermann sta se podala v veliki glavni stan, da konferirata z ministrstvom za vnanje stvari grofom Czerninom. Dr. Friderik Adler pred sodiščem. DUNAJ, 18. (Kor.) Danes dopoldne se je pričela pred izjemnim sodiščem obravnava proti lir. Frideriku Adlerjn radi umora min. predsednika grofa StOrgkha. DUNAJ, 18. (Kor.) Tekcun obravnave je označil dr. Adler umor ministrskega predsednika grofa Sturgklia kot demonstracijo, da se pokažejo svetu razmere v Avstriji, socijallstičm stranki na njeno strahoretno stališče, kan- nI genila niti mezinca za boj proti »zjentnini odredbam avstrijske vi »Je. Posebno nai bi bil atentat v svarilo vladajočim v Avstriji in tudi v vseh drugih držafvah, da nai opuste na-daljne take odredbe. t VOJVODA PUTNIK. NIČA. 18. (Kor.) Bivši generalnimi s srbske armade, vojvoda Putnik, je umrl. Novi angleški poveljnik v zapadni Afriki. LONDON, 17. (iKor.) urad poro- ča: Generalni maijor vmi Devieaitej- je bil imenovan za vrhovnega poveljnika v zapadni Afnfcl. Občni zborpolltlfosp društva „Edinoili v nedeljo. 13. majnika 1917. Proti italijanskim aspiracijani na Južno-slovansko ozendje. Državni poslanec dr. Otokar Rybaf je nadaljeval v svojem govoru: V sedanjih razmerah pa je potrebno, da se ozremo nekoliko na zunaj, zlasti pa na naš položaj napram Italiji, ki je naša glavna sovražnica. Ravno sedaj je minilo dvajset let, kar se ie vršil v nekianji Mally}cvi dvorani občni zbor našega političnega društva »Edinosti«. Bilo je to v tistih časih, ko je še cvctel sistem sedaj pokojnega bivšega tržaškega namestnika RinalJinija. Slabi časi .so bili tedaj za nas Slovence, ko so Italijani v Trstu imeli vso moč in so biii celo več vredni kot pa Nemci. Tedaj je bilo tu pri nas urejeno po Jaškeiu kopitu. Pritoževali smo se in pritoževali, toda z Dunaja iiani ]e na vse naše pritožbe prihajal odgovor: »Potrpite. vlšii ozlri i „iu ne dovoljujejo, da bi ugodili vašim upravičenim željam in zahtevam« paziti moramo, da se ne zamerimo naši zaveznici Italiji, skrbeti moramo, da bi Italija ue bila užaljena v svojih najsvetejših čustvih!« Na tistem občnem zboru uasega političnega .Jruštva, torej pred; dvajsetimi leti. sem konstatiral to in rekel: Zakaj neki se vendar vlada boji Italije? Nai bi le poizkusil! Italijani udariti po na« državi, na naše pokrajine, pa bi videli, kaj bi se zgodilo. Sad snio vendar mi tu, da branimo svojo Iost!« In po dvajsetih letih je prišlo sedaj na moje tedanje besede. Italijani sisjcga ozira mogla dati pravice, ki naru sredo, in s popolnoma mirno vestjo pričakovati nadaljnih posle-; uJefežbi in zaključujem občni zbor. dic, kaici nase prebivalstvo samo bi zadržalo vsak sovražni poizkus prilastkve našega ozemlja!« In uresničile so se sedai tudi te moje tedanje besede. Ob laški vojni naj oveJi. tedaj, ko ni bilo lu skarai nobenega vojaka, ki naj bi bil zavrnil sovražni napad, so sc naše obmejne straže, naši finančni straž:iiki in orožniki tedne in tedne usj>ešno upirali Caiornoviin masam, tako dolgo, da je prišla redna amada in zastavila pot laškemu prodiranju. Mi smo v polni meri izpolnili svojo dolž-nuit in pokazali smo. da se naši vladi ni treba bati Italijanov in da je bila torej slaba. popolnoma napačna tista politika naše države, ki je delala z višjimi oziri! To K* treba povedati tudi zopet sedaj, kajti tam gori na Dunaju mcroJaini krogi niti dandanes še ne vedo, kako važna za dr/avo je naša pozicija tu ob državni meji, ob Adriji. Italijanske aspiracije na to naše ozemlje -e opirajo na narodnostno načelo, češ Ja jc ta dežela po narodnosti italijanska ui našega naroda, tedaj, ko bodo med nami 'iiajprisrenejšimi bratskimi čustvi in naj- Razne poIHttn« vesti. Notranje-poiitični položaj. Razpravljajoč v včerajšnjem izdanju o vesti, da poljski klub obrača viaai hrbet, nismo vedel: odgovora na vprašanje, na kako grupacijo strank bo mislila vlada — če je namreč sklep detinitiven, — da se nasloni nanjo. Slika, ki jo nudijo sedanje razmere med strankami, res ne dopušča misli na kako veČino brez Poljakov! Kajti, če hočemo prav ocen.ti ta pr.iožaj. moramo hneti prc.i očmi dejstvo, da so bili Poljaki doslej | glavni steber vsake vlade, pa naj je bila vzeta z desne ali leve, ali sestavljena obeh strani. Mi smo naglašali tudi, da se je vsled nejasnega, dvomljivega, da — s stališča nenemških narodov — naravnost sumljivega postopanja sedanje vlade nabralo preveč nezaupanja, da bi mogle >:rai trdi \ da se jim tam gori na merodajmh j smo rekli, da ne vidimo poti, po kateri bi i a st-i! se vedno niso odprle oči in da tudi' vlada prišla do večine — brez Poljakov. dandanes Še ne razumejo važnosti naše i <> ;ei e. Kako velikansko i>ogreško so sa-ir » napravili tik pred vojno, ko niso vede!: v ministrstvu zunanjih stvari, da so Brda slovenska ter so. kaJvor južno Tirolsko. hoteli odstopiti tudi naša slovenska Brda Italiji, da bi preprečili laško vojno napoved! Pač jih jc moral potem res nanagioma razsvetliti sam sv. I Juh in jim povedati, da to ozemlje ni italijansko, da so opustili svoj namen, ln res čudno! — Prav le dni smo čitali v časopisju poročilo nekega angleškega vojnega poročevalca, ki se je mudil le par dni na primorski italijanski fronti in jc spoznal, da so naša, sed^; p j Italijanih zasedena Brda slovcn-$K;», ne pa italijanska: niso pa spoznali in ii hj vedeli tega merodajui krogi na I>u-iMju. in morda ne vedo niti dandanes, Die Siadslaven«. Pod tem imenom začne izdajati dr. Oton Kraus v Lipskcm list, ki naj bo Nemčijo seznanjal z južnim Slovanstvom. Dr. Kraus je odličen novinar in je nekdaj urejeval »Agramer Tag-blatt«. Je mož velike kulture, bistrega vida. dober poznavalec našega juga in — tar je glavno — resnične ljubezni do južnega Slovanstva. Lotil se je težkega podjetja, ali — če uspe — bo mnogo koristil naši stvari Kajti, če je to resnica, da moraš koga poprej izpoznati, da ga moreš potem spoštovati — potem hoče Kraus nuditi Nemcem ta pogoj: spoznavajte južno Slovanstvo, potem je tudi vzljubite in je boste spoštovali! • vorimo odkrito besedo o vsem, kar se tiCe Ukrajinsko parlamentarno zastopstvo, z Gospodarstvo. Posušeno listje od robidnic kot enakovredno nadomestilo za čaj, oziroma tudi za kavo. Caja, kave in čokolade ni več dobiti, oziroma kvečjemu po taki ceni, ki jo malokdo zmore. Sedanja nadomestila za kavo pa niso le tudi silno draga, ampak največkrat ničvredna in so sleparski izdelki. Kava in čaj nista nikaki živili, ampak Ie poživili, ki ne prehranjujeta telesa, temveč ga v gotovih slučajih le poživljata, oziroma naredita živila laže užitna. O potrebi kave in čaja se dd prepirati. Naj pa bo tako ali tako, dandanes smo vajeni na kavo ali čaj in zato ta poživila Je težko pogrešamo. So ljudje, ki nikakor ne preneso ne sirovega in ne kuhanega mleka, če ni primešane kave ali čaja s sladkorjem, m kdor jc vajen tega dobrega živila, ta bo seveda težko pogrešal kavo in čaj. Za čaj imamo prav ceno in dobro nado- mestilo, ki si ga Iehko vsakdo pripravi. Tako nadomestilo za čaj jc listje od navadnih robidnic, ki rasejo povsod po naših gozdih. Kdor je vajen mleka s kavo, more pričeti nadomeščati kavo s čajem iz listja robidnic. Tudi sam Čajni odcedek iz takega listja s primešaivim rumom, slivovko ali vinom in seveda s sladkorjem ali saharinom o&Iajen, da izboren pitni čaj. Posušeno listje od robidnic, z vrelo vodo polito, da izboren čaj. Temu čaju pripisujejo tudi zdravilno moč pri prehlajenju, pri kašlju, pri nahodu in je neki prav dobro sredstvo proti napadu po naduhi. Naši ljudje naj si zapomnijo, da se čaj sploh ne kuha kakor (kava, ampak čajno listje se dene v krop, v katerem se daljši ali krajši čas izlužuje in potem odlije in odcedi. Množina čajnega listja in čas izlu-ževanja se seveda ravna po okusu vsakega posameznika. Sloveč nemški botanik in drogist dr. Kuntze, *ki se je zlasti s porabo robidnic pečal, piše o tem predmetu tole: »Posušeno mlado listje od robidnic ima isti okus kakor čist, »dober kitajski čaj in celo boljšega kakor čaj, ki se v Evropi prodaja. Ker sem pil v Vzhodni Aziji mnogo dobrega čaja in sem žvečil zveže listje čajnega grma, se moja sodba pač more upoštevati. V Berolmu sem si pred teti privoščil šalo, ki je pa pravzaprav bila resna'poskušnja. Povabil sem na čaj učene prijatelje in jim obljubil, da jih pogostim z najboljšim čajem dveh raznih vrst. Dal sem'jim Čaj ro-brdnega listja, potem pa pravi čaj ter jih prosil, naj izrečejo svojo sodbo. Soglasno so dali prednost robidnemu čaju. Seveda sem jim zadevo končno pojaisnil.« Pri napravi čajnega listja od robidnic je pa vzeti samo mlado listje, ker le tako da v resnici okusen čaj. Tako mlado listje od robidnic za Čaj je nabirati prav zgodaj spomladi, kmalu ko rastlina ozeleni, torej meseca aprila in maja ter je listje sušiti na suhem papirju ali v rešetih, in sicer le v senci. Na solncu se listje nikakor ne sme sušiti. Ce se vzame prestaro listje, se od njega dobi zagaten in grenak čaj, kajti kolikor trše postaja listje, toliko več zagat ne čreslovine se stvori v njem. Posušeno listje robidnic je potem hraniti skupaj stlačeno v zaprti posodi, najbolje v pločevinasti, kjer se vsled' pristoplih gliv naprej godi (fermentira) in tako postaja žlahtnejše, razvijajo se dišeče snovi in postaja laže izlužljivo. Paziti je seveda, da posušeno listje v posodi ne prične ple-sneti. Gustav Pire. Če pomagaš driavi, pomagaš sam sebi. Podpiši 6. vojno posojilo. :: MALI OGLASI:: Vsaka krona pomaga uničiti sovražnikov up! Vsaka krona Je stavbni kamen za mir. Vsaka krona pospeši povratek naših Junakov z bojišča! Vsled tega naj stori vsakdo svojo dolžnost In naj podpiSe vojno posojilo! ZDRAVNIK Met Dr. Korol Pernlčlč stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 M. n. (zraven Dreherjeve pivovarne) In ordinira v ulici Carintia 39, L od 3 do 4 pop. sa ■•tranje, nervozne in otroUi« bo« lesni (blizu cerkve sv. Antona novega.) KONJAK iz vina lastnega pridelka, destiliran, prn znan v slučajih starostne šibkosti in želodčnih bolezni že od stoletij kot življenje podaljšajoče krepilno sredstvo. Razpošiljam 4 polliterske steklenice 12 let starega, poštnine prosto za K 40.—. 4 polliterske triletnega, čudovito ublažujoče sredstvo proti trganju 32 K. — Vino od 56 litrov naprej, rizling ali bergundec po K .3.60 liter. BENEDIKT HERTL, veleposestnik, graščina Oollče pri Konjicah, Štajersko. MM M\ mi - m Stadion 10 - Trst Odprt od 8* 2 zvečer naprej > Ceno: L orsfe K 2. IL urste KI. M raianajo p» 4 stol. MmIh tiakaae besade m ni«. majm enkrat Tli — Kajmamjla : pristojbi** aaoia 40 ftatink. l?j»A M (od 20—30) pridnih težakov za Kranjsko IjLC db Pojasnila daje podjetje zgradb Gobel & Forti, ulica Giov. Boccacio št. 13. lix'j Fotograf Stev. 10. Anton Jerkič posluje zopet v svojem ateljeja ▼ Trstu, Via deli« Poste 407 ftrfrffl *A meblirana. soba. na razpolago je tudi UUuU JC kuhinja. Via Commcrciale št*v. 14. L nad, desno. [> taarsKegn pomočnika Cecilia Itittmever 1 '1. /1 ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Černiak v Trstu, ul. Poste vecchie '12, vogal ulice delle Poste. Izdiranje zobov brez bolečine. :-: Plombiranje, i-: UMETNI ZOBJE sprejme takoj F. Cink, ul. 1130 Sesfo avstr. vojno posojilo Od 10. maja do 8. junija t. 1. je odprto podpisovanje tega posojila, ki sestoji iz a) 57a7o državnoga posojila amortiziranega v 40 letih od 1923 L naprej po K 92.50 % manj 0.50 odbitka tedaj netto po K 92.—% davka prosto. Vrhutega se vračunajo obresti 1 meseca. Podpisuje se lahko nominalnih od K 50.— naprej ln pod znanimi pogoji daje posojilo 6.07% do 7 29% kakor bo isto prej ali slej izžrebano. b) 57»% državnih zakladnic, plačljive L maja 1927, davka proste, po K 947« z odbitkom 0 50 tedaj po K 93.50% netto. Podpisoje se lahko od nominalnih K 1000.— naprej ter nosijo iste 6.40 % obresti, Podpisovanje sprejemajo vse tržaške banfc* in z ozirom na posebni patrijoftteni namen tega posojila nudijo vse moina olajiave ter dajejo vsa potrebna pojasnila. HR JADRANSKA BANKA Trst Vin Cflsso dl Rispnrmlo Steo. 5 (Lastno poslopje) Kapital In rezerva K 8,890.000*-- Filljalke: Dunaj Tegethofstrasse 7—9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Split, Šibenik, Zara. VI09* na knjlilce 3 \ % Vloge na knjiilce od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka svojega. Obrestovanje vlog na tekočem m žiroračunu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice na vsa tu- in inozemska tržišča. — Kupuje in prodaja: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. — Valute in devize, predujmi na vrednostne papirje in blage ležeče v javnih- skladiščih. Safe deposits promese. — Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev eoti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. Stavbni kredit, rembours editi. Bozna naročila. —— Inkaso.--Menjalnica.--Eskompt menic. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. Brzojavi: JADRANSKA. — Uradne ure: od 9 do t popoldne =====