sledi nam na »i 4 __ ---]U @primorskiD Kmečka zveza zahteva novo kmetijsko politiko Stojan Kuret predstavlja koncert ob 100-letnici 1. svetovne vojne Kanalizacija za čistejšo Sočo Primorski dnevnik št. 295 (21.228) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu ČETRTEK, 18. DECEMBRA 2014 1,20 € POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 771124 666007 4 12 1 Mladim kmetom potrebna spodbuda Aljoša Gašperlin Kmečka zveza je na torkovem občnem zboru načela vrsto problemov, ki pestijo kmetovalce tako na Tržaškem kot drugje v Furlaniji-Julijski krajini. Nekatere težave bo potrebno reševati na lokalni ravni, druge na državni. Če KZ po eni strani nastopa v obrambo interesov slovenskih kmetov, pa po drugi strani spodbuja odstranjevanje težav, ki zavirajo razvoj kmetijstva na sploh, začenši z davki in pretirano birokracijo. V Italiji se je v zadnjih letih začelo ukvarjati s primarnim sektorjem 30 tisoč mladih. Davek IMU na kmetijska zemljišča, ki ga je nameravala uvesti italijanska vlada, je zato skregan z zdravo pametjo. Rim se tega očitno zaveda in je tudi pod pritiskom stanovskih organizacij zaenkrat odložil zadevni plačilni rok na konec januarja. Vprašanje je, ali bo davek nazadnje tudi odpravil. Kmetijstvo potrebuje namreč spodbude in ne dodatnih davčnih ali birokratskih obveznosti, ki so že spravile na rob preživetja mnoge dejavnosti. Javni upravitelji bi morali zato čimbolj olajšati rast tega sektorja. Nujne so učinkovite politike, ki naj upoštevajo tudi značilnosti oziroma raznolikost ozemlja. Pomembno vlogo imajo pri tem seveda lokalne uprave, ki so dolžne kar najbolj prisluhniti potrebam in zahtevam kmetovalcev. Če se omejimo na tržaško pokrajino, so to večinoma ljudje, ki na tem ozemlju živijo in zanj tudi skrbijo. Zaradi tega si morda zaslužijo še posebno pozornost, predvsem pa upoštevanje že sprejetih dogovorov za razvoj kmetijstva. gorica - Občinski svet washington / havana - Zgodovinsko zbliževanje po embargu, uvedenem leta 1961 ZDA in Kuba na poti normalizacije odnosov trst - SSG Zgodbe s fronte Rumiz privabil veliko ljudi TRST - To bo naš skupen identitetni obred, je občinstvu, ki je v torek zvečer skoraj napolnilo parter Kulturnega doma, dejal novinar in pisatelj Paolo Rumiz, kajti vojna v Galiciji je bila eno zadnjih velikih dejanj, ki je združilo italijanski in slovenski jezik: zato smo želeli, da bi ta večer potekal v slovenskem gledališču. Osnova za literarno-glasbeni spored je bila njegova najnovejša knjiga Come cavalli che dormono in piedi, ki je pravkar izšla pri založbi Feltrinelli. Na 8. strani Svetniki znova zavrnili načrt termoelektrarne WASHINGTON - ZDA in Kuba sta sprožili intenzivni proces normalizacije odnosov po več desetletjih sovražnosti. Državi sta izmenjali nekatere zapornike, ameriški predsednik Barack Obama pa je napovedal začetek novega poglavja v odnosih s Kubo, ki med drugim uvodoma zajema olajšanje trgovinskega embarga uvedenega leta 1961 in obnovo diplomatskih odnosov.Kuba je danes izpustila iz zapora Američana Alana Grossa, ki je bil obsojen zaradi vohunjenja, ZDA pa so izpustile iz zapora še tri od petih kubanskih vohunov, ki so bili obsojeni leta 2001. Obama je javnost seznanil tudi z informacijo, da je Kuba poleg Grossa izpustila še enega ameriškega vohuna, ki je bil zaprt dolga leta in javnost o njem ni vedela ničesar. Do preboja je prišlo v torek, ko je Obama govoril po telefonu s kubanskim kolegom Raulom Castrom Na 11. strani trst - Pogovor z Davidom Danielijem Zgodba o ambicioznem družinskem podjetju S Fy Y-y-V"Vy I 1 T 1 H ■ f t i tTI —f---_J j m T? tt >f w * ^ m ä \ ~ na m \ i V"H- l n hfl T t T^F TRST - V soboto Avtobus in tramvaj brazplačna TRST - Pred nami je zadnji predbožični konec tedna, ko bo praznično vzdušje na vrhuncu. Veliko ljudi se bo odpravilo po nakupih v središče mesta, kjer bo bržkone velika gneča. Da bi preprečili prometne za-maške in nepotrebno razburjanje, je občinska uprava pripravila paket olajšav. V soboto bo na voljo brezplačen avtobus mestnega prometa, garažne hiše in parkirišča pa bodo ponujali parkirnine po ugodnejši ceni. Na 4. strani ; /M2, _■■' r.' i_._3 Hrvaška računa na dogovor o teranu Na 2. strani Razpis za nove kulturne projekte Na 4. strani Poimenovali park po bratih Blasina Na 4. strani Sms sporočila proti nasilju nad mladimi Na 12. strani Arčon imenoval podžupana Na 14. strani 2 Četrtek, 18. decembra 2014 ALPE-JADRAN / gospodarstvo - Edi Kraus v posebni podjetniški prilogi Dela Tržaški podjetnik predstavil inovativne tehnološke postopke Julona LJUBLJANA - Napoved, da bo iz odpadnih ribiških mrež mogoče pridobivati surovino za izdelovanje kopalk ali športnih trenirk, se je še pred leti uvrščala v rubriko nemogoče, danes pa vsa Evropa stavi na koncept krožnega gospodarstva, v katerem je mogoče posamezno surovino uporabljati neskončno dolgo, pravi Edi Kraus v prilogi Dela Podjetniške zvezde. Ljubljanski Julon (Kraus je direktor) je leta 2011 razvil tehnološki postopek, ki je prvič omogočil popolno recikliranje poliamida 6 iz odpadkov. Najpomembnejši vir surovine, ki zamenjuje nafto, so odpadni materiali iz najlona (ribiške mreže, tekstilije, plastike, itisoni), ki jih Julon zbira po vsem svetu, pripelje v Slovenijo, predela in po celotnem kemijskem postopku ponovno vrne v surovino, ki se imenuje kaprolaktam. Iz te surovine izdeluje nitko za uporabo v tekstilni industriji pod blagovno znamko econyl, ki je izdelana iz popolnoma recikliranega poliamida, uporablja pa se zlasti v avtomobilski industriji ter za različne namene v tekstilni industriji; tudi za izdelavo kopalk, trenirk in športnih rekvizitov. »Če rečemo, da iz starih ribiških mrež izdelujemo kopalke, je to zelo poenostavljena razlaga procesa izdelave econyla, vendar zajame bistvo naše tehnološke inovacije. Danes celotna predelovalna industrija išče poti, kako z naprednimi rešitvami iz obstoječih ali že uporabljenih izdelkov narediti nove in jih ponovno vrniti na trg. To je pomembna dodana vrednost econyla,« še pravi generalni direktor Julona. Proces izdelave econyla je energetsko učinkovit, saj je zanj potrebne manj energije, kot če bi pridobivali vhodne surovine iz nafte. »Zadnje čase je veliko govora o zeleni industriji in prepričan sem, da je to proces, ki se ga mora obvezno lotiti vsaka proizvodnja. Surovin vedno bolj primanjkuje in tudi kupci danes raje izberejo izdelek, če je narejen iz recikliranega materiala. Do okolja prijazna tehnologija je danes velik izziv in tisti, ki se ga bo lotil, bo uspešen,« meni Kraus v prilogi Dela. Edi Kraus že vrsto let v Ljubljani vodi podjetje Julon, ki uvaja novosti v proizvodnjo surovin za tekstilne izdelke foto damj@n deželna politika - Vodja Lige Salvini »Fedriga dober kandidat za predsednika FJK« VIDEM - Vodja Severne lige Matteo Salvini je prepričan, da bodo v Italiji kmalu predčasne parlamentarne volitve, ne izključuje pa tudi predčasnih deželnih volitev v Furla-niji-Julijski krajini. V tem primeru bi Liga za predsednika Dežele kandidirala Tržačana Massimiliana Fedrigo (na posnetku), vodjo njene poslanske skupine. Salvini je prepričan, da bo aktualna predsednica FJK Debora Serracchiani (deželna politika jo sploh ne zanima, saj je stalno v Rimu, pravi vodja ligašev) v primeru predčasnih političnih volitev kandidirala za Rim in »pustila na cedilu« deželno levo sredino. Vodja Lige primerja Fedrigo s somišljenikom Robertom Maronijem, ki je bil prej notranji minister, svojo politično pot pa nadaljeval kot predsednik Lombardije. Salvini je v včerajšnjem intervjuju za videmski dnevnik Messagge-ro Veneto ostro kritiziral državno in deželno politiko do priseljencev in prebežnikov. Severna liga je doslej imela dva predsednika FJK: Pietra Fontaninija in Alessandro Guerra. Na zadnjih deželnih volitvah je doživela hud poraz, tako da jo danes v deželnem parlamentu uradno zastopa le Barbara Zilli, potem ko sta iz svetniške skupine odstopila Claudio Violino in Mara Piccin, ki sta danes neodvisna. V deželni desni sredini so z veliko previdnostjo sprejeli Salvi-nijeva stališča v Messaggeru Venetu, saj so prepričani, da deželnih predčasnih volitev ni na obzorju in da je torej prezgodaj govoriti o kandidaturah in volilnih zavezništvih. sodelovanje - Med občinama Vrba in Bled Desetletno partnerstvo VRBA - Ob desetletnici partnerstva med občinama Vrba ob Vrbskem jezeru in Bled je konec prejšnjega tedna na sedežu občine Vrba potekalo prvo partnersko srečanje občin iz Zgornje Gorenjske in koroških obmejnih občin iz okrajev Beljak dežela(Villach Land) in Celovec dežela (Klagenfurt Land) pod geslom »Medkulturni dialog kot priložnost za regiji Ko- roška- Slovenija«. Ob prvem mrežnem srečanju so prisotni obravnavali možnosti sodelovanja občin v okviru novega EU programskega obdobja 2014-2020 na področjih turizma in gospodarstva ter o možnostih za nadaljnjo izgradnjo medobčinskih partnerstev in sodelovanja prebivalcev. Skupno so tudi ugotovili, da je potrebno razviti in vzpostaviti čezmejno formalno strukturirano delovno skupino. Predsednik Alpsko-jadranskega centra iz Celovca Bernard Sadovnik je poudaril, da je s formalnim in zavezujočim sodelovanjem občin zagotovljen znaten napredek pri bodočih sodelovanjih in izvedbah EU projektov, s tem pa se bo tudi na Koroškem poglobil medkulturni dialog med nemško večino i slovensko manjšino. Predsednik zveze občin in župan Ferdinand Vouk je poudaril nujnost poglobljenih partnerstev v skupni Evropi in poudaril odlično, že deset let trajajoče partnerstvo med Bledom in Vrbo. Partnersko srečanje se je nadaljevalo s slovesnostjo občine Vrba ob desetletnem partnerstvu med Vrbo in Bledom, končalo pa se je s prijetnim in prijateljskim druženjem. kmetijstvo - V sodelovanju s Slovenijo in Evropsko komisijo Hrvaška upa na dogovor o teranu Srečanje hrvaškega ministra za kmetijstvo z evropskim komisarjem Hoganom - Slovenija teran zaščitila leta 2000 in meni, da pogajanj o tem ne more biti ZAGREB - Hrvaški kmetijski minister Tihomir Jakovina pričakuje, da bosta Hrvaška in Slovenija v sodelovanju z Evropsko komisijo našli rešitev za hrvaške vinarje, ko gre za proizvodnjo vina pod imenom teran. V Ljubljani medtem trdijo, da vprašanje terana ne more več biti predmet pogovora med državama. Slovenija je ime teran zaščitila leta 2000. Jakovina je v ponedeljek v Bruslju v pogovoru z evropskim komisarjem za kmetijstvo Philom Ho-ganom izrazil prepričanje, da bo Hrvaška lahko proizvajala vino pod oznako teran. Pojasnil je, da bi pred tem morali priti do rešitve, ki bo sprejemljiva za Slovenijo, Hrvaško in Evropsko komisijo. Hogan je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina na srečanju z Jakovino predlagal tristransko srečanje med Hrvaško, Slovenijo in komisijo, in to najprej na tehnični ravni, potem pa na ravni ministrov. Slovenija je leta 2000 zaščitila teran kot izvirno slovenski izdelek, štiri leta potem pa ga je prenesla v sistem zaščite EU. Slovenski minister za kmetijstvo Dejan Židan je prejšnji mesec v Dubrovniku Jakovini povedal, da o teranu ne more več biti pogajanj. Tudi hrvaški poslanec v Evropskem parlamentu Ivan Jakovčic, sicer nekdanji predsednik istrske žu-panije, se je včeraj v Strasbourgu s Hoganom pogovarjal o slovenski označbi geografskega porekla terana. Kot so sporočili iz Jakovčicevega urada, je Ho-ganu pojasnil, da gre pri zaščiti imena za »prevaro«. »Zaščitena je vrsta, znano pa je, da vinske vrste ne poznajo meja. Pravico do uporabe imena terana imajo tako hrvaški kot italijanski proizvajalci, ker gre za avtohtono vino in vrsto z območja Istre,« so pojasnili iz Jakovčicevega urada.Dodali so, da Jakovčic pričakuje rešitev, ki bo omogočala uporabo imena teran na celotnem zemljepisnem območju Istre. Pred kratkim je tudi uradno od EU zahteval, naj popravi napako, ki jo je storila pri zaščiti terana kot slovenske avtohtone vrsti vina. Slovenija je lani prepovedala prodajo terana iz hrvaške Istre v trgovinah v Sloveniji, obenem pa je prodaja hrvaškega vina pod oznako teran prepovedana v celotni EU. Hrvaška in Slovenija sta sodelovali pri zaščitenih prehranskimi proizvodi v primeru istrskega pršuta. Rešitev je bila dosežene tudi pri zaščiti kranjske klobase. (STA) Pestro dogajanje v Kosovelovem domu SEŽANA - V Kosovelovem domu Sežana so za naslednje dni pripravili vrsto dogodkov za vse okuse. Tako bo danes ob 18. na sporedu otroška gledališka predstava Pravljična jama v izvedbi TKŠD Urbanšči-ca Vreme in DLBU Divača. Gre za dramsko plesno uprizoritev, ki bo gledalce popeljala v čarobni svet pravljic. Pripoveduje, kako je nekoč v črnih borovih gozdovih in zelenih hribih živel dobrodušni divji mož Brkonja Če-ljustnik, ki je imel zelo dolge brke. Rad se je igral z otroki in ljudi čuval pred zvermi. Ampak zgodilo se je, da so spečemu Brkonji pijani svatje ostri-gli brke... in vse se je spremenilo... Jutri ob 18. pa bosta na vrsti smeh in dobro vzdušje s komedijo Češpe na figi v izvedbi gledališke skupine KD Brce Gabrovica. Režijo je podpisal Sergij Verč. Komedija o tem, kako se narod znajde v času, ko gre vse k vragu ... Sicer velja predvsem za čas takoj po drugi svetovni vojni, torej za petdeseta leta prejšnjega stoletja. Velja pa tudi za sedanji čas, ko nas spet vodijo žejne preko reke, lačne mimo pravkar pečenega kruha. Predbožični teden se bo zaključil v soboto s slavnostnim koncertom Big band nova & SInggirls - Sherri-ta Duran , Gospel Koncert s pričet-kom ob 20. Več informacij o nakupu vstopnic pri blagajni na tel.št. 00386 5 731 2010 ali pa na www.kosovelovdom.si Častno priznanje Boruta Meška Milanu Gregoriču LJUBLJANA - Častno priznanje Boruta Meška za življenjsko delo, ki ga podeljuje Združenje novinarjev in publicistov, sta letos prejela primorski ekonomist, kulturnik in publicist Milan Gregorič ter likovni ustvarjalec in politični karikaturist Miki Muster. Gregoriču so Meškovo priznanje za življenjsko delo podelili za njegov prispevek k pluralizaciji medijskega prostora. Kot je zapisano v obrazložitvi, Gregorič s svojimi besedili v medijih in knjigah že desetletja s poglobljenimi analizami in brez dlake na jeziku opozarja na stranpoti slovenske družbe in politike. Doslej se je po njihovih navedbah nabralo že več kot 700 objavljenih člankov. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 18. decembra 2014 3 opčine - Deželni in pokrajinski občni zbor stanovske organizacije kmetov Kmečka zveza zahteva zasuk v kmetijski politiki Dežele FJK OPČINE - Zahteve po pravični odškodnini zaradi škode, ki jo je povzročila divjad, po rešitvi težav na varovanih območjih, po odpravi davka IMU na kmetijskih zemljiščih v goratih območjih in po spremembi deželne reforme lokalnih uprav so zaznamovale občna zbora Kmečke zveze, ki sta bila v torek zvečer v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. V dvorani ZKB sta bila namreč prej občni zbor tržaške Kmečke zveze, ki mu je sledil občni zbor deželne KZ. Oba sta bila volilnega značaja in na obeh so obnovili pokrajinsko oziroma deželno vodstvo, glavni svet, izvršni odbor in razsodišče. Na čelu obeh je bil za predsednika potrjen Franc Fa-bec; deželna podpredsednika sta Stanko Radikon in Giuseppe Specogna, tržaška podpredsednika pa Andrej Bole in Sidonja Radetič. Na občnem zboru deželne KZ so tudi sprejeli sklepni resoluciji. Prva je bolj razčlenjena in so v njej glavne zahteve, ki jih je stanovska organizacija kmetov naslovila na deželno vlado Furlanije-Julijske krajine. Druga resolucija zadeva ukinitev davka IMU za kmetijska zemljišča. KZ v njem z zadovoljstvom jemlje na znanje, da je italijanska vlada odložila rok za plačilo. Vendar v isti sapi ugotavlja, da odložitev plačila ni rešitev problema in da so zato nujne spremembe. Kmetijski podjetniki vsekakor ne zmorejo plačevati dodatnih davkov, še predvsem na območjih s težkimi naravnimi danostmi, pravi KZ. Zaradi tega je občni zbor pozval vlado, da ukine davek IMU v goratih predelih in na zavarovanih območjih, kot so parki, rezervati in območja Natura 2000. Glede problema škode zaradi divjadi so med drugim iznesli predlog, da KZ v sodelovanju in s pomočjo državne konfederacije kmetov Italije CIA vloži tožbo proti Deželi FJK. Sicer se je občni zbor, ki je bil internega značaja in torej namenjen izključno članom, začel s poročilom dosedanjega predsednika Fabca. Ta je uvodoma poudaril, da so to zelo težki časi za kmetijski sektor. Družba je v primežu gospodarske stiske, ki jo posredno ali neposredno čutijo vsi, je dejal Fabec, kmetom in istočasno pripadnikom manjšinske narodne skupnosti pa se poleg splošnih gospodarskih pridružujejo še drugi problemi, ki so značilni za tržaško pokrajino in deželo FJK, kot so zavarovana območja ZPS in SIC ter Naravni rezervat doline Glin-ščice. Tem gre dodati še druge težave. Med temi je izvajanje sporazuma, ki so ga podpisali ob ustanovitvi zaščitene oznake porekla DOC Prosecco. Tedaj je bilo marsikaj obljubljeno, a je zaenkrat ostalo vse neizpolnjeno. Zdajšnja deželna vlada pa ni pokazala tiste naklonjenosti in odprtosti, ki smo jo pričakovali, je poudaril Fabec. V teh dneh sprejemajo v deželnem svetu finančni zakon za naslednje leto in v njem ni opaziti, da namerava deželna uprava spoštovati obveze. Dalje je Fabec ponovno izrazil nasprotovanje hitri železnici in daljnovodu (»oba projekta bosta globoko zarezala v naše ozemlje«) ter poudaril, da je v tej in drugih bitkah KZ mnogokrat osamljena. Fabec se je dotaknil še drugih vprašanj, kot je deželna reforma lokalnih uprav, ki jih je občni zbor nato osvojil v sklepni resoluciji. Predsednik KZ se je ne nazadnje za plodno sodelovanje in pomoč zahvalil ministrstvu Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ministrstvu za Slovence oziroma Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Člani Kmečke zveze so v sklepnem dokumentu poudarili, da postavlja sprejemanje zakonskih norm v zvezi z reformo lokalnih uprav tako na državni kot na deželni ravni pod velik vprašaj ohranitev sedanjega nivoja zaščite Slovencev v Italiji. Dalje so ugotovil, da mora Dežela FJK pri izvajanju evropske kmetijske politike za obdobje 2014-2020 nameniti kmetijstvu na območjih s težjimi naravnimi danostmi po- sebno pozornost: med temi je zagotovitev finančnih sredstev za izvajanje znanega sporazuma za uresničitev medregijskega zaščitenega območja DOC Prosecco in zlasti načrta za razvoj kmetijstva v tržaški pokrajini, znan kot »Masterplan«. Občni zbor je še ugotovil, da so lokalne uprave sicer bolj naklonjene kmetijstvu kot v preteklosti, čeprav ni ta pozornost pri vseh na isti ravni. Kmetijstvo marsikje še ni sprejeto kot enakovredna gospodarska dejavnost in sredstvo za uravnovešen razvoj teritorija, pravijo pri KZ. To se pozna še posebej pri prostorskem načrtovanju, pri katerem je kmetijska dejavnost večkrat ožigosana kot nasprotnik naravnega okolja, zato se kmeti tudi soočajo z neverjetnimi in nepremostljivimi težavami. Občni zbor KZ je še poudaril pomen trdne povezanosti slovenske manjšine z matično Slovenijo, v tem pogledu pa je strateškega pomena vlaganje v razvoj obmejnega prostora. A.G. Občni zbor deželne Kmečke zveze v dvorani ZKB trst - Deželni svetnik SSk Gabrovec predlaga delovno skupino Bolzonello bo sklical omizje glede sporazuma o Proseccu TRST - Podpredsednik deželne vlade in deželni odbornik za kmetijstvo Sergio Bolzonello bo v začetku prihodnjega leta sklical tehnično-politično omizje, ki naj bi resno proučilo vprašanje upoštevanja določil sporazuma za uresničitev med-regijskega zaščitenega območja DOC Prosecco. To je Bolzonello zagotovil deželnemu svetniku SSk Igorju Gabrovcu. Kot je zapisano v tiskovnem sporočilu, je Ga-brovec v razpravi o finančnem zakonu za leto 2015 pred dnevi predlagal vrsto popravkov, ki so se navezovali na spoštovanje obvez v dogovoru iz leta 2010, ki je v veliki meri ostal na mrtvem tiru. Gabrovec je obnovil zgodovino dogovora (formalno velja pičlih 72 mesecev), na osnovi katerega so naši kmetovalci svoj čas umaknili sodni ugovor proti priznanju zaščitenega porekla DOC Prosecco. Deželni svet se je torej ponovno seznanil s težavami kmetijstva in posebej še vinogradništva na Tržaškem, kjer je večji del kmetijskih površin zaobjet v zaščitena območja in s tem podvržen vsem mogočim razvojnim omejitvam, neprimerljivo visokim stroškom za vsak najmanjši načrt in zavlačevanju vseh birokratskih postopkov. Ob tem pa je Gabrovec izpostavil tudi popolno pomanjkanje finančnih podpor, ki bi uspešnim, pretežno mladim podjetnikom, omogočile še odločnejši kakovostni skok in torej vse- stransko blaginjo za mesto Trst in njeno naravno zaledje. Omenil je, da deželni uradi že več kot deset let še vedno sestavljajo upravljalne načrte, brez katerih je dejansko onemogočeno vsako razvojno načrtovanje v zaščitenih območjih Natura 2000, še piše v sporočilu. »Glede uresničevanja dogovora so podatki klavrni: za obnavljanje starodavnih paštnov je Dežela v vseh teh letih namenila vsoto, ki bo komaj zadostovala za prvi preizkusni načrt. Za postavitev promocijskega središča na Proseku je bilo namenjenih le 200 tisoč evrov, obnovitveni načrt pa zahteva še vsaj enkrat toliko denarja. Pravi absurd je obveza protokola, ki je predvidevala financiranje večletnega načrta za podeželski razvoj tržaške pokrajine. Dežela je le plačala študijo, iz katere razberemo za preko 100 milijonov možnih investicij, nakar v ta namen ni zapisala niti enega samega evra,« je še poudaril Gabrovec. Bolzonello bo torej februarja sklical tehnično-politično omizje z vsemi podpisniki sporazuma. »To bo priložnost, da postavimo naše zahteve črno na belo, pa tudi realistično, pragmatično in odločno. Pričakujem, da se v sklopu dežele vzpostavi posebno delovno skupino, recimo ji task force, ki naj spremlja razvoj in izvajanje sprejetih dogovorov,« je še ocenil deželni svetnik Igor Gabrovec. Za vikend smuka samo na Žlebeh, VIDEM - V soboto in nedeljo bodo tudi na Piancavalu odprli zimsko sezono, vendar smuka še ne bo možna. Med 6. in 16. uro b o sicer delovala sedežnica Tremol, ki pa bo namenjena le izletnikom brez smučarske opreme. Zato pa bodo lahko na svoj račun prišli smučarji na Žlebeh, kjer bodo odprte proge Prevala (rdeča), koča CAI1, koča CAI2 in Gilberti (vse tri modre). Poleg tega bo na Žlebeh možen tudi tek na smučeh, saj so uspeli pripraviti kilometer in pol dolg tekaški krog na prelazu Prevala. Ob koncu tedna bo tudi na Trbiškem med 9. in 16. uro vozila kabinska žičnica iz Žabnic na Višarje, vendar tudi tam izključno za izletnike brez smučarske opreme. Glede na vremenske napovedi bo torej treba na sneg še počakati. Stanje na smučiščih in delovanje žičniških naprav v Furlaniji-Julijski krajini pa je možno preveriti na spletni strani družbe Promotur www.promotur.org. rezija - Zanimive božične prireditve v Solbici »Prihod« zvezde repatice Na žive jaslice se bo prvič spustila na božični večer - Združenje ViviStolvizza pripravlja tudi zanimive sejme in še vrsto drugih prireditev Jaslice v Solbici, na katere se bo na božični večer spustila velika zvezda repatica REZIJA - Tudi letos se vas Solbica v dolini Rezije pripravlja na prihod zvezde repatice, ki jo bodo sprejeli z bogatim programom božičnih tradicij. Na božično vigilijo se bo zvezda pojavila na vrhu hriba Pust Gost (1275 m) in se ob spremljavi tipičnih božičnih melodij počasi spustila do zgornjega dela vasi (625 m), kjer bodo na pobočju hriba domačini pripravili čudovite žive jaslice. Zelo zanimiva pa je tudi razstava jaslic, ki jih domačini vsako leto postavijo na različnih delih vasi in predstavljajo razne zaselke in življenje na Solbici. Zelo priljubljeno prireditev, tako imenovano »Božično noč v Reziji« bo priredilo združenje ViviStolvizza, ki skrbi za promocijo re-zijanske vasice in organizira razne pobude tudi tekom leta. Vsako leto si veliko zvezdo, ki je dolga 8,4 m in visoka 1,2 m ter jo razsvetljuje kar 768 žarnic, ogleda veliko ljudi od vsepovsod. Po prižigu lučk na zvezdi (ob 20.30 ) in njenemu spustu do živih jaslic bo sledila božična maša v obnovljeni vaški cerkvi. Spust »velike zvezde« bodo ponovili tudi 26. decembra, ko bo od 14. ure dalje tudi božični prodajni sejem domačih pridelkov in izdelkov. Božični program se bo na Solbici nadaljeval 28. decembra s tradicionalnim koncertom v cerkvi (ob 16. uri) in v nedeljo, 4. januarja, ko si bodo obiskovalci lahko spet ogledali spust zvezde repatice (ob 17.30) in bodo k živim jaslicam prišli sveti trije kralji. Istega dne bo od 14. ure dalje odprt sejem. Bogat program se bo zaključil 6. januarja s prihodom starke Befane (ob 14. uri). (NM) / ŠPORT Četrtek, 18. decembra 2014 4 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu PRAZNIČNI NAKUPI - Od sobote do srede bo tržaška občina ponujala serijo ugodnosti Predavanje o eboli Brezplačen avtobus, ugodne cene parkirišč Medtem ko nas le še nekaj dni loči od praznične nakupovalne mrzlice, če jo bomo v tem času globoke recesije sploh doživeli, je občinska uprava pripravila paket ukrepov, s katerimi želi olajšati nakupovanje v mestnem središču. Župan Roberto Cosolini in občinska odbornica za promet Elena Marchigiani se še predobro spominjata lanskih predprazničnih dni, ko je bil center mesta zaradi prometnega zamaška popolnoma ohromljen. Iz previdnosti je letos želela občinska uprava ukrepati preventivno. Z zasebnimi družbami in javnimi ustanovami se je dogovorila, da bodo od sobote do srede v veljavi različne ugodnosti za voznike. Ti bodo svoje jeklene konjičke lahko parkirali po ugodnejših cenah. Vendar ne v strogem centru! Ugodnejše parkirnine bodo v garažnih hišah in na parkiriščih, ki se nahajajo na obrobju mesta. To sta na včerajšnji novinarski konferenci sporočila župan Cosolini in odbornica Marchigianijeva, ki sta postregla še z enim »darilom« - po zaslugi tržaške občine in pokrajine bodo avtobusi mestnega prometa vso soboto brezplačni. Podjetje Trieste Trasporti je pristopilo k pobudi, ker si želi več novih strank, ki bodo s to pobudo med drugim lahko spoznale njihov sodobni vozni park. Brezplačen bo tudi prevoz z open-skim tramvajem. Župan Cosolini je pozval občane in občanke, naj se v teh predprazni- Številni ljudje iščejo darila tik pred božičem arhiv čnih dneh poslužijo ponujenih storitev in naj avtomobilov ne parkirajo na nedovoljenih mestih. »V primeru nedovoljenega parkiranja bo toleranca ničelna«, je opozoril župan in spomnil, da so zelo pogosto zabojniki z odpadki prepolni tudi zato, ker je dostop do njih onemogočen. In kje bomo lahko »ceneje« parkirali avtomobile? Družba Trieste Terminal Trasporti bo parkirna mesta na IV. pomolu od sobote do srede ponujala za štiri evre na dan (12 ur). Družba Saba Italia bo v istih dneh po isti ceni med 13. in 21. uro ponujala parkirne listke v garažnih hišah Silos, San Gia-como, Foro Ulpiano, Ul. della Pieta. Občinska parkirišča na Trgu Straulino in Rode (90 parkirnih mest), na Trgu Liberta (31 mest) in v Ul. Capitolina (26 mest) bodo prvi dve uri brezplačna. Tisti, ki bi se radi poslužili te storitve, bodo na parkomatu morali vtipkati tipko »natalizia«, za dodatne ure pa bo potrebno vstaviti denar. Od sobote do srede med 16. in 21. uro pa bo možno brezplačno parkirati na parkirišču pri Sv. Ivanu. (sč) V deželni palači na Velikem trgu se bo danes ob 18. uri začel nov niz znanstvenih srečanj, ki ga pripravlja IC-GEB. Na današnjem srečanju, ki se sicer imenuje Sciene & the city _ 2, se bo govorilo o virusu ebole. Gost bo svetovno znani raziskovalec Mauro Giacca, predaval pa bo tudi tržaški zdravnik Fulvio Zorzut. S sliko se bodo povezali tudi z dr. Giorgio Argen-tinijevo, tržaško infektologinjo, ki dela na terenu. Na novih srečanjih, ki bodo potekala spomladi, bodo strokovnjaki govorili o novih direktivah glede gensko spremenjenih organizmov, izvornih celicah, DNK dokazih v forenzični medicini ... Poklon Robinu Williamsu Kinematografski krožek Charlie Chaplin bo s projekcijo filma »Patch Adams«, v kateri ima naslovno vlogo pred nedavnim preminuli Robin Williams, drevi zaključil letošnje aktivnosti. Projekcija filma bo na sporedu v Ljudskem domu G. Canciani v Ul. Masaccio 24, in sicer ob 20.30. Krožek vsem svojim članom vošči vesele praznike in jih vabi na otvoritev nove sezone, ki se bo začela 9. januarja. Delavnica o raznolikosti Multikulturna raznolikost bo rdeča nit delavnice, ki se bo danes ob 14.30 začela na Oddelku za humanistične študije v Ul. Baciocchi št. 4. Tridnevno delavnico prireja Univerza v Trstu v sodelovanju z Univerzama iz Vidma in nemškega Bamberga. Študentje in predavatelji bodo v angleškem jeziku razpravljali o teoretičnih temeljih obravnavanja raznolikosti v današnji Evropi. pokrajina - Predstavili razpis za leto 2015 68.000€ za nove kulturne projekte Tržaška pokrajina je včeraj objavila razpis, ki želi ovrednotiti različne vidike krajevne kulture in lokacije posebnega arhitektonskega, zgodovinskega in kulturnega pomena. Nanj se lahko do 30. januarja 2015 prijavijo tako zasebni kot javni nepridobitni subjekti. Vsebino razpisa je včeraj predstavila predsednica pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat. Pojasnila je, da ima njena uprava na voljo 67.900 evrov, ki jih bo namenila sofinanciranju kulturnih projektov. V letu 2015 ne bo drugih tovrstnih razpisov, predsednica pa je pojasnila, da bodo del sredstev, ki jih upravlja njen kabinet, kot običajno namenili kulturnim in promocijskim projektom posameznih občin. Nič nimamo proti rednemu delovanju manjših društev, je poudarila Bas-sa Poropat, zaradi omejenih razpoložljivih sredstev pa smo se odločili, da podpremo bolj artikulirane projekte in nagradimo tiste prosilce, ki so sposobni združiti moči in sodelovati s sorodnimi ustanovami. Zato razpis, ki je na voljo na spletni strani pokrajine (v sekciji Kultura in ovrednotenje krajevnih dobrin), predvideva, da morajo vsak predloženi projekt podpreti najmanj trije partnerji (nosilec projekta pa je lahko samo eno društvo oziroma ustanova). Dodatnih točk bodo deležni tisti projekti, ki se ne bodo omejili na eno samo lokacijo. V poštev pridejo projekti, katerih finančna vrednost znaša od 5000 do 15000 evrov. Vloge je treba predložiti do petka, 30. januarja. Pokrajina se je obve- Maria Teresa Bassa Poropat fotodamj@n zala, da bo rezultate razpisa objavila v največ 45 dneh, kar pomeni, da bo najkasneje sredi marca znano, kdo je upravičen do financiranja. Posamezne vloge bo ocenjevala strokovna komisija, ki bo po opravljenem delu sestavila lestvico najbolje uvrščenih projektov. Pokrajinska uprava jim bo zagotovila 70-odstotni delež celotne vrednosti projekta. Na razpis lahko prosilci prijavijo tudi večje projekte, ki so že deležni podpore drugih javnih uprav, v tem primeru pa ga bo pokrajinska uprava podprla z manjšim deležem (del projekta, ki bo užival pokrajinsko financiranje, pa mora biti točno določen in dovolj razpoznaven). Pokrajinska funkcionarka Paola Arena je prosilce pozvala, naj pozorno preberejo razpisno besedilo in predvsem kriterije, ki jih bo strokovna komisija uporabila pri ocenjevanju posameznih vlog. Spomnila je tudi, da lahko vsak prosilec vloži eno samo prošnjo za sofinanciranje; v kolikor bi se isto ime pojavilo v različnih projektih, bo uprava upoštevala kronološki vrstni red predloženih vlog in torej vzela v pretres tisto, ki je bila prej oddana. (pd) opčine - Včeraj pimenovanje s podžupanjo Fabiano Martini Park pri občinski izpostavi nosi ime borcev za svobodo Giusta in Rodolfa Blasina Posnetek z včerajšnjega piomenovanja v Doberdobski ulici na Opčinah fotodamij@n Zeleni park z otroškimi igrali, ki se nahaja ob zgradbi rajonskega sveta in občinski izpostavi za Vzhodni Kras v Doberdobski ulici na Opčinah, bo poslej nosil ime po dveh padlih borcih za svobodo in protifašistih, bratih Giustu in Rodolfu Blasini. Včeraj je tablo s poimenovanjem obeh padlih ob prisotnosti sorodnikov, domačinov in predstavnikov partizanskih organizacij s predsednico VZPI-ANPI Stanko Hrovatin odkrila Fabia-na Martini, tržaška podžupanja, ki je obenem odbornica za toponomastiko. Giusto Blasina je bil rojen v Trstu 8. oktobra leta 1901. Bil je an-tifašist in borec tržaške partizanske brigade GAP in so ga nacifašisti obesili v Ulici Ghega 23. aprila 1944. Njegov brat Rodolfo je bil rojen v Trstu 26. marca leta 1912, prav tako je bil borec GAP v tržaški brigadi in je bil skupaj drugimi talci ustreljen na openskem strelišču 3. aprila 1944. Podžupanja Fabiana Martini je v svojem nagovoru poudarila pomen poimenovanja po dveh borcih za svobodo, ki naj še zlasti mlajše generacije spominja na to, kolikšna je bila cena za svobodo, ki jo danes uživamo. Spomnila je na pobudo zdaj že pokojnega brata pokojnih dveh padlih Gaetana, ki je v letu 2012 pisal občinski upravi prošnjo, da bi primerno ovrednotila spomin na padla borca. Martinijeva je dejala, da je bilo občinski upravi veliko do tega, da park poimenuje po njiju še v teku letošnjega leta, ob sedemdesetletnici njune smrti. Občinski upravi se je za poimenovanje v imenu pokojnega Gaetana zahvalila njegova hčerka Marinetta Blasina, rekoč, naj bo park kraj srečevanja med ljudmi različnih generacij, ki naj gojijo temeljne vrednote miru, svobode in človečnosti. Na Giusta Blasino se je v slovenščini spomnil tudi njegov sin Egon Blasina in izrekel zadovoljstvo, da je bila želja po poimenovanju izpolnjena. / ŠPORT Zgodbe o uspehu je v teh spremenjenih razmerah, ki jih raje ne bomo označevali z besedo kriza, težko pisati, a kljub temu se številni podjetniki trudijo poiskati svoje priložnosti in uresničiti to, kar si že dolgo časa želijo. V trenutnih gospodarskih razmerah si svojo pot dobro utira družinsko podjetje Danieli, ki ima v mestu prodajalno slaščic in čajnico. »Pristno sladka« - takole bi označili oba lokala v središču mesta (v Ulicah Carducci in Gallina). Družina Danieli ima prodajalno tudi v Gorici in Tržiču, do nedavnega so imeli prodajalno tudi v Ljubljani, v teh predprazničnih dneh pa se predstavljajo tudi na božičnem sejmu v Trstu. Podjetniškega duha Danielijevim ne primanjkuje, prepričali smo se tudi, da jim v poslih - kljub globoki recesiji - ne manjka strasti. Včeraj smo poklepetali z lastnikom prodajaln in čajnice Davidom Da-nielijem. Dogovorjeni smo bili pri praznični stojnici v Ul. Paganini, kjer se lahko obi- skovalci vse do 24. decembra vdajajo dobrotam iz ingverja; ingverjevim piškotom, kandiranemu ingverju in ingverjevemu čaju. Prav nič redkobeseden podjetnik nam je povedal, da je njegova družina postavila trgovski posel na noge že daljnega leta 1969, prvo prodajalno pa so odprli v Ul. Tarabocchia v Trstu. Leta 2005 so se preselili v prostore v Ul. Carducci, kjer lahko ljubitelji slaščic dobijo zelo širok nabor čokolad, bonbonov in okraskov za torte, po naročilu pripravljajo tudi torte in pisane nalepke za rojstnodnevne otroške torte. Poslovalnico so lani razširili in v sosednjih prostorih, v katere je mogoče vstopiti tudi z Ul. Gallina, uredili čajnico. Obisk te čajnice je skoraj obvezen. Ne le zaradi izvrstne izbire čajev, ampak tudi zaradi njenega simboličnega pomena. V prostorih čajnice se je nekoč nahajala avla hotela Moncenisio, v prostorih prodajalne pa hotelska kavarna. Danieli se je lotil podrobne raziskave in ugotovil, da je bil ta lokal pred prvo svetovno vojno nič manj popularen od kavarne San Marco. Še več, tu naj bi se zbirali levo usmerjeni umetniki, ki so sem zahajali tudi v obdobju po drugi svetovni vojni. »Lokal je bil zanimiv tudi za Avgusta Černigoja in za številne slovenske dijake, ki so jih učitelji vodili sem«, je povedal Danieli in dodal, da iz tega izhaja tudi odločitev, da v čajnici gosti razstave lokalnih umetnikov. Trenutno je na ogled manjša antologija slikarskega opusa Deziderija Švare. Zanimiva je tudi podjetnikova odločitev, da vhodna vrata čajnice opremi s trijezičnim napisom »Tirare, Vleci, Ziehen«, bolj ali manj (ne)uspešen pa je bil tudi socialni poskus, da bi čajnica gostom ponujala časopise v različnih jezikih. »Odziv na bogato izbiro evropskih dnevnikov je bil tako skromen, da smo ostali le še pri Primorskem dnevniku in II Piccolu«, je ironično dejal naš sogovornik. Na vprašanje, ali Tržačani radi pijejo čaje in kateri čaji gredo najbolje v prodajo, je odgovoril, da imajo Tržačani raje kavo, a si želi spremeniti to miselnost. Ponudba čajev je izredno bogata, saj čajnica ponuja kar 320 različni vrst, najbolj pa gresta v prodajo japonski zeleni čaj z japonskim ingverjem in zeliščni čaj rooibos. Svojo ponudbo bodo kmalu oplemenitili z zelo dragocenim in izredno dragim zlatim čajem (posebna vrsta zelenega čaja z dolgo fermentacijo). Zgodbo o kakovostni ponudbi slaščic, sladkih okraskov za torte in čajev sva z gospodom Danielijem sklenila z njegovimi načrti in strategijami za prihodnost. Prihodnost Trsta podjetnik vidi v odprtju starega pristanišča in v privabljanju novih podjetij. »Politika odpiranja novih trgovskih centrov, izseljevanje mladih in obremenjevanje podjetnikov z novimi davki so pogubni za mestno gospodarstvo«, je bil kritičen David Danieli, ki pa kljub temu želi razmišljati pozitivno. Soneta Čoralič Četrtek, 18. decembra 2014 5 Razstava v getu V prostorih Winters Concept v Ul. delle Beccherie bodo drevi ob 19. uri odprli razstavo del Elisabette Bacci. Umetnico bo predstavil Antonio Sofianopulo, serijo slik pa je umetnica naslovila Tebah. Razstava bo na ogled do 30. marca, in sicer od torka do sobote med 10. in 18.30. Božični napevi V cerkvi Jezusa delavca v Ul. Be-nussi bo drevi ob 20.30 na sporedu koncert Cappelle Tergestine, ki se bo predstavila s prazničnim programom Nasciturus Lux Mun-di. Občinstvo bo lahko prisluhnilo znanim in manj znanim božičnim skladbam z vseh koncev sveta. Predstavitev knjige Na sedežu družbe Enel v pasaži Tergesteo bodo danes ob 17.30 predstavili knjigo Claudia Grisan-cicha »Il teatro nella poesia, la poesia nel teatro«. Mesečni dogodek je uokvirjen v prireditev »Luci della Ribalta«. Emergency razstavlja V kavarni San Marco bo še do sobote, 20. t. m., na ogled prodajna razstava organizacije Emergency, na kateri razstavljajo različni umetniki. Zadnji dan, in sicer ob 17. uri, bodo organizirali tudi predavanje, na katerem bo zdravnica Vanda Buciol predstavila svoje izkušnje kot zdravnica organizacije Emergency. Naj tudi povemo, da bo izkupiček od prodanih umetniških del Emergency namenil projektom v Sierri Leone. Božični koncert V evangeličanski cerkvi na Trgu Panfili št. 1 bodo jutri ob 19.30 gostili koncert zbora »I piccoli can-tori della citta di Trieste«, ki se bo predstavil pod vodstvom Cristine Semeraro. Repertoar bo vseboval izbor božičnih pesmi. irsml - Predstavili knjigo pričevanj, ki jo je uredil Franco Cecotti Spomini tržaških partizank in partizanov naj bodo mladim v spodbudo in opomin Z leve Franco Ceccotti, Gian Carlo Bertuzzi in Stanka Hrovatin fotodam@n »Mlade generacije se morajo zopersta-viti prihodu novega nacifašističnega vala v Evropi,« je v torek popoldne v prostorih državne knjižnice Stelio Crise v Trstu dejala Stanka Hrovatin, predsednica tržaške sekcije Vse-državnega združenja partizanov Italije. V tamkajšnji konferenčni dvorani je potekala predstavitev knjige Memorie di partigiane e par-tigiani della Provincia di Trieste (Spomini partizank in partizanov iz tržaške pokrajine), ki jo je uredil profesor Franco Cecotti. Zbirko enaintridesetih partizanskih pričevanj je objavil Deželni inštitut za zgodovino narodnoosvobodilnega gibanja Furlanije-Julijske krajine in obsega tista tržaška pričevanja, ki niso bila vključena v podobno zbirko Io sono l'ultimo, ki je letos izšla pri založbi Einaudi. Predsednica Hrovatin je v uvodoma spomnila, da je bila prava moč narodnoosvobodilnega boja v tem, da je združil proti okupatorju ljudi, ki so sicer imeli različne usmerjenosti, tako Slovence kot Italijane. »Danes se morajo mladi stalno izobraževati,« je še dodala Hrovatin, »brati morajo veliko, se učiti in obvladati zgodovino, tale izbor partizanskih zgodb pa jim lahko prav gotovo pomaga.« Predstavitev knjige so obogatili odlomki, ki so jih prebrale Tatjana Malalan, Kostanza Mikulus in Martina Vocci. Avtorji pričevanj so v glavnem Slovenci iz Trsta in okolice, zgodbe pa so napisali v prvi osebi. Tako je na primer Marica Pipan »Nadja« opisala svoje partizansko življenje kurirke, Milka Čok pa srhljive spomine na tolpo Collotti. Ob predsednici Stanki Hrovatin in av- torju knjige Francu Ceccottiju je sedel tudi Gian Carlo Bertuzzi, predsednik inštituta za zgodovino narodnoosvobodilnega gibanja FJK. Bertuzzi je med drugim dejal, da je odločilen doprinos v borbi za osvoboditev dala ravno mlada generacija. »Mladi so takrat zavestno stopili v boj proti okupatorju, izredno pomemben pa je bil tudi doprinos žensk, ki so tako kot moški direktno sodelovale v boju.« Bertuzzi je nato še dodal, da se strinja s Hrovatinovo, kadar pravi, da bo knjiga Spomini partizank in partizanov iz tržaške po- krajine prav gotovo pomagala mladim pri spoznavanju zgodovine. Po branju še nekaterih odlomkov je nato spregovoril tudi avtor izbora Cecotti, ki je na kratko predstavil postopek zbiranja pričevanj. Cecotti je poudaril, da so zgodbe napisane v prvi osebi in da gre torej zasluga za objavo knjige samim pričevalcem. Avtor je še razkril, da načrtujejo tudi izid fotografske spominske knjige, ki bi rešila tudi »vizualno« dediščino partizanskega gibanja. R.D. gospodarstvo - Naložba Skupina Wärtsilä bo odkupila družbo L-3 za 285 milijonov evrov Skupina Wärtsilä Corporation bo odkupila družbo, ki je aktivna na področju avtomatizacije procesov in proizvajanja električnih sistemov. To je družba L-3 Marine Systems International (Msi), ki jo bo skupina Wärtsilä Corporation odkupila od družbe L-3 Communications Holdings za 285 milijonov evrov. Podjetje L-3 Msi je aktivno na področju tehnologije in integracije ter se ukvarja z avtomatizacijo električnih sistemov in sistemov za plovbo, pa tudi s tehnologijami, ki zadevajo dinamično pozicioniranje, sonarje in podvodno komunikacijo. Naložba je, kot rečeno, vredna 285 milijonov evrov, v kupoprodajni pogodbi pa je predvideno zmanjšanje vsote za približno 60 milijonov evrov stroškov, ki se nanašajo na pokojninske sklade in ki jih bo prevzela družba Wärtsilä. Denar za odkup bo črpala iz tekoče likvidnosti in kreditne linije. Za dokončen prevzem družbe L-3 Msi bo potrebno še počakati na ustrezna dovoljenja, ta postopek pa naj bi se zaključil v drugem tromesečju leta 2015. Wärtsilä ocenjuje, da je letni promet L-3 Msi okrog 400 milijonov evrov, dobiček iz poslovanja pa bo konec leta 2014 v višini približno 6,5%. Družba L-3, ki ima sedež v Hamburgu, zaposluje več kot 1.700 ljudi in posluje v 38 mestih iz 14 držav. V Sarajevu posvet konzorcija Ceric-Eric V Sarajevu je potekal posvet, na katerem so predstavili možnosti, ki jih ponuja Srednjeevropski konzorcij raziskovalne infrastrukture (Ceric-Eric) s sedežem pri tržaškem sinhrotronu. Namen pobude je bilo prikazati olajšave, ki jih nudi konzorcij za dostop do znanosti mladim raziskovalcem. 6 Nedelja, 14. decembra 2014 TRST / križ - Uspešni udarniški akciji so posvetili dve soboti Šolo uredili na pobudo staršev Zadnja oktobrska in druga novembrska sobota sta bili kot nalašč za delovno akcijo Združenja staršev osnovne šole Alberta Sirka, saj sta bili obe po-streženi s sončnimi žarki. Lepa skupina staršev, dedkov in otrok se je zbrala v dveh izmenah na dvorišču osnovne šole in se v krasnem vzdušju lotila čiščenja dvorišča, rezanja vej, barvanja lesenih ograj in stopnic. Da se je akcija prijetno zaključila, je potem skupina odšla na skupno kosilo in izkoristila priložnost za programiranje nadaljnjih pobud. Združenje staršev Križ prireja že vrsto let čistilne akcije tako v šoli kot v vrtcu, poleg tega pa organizira letno še razna srečanja, pošolski pouk, družabne večere, izlete, koledovanja in sodeluje na raznih pobudah v prid otrokom šole in vrtca. Z raznimi akcijami kolikor je mogoče obogati šolsko okolje in na tak način izboljša razmere za otroke v vasi. Starši so prepričani, da s takšnimi pobudami vzgajajo otroke k prostovoljnemu delu, pomoči bližnjemu in cenjenju skupne imovine. Z zgledom in dobro voljo jim pokažejo, da samo če si med seboj pomagamo, bo šolsko okolje lepše in bogatejše. Roberta Sulčič Udeleženci prostovoljne akcije opčine - Jutri predavanje v Finžgarjevem domu Marija Merljak: Imunski sistem lahko izboljšamo tudi s hrano Letos se prehladi in gripe kljub sorazmerno milemu podnebju vztrajno širijo že kak mesec dni. Kar pogosto se tudi ponavljajo in pustijo uboge žrtve šibke in brez prave volje do dela. Marija Merljak, znana svetovalka za prehrano in priljubljena predavateljica, zna marsikaj povedati tudi na ta račun. Kljub temu, da vsi vemo, da vitamin c pomaga pri takih nezgodah, se ponavadi zatečemo po pomoč k limonam in pomarančam, ko nas vročina že krepko kuha, katera hrana bi nam pomagala že vnaprej, da nas ne bi napadala razna obolenja, pa nam ni prav jasno. Predavateljica Marija Merljak (njenih univerzitetnih naslovov in dosežkov na študijskem področju menda ni več treba naštevati, saj je ena najbolj poznanih predavateljic v našem prostoru) nam bo priskočila na pomoč jutri (zaradi obveznosti na slovenski TV ni mogla priti na četrtek, ki je tradicionalno »dan predavanj društva Finžgarjev dom«). Na svoj sproščeni in zabavni način nas bo poučila, katero hrano imamo vsak dan na razpolago, da krepimo imunski sistem in se tako izognemo večini nevšečnosti, ki jih zimska sezona prinaša s sabo. Pri Marija Merljak tem je treba poudariti, da nas način pristopa do tem ne sme zavajati, da bi morda predavateljico podcenjevali. Vse, kar Marija Merljak pove, je do potankosti znanstveno podkrepljeno. Morda se bo kak natančen bralec vprašal tudi, kakšno zvezo ima take vrste predavanje z naslovom ciklusa, ki si ga je letos zamislila kot celoletno vezno nit ekipa, ki pod vodstvom Anke Peterlin pripravlja predavanja društva Finžgarjev dom. Glasi se namreč »Pot do sebe in do drugih«. Tisti, ki so pred mesecem dni prisostvovali nepozabni predstavi Gregorja Čušina »Vera levega razbojnika«, se bodo morda spomnili enega od poudarkov njegove predstave oz. pogovo- ra, ki je sledil. Vsi kristjani dobro poznamo glavno zapoved, ki se glasi: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Kot je poudaril Čušin, pa vsi razumemo to zapoved z napačnega konca in sicer, da je treba ljubiti svojega bližnjega, ne pa sami sebe. Psihologi pa nas učijo (in tudi sami lahko to preizkusimo), da mora vsakdo ljubiti in spoštovati najprej sebe, šele na tej osnovi lahko potem ljubezen in spoštovanje deli drugim. No, če se bomo imeli radi, bomo skrbeli za svoje zdravje. Če bomo zdravi, ne bomo sitni in nervozni, predvsem pa ne bomo delili bacilov vse naokoli svojim bližnjim. Tudi s tem jim bomo izkazovali svojo pozornost in (morda) ljubezen. No, tako smo našli - malo za šalo in malo zares - povezavo med vezno nitjo ciklusa predavanj in srečanjem, na katero so vabljeni v petek ob 20. uri prav vsi. Za urico ali dve se splača odložiti delo in skrbi, ki nam jih nalagajo bližajoči se prazniki in se sprostiti ob živahnem predavanju, s katerega bomo odnesli marsikaj koristnega (tudi za izbiro dobrot, s katerimi bomo sebi in družini posladkali te praznike). Lučka Susič Prijave vina 2014 Kmečka zveza obvešča člane, da so njeni uradi začeli z izpolnjevanjem prijave letošnje proizvodnje vina. Termin za predstavitev prijave zapade v četrtek, 15. januarja 2015. Proizvedeno vino morajo prijaviti vsi vinogradniki, ki obdelujejo več kot 1.000 kvadratnih metrov vinograda in - ali pridelajo več kot 10 hektolitrov vina, tudi če tega ne nameravajo prodati. Za prijavo je potrebna veljavna osebna izkaznica. Člani vinogradniki so vabljeni, da čim prej zadostijo tej obveznosti. Uradi zveze v Trstu (tel. 040/362941), Gorici (tel. 0481/82570) in Čedadu (tel. 0432/703119) so na razpolago za morebitna dodatna pojasnila. Včeraj danes občina trst - Veliko povpraševanje za božična koncerta Pop koncert razprodali, za 9. simfonijo še 600 vstopnic Pred poročno dvorano se je včeraj vila neverjetna vrsta: 1.300 vstopnic za koncert TalenTS so razdelili v pičlih dveh urah! Danes (od 14. ure) bodo tu delili 600 brezplačnih vstopnic za Beethovnovo 9. simfonijo, ki jo bodo 22. decembra v PalaTrieste izvedli orkester in zbor Verdijevega gledališča ter njihovi sarajevski kolegi fotodamj@n [1] Lekarne www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Danes, ČETRTEK, 18. decembra 2014 TEO Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.22 - Dolžina dneva 8.42 - Luna vzide ob 3.26 in zatone ob 14.01. Jutri, PETEK, 19. decembra 2014 URBAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 13 stopinj C, zračni tlak 1016 mb ustaljen, vlaga 65-odstotna, veter severovzhodnik 15 km na uro, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16 stopinj C. Dragi PETER, tri poljubčke na vsako stran prejmi za tvoj 3. rojstni dan. To ti želijo vsi, ki te imajo radi. 0 Mali oglasi GOSPA išče delo kot hišna pomočnica v dopoldanskih urah ali pri negi starejših oseb 24 ur dnevno. Tel. št.: 3296055490 ali 00386-40637800. IZPRAZNJUJEM hiše, stanovanja, kleti, podstrešja itd., popravljam pohištvo, lesena polkna, okna in vrata; tel. 340-2719034. KUPIM Jadranski koledar (Gregorčičeve založbe) za leto 1947, Jadranski koledar (O.F. za Trž. Oz.) za leto 1950 in Ljudski koledar za leto 1955. Tel. št. 040-396013 (Vojko). MLAD PAR išče opremljeno ali delno opremljeno dvoposteljno sobo ali malo stanovanje na Proseku/Konto-velu (tudi v okolici) za daljše obdobje. Tel. št. 340-1566130. PRODAM domače klobase. Tel.: 3395472406. PRODAM dve sliki Stanota Zerjala (po ugodni ceni). Tel. št. 331-7114399. PRODAM stanovanje, 60 kv.m., Ul. Boccaccio, zraven železniške postaje, 5. nadstropje, cena po dogovoru. Tel.: 340-5566347. ZLAT PRSTAN smo našli pred telovadnico v Repnu. Kdor ga pogreša, naj pokliče št. 348-5165977. Turistične kmetije Do sobote, 20. decembra 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 - 040 812325, Trg Gioberti 8 - 040 54393, Milje - Ul. Maz-zini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 - 040 364928. AGRITURIZEM DEBELIS je na Kolonkovcu odprt do 23.12.2014. Tel. 040-391790 -zaprto ob sredah MARISA IN IGOR STA ODPRLA OSMICO v Ricmanjih. 040-2470119, 366-5304154 [d Osmice IVAN PERNARČIČ ima odprto osmico v Vižovljah. Vabljeni! Tel.: 040-291498. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. SILVANO FERLUGA vabi na osmico pri Piščancih. V LONJERJU št. 255 je odprl osmico Damjan Glavina. Tel.: 348-8435444 / ŠPORT Četrtek, 18. decembra 2014 7 n Občina Zgonik prireja v četrtek, 18. decembra 2014, ob 18.00 v Športno-kulturnem centru v Zgoniku v sodelovanju s šolo, krajevnimi kulturnimi in športnimi društvi ter civilno zaščito božičnico V PRIČAKOVANJU BOŽIČA. Toplo vabljeni! U Kino TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 19.40 »Lo Hobbit - La battaglia delle cinque armate«; 22.20 »Un natale stu-pefacente«; Dvorana 2: 17.40, 20.30 »L'amore bugiardo«; Dvorana 3: 16.15 »Big Hero 6«; 18.15, 20.00 »Un natale stupefacente«; 21.50 »Lo Hobbit -La battaglia delle cinque armate 3D«; Dvorana 4: 16.30, 20.20, 22.20 »Il ric-co, il povero e il maggiordomo«; 18.20 »Big Hero 6«; Dvorana 5: 17.45, 20.15, 22.10 »Il ragazzo invisibile«. □ Obvestila AMBASCIATORI - 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Il ragazzo invisibile«. ARISTON - 18.45, 21.00 »Pride«. CINEMA DEI FABBRI - Dvorana je rezervirana. FELLINI - 16.45 »I pinguini di Madagascar«; 18.30, 20.30, 22.20 »St. Vincent«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.00, 20.00, 21.45 »Magic in the Moonlight«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Jimmy's hall«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.10 »Storie pazzesche«. KOPER - PLANET TUŠ - 19.30 »Butec in butec da«; 16.30, 18.30, 20.00 »Ek-sodus: Bogovi in kralji«; 17.50 »Francozinje«; 17.40 »Hobit: bitka petih vojska«; 16.20, 19.10, 20.30 »Hobit: bitka petih vojska 3D«; 15.20 »Igre lakote: Upor - 1. del«; 16.00, 18.00, 20.10 »Pad-dington«; 16.40 »Pingvini z Madagaskarja«; 15.40 »Pingvini z Madagaskarja 3D«; 21.20 »Preden zaspim«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.45, 21.30 »Lo Hobbit - La battaglia delle cinque armate«; Dvorana 2: 16.40, 18.20, 20.10 »Big Hero 6«; 22.15 »Ma tu di che segno sei?«; Dvorana 3: 18.30, 20.20, 22.20 »Il ricco, il pove-ro e il maggiordomo«; 16.15, 18.45, 21.30 »L'amore bugiardo«; Dvorana 4: 16.40, 18.30, 20.20, 22.15 »Un natale stupefacente«; 16.45 »Un gatto a Pa-rigi«. SUPER - 21.15 »Interstellar«. THE SPACE CINEMA - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il ragazzo invisibile«; 16.00, 18.55, 21.50 »Lo Hobbit - La battaglia delle cinque armate«; 21.00 »Lo Hobbit - La battaglia delle cinque armate 3D«; 16.30, 18.45 »Big Hero 6«; 15.50, 18.45, 21.40 »L'amore bu-giardo«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Un natale stupefacente«; 15.55, 18.00, 20.05, 22.10 »Il povero, il ricco e il maggiordomo«; 16.20, 18.15 »I pin-guini di Madagascar«; 20.10, 22.15 »Ma tu di che segno sei?«. SKD VESNA IN SKLAD MATEJ LACHI - LAH prirejata danes, 18. decembra, ob 18. uri v Ljudskem domu v Križu, srečanje z novinarko Barbaro Schia-vulli »Novinarske zgodbe, ki jih ne poznamo«. Srečanje bosta uvedla San-dor Tence in Pierluigi Sabatti. SPDT prireja danes, 18. decembra, v dvorani KRD Dom Briščiki, tradicionalni Zaključni društveni večer, s predvajanjem slikovnega gradiva celoletnega delovanja. Začetek ob 20. uri. Vabljeni! ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE skupina »Fortunato Pavisi« v Trstu, Ul. Mazzini 30, organizira v petek, 19. decembra, ob 20. uri konferenco na temo »12 človekovih čutil: zodiak daje luč našemu življenju«. Predava inž. Dario Anderle. Priporočena je prijava na tel. št. 339-7809778. SEKCIJA ZA SLOVENŠČINO PREVAJALSKE FAKULTETE (IUSLIT) Univerze v Trstu organizira v petek, 19. decembra, od 9. do 13. ure drugo srečanje v sklopu seminarja iz prevajanja pravnih besedil, tokrat s poudarkom na pravni terminologiji. Seminar bo potekal v Narodnem domu (predavalnica A1), vodila pa ga bo prof. Alenka Kocbek. Vabljeni! SSG IN ZTT vabita na »Sejem po sejmu«, ki bo v foyerju Kulturnega doma v Trstu ob vsaki predstavi v decembru. Na razpolago bodo najnovejše knjižne izdaje in druge uspešnice ZTT-ja. KD PRIMAVERA - POMLAD vabi na delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje - zimski solsticij«, ki bo v soboto, 20. decembra, od 15. do 19. ure v prostorih SKD Igo Gruden v Na-brežini (št. 89). Delavnico bo vodila psihologinja in psihoterapevtka dr. Lucija Lorenzi. Info in prijave na tel. št. 347-4437922 ali 334-7520208. SKD LIPA iz Bazovice vabi na božično razstavo in sejem ročnih del in obrtniških izdelkov, ki bo v Bazovskem domu v soboto, 20. in v nedeljo, 21. decembra, od 10. do 20. ure. SLOVENSKI KULTURNI KLUB IN MOSP vabita na delavnico ustvarjalnega pisanja za mlade. Srečanje z literarno ustvarjalko Marijo Kostnap-fel bo v soboto, 20. decembra, ob 13.30 na Ul. Donizetti 3. JUS NABREŽI NA vabi člane, vaščane in prijatelje na predstavitev koledarja za leto 2015 »Skrita Nabrežina«, ki bo v nedeljo, 21. decembra, ob 10.30 v baru na nabrežinskem trgu (Nabrežina 103). STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - Krožek »Kras - GOAT« vabi v nedeljo, 21. decembra, ob 14. uri na tradicionalno tovariško srečanje ob zaključku leta, ki bo v dvorani bivšega Ljudskega doma v Križu. BOG VAS ŽIVI TREBENCI! Veseli ko-ledniki COŠ P. Tomažiča vas bodo obiskali v ponedeljek, 22. decembra, v popoldanskih urah in v torek, 23. decembra, v jutranjih urah. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI pri SKD Tabor obvešča, da bo zaprta od 22. decembra do 6. januarja. ZSKD obvešča, da bosta zaradi praznikov urada v Trstu in Gorici zaprta od vključno srede, 24. decembra do petka, 9. januarja. V Reziji bo urad zaprt že od ponedeljka, 22. decembra. ŽEGNANJE KONJ, ki ga prireja konjeniško društvo Skuadra Uoo, bo v Šti-vanu pri cerkvi sv. Janeza Krstnika (nova štivanska cerkev) v petek, 26. decembra, ob 12.00. Vabljeni vsi, posebno ljubitelji konj in starih običajev. KROŽEK KRU.T vabi na tradicionalno srečanje ob koncu leta, ki bo v ponedeljek, 29. decembra, v gostilni v Bazovici, Ul. Gruden 56. Prijave in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tis-cali.it. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca sporoča, da sta v društvenem baru n' G'rici na ogled razstava umetniških del slikarja Stana Zerjala. Na razpolago je tudi društveni koledar z reprodukcijami njegovih slik. AŠD MLADINA organizira tečaj smučanja na snegu, ki vsebuje 5 celodnevnih lekcij, s pričetkom v soboto, 10. januarja. Nadaljuje se 17., 24., 31. januarja in 7. februarja! Potekal bo na smučiščih FVJ. Vpis in informacije na tel. 347-0473606. ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo urad, Ul. Cicerone 8, zaprt do 15. januarja. Info na info@melanieklein.org. SLOVENSKI KULTURNI KLUB IN MOSP razpisujeta literarni natečaj za mlade od 14 do 25 let do 8. februarja. Kot neobvezno vodilo ali navdih so bili izbrani verzi nedavno preminulega priljubljenega pesnika in pisatelja Kajetana Koviča. Tema in oblika prispevkov sta prosti. Avtorji naj svoje prispevke pošljejo na SKK - MOSP, Ul. Donizetti 3, s pripisom »Za literarni natečaj«. Podpisani morajo biti le s šifro ali psevdonimom; v ločeno zaprto ovojnico z isto šifro pa naj avtor napiše svoje ime, priimek, naslov, elektronski naslov, letnik rojstva in tel. številko. A.I.D.A. razpisuje literarni natečaj »Proza in poezija«, namenjen ženskam s stalnim bivališčem v FJK, Venetu in slovenski ali hrvaški Istri. Rok zapade 14. marca. Predvideni sta dve skupini (avtorice do in od 18 let) ter dve sekciji (proza in poezija). Prispevke lahko oddate (z italijanskim prevodom) ročno na sedežu društva AIDA, Trg Foschiatti - Milje, ob sredah (10.00-11.00) in četrtkih (15.0017.00); po pošti s pripisom: Ass. AIDA - Centro Culturale G. Millo, P.zza/Trg Repubblica 4. Info in pogoji na aida_muggia@hotmail.it, tel. 040-9278281. 0 Prireditve BOŽIČNICA, ki jo prirejajo otroci otroškega vrtca Pika Nogavička in osnovnošolci šole »Prežihov Voranc« iz Doline, bo danes, 18. decembra, ob 16.30 na vaškem trgu v Dolini. Čeprav je mrzlo, vsi toplo vabljeni, saj se bomo po končani proslavi lahko ogreli s toplim čajem v prostorih Majence. OBČINA ZGONIK prireja danes, 18. decembra, ob 18.00 v Športno-kultur-nem centru v Zgoniku, v sodelovanju s šolo, krajevnimi kulturnimi in športnimi društvi ter civilno zaščito, božičnico »V pričakovanju božiča«. Toplo vabljeni! VRTEC LONJER vabi na božični sejem v društvenih prostorih danes, 18. decembra. Ob 14.00 nastop malčkov ter odprtje sejma in razstave (do 18. ure). Sejem se bo nadaljeval v petek, 19. decembra, od 16. do 18. ure. VZHODNOKRAŠKA GODBENIŠKA ŠOLA - Trebče vabi na Božičnico, ki bo danes, 18. decembra, ob 18. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Pohitite številni, ne bo vam žal! DEŽELNA ZBOROVSKA REVIJA NA-TIVITAS, v organizaciji ZSKD in USCI FJK: 19. decembra, ob 20.00 v cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah, koncert »Bila je luč, bila je pesem«, v organizaciji SKD Barkovlje. Nastopajo otroci, mladinke in mladinci Glasbene Kambrce ter ZeVS Barkovlje; 21. decembra, ob 18.30 v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah, koncert »V pričakovanju Božiča«, v organizaciji Zbora Jacobus Gallus. Nastopa DePZ Radost iz Go-doviča iz Slovenije. DPZ KRAŠKI SLAVČEK, KRASJE vabi vse ljubitelje glasbe in petja na božični koncert »O holy night...« v petek, 19. decembra, ob 20.30 v cerkvi sv. Roka v Nabrežini. Sodelovala bo tudi MlVS Anakrousis. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi na drugo srečanje iz niza »Pot do sebe in drugih«. Izvedenka iz živilske tehnologije, priljubljena predavateljica Marija Merljak bo govorila na temo »Izboljšajmo si imunski sistem s hrano, da bo manj gripe, prehladov in drugih obolenj«. Srečanje bo v petek, 19. decembra, ob 20.00 v Finžgarje-vem domu na Opčinah. OTROCI OV PALČICA in učenci COŠ »Mara Samsa« in »Ivan Trinko« vabijo na tradicionalni predpraznični pozdrav, ki bo v petek, 19. decembra, ob 14.00 v prostorih doma Antona Ukmarja pri Domju. Razveselili vas bomo s petjem, plesom in prijetnimi voščili. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempo-laj na Božični sejem knjig in ročnih del ter razstavo »Ljubiteljska ustvarjalnost članic Kruta« ter slik Katerine Kalc, Štefana Turka, Vesne Benedetič, Rožice Nadlišek in Taddea Sedmaka. Urnik: do nedelje, 21. decembra, od 15.30 do 18.00; v nedeljo, 21. decembra, tudi od 9.30 do 11.00; v petek, 19. decembra, po božičnici. Odprto tudi ob raznih kulturnih pobudah v mesecu decembru. SKD VIGRED - VESELI DECEMBER V ŠEMPOLAJU: v petek, 19. decembra, ob 18.00 na Placu, Božičnica, v sodelovanju s COŠ I. Gruden in otroškim vrtcem; 20. decembra, ob 17.30 v Štal-ci, srečanje z motociklistom Mitjo Emilijem »Spoznajmo svet motoci-klizma«; 23. decembra, ob 20.30 v Štalci, koncert »Srečno«, sodelujejo razne glasbene skupine, muzikanti in pevci. UČENCI OŠ GRBEC - STEPANČIČ, MALČKI OV IZ ŠKEDNJA ter učitelji in vzgojiteljice vabijo na božičnico, ki bo v petek, 19. decembra, ob 14.00 v domu Jakoba Ukmarja v Škednju. Učenci in malčki bodo izročili dobrodelno nabirko predstavniku združenja »Ne bombe, a samo bonboni«, ki so jo priredili na šoli v okviru decembrskih praznovanj. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na koncert »Božično pričakovanje«, ki bo v rojanski cerkvi v soboto, 20. decembra, ob 20. uri. Nastopil bo MePZ Lipa iz Bazovice, ki ga vodi Tamara Ražem Locatelli. TEATRO INCONTRO IN RAJONSKI SVET za Zahodni Kras vabita otroke od 3. razreda osnovne šole dalje in odrasle na gledališko predstavo v italijanskem jeziku »Il volo transoceanico di Lindbergh« v soboto, 20. decembra, ob 11. uri v Kulturnem domu na Proseku. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM, v sodelovanju z ZSŠDI, prireja tradicionalni Novoletni plesni festival, ki bo v nedeljo, 21. decembra, ob 17. uri v občinski telovadnici v Repnu. Toplo vabljeni! MEPZ JACOBUS GALLUS vabi na tradicionalni Božični koncert, ki bo v nedeljo, 21. decembra, ob 18.30 v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Nastopata MePZ Jacobus Gallus (vodi Marko Sancin) in DePZ Radost s solisti (vodi Damjana Voncina). OBČINA DOLINA v sodelovanju z društvi iz občine prireja v nedeljo, 21. decembra, ob 17. uri v gledališču France Prešeren v Boljuncu »Božič v Bregu«. SKLAD MITJA ČUK vabi na razstavo »Kraška simfonija op. 2«. Sodelujejo: Žarko Bukavec, Aleksander Podobnik, Beti Starc, Jernej Bortolato, Marko Lupinc, Robi Goruppi, Saško Fer-luga. Urnik razstave: 10.00-12.00 in 17.00-19.00 (vsak dan) do 21. decembra. GLASBENA MATICA - šola »Marij Kogoj« prireja koncert »Božično pričakovanje« v ponedeljek, 22. decembra, ob 19.00 v cerkvi sv. Jerneja v Barko-vljah. Nastopajo solisti, komorne skupine in zbor. Vabljeni! UČENCI OŠ KAJUH-TRUBAR vabijo na božičnico »Miha pričakuje Jezuš-čka«, ki bo v ponedeljek, 22. decembra, ob 16. uri v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici. BALETNO DRUŠTVO SEŽANA, KUD 15. februar Komen, SKD Igo Gruden iz Nabrežine in SKD France Prešeren iz Boljunca prirejajo božično baletno predstavo »Vila Zaspanka«, ki bo v torek, 23. decembra, ob 17. uri v Kosovelovem domu v Sežani. Ob koncu predstave bo Božiček obdaril vse prisotne otroke. KD ANAKROUSIS vabi v torek, 23. decembra, ob 20.30 v prostore GZ Skala (Gropada 82) na božično-novoletni koncert »Združeni v melodiji«. Nastopajo MePZ Hrast - Doberdob (dirigent Hilarij Lavrenčič) in MlVS Anakrousis (dirigent Jari Jarc). FOTORAZSTAVA NATAŠE PERIC »Poezija kontrastov«, v organizaciji SKD I. Gruden in FotovideoTs 80, je na ogled v kavarni Gruden v Nabrežini. Na ogled bo do Božiča. Urnik: 8.0013.30 in 16.00-24.00 (zaprto ob sredah). Vljudno vabljeni! ŠTEFANOVANJE - SKD F. Prešeren vabi v petek, 26. decembra, ob 18. uri v občinsko gledališče v Boljunec na ogled predstave »Maskiran kriminal« Lovra Finžgarja in Nika Škrleta ter glasbenega uvoda MoPZ Valentin Vodnik. GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA - TREBČE prireja v soboto, 27. decembra, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah »Božično novoletni koncert«, na katerem bo predstavitev novega društvenega prapora. DEŽELNA ZBOROVSKA REVIJA NA-TIVITAS, v organizaciji ZSKD in USCI FJK: v nedeljo, 28. decembra, ob 18.00 v cerkvi sv. Jurija v Piranu, koncert »Be-nedictus qui venit«. Nastopata MePZ Lipa in MePZ Divača. V nedeljo, 4. januarja, ob 16.00 v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Boljuncu, koncert »Nativi-tas v Bregu«, v organizaciji MePZ F. Venturini. Nastopa pevska skupina »Sot el agnul« iz Galleriana di Lestiz-za (Videm), ZePS Stu ledi iz Trsta in MePZ F. Venturini. V sredo, 7. januarja, ob 20.00 v cerkvi sv. Trojice na Kati-nari, koncert »Božični čas«, v organizaciji zbora Tončka Čok. Sodeluje Nomos Ensembles Wind Quartet. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS vabi na božični koncert ansambla Gi-rotondo d'Arpe (kvartet keltskih harf in violine), ki bo v torek, 30. decembra, ob 20. uri v cerkvi v Križu. Vstop prost. Prispevki V spomin na Viktorja Tanzeja darujejo Ada, Tomaž in Matej Caharija 50,00 evrov za popravilo zvonov nabrežin-ske cerkve. V spomin na dragega Vitota Tanzeja darujejo sošolke in sošolci V.b razreda, letnik 1958, 270,00 evrov za Atmar Onlus. Namesto cvetja na grob Lucianota in Aurelie Kermac, Cvetke Glavina in Nedde Sossi Pettirosso daruje Ada Počkar 40,00 evrov za Združenje za raziskave rakastih obolenj - AIRC. V hvaležen spomin na starše darujeta Nada in Uča Gašperšič 200,00 evrov za Vincencijevo Konferenco. f Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 Več kot stoletje nudimo pogrebne storitve in prevoze na tržaškem območju, v Italiji kot tudi v inozemstvu. Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. delNstria 129 Prosek 154 - Trst Ul. degli Alpini 2 - Opčine tel. 040 630696 Usluge na domu 8 Četrtek, 18. decembra 2014 TRST / ssg - Paolo Rumiz predstavil svojo knjigo Come cavalli che dormono in piedi Ko je v Trstu govor o vojni, nikoli ne veš, kdo so »naši« ••• Prva svetovna vojna je v Trstu in Tren-tu pustila drugačne posledice kot v ostalih italijanskih mestih. Prebivalci teh krajev, ki so takrat živeli v habsburški monarhiji, so, za razliko od preostalih prebivalcev današnje Italije, vojne grozote izkusili že avgusta 1914, ko je okrog sto tisoč krajanov moralo na vzhodno fronto. Nanje je uradna italijanska zgodovina pozabila, saj je dolga desetletja mitizirala Redipuljo in tam pokopane vojake kraljevine Italije, ki so se borili proti tem Tržačanom, Istranom, Trentčanom ... Ko je v Trstu govor o vojni, nikoli ne veš, kdo so »naši«, pravi novinar in pisatelj Paolo Rumiz, ki je pozabljenim italijanskim, slovenskim, hrvaškim in drugim vojakom teh krajev posvetil svojo najnovejšo knjigo Come cavalli che dormono in piedi (Kot konji, ki spijo stoje). Knjiga je pravkar izšla pri založbi Feltrinelli, v torek zvečer so jo predstavili v veliki dvorani tržaškega Kulturnega doma. Na večeru, ki sta ga priredila tržaška občina in Slovensko stalno gledališče, je Rumiz z igralcem Paolom Fagiolom in kan-tavtorjem Stefanom Schiraldijem sooblikoval glasbeno-literarni večer »Demoghela, zgodbe iz severovzhodne fronte«. Na velikem odru so izzvenele besede tistih, ki so okusili življenje v rovih in na bojiščih, na pri- Z leve Schiraldi, Rumiz in Fagiolo med torkovim večerom v SSG fotodamj@n mer Puljčana Maria Čermaka, Tržačana Beppija Descovicha, Slovenca Viktorja So-siča. Njihove usode je številnim prisotnim, med katerimi je bil tudi župan Roberto Co-solini, približala zdaj govorjena zdaj peta beseda, zdaj narečna - tržaška zdaj knjižna -italijanska in celo slovenska (za kar nosi zaslugo Schiraldi, ki je eno svojih pesmi zapel v slovenščini ... in dokazal, da lahko tudi Italijani brezhibno izgovarjajo šumnike). Rumiz je svojo pripoved začel v Re-dipulji, kjer so mu ostanki preko 100.000vojakov prišepnili: pojdi in spoznaj naše sovražnike, pojdi med poražence, samo tako boš razumel, kdo smo. In pomni: med prebivalci sovražnih strelskih jarkov je vladalo večje spoštovanje kot med nami in našimi generali. Tržaški novinar, vajen neobičajnih potovanj (za katere so najbolj ironični Tržačani izumili neologizem »rumizade«), se je podal na pot, »preko senčne linije«, da bi spoznal kraje, kjer so se bojevali »naši«, in po treh potovanjih, ki so ga pripeljala do vznožja Karpatov, v Ukrajino in Srbijo, napisal bluz balado, v želji, »da bi našo zgodovino razumeli tudi onkraj Soče«. Potoval je z vlakom, se sprehajal med rdečimi polj- skimi malinami, ki spominjajo na prelito kri, in stojnicami bolšjega sejma v ukrajinskem Lvovu, ki ponujajo stare razglednice s Krasa. Prižigal je svečke na avstro-ogrskih po- kopališčih in (redkih) ruskih grobovih in se naposled vrnil v Redipuljo, na tisto gigantsko stopnišče, med tiste mrtve, ki so v Ru-mizovih očeh prav tako »naši«. (pd) Spominska medalja za vse žrtve prve vojne Vse krajevne žrtve prve svetovne vojne, tako tiste avstro-ogrske kot italijanske strani, bodo ob stoletnici začetka vojne odlikovane s spominsko medaljo. Njihovi potomci lahko eno od 592.025 predvidenih medalj rezervirajo na spletni strani www.albodorograndeguer-ra.it. Zamisel centra Military History Center in vojaških združenj FJK je podprla tudi dežela, kot pojasnjujejo pobudniki, pa so z njo želeli počastiti dostojanstvo vseh padlih in ovrednotiti zgodbe in spomine vseh družin. Dežela je ob tej priložnosti natisnila tudi bro-šurico, s katero želi ovrednotiti muzeje, utrdbe, rove in pokopališča, ki spominjajo na prvo svetovno vojno. Na kvesturi razstava jaslic Na tržaški kvesturi bodo danes ob 18. uri odprli razstavo jaslic, ki jo prireja Združenje prijateljev jaslic iz Trsta. Razstava bo odprta do 6. januarja vsak dan od 9. do 19. ure. Dobrodelni turnir Varin V palači Carciotti bodo danes ob 11.30 nagradili zmagovalce dobrodelnega turnirja v malem nogometu Memorial Gianfranco Varin. Na turnirju je sodelovalo 15 ekip, ki so jih sestavljali večinoma pripadniki sil javnega reda. Prvo mesto so si zagotovili tržaški mestni policisti, drugo mesto ekipa policije iz Slovenije, tretje pa finančna straža. ODPRTO NON-STOP 8.30 - 19.00 OD PONEDELJKA DO SOBOTE ponudba velja od 18.12.2014 do 27.12.2014 oz. do porabe zalog. discount DOLINA 538 - TRST (v bližini športnega igrišča) TEL. 0039-040-8325039 MASLO PREALPINA 500 g ob dnevu migrantov - Danes v Trstu Pohod in javna razprava za bratstvo med narodi Konzulta za priseljence tržaške občine bo današnji mednarodni dan migrantov obeležila z dvojno pobudo. Ob 17.30 bo z Borznega trga krenil pohod za bratstvo med narodi proti nekdanji glavni ribarnici na tržaškem nabrežju, kjer bo javna razprava s predvajanjem filmov. Sodelovali bodo podžupanja Fabiana Martini, deželni svetnik Franco Codega, svetnica za enake možnosti Pokrajine Trst Gabriella Taddeo, podpredsednica Konzulte za priseljence Občine Trst Lidija Radovanovic in predsednik Urada za pribežnike ICS v Trstu Gianfranco Schiavone. Prireditelji nameravajo opozoriti, da pojav migracij zajema približno milijardo ljudi in da je kljub temu marsikdaj površno obravnavan. Oblasti navadno skušajo priseljence ali povsem asimilirati ali pa jih zavrniti, čeprav je že zdavnaj postajo jasno, da nobeden od teh dveh pristopov ni ustrezen. To bi morale posebno dobro razumeti večnarodno-stne sredine, kot je tržaška, v katerih si prizadevajo, da bi bilo vsem komponentam zagotovljeno enako dostojanstvo. Jutri v SSG poseben dogodek iz niza Raz/seljeni Jutri bo Slovensko stalno gledališče gostilo poseben dogodek iz niza Raz/seljeni. Kulturno društvo Karakorum bo od 19. do 21. ure predstavilo živečo razstavo CON T(R)ATTO, ki jo bosta oblikovala Stefano Beghi in Matteo Sanna. Neobičajna ponudba izhaja iz umetniškega projekta, ki je nastal s sodelovanjem Maike Bruni in ansambla Autonyme iz Lozane. Ustvarjalci so črpali navdih iz raziskav geografinje Cristine Del Biaggio in iz fotografske reportaže "Beyond Evros Wall" Alberta Campi-ja na temo migrantov, ki iščejo pot do Evrope skozi Turčijo in Grčijo. Dogodek spada v 15. izvedbo niza Raz/seljeni in je nastal s sodelovanjem Urada za pribežnike ICS. / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 18. decembra 2014 9 GLOSA Nesprej emlj ivo mučenje zapornikov JoZe Pirjevec_ V šoli smo se učili, da je bi veliki italijanski pisatelj Alessandro Manzoni po materi Juliji vnuk milanskega intelektualca Cesara Beccarie, znanega po razpravi »Dei delitti e delle pene« (O zločinih in kazni). To delo, ki ga je Cesare napisal in objavil natanko pred dvestopetdesetimi leti na pubudo Pie-tra Verrija, voditelja lombardskih iluministov druge polovice 18. stoletja, je imelo v Italiji in Evropi ogromen odmev. V njem se je namreč avtor zo-perstavil široko razširjeni praksi mučenja osumljencev in celo smrtni kazni, kar je imelo pomembne posledice, saj so se evropski vladarji tega časa drug za drugim začeli odpovedovati mučenju, nekateri pa celo smrtni kazni. Prva med njimi ruska carica Katerina II., ki je bila nad omenjenim delom tako navdušena, da je milanskega razsvetljenca povabila na svoj dvor. Cesare Beccaria je pisal: »V pripravljalnem obdobju procesa je mučenje, ki ga izvajajo v večini držav, krutost, s katero skušajo prisiliti obtoženega, bodisi da prizna svoj zločin (...), bodisi da odkrije svoje pajdaše, bodisi zaradi nekakšnega metafizičnega in nerazumljivega očiščenja. (...) Preden je obsojen, noben človek ne more biti proglašen za krivega, pa tudi družba mu ne sme odreči javne zaščite, dokler ni določeno, ali je kršil tisto socialno pogodbo, s katero si je to zaščito pridobil. Kakšna pravica je torej, če ne pravica nasilja, ki dovoljuje sodniku, da kaznuje državljana, ko še ni jasno, ali je kriv ali ne?« Kar zadeva smrtno kazen, pa je Beccaria povsem jasno povedal, da gre preprosto za barbarstvo in za legaliziran umor. Na Cesara Beccario sem se spomnil prejšnjo soboto med potovanjem iz Moskve v Ljubljano, ko sem na letalu v slovenskih časopisih bral novico o poročilu washingtonskega senata o mučenju, ki so se ga posluževali inkvizitorji ameriških tajnih služb pri izpraševanju nesrečnežev, osumljenih, da so člani Al Kaide ali podobnih islamskih skrajnih združb. Vse to se je dogajalo v času, ko je bil pred- sednik George Bush, človek nesrečnega imena, ki ga je nemški levičarski poslanec Gregor Gysi po pravici kazensko ovadil zaradi zločinov, do katerih je prišlo z njegovo vednostjo in privoljenjem v času njegove administracije. Meni seveda ni bilo treba čakati ne poročila senata ne Gysijeve reakcije, da bi ne vedel, kako nizko so padle Združene države Amerike v času po 11. septembru 2001. V histeriji, ki je sledila napadu Al Kaide na »dvojčka« v New Yorku in na Pentagon v Washingtonu, so se kratko malo odpovedale tistim razsvetljenskim idealom, ki so »očetom ustanoviteljem« njihove demokracije narekovale osamosvojitev od Velike Britanije. Kolo zgodovine so obrnile v čas pred Cesa-rom Baccario in se vrnile v tisto barbarsko mračnjaštvo, ki ga je slednji tako prepričljivo ožigosal. To obdobje civilizacijske regresije še ni mimo. Ugledni, a konservativni londonski tednik The Economist posveča svojo zadnjo številko prav temu problemu in seveda ugotavlja, da je Amerika, kljub vsem svojim hibam vendarle država, ki se zna soočati s svojimi napakami (kot priča prav omenjeno poročilo Senata). To drži, oziroma bo držalo do prihodnjega februarja, dokler bodo v tej zbornici še imeli večino demokrati. Pa tudi v tem času le delno. Kajti sam Economist v sklepnem delu svojega članka ugotavlja, da je predsednik Obama sicer odpravil prakso mučenja, da pa se za boj proti islamskim skrajnežem poslužuje učinkovitejšega sredstva: z droni jih preprosto da razstreliti. Še druga misel me je obšla pri mojem sobotnem letalskem branju. Kljub temu da sem zelo kritičen do Italije in njenih družbenih stranpoti, sem ji tudi hvaležen, da me je prepojila s svojo kulturo, katere svetal predstavnik je tudi Cesare Beccaria. Kulturo, kjer recimo voditelj opozicije, ki je bil sodno obsojen, ne more sedeti v parlamentu in je dolžan prestajati naloženo kazen (pa naj bo še tako mila). Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu VREME OB KONCU TEDNA Toplo in sončno predvsem v gorah Darko Bradassi Al Po včerajšnji oslabljeni vremenski fronti se zračni tlak nad Sredozemljem od zahoda občutno krepi. Anticiklon bo zlasti v višjih slojih za ta čas nenavadno topel. Ničta izoterma se bo prehodno povzpela do nadmorske višine okrog 3000 metrov, kar je za skoraj poldrugi kilometer več od dolgoletnega povprečja. V gorah bo za ta čas zelo toplo in bo prevladovalo sončno vreme, v nižjih slojih pa bo ozračje zelo umirjeno. Prehodno bo tudi nekaj jasnine, vendar postopno se bo zaradi temperaturnega obrata začel kopičiti vse bolj vlažen zrak. Kakorkoli že, tudi v prizemlju bomo v prihodnjih dneh beležili, podobno kot v začetku tedna, temperature, ki bodo občutno višje od sezonskega povprečja. Živo srebro se bo vzpenjalo tja do okrog 12 ali več stopinj Celzija. Danes bo še nekaj vsaj delne jasnine. Jutri se bo nad britanskim otočjem poglabljala nova višinska dolina, ki se bo nato pomikala proti vzhodu, pred katero pa bo naše kraje v glavnem zaščitil alpski greben. Pri nas pa bodo vetrovi obrnili od zahoda in bo začel pritekati bolj vlažen zrak. Zato bo jutri in v soboto ponovno več oblakov in se bo začela kopičiti vlaga. Mestoma bo lahko prišlo do občasnega rosenja. V noči na nedeljo se bo po zaslugi odhajajoče višinske doline zračni tlak spet začel krepiti in bodo vetrovi prehodno obrnili od severovzhoda. Zapihala bo šibka burja, ozračje pa se bo tudi nekoliko ohladilo. V nedeljo se bo vreme izboljšalo, marsikje tudi vsaj delno razjasnilo. Od ponedeljka bo spet za kakšen dan na vrsti anticiklon, ki bo kot kaže, v prizemlju presegel solidnih 1030 hektopa-skalov. V višjih slojih pa ga bo spremljal še nekoliko toplejši zrak kot v prihodnjih dneh. Kaže, da se bo ničta izoterma povzpela do skoraj 3500 metrov, torej 2000 metrov več od normalnosti. Anticiklon bo prinesel prehodno zelo umirjeno in stanovitno vremensko sliko. Prevelika stanovitnost pa, kot smo večkrat pisali, ni vedno sinonim za sončno vreme, pravzaprav je večkrat ravno obratno. V gorah bo prevladovalo pomladno vreme, toplo bo in sončno. V nižjih legah in ob morju pa se bomo marsikje morali soočati, če ne bo vsaj minimalnega vetra, ki bi lahko malo razgibal ozračje, s temperaturnim obratom in bolj vlažnim, v najboljšem primeru spremenljivim vremenom. Od torka se bo nad britanskim otočjem poglabljala nova višinska dolina in bo od jugozahoda postopno začel pritekati proti nam bolj vlažen zrak. Kaže, da bo za božično vigilijo in za božič prevladovalo vlažno in oblačno vreme z občasnim rahlim krajevnim rosenjem ali rahlimi padavinami, ki naj bi bile vsaj del božičnega dne predvidoma nekoliko pogostejše in močnejše. Temperature bodo za ta čas razmeroma visoke. V noči na štefanovo bo po nekaterih dolgoročnih izračunih - do takrat pa manjka še dober teden, zato gre zaenkrat le za neke smernice - ob poglobitvi vremenske fronte možna ohladitev, ki bi lahko pomenila uvod v hladnejše in bolj zimsko vremensko dogajanje v obdobju med božičem in novim letom, kar pa bo moč potrditi šele v bližnji prihodnosti. Na sliki: od zahoda se krepi za ta čas soliden anticiklon PISMA UREDNIŠTVU Usoda manjših občin v rokah upraviteljev Ko sprejemamo reforme, s katerimi smo v Italiji še precej v zamudi, se konservativcem pojavijo krči v želodcu. Lahko bi se konstruktivno vključili v reformni proces, a raje zlivajo svoj žolč na straneh Primorskega dnevnika. Ne razumejo, da tako ne bodo dosegli ničesar. Zdaj me sedem občinskih in dva rajonska svetnika Zveze levice sprašuje, ali sem sploh prebral tekst komaj sprejete reforme krajevnih uprav. Z reformo se ukvarjamo že leto dni, a v tem daljšem obdobju s strani Zveze levice nismo zasledili nobenih predlogov in niti kritike. Zaradi tega na njihovo provokaci-jo in naknadno nepotrebno polemiko ne bom odgovarjal. Zdaj so na vrsti občinski sveti, ki se morajo izreči v doglednem času in ker bo delovanje medobčinskih zvez odvisno tudi od statutov, je še čas za konstruktivne predloge, tudi s strani izvoljenih Zveze levice. Če pa bodo krajevni upravitelji zgolj polemizirali, brez resnih predlogov, bo v njihovem imenu odločal deželni odbor, kajti zakon tako predvideva. Kot sem že zapisal, je usoda manjših občin v rokah njihovih upraviteljev, katerim je podpisani seveda na razpolago. Stefano Ukmar, deželni svetnik DS Vodnik Lonely Planet Prebral sem vaš poziv na internetu v skladu z novim vodnikom Lonely Planet avtorja Luigija Ferrautorja, ki ima kar precej pomanjkljivosti. Pozabil je na kraj, kjer so bili usmrčeni bazoviški junaki, ni dvojezičnih nazivov na smero- kazih v kraških vaseh, med tržaškimi gledališči ni omenjen naš Kulturni dom in Slovensko stalno gledališče. Med uglednimi slovenskimi pisatelji ni niti omenjen Boris Pahor. Poklical sem avtorja in ga opozoril na razne zgoraj omenjene pomanjkljivosti. Avtor se mi je zahvalil za informacije in obljubil, da bodo napake popravili, ko bo drugič ponatisnjen vodnik. Prav bi bilo, da bi ta moj poziv objavili v Primorskem dnevniku in da bi s tem bili informirani tudi bralci dnevnika. Hvala vam za pozornost in lep pozdrav. Oskar Ferluga Trg republike v Ljubljani Čez manj kot pol leta bo 70-letni-ca osvoboditve in konca najbolj divjaške vojne v človeški zgodovini. Morda dovolj časa, da se opravi še tisto, česar povojni komunisti in njihovi kasnejši nasledniki komunajzarji doslej niso hoteli in niso bili pripravljeni storiti: priznati zasluge za tedanji Narodno osvobodilni boj Slovencev še drugim, ne samo sebi. Na Trgu republike v Ljubljani manjkajo spomeniki še vsaj trem skupinam in osebnostim, brez katerih bi onih nekaj sto komunistov, pa če še s tako železno roko organiziranih, v letih okupacije ničesar pomembnega ne moglo opraviti: kakšno teroristično akcijo (denimo, kot na češkem delu tedanje Češkoslovaške). In nič več. V Mariboru imajo oznamenovano tisto prvo protioku-patorsko akcijo mladincev manj kot dva tedna po nemški nacistični zasedbi? Dolžni smo tedanjim samožrtvo-vanjem spomin tam, kjer so spomeniki še ostalim - spomeniki ključnega obdobja slovenske zgodovine. Odhod v partizane je tedaj, od1941. do 1945, pomenil najprej to: pripravljenost za žrtvovanje sebe in svojega življenja, tveganje ki je premnogokrat postalo tudi žrtvovanje družine in doma, onkraj svojega legitimnega preživetvenega interesa, za neki - tudi sam na sebi kar precej abstrakten interes ohranitve slovenskega naroda. Odhod večjega števila ljudi v ho-sto je bilo možno sprožiti samo z obljubo boljšega povojnega življenja: brez vizije socialne revolucije ni bil možen noben resen odpor, nobena osvoboditev in usposobitev Slovencev za samostojno življenje kot moderne nacionalne skupnosti - četudi sta ji usojena Vierteilung in večno jerobstvo. Manjkajo na Trgu republike: spomenik Danilu Zelenu in tigrovcem, spomenik Edvardu Kocbeku in krščanskim socialistom, spomenik Jožetu Rusu in njegovim sokolom. Vulgarno, ne samo nespodobno prilaščevalsko ravnanje vseh povojnih, vključno poosamosvojitvenih oblastnikov, je krivo, da gornjih treh na Trgu republike še vedno ni. Čas je (pre)zrel, da se krivica popravi in okrogla obletnica je pravšnja. Spominsko znamenje Danilu Zele-nu in njegovim na Mali gori priča, da se je slovenski odpor v matični Sloveniji začel z izdajstvom. Spomenik Kocbeku tam, kjer je, je sramoten dokaz, pričevanje, kako je bil po vojni ta mož brezobzirno politično odrinjen in odložen. In to ne more biti ne prav ne pošteno - ne samo do Pesnika, ampak tudi in predvsem njegovih partizanov in do naše skupne zgodovine. In Rus in njegovi sokoli - partizani: kdo še sploh zanje ve? Tudi če so jim kje postavili spomenik - spadajo tudi in predvsem na Trg republike. In s slovenske Koroške onkraj Karavank? In visoko belo čelo osebnosti Angele Vode, ki je še desetletja po vojni svetilo iz ulične množice po Ljubljani? Narodnoosvobodilni boj, četudi ga zainteresirani ponižujejo v odpor, ne bi bil možen brez teh ljudi - in brez pav-periziranih množic, brez proletarcev, ki so v obljubljeni socialni revoluciji prepoznali možen izhod iz svojega brezupa. In so se bili pripravljeni prvi žrtvovati.(In po vojni je bilo treba socialno revolucijo tudi izpeljati.) Ne vem, ali je sploh kje na svetu primer, da ima kakšen narod oblikovan osrednji, monumentalni prostor svoje zgodovine. Vsi, ki so tam na Trgu in ob njem, v bližini, so in ostajajo - ali bi vsaj morali ostati - v naši zavesti, v narodovem spominu kot tisti, ki so bili ob pravem času pripravljeni in so vedeli, kako ravnati, da so ljudstvu pokazali pot iz tisočletne in predvojne socialne teme. Da so videli brleti luč na koncu iz večnega, še v okupatorskega podaljšanega tunela. Vsebinsko domišljen, arhitekturno in skulpturalno dodelan osrednji nacionalni trg, bi bil tudi končno primeren nivoju arhitekture in urejanja mesta, ki ga upravičeno zahteva Unesco, pa nimamo česa relevantnega ponuditi. Še je možno in skoraj dovolj časa, vključno za samoumevni javni natečaj. Zdravko Vatovec, Koper sežana - Danes Baletna pravljica • ■ • v za najmlajše V Kosovelovi knjižnici v Sežani so v okviru pravljičnih uric za najmlajše obiskovalce v sodelovanju z domačim baletnim društvom za danes pripravili baletno pravljico in obisk Dedka Mraza. Prireditev se bo začela ob 17. uri. Baletno pravljico Labodje jezerce bodo ob pripovedovanju knjižničark Maje Razboršek in Lare Tavčar uprizorile baletke Baletnega društva Sežana pod vodstvom koreogra-fa Eugena Todorja. Kobjeglava in Tupelče skozi čas V knjižnici Komen bo jutri ob 18.30 uri domoznanski večer, kjer bodo predstavili monografijo z naslovom Kob-jeglava in Tupelče skozi čas. Gosta večera bosta avtor knjige Jožef Abram in urednica knjigedr. Jasna Fakin Bajec. Z glasbo bodo večer popestrile flavtistke Neža Guštin, Ana Milanič, Tinka Terčon in Neža Trampuž. Živi muzej Krasa Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije - Podružnica Kras Sežana prireja v nedeljo pohod po poti Živega muzeja Krasa med Sežano, Lipico in Bazovico, na kateri so od aprila letos označene tematske poti in točke. Teren je primeren za vsakogar. V primeru zelo slabega vremena se bodo pohodniki podali po Napoleonovi poti. Zbirališče je ob 8.50 uri na stari avtobusni postaji v Sežani. (O.K.) 10 Četrtek, 18. decembra 2014 KULTURA / pogovor - Priprave na glasbeni dogodek, ki bo 23. t. m. v Kulturnem domu v Trstu Dirigent Stojan Kuret o koncertu ob 100. obletnici 1. svetovne voje Na sporedu skladbe Kurta Weilla, Ambroža Čopija in Bohuslava Martinuja Stoletnica izbruha 1. svetovne vojne je že sprožila celo vrsto pobud, katerih skupni imenovalec je predvsem želja, da bi spomin na minula grozodejstva združil nekoč sovražne narode v globoke, po-duhovljene oblike sodelovanja, kjer se človeška norost spremeni v razmišljanje in skupno doživljanje, ki lahko postane prečiščujoča katarza. Mesarskemu klanju je po samih dvajsetih letih sledilo drugo, morda še hujše, le dobrih dvajset let pa je minilo od bratomorne vojne v bivši Jugoslaviji, zato je potreba po ozaveščenem zgodovinskem spominu kratkomalo nujna. V Kulturnem domu v Trstu se nam 23. decembra obeta žlahten dogodek, kije nastal v sodelovanju med SSG (koncert je vključen v abonmajsko ponudbo) in Glasbeno matico, za promocijo pa skrbi Imago Sloveniae, direktor katere JanošKern je obiskal naše gledališče z dirigentom Sto-janom Kuretom, da bi uredili vse logistične probleme. Kuret nam je predstavil projekt, ki ima zelo originalne iztočnice. Kdaj in kako se je rodila zamisel za tak program in kdo ti je pri tem pomagal? Lahko si stoodstotno lastim očetovstvo tega projekta, ki mi je zelo pri srcu. Želel sem se izogniti banalnosti ter predstaviti partiture in skladatelje, ki so navdih za svoje stvaritve črpali neposredno, torej nobenih priložnostnih skladb, temveč dela, ki so nastala kmalu po koncu vojne: Weillov Berliner Requiem l. 1928, Stojan Kuret fotodamj@n tekst je spisal Bertold Brecht, Bohuslav Martinu pa je svojo Poljsko mašo skom-poniral l. 1939, torej tik pred izbruhom 2. svetovne vojne. Želel sem vključiti tudi nekaj povsem slovenskega, zato sem prosil prijatelja Ambroža Čopija, skladatelja in dirigenta, da bi nekaj napisal in nastala je Missa pro pace, po mojem mnenju zelo lepa skladba, ki mašnemu ordi-nariju doda tekste pisem, ki so jih vojaki pošiljali svojcem. Skladatelj je iz Bovca in v Soški dolini je bilo prelite mnogo krvi, torej izbira ni naključna ... Res, material je Ambrož našel v Ko-bariškem muzeju, ki hrani veliko dragocenosti, kar se tiče glasbe pa se je z veseljem spoprijel z izzivom, ki mu ga je narekovala nevsakdanja instrumentalna zasedba: tako Kurt Weill kot Martinu nista uporabila godal, zato se v njihovih parti-turah pihala in trobila pretakajo s klavirjem in hamonijem, kar je naravnost fantastična kombinacija. K sodelovanju si privabil imenitne soliste in ansamble iz Slovenije in Italije. Peli bodo sopranistka Martina Bur- film - Med finalisti tudi Razredni sovražnik Roka Bička Letošnji lux Evropskega parlamenta podelili poljsko-danski koprodukciji Ida Filmska nagrada lux gre poljsko-dan-ski koprodukciji Ida v režiji Pawla Pawli-kowskega. Zmagovalca je na slovesnosti v Strasbourgu, ki so se je udeležili vsi trije finalisti, včeraj opoldne razglasil predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz. Eden od finalistov je bil tudi Razredni sovražnik Roka Bička. Poleg zmagovalca in slovenskega finalista se je v ožji izbor za že osmi lux uvrstil še film Banda punc (Bande de filles) francoske režiserke Celine Sciamma. Trojico filmov povezuje motiv mladosti, odraščanja in soočanja z izzivi odraslosti. Ida razgrinja zgodbo mlade bodoče redovnice v 60. letih na Poljskem, ki tik pred svojo zaobljubo odkrije temno družinsko skrivnost, ki sega v čas nacistične okupacije. Film je bil nedavno razglašen za najboljši evropski film letošnjega leta po izboru tako filmskih ustvarjalcev - članov Evropske filmske akademije - kot občinstva. Pawlikowski je v govoru spomnil, da je Ida "majhen črno-bel film, z neznanimi igralci, brez glasbene podlage in z nepremično kamero - nočna mora financerjev", ki pa je presegel vse evropske meje in dokazal, da "umetnost v kinematografiji danes še igra vlogo". "Bolj ko je film oseben in specifičen, manj ko je retoričen in preračunljiv, bolj univerzalen je njegov doseg," je povedal. Režiserja je vedno znova presenetilo, kako je občinstvo povsod po Evropi v Idi prepoznalo "svoje lastne zgodovine, misli in čustva". "Z nagrado lux Evropski parlament ustvarja nove vezi med filmskimi ustvarjalci in občinstvom, omogoča stike med svetovi, ki se sicer ne bi srečali, pomaga na tisoče Evropejcev povezati v skupnem jeziku -jeziku čustev, ki jih filmi lahko vzpodbudijo," se je zmagovalec še zahvalil parlamentu in si izposodil besede kolega Bička, da "pri nagradi lux ni poražencev". Pawel Pawlikowski ansa V Razrednem sovražniku v glavnih vlogah nastopajo Igor Samobor in devet srednješolcev. Scenarij za film so po resničnih dogodkih napisali Nejc Gazvoda, Biček in Janez Lapajne. Zgodbo iz filma je Biček doživel kot srednješolec, ko je dijakinja zaključnega letnika storila samomor. Temu je sledil upor njenih sošolcev proti šolskemu sistemu in profesorjem. Film, ki je nastal v produkciji Triglav filma, je prejel že celo vrsto vidnih nagrad, med drugim nagrado filmskih kritikov na Beneškem filmskem festivalu in vesno za najboljši celovečerec na nacionalnem filmskem festivalu v Portorožu, bil je tudi slovenski kandidat za tu-jejezičnega oskarja. Biček, ki je bil tudi najmlajši režiser, kdajkoli nominiran za to filmsko nagrado, pravi, da bi se lahko zgodba Razrednega sovražnika zgodila kjerkoli v Evropi, na vsaki srednji šoli. Včeraj je v izjavi po podelitvi v Strasbourgu poudaril, da je največji čar filma v tem, da se lahko z njim poistovetijo ljudje po vsej Evropi. To, da "se lahko ger, tenorist Martin Sušnik in baritonist Darko Vidic, vsi trije odlični operni in komorni interpreti, mednarodno razsežnost pa bo dogodku podarila prisotnost zbora Coro filarmonico Trentino, katerega zborovodja Sandro Filippi je moj dober prijatelj in imeniten glasbenik, tudi mednarodno uveljavljen skladatelj, zato se kar veselim sodelovanja, ki bo moški del njegovega zbora združilo z mojim VAL-om, moškim zborom, ki ga že poznate, instrumentalno zasedbo pa tvorijo člani orkestra Slovenske filharmonije. Verjetno ste morali reševati kar nekaj problemov pri organizaciji skupnih vaj. Seveda, bilo je kar nekaj potovanj do Trenta, oni pa so prišli v Ljubljano, vendar menim, da smo partiture dobro na-študirali. Kar škoda bi bilo toliko truda vložiti za enkratno uporabo, zato si predstavljam, da bo program doživel ponovitve. V Trstu ga bomo že četrtič ponovili, saj smo ga že izvedli na poletnem festivalu na Krku, nato v Ljubljani in na gradu Kromberk; v načrtu je koncert v Tren-tu, dogovarjamo pa se za dodatne lokacije. Vsekakor bo imel priokus premiere, saj mislim, da sta tako Weillova kot Mar-tinujeva partitura v Trstu domala neznani, Čopijeva pa bo tu zanesljivo prvič izvedena. Katja Kralj pesniška zbirka Bilke v krogu Aleksandra Peršolje Pred okroglim jubilejem književnika in kulturnega organizatorja iz Križa pri Sežani Aleksandra Peršolje je pri založbi Apokalipsa v Ljubljani izšla njegova deseta pesniška zbirka - Bilke v krogu. Peršolja, rojen v Brdih, že dolgo let pa vraščen na Krasu in v njegovem kulturnem dogajanju, umešča več svojih pesniških stvaritev v pokrajino, ki jo je ove-kovečil že Srečko Kosovel. V primerjavi z njim jo doživlja drugače, pri čemer se izmika neki časovni opredelitvi. Avtor spremne besede Iztok Osojnik trdi, da oba pesnika druži odstiranje »vesolja in danosti«, mišljeno kot pesnikovo poslanstvo, z namenom, da se »razodene primarna celovitost človeškega sveta«. I. Vogrič filmi@pnmorski.eu GREMO V KINO Evropa v njem prepozna", je bil po mnenju režiserja verjetno tudi eden od razlogov za nominacijo. Da je šel lux v roke Pawlikowskega, Bička ni presenetilo, ravno nasprotno. To je ves čas pričakoval, Idi pa napoveduje tudi tujejezičnega oskarja. Kot je dejal, mu je v čast, da je lahko predstavil svoj film "ob boku dveh mojstrovin". Tudi on pa je podobno kot zmagovalec poudaril, da je danes "zmagal celoten evropski film", saj so vsi trije finalisti dobili možnost, da so predvajani po celotni EU in prevedeni v vse uradne jezike unije. "Slovenski film si boljšo promocijo, ki smo jo dobili prek luxa, težko organizira," je dejal. "Slovenski film je v odlični formi, a samo z lastnimi sredstvi bomo težko naredili preboj. Upam, da bodo uspehi, ki jih dosegajo slovenski filmi v zadnjih letih, omogočili, da bodo vladajoče strukture v naši državi namenile nekaj več sredstev filmu. Vedno znova dokazujemo, da smo primerljivi s svetovno elito in bilo bi fino, če bi bili primerljivi tudi po proračunih," je še opozoril. Nagrado lux je Evropski parlament ustanovil leta 2007 v podporo evropski filmski industriji. Lani je nagrado prejel belgijski režiser Felix van Groeningen za film Alabama Monroe. Dobitnika luxa izbirajo evropski poslanci. Svoj najljubši film že tretjo leto zapored sicer izbira tudi občinstvo prek spletne strani ali na Facebook strani nagrade Lux, a rezultati tega izbora bodo objavljeni kasneje. Vse tri filme so si lahko Evropejci ogledali na brezplačnih projekcijah v okviru filmskih dnevov lux, ki so se od septembra zvrstili v vseh 28 državah članicah EU. Filmi so bili tudi podnaslovljeni v vseh 24 uradnih jezikov unije. Il ragazzo invisibile Režija: Gaabriele Salvatores Igrajo: Ludovico Girardello, Valeria Golino, Fabrizio Bentivoglio Italija 2014 Ocena: ★★★★ On je Michele, lep, plavolas in svetlook deček, zaljubljen v sošolko, pa čeprav nima poguma, da bi ji svojih čustev tudi razodel. Je najstnik in tudi sramežljiv, tako da mu prijateljstvo in druženje ne gresta najbolj od rok. Med sošolci ima Michele tudi dva važiča, ki mu nikakor ne data miru in pred katerima se mora vsevprek braniti. Michele preživlja tisto življenjsko obdobje, ko bi najraje izginil izpred oči vseh, ki mu živijo ob strani, in to mu nekega dne tudi uspe. V pustni preobleki, ki si jo je kupil, da bi praznoval Halloween, je prepričan, da je našel tudi posebno moč. Ta mu omogoči, da postane super heroj: najprej ta dar uporabi, da se nad nekaterimi maščuje, nato pa da prav ob uporabi skrite moči ljudem v stiski tudi pomaga. Tako se gor in dol po Trstu, v nekaterih najbolj znamenitih mestnih kotičkih dogajajo pustolovščine najnovejšega italijanskega super heroja. Trst je Salvatores znal ove-kovečiti tako, kot najbrž nobenemu od njegovih kolegov še ni uspelo, saj se naše mesto kaže v vsej svoji lepoti, pa naj bo to ob razburkanem morju ali ob podivjani burji. Mesto postane tako eden od osrednjih junakov. Ob njem nastopajo poleg mladega protagonista še vedno nadvse prepričljiva Valeria Golino, Fabrizio Bentivoglio in tudi slovenski igralec Franko Korošec. Za Salvatoresa je to spet nova preizkušnja. Film fantasy, ki je hkrati tudi neke vrste mladinski roman s prvinami thrillerja. Za oskarjevega nagrajenca spet nov izziv, se pravi žanr, s katerim se še ni preizkusil in ki po tradiciji pripada ameriškim blockbu-sterjem. Projekt, za katerega sta produkcenta Indigo film (to sta producenta Nicola Giuliano in Francesca Cima, ki je doma iz Sacileja), v sodelovanju z 01 Distribution Rai odštela osem milijonov evrov, naj bi v kratkem postal saga, saj producenti in režiser stavijo na njegov uspeh in so pripravljeni zgodbo nadaljevati. Vse to pa bo seveda odvisno od njegove gledanosti v prihodnjih dneh, ko bo prav v Trstu posneti Nevidni deček v dvoranah eden osrednjih italijanskih filmov letošnjih božičnih praznikov. (Iga) / ITALIJA, SVET Četrtek, 18. decembra 2014 washinton / havana - Zbližanje med ZDA in Kubo napovedala predsednika Barack Obama in Raul Castro 11 Obama: »Todos Americanos« Za zgodovinski korak je bilo odločilno posredovanje papeža Frančiška WASHINGTON - ZDA in Kuba sta sprožili intenzivni proces normalizacije odnosov po več desetletjih sovražnosti. Državi sta izmenjali nekatere zapornike, ameriški predsednik Barack Obama pa je napovedal začetek novega poglavja v odnosih s Kubo, ki med drugim uvodoma zajema olajšanje trgovinskega embarga uvedenega leta 1961 in obnovo diplomatskih odnosov.Kuba je včeraj izpustila iz zapora Američana Alana Gros-sa, ki je bil obsojen zaradi vohunjenja, ZDA pa so izpustile iz zapora še tri od petih kubanskih vohunov, ki so bili obsojeni leta 2001. Obama je javnost seznanil tudi z informacijo, da je Kuba poleg Grossa izpustila še enega ameriškega vohuna, ki je bil zaprt dolga leta in javnost o njem ni vedela ničesar. Do preboja je prišlo v torek, ko je Oba-ma govoril po telefonu s kubanskim kolegom Raulom Castrom. »Ne moremo pet desetletij delati iste stvari in pričakovati drugačne rezultate,« je dejal Obama in dodal, da potiskanje Kube v pogubo ni v ameriškem interesu. Napovedal je, da bo s kongresom nadaljeval razpravo o odpravi gospodarskega embarga, ki že poteka. Med ukrepi, ki jih je naznanil, je skorajšnje odprtje veleposlaništva ZDA v Havani, olajšanje potovanj Američanov na Kubo in začetek postopka umika Kube s seznama držav podpornic terorizma. Američani, ki bodo obiskali Kubo, bodo od tam lahko prinesli za 400 dolarjev blaga in pri tem za do 100 dolarjev alkohola in tobačnih izdelkov. Šaljivci bodo rekli, da Obama spet dela za bogate, ki so najbolj trpeli zaradi prepovedi uvoza odličnih kubanskih cigar. Ameriški državni sekretar John Kerry se je spomnil, da je bil star 17 let, ko je ameriški predsednik govoril o Kubi kot o zaporniški državi, ameriška politika pa je od takrat naprej ostala zamrznjena. Ne le, da ni prispevala k demokratizaciji Kube, ampak je celo bolj osamila ZDA kot Kubo, je dejal. Dodal je, da bo pot naprej do normalizacije odnosov težavna, vendar je opozoril, da jim je to npr. uspelo z Vietnamom. Potrdil je, da bo januarja v Havano odpotovala delegacija pod vodstvom njegove pomočnice za zahodno poloblo Roberte Jackson na pogajanja o migracijah, sam pa se veseli, da bo kmalu postal prvi državni sekretar ZDA, ki bo po 60 letih obiskal Kubo. Kmalu po Obami je v Havani javnosti po televiziji spregovoril kubanski predsednik Raul Castro in pohvalil Obamo, da se je odločil za prenehanje sovražnosti med državama, kar si zasluži priznanje in spoštovanje kubanskega ljudstva. Tudi Castro se je zahvalil za posredovanje papežu in Kanadi. Dejal je, da napredek pri izmenjavi zapornikov kaže, da je mogoče najti rešitev za vse težave. »Naučiti se moramo živeti skupaj na civi- Tako Barack Obama kot Raul Castro sta se včeraj zahvalila papežu Frančišku za posredovanje, ki je dalo zagon normalizaciji odnosov ansa liziran način, ne glede na razlike,« je dejal Castro, pred tem pa je Obama v Washingtonu v španščini dejal, da so vsi skupaj Američani. Odnosi med ZDA in Kubo so bili na dnu vse od leta 1961, ko je Washington uvedel gospodarsko blokado otoške države, kjer je oblast z revolucijo prevzel Fidel Castro. Obama je že med kampanjo leta 2008 napovedoval prizadevanja za izboljšanje odnosov s rim - Polemika med DS in FI Renzi: Volilni zakon ima prednost Berlusconi: Prej volitve predsednika RIM - Včeraj se je ponovno zai-skrilo med Demokratsko stranko in Barlusconijevo Forza Italia, še vedno pa so v ospredju polemike institucionalne reforme. Na eni strani Demokrati vztrajajo, da je potrebno najprej odobriti nov volilni zakon, tako imenovani »Italicum« in šele potem pridejo na vrsto volitve predsednika republike. To tudi zaradi dejstva, da Na-politanova ostavka ni predvidena pred polovico januarja. Forza Italia z Berlusconijem na čelu je že nakaj časa v ofenzivi in hoče spremeniti Renzijevo agendo in dati prednost volitvam predsednika republike. Šele potem naj bi prišle na vrsto institucionalne reforme in volilni zakon. Berlusconi in njegovi si tako po svoje razlagajo pakt o sodelovanju, ki sta ga stranki sklenili letos spomladi. Iz vrha Demokratske stranke je prišel odgovor, da se ne bodo pustili pogojevati. Volilni zakon ima vsekakor prednost in če Forza Italia misli postavljati ovire, do Demokratska stranka pač šla sama naprej, računajoč na številčno premoč v parlamentu. Ob tem kaže, da je v zakulisju predmet razprave tudi klavzula, po kateri naj bi bil določen najbližji možen datum volitev. Matteo Renzi bi ga želel na začetku leta 2016, Berlusconi pa bi mejo postavil na september istega leta. Čeprav liderja včeraj nista bila v stiku, je med vrhovoma strank večraj tekla intenzivna debata o tem, kako določiti datum, ki bi ustrezal obema. Medtem je konferenca vodij parlamentarnih skupin poslanske zbor- Predsednik vlade Matteo Renzi ansa nice določila, da se bodo glasovanja o amandmajih na volilni zakon začela 8. januarja. Konferenca je tudi soglasno sprejela sklep, da bodo lahko parlamentarne skupine za 15 odstotkov po- večale število doslej vloženih amandmajev na zakon o reformi parlamenta, za razpravo pa je bilo določenih 80 ur časa. Medtem je včeraj padlo tudi več kritik na govor, ki ga je imel predsednik republike Giorgio Napolitano ob voščilih predstavnikom državnih institucij. Glasilo Forza Italia Il Matti-nale je Napolitanu očitalo, da ni nastopil kot garant institucij, temveč kot »politični sekretar stranke«. Na drugi stranj je »Velina Rossa«, parlamentarni list Pasqualeja Laurita, kritizirala predsednika republike, ker je nastopil proti tistim, ki govorijo o predčasnih volitvah. Grki v prvem krogu še brez predsednika ATENE - Grški parlament včeraj v skladu s pričakovanji v prvem krogu še ni izvolil predsednika države. Stavrasu Dimasu, predsedniškemu kandidatu vladajoče koalicije pod vodstvom premierja Antonisa Samarasa, včeraj ni uspelo zbrati potrebnih 200 glasov podpore v 300-članskem parlamentu. Za Dimasa je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa glasovalo 160 od 295 prisotnih poslancev. 135 poslancev se je glasovanja vzdržalo. Drugi krog glasovanja bo 23. decembra. Po predvidevanjih bo sicer ključen tretji krog glasovanja, ki bo predvidoma 29. decembra. Takrat bo za izvolitev predsednika potrebnih le še 180 glasov podpore. Grčiji v primeru neizvolitve predsednika države grozijo predčasne parlamentarne volitve. Predsednik ima v Grčiji zgolj reprezentativno vlogo, glasovanje v parlamentu pa bi moralo biti formalnost. Volitve naslednika 85-letnega Karolosa Papuljasa bi morale potekati šele februarja prihodnje leto, a se je Samaras odločil, da jih skliče predčasno. Kot je pojasnil, želi s tem v državi, ki le počasi okreva po gospodarski depresiji in v kateri socialno še vedno vre, obnoviti politično stabilnost, ki jo vztrajno majejo zahteve levičarske stranke Siriza Aleksisa Ciprasa po predčasnih parlamentarnih volitvah. Vladni koaliciji, ki ima v 300-članskem parlamentu zgolj 155 sedežev, za izvolitev 73-letnega nekdanjega komisarja za okolje Dimasa primanjkuje 25 gla- Kubo, vendar desetletja sovražnosti ni bilo tako lahko odpraviti. Kuba je z aretacijo Grossa poskrbela za to, da napredek ni bil možen, ne glede na to ali je bil res vohun ameriške vlade, ali pa humanitarni delavec, ki je Kubancem pomagal pri izboljšanju komunikacijskih sposobnosti. Kuba je Grossa aretirala decembra 2009 med njegovim petim obiskom države, kjer je predvsem med judovislamabad Število žrtev napada na šolo naraslo na 148 ISLAMABAD - Medtem ko Pakistan žaluje za žrtvami podlega napada na šolo v Pešvarju so včeraj prišle v javnost vesti o povečanju števila smrtnih žrtev. Njihovo število se je povzpelo na 148. Kot so sporočili iz pešavarske bolnišnice, je včeraj za posledicami hudih poškodb umrlo še sedem oseb, od tega trije učitelji, trije otroci in vojak, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Še vedno ni rečeno, da je število mrtvih glede na večje število težkih ranjncev dokončno. Napad na šolo, za katerega so odgovornost prevzeli pakistanski talibani, je izvedlo sedem napadalcev, ki jih je kasneje vojska tudi ustrelila. V Pakistanu se je včeraj začelo tridnevno žalovanje za žrtvami napada. Tridnevno žalovanje je po najbolj krvavem napadu v zgodovini Pakistana ukazal pakistanski premier Navaz Šarif. Predsednik vlade je ob napadu prispel v Pešavar in bil na prizorišču ob zaključku operacije proti napadalcem, napad pa označil za nacionalno tragedijo. Iz kabineta pakistanskega pre-mierja so včerajtudi sporočili, da bo Pakistan po napadu ukinil moratorij na smrtno kazen v primeru terorizma. Pakistanska zakonodaja sicer že zdaj dovoljuje smrt z obešanjem, a v praksi od leta 2008 velja moratorij na izvajanje smrtne kazni. Od takrat so usmrtili le enega človeka, vojaka, ki ga je obsodilo vojaško sodišče in so ga obesili novembra 2012. sko manjšino vzpostavljal internetne povezave mimo uradne cenzure. Zaposlen je bil uradno pri agenciji za pomoč tujini State Departmenta. Po sodnem procesu so ga obsodili na 15 let zapora. Kuba je potem začela v Washington pošiljati signale, da lahko gre Gross hitro domov, če bi ZDA pokazale dobro voljo in izpustile še tri preostale iz tako imenovane »skupine kubanskih pet«, ki so jih leta 2001 obsodili, ker se niso registrirali kot tuji vohuni. Dva sta že šla domov, preostalo trojico pa je Washington izpustil sedaj in Grossa so včeraj posadili na letalo proti ZDA. Ključno vlogo pri zagoni procesa normalizacije odnosov med državama pa je imel po besedah Obame papež Frančišek, ki je pozdravil zbliževanje. Papež je na začetku poletja poslal pismo neposredno predsednikoma ZDA in Kube, kar je dalo zagon procesu normalizacije odnosov. Frančišek je marca letos gostil Obamo v Vatikanu, vprašanje odnosov ZDA s Kubo pa je zajemalo precejšen del pogovorov. Kasneje je Vatikan celo gostil srečanje predstavnikov Kube in ZDA. Podobno tajno srečanje je potekalo tudi v Kanadi. Tudi Castro se je zahvalil Frančišku in Kanadi za njuno vlogo pri otoplitvi odnosov Kube z ZDA. Odločitev za normalizacijo odnosov je pozdravil tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, ki je ponudil pomoč pri zbliževanju Kube in ZDA. »ZN so pripravljeni pomagati obema državama pri gojenju dobro-sosedskih odnosov,« je Ban povedal na novinarski konferenci v New Yorku. Zbliževanje med ZDA in Kubo so pozdravili tudi v organizaciji Skupnega južnega trga (Mercosur). Gre za zgodovinski trenutek, je na vrhu Mer-cosurja v argentinskem mestu Parana dejala odhajajoča predsedujoča Mer-cosurju, argentinska predsednica Cristina Fernandez de Kirchner. Hkrati je izrazila »veliko spoštovanje« vladi v Havani in kubanskemu narodu za odločitev o normalizaciji odnosov. Ve-nezuelski predsednik, velik kritik ZDA Nicolas Maduro je na vrhu Mercosurja ocenil, da gre za zmago kubanskega naroda, hkrati pa Obami priznal, da je naredil »pogumno potezo«. Robi Poredoš (STA) 1 2 Četrtek, 18. decembra 2014 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Lokacija v Tržaški ulici po mnenju svetnikov ni primerna Občinski svet zavrnil načrt termoelektrarne Goriški občinski svet tudi tokrat ni prižgal zelene luči za gradnjo termoelektrarne na biomaso, ki jo podjetje Rail Services namerava zgraditi na zemljišču za restavracijo s hitro prehrano McDonald's v Tržaški ulici. Tako kot lani je večina občinskih svetnikov ocenila, da postavitev tovarne na tistem območju ni primerna, saj bi se nahajala preblizu hiš, zato je na torkovem zasedanju glasovala proti dokumentu o urbanistični skladnosti termoelektrarne. Za gradnjo se je izreklo le pet svetnikov desne sredine (Giovanni Bressan, Guido Germano Pettarin, Michele Punte-ri, Rinaldo Roldo in Silvana Romano), sedem je bilo vzdržanih (župan Ettore Ro-moli, Giuseppe Ciotta, Fabrizio Oreti, Roberto Sartori, Alessandro Tavella, Celestino Turco in Alessandro Vascotto), 21 svetnikov leve in desne sredine pa je glasovalo proti (Stefano Abrami, Emilio Baiocchi, Walter Bandelj, Livio Bianchini, Manuela Botteghi, Michele Bressan, Giuseppe Cin-golani, Mario Comelli, Franco Hassek, Ma-rilka Koršič, Roberto Marcosig, David Peterin, Francesco Piscopo, Mattia Policardo, Michele Prignano, Antonino Saia, Riccar-do Stasi, Božidar Tabaj, Emanuele Traini, Rosi Tucci in Alessio Zorzenon). Termoelektrarna na biomase v Tržaški ulici je del širšega projekta Tree Shades of Green, ki ga je že pred leti predstavil podjetnik Enrico Roitz. Načrt predvideva gradnjo dveh termoelektrarn na biomaso: prvo, za katero so že dobili dovoljenje, bi postavili na koncu Tržaške ulice oz. na zemljišču med nadvozom, krožiščem in železnico, drugo pa za restavracijo McDonald's. V obeh termoelektrarnah bi ob nizki temperaturi sežigali sekance, iz katerih bi se sproščal plin syngas, ob njegovem izgorevanju pa bi nastajala električna energija. Le-to bi delno uporabljali za pogon tovarne za ravnanje z odpadlim aluminijem, ostalo pa bi prodajali. Pri podjetju Rail Services zagotavljajo, da bi tovarna ne imela negativnih učinkov na okolje, kar so podprli tudi z raziskavo ustanove Ceta, ki je ocenila, da bi bili izpusti raznih plinov bistveno nižji od zakonsko določenih mejnih vrednosti. Roitz je tudi napovedal, da bi gradnja termoelektrarn ob delovnih mestih ponujala možnost vzpostavitve okolju prijaznega sistema ogrevanja na daljavo (ob bližnjih objektih bi lahko energijo izkoriščala tudi bolnišnica); to je ponovno zagotovil tudi v pismu, ki ga je v torek naslovil na občinske svetnike, a jih ni prepričal. »Roitz nam je pred poldrugim letom, ko smo prvič glasovali proti termoelektrarni, že poslal pismo, v katerem je izražal pripravljenost za vzpostavitev sistema daljinskega ogrevanja. Vsebina pisma, ki smo ga prejeli v torek, je bila enaka: še vedno same obljube, nobene študije, načrta ali jasnih informacij o tem, kdo bo sistem plačal,« pravi načelnik Demokratske stranke v goriškem občinske svetu Giuseppe Cingolani, po katerem termoelektrarna zaradi hrupa in izpustov ne spada v bližino hiš, trgovin, lokalov in bodočega vrtca, ki bo zrasel na Rojcah. »V primeru, da bi se Roitz odločil za drugo lokacijo ali bi pripravil podrobnejši projekt daljinskega ogrevanja, bi lahko drugič, če bo načrt ponovno predstavljen, glasovali drugače,« je dodal Cingolani. Zdaj je na potezi goriška pokrajina, ki bo sklicala storitveno konferenco, na kateri bo padla dokončna odločitev. »Občina Gorica bo na podlagi sklepa, ki je bil sprejet v občinskem svetu, glasovala proti, zato lahko že zdaj napovemo, da avtorizacije ne bo,« je povedala podpredsednica goriške po- Zemljišče za restavracijo McDonald's krajine Mara Černic, po kateri pa je bil iz okoljskega vidika predlog podjetja Rail Services sprejemljiv. »Šlo je za majhen obrat, ki bi proizvajal en megavat energije, kar ni primerljivo s termoelektrarnami pri Štan-drežu, ki so bistveno večje. Iz podjetniškega vidika je bil načrt tudi bolj perspektiven od prejšnjih, saj je več obratov v industrij- bumbaca ski coni pri Štandrežu zaprtih oz. obratujejo s polovično zmogljivostjo. To je posledica krize, pa tudi visoke cene plina in palmovega olja ter razvoja fotovoltaike. V tem pogledu, a zlasti zaradi omejenih učinkov na okolje in možnosti vzpostavitve daljinskega ogrevanja, je bil ta projekt bolj smiseln,« je zaključila Černičeva. (Ale) štandrež Zelena luč za streho Juventine Goriški občinski svet je v torek sprejel tudi predhodni načrt za postavitev strehe nad tribuno štandre-škega nogometnega igrišča, na katero čaka društvo Juventina že veliko let. Načrt je vreden 100.000 evrov. Dobro polovico je že pred leti prispevala občina sama, preostalih 45.000 pa goriška pokrajina. Prvi načrt je bil dražji in je predvideval gradnjo strehe, ki bi pokrivala 300 kv. metrov površine, po novem pa bo streha pokrivala le del tribune za skupnih 163 kv. metrov površine. Soglasno pa je bila sprejeta resolucija o goriškem zdravstvu, ki jo je vložila leva sredina. Svetniki so županu Ro-moliju poverili nalogo, naj deželni vladi predlaga spremembo sklepa št. 2062 z dne 7. novembra, po katerem bi v nekaterih oddelkih goriške in tržiške bolnišnice znižali število postelj. Svetniki zahtevajo ohranitev in okrepitev nekaterih storitev, ki jih ponujata bolnišnici, ob tem pa zahtevajo tudi izrecno omembo strateške vloge čezmejnega sodelovanja na področju zdravstva. Sporna tabla gorica - Občina So globe nepravične? Svetniško vprašanje Marilke Koršič Med ponedeljkovo sejo goriškega občinskega sveta je tekla beseda tudi o znakih, ki opozarjajo na prepoved parkiranja na dostopih na javne ceste. Svetnica SSk-DS Marilka Koršič je župana opozorila, da v Gorici številne table s tovrstnimi znaki ne odgovarjajo predpisom, saj na njih niso zapisani obvezni podatki o lastništvu cest in registracija. »Ob pomanjkanju teh podatkov so znaki neveljavni,« pravi Koršičeva, po kateri je med številnimi pomanjkljivimi tablami tudi tista, ki je pred vhodom nekdanjega sedeža Bance d'Italia v Gorici. »Mestna policija nalaga globe avtomobilistom, ki parkirajo pred vhodom zaprte podružnice,« pravi Koršičeva, po kateri so te globe nepravične. Romoli je odgovoril, da bo zadevo preveril z uradi, poveljnik redarjev Muzzatti pa je povedal, da Banca d'Italia še vedno plačuje služnost za dostop na cesto. »Kako je z globami, mi iz poveljniko-vega odgovora ni bilo jasno, zato bom morala stvar še enkrat preveriti,« je dejala svetnica. gorica - Sile javnega reda Skupna akcija proti nasilju med mladostniki Tudi goriške sile javnega reda sodelujejo pri akciji proti nasilju med mladostniki, ki jo prireja notranje ministrstvo na državni ravni. »K sodelovanju vabimo mlade, šolnike in tudi starše, ki bodo imeli priložnost, da s SMS sporočilom opozorijo na primere nasilja med mladostniki,« pravi goriški prefekt Vittorio Zappalorto in pojasnjuje, da bo treba sporočila poslati na telefonsko številko 43002. »Pošiljanje sporočil bo povsem brezplačno; pošiljatelj bo moral na začetku sporočila zapisati, iz katere pokrajine ga pošilja, potem pa bo dobrodošlih čim več podatkov o primerih, na katere želi opozoriti,« pravi goriški kvestor Pier Riccardo Piovesana in razlaga, da se je treba za nujne primere vsekakor posluževati interventnih telefonskih številk 112 in 113. »Potem ko bodo sporočila prejeli v državnem operativnem uradu, jih bodo obrnili krajevnim uradom. Operaterji bodo lahko odgovorili na sporočilo z novim sporočilom ali pa tudi s klicem. S sporočili iz Gorice in Tržiča se bo ukvarjala policija, s tistimi iz ostalih občin v goriški pokrajini pa karabinjerji,« še pojasnjuje Pio-vesana, medtem ko prefekt Zappalor-to zagotavlja, da v goriški pokrajini ni večjih težav zaradi nasilja med mladostniki. Čeprav so na Goriškem primeri nasilja med mladostniki zelo redki, so se na prefekturi vseeno odlo- Danes vpisovanje v tečaje smučanja Na sedežu Slovenskega planinskega društva - v KB Centru na Verdijevem Korzu v Gorici - bodo danes od 18. do 20. ure sprejemali prijave za nedeljske tečaje smučanja. Dejavnost se bo predvidoma začela v nedeljo, 18. januarja, v kraju Forni di Sopra. Tudi v tej zimsko-športni sezoni bo društvo poskrbelo za avtobusni prevoz. Pravljični plac čili, da sprožijo informativno akcijo. »Vzpostavili smo se v stik s pokrajinsko študentsko konzulto, ki bo pripravila kratki film o nasilju med mladostniki in o nevarnosti, ki jo predstavljajo droge. Kratki film bodo nato pred začetkom šolskega leta vrteli po šolah,« napoveduje goriški prefekt. V okviru decembrskih prireditev v občini Šempeter-Vrtojba bodo danes ob 16.30 na osrednjem trgu Ivana Roba nastopili najmlajši člani plesne šole Pegasus, ob 17. uri sledi Ples snežink, ki ga bodo uprizorili Mojca Robič in plesna šola Spin; ob 18. uri sledi izdelovanje novoletnih aranžmajev, delavnico bo vodilo Društvo žena in deklet Šempeter. (km) Judovski praznik Novi tržaški rabin Eliezer Di Martino bo v nedeljo, 21. decembra, ob 16. uri v goriški sinagogi vodil obred ob judovskem prazniku Hanuke. Obred bo odprt javnosti, tržaška judovska skupnost in združenje Amici di Israele vabijo k udeležbi. Srečanje društev in borcev Veleposlaništvo Republike Azerbajdža-na prireja srečanje članov društev in borcev druge svetovne vojne proti nacifaš-izmu držav Azerbajdžana, Hrvaške, Italije in Slovenije, ki bo danes v Novi Gorici. Ob 11. uri bo polaganje vencev k spomeniku narodnega heroja Azer-bajdžana Mehdija Huseyzadeja - Mi-hajla in obisk muzeja v Šempasu ter posaditev drevesa miru in prijateljstva na zelenici pri spomeniku. Ob 12.30 sledi polaganje vencev na grobnici padlih borcev NOB in heroja Mihajla v Čepova-nu. Ob 14. uri pa bo sprejem udeležencev srečanja v Perli v Novi Gorici in nagovor veleposlanika Azerbajdžana Galiba Israfilova. (km) Poškodba pri delu Policija je bila včeraj obveščena o delovni nesreči v naselju Preserje v okolici Branika, kjer je telesne poškodbe utrpel 50-letni delavec. Po sedanjih ugotovitvah je delavec na delovnem odru na višini približno treh metrov nameščal desko in pri tem padel na betonska tla. Zaradi padca je utrpel poškodbo glave. Kasneje so mu zdravniško pomoč na kraju nudili reševalci Zdravstvenega doma Nova Gorica in ga z reševalnim vozilom odpeljali na nadaljnje zdravljenje v šempe-trsko bolnišnico. (km) ronke - V rajonu San Vito Z varianto prižgali ■ I v ■ v«v v zeleno luč za krožisče V Ronkah bodo poskrbeli za novo prometno ureditev mestnega rajona San Vito, kjer bodo zgradili novo krožišče. Med zadnjim zasedanjem občinskega sveta so skoraj soglasno podprli varianto št. 2 k regulacijskemu načrtu, ki zadeva ureditev območja in odpravo semaforiziranega krožišča med ulicami Aquileia, Mazzini, XXIV maggio, 4 novembre in Volontari del-la liberta. »Aprila so nam iz podjetja, ki je lastnik območja ob omenjenih ulicah, poslali načrt z novo prometno ureditvijo območja. Na podlagi njihovega predloga smo se odločili, da premaknemo krožišče, ki smo ga predvidevali že v regulacijskem načrtu iz leta 2012, in bo po novem izven starega mestnega obzidja. To nam omogoča tudi ureditev parkirišča s štiridesetimi mesti med ulicama Mazzi-ni in Macello,« pojasnjuje ronški občinski odbornik Gianluca Masotti in poudarja, da je novo krožišče izrednega pomena za razbremenitev prometa, nova parkirna mesta pa so ravno tako dobrodošla. Po njegovih besedah varianta predvideva tudi nekaj novih površin, namenjenih trgovskim dejavnostim, znotraj starega obzidja, ki bodo s središčem Ronk povezane tudi s pešpotmi in kolesarsko stezo. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 18. decembra 2014 13 goriška - Naložbe družbe Irisacqua Nova kanalizacijska cev bo Sočo rešila nesnage Relativno nizki stroški za občane kljub velikim investicijam, ki znašajo 71 evrov na prebivalca Družba Irisacqua je pripravila načrt za gradnjo nove kanalizacijske cevi, ki bo povezala Gorico s Štarancanom. Cev, nad katero bodo ob koncu del uredili tudi kolesarske steze, bo Sočo končno rešila nesnage, saj se bodo vanjo iztekale odpadne vode iz vse pokrajine. Na novo cev bodo povezali kanalizacijo iz Gorice, Gradišča, Romansa in Krmina, tako da se v Sočo ne bodo več iztekale ne odpadne ne prečiščene vode. Vse odplake bodo po novem prečiščevali v Štarancanu, kjer je na čistilno napravo povezana 11-kilometrska odtočna cev, po kateri se bo prečiščena voda izlivala v morje. V kanalizacijsko cev, pravi upravitelj družbe Irisacqua Mirio Bolzan, bodo vložili okrog 40 milijonov evrov, gradnja naj bi se začela pred koncem prihodnjega leta. Kanalizacijska cev Gorica-Štaran-can pa je le ena izmed številnih naložb družbe Irisacqua na Goriškem. Od leta 2006, ko ji konzulta za vodo CATO zaupala upravljanje vodovodnega in kanalizacijskega sistema pokrajine za obdobje 30 let, je opravila že za 49.500.000 evrov javnih del, 83.200.000 evrov pa je vrednost del, ki so v teku. »Koncesija predvideva za 175.000.000 evrov javnih del v 30 letih, družba Irisacqua pa jih izvaja pospešeno. Čez štiri leta bodo naložbe že presegale 130.000.000 evrov,« je povedal Enrico Gherghetta, predsednik pokrajine in kon-zulte CATO, po katerem se Goriška lahko ponaša z odličnim sistemom upravljanja vodovodnih in kanalizacijskih storitev, ki kljub velikim naložbam zagotavlja kakovost, varnost in razmeroma nizke stroške za občane. »Naložbe v vodovodni sistem in kanalizacijo znašajo na Goriškem 71 evrov na prebivalca. Evropsko povprečje je 80, italijansko pa 29 evrov na prebivalca. Goriška dviguje povprečje FJK, ki je po njeni zaslugi tretja dežela v Italiji glede na razmerje med naložbami in številom prebivalcev,« je izpostavil Gherg-hetta, ki je z Bolzanom in direktorjem družbe Irisacqua Paolom Lanarijem ponosno predstavil tudi vrsto drugih podatkov. Izpostavil je, da gre od vsakih 100 evrov, ki jih občani plačajo za vodovodne storitve in kanalizacijo, kar 85 evrov za nove naložbe. Kljub temu so tarife za vodo na Goriškem nižje kot drugje. Družina, ki ima največ štiri člane in letno porabi 180 kubičnih metrov vode, kar je povprečna poraba, plača 256,39 evrov letno, družine v stiski pa 136,59 evrov letno. »Naši rezultati so kljub nizkim tarifam in visokim naložbam tako dobri, da nam je urad za nadzor poslal svoje osebje in finančne stražnike,« je povedal Bolzan, po katerem so odvečne stroške omejili tudi s tem, da so ukinili upravni svet in ga imenovali za edinega upravitelja. »Pohvalo si seveda zasluži družba Irisacqua, ki opravlja odlično delo, tokrat pa se je izkazala tudi goriška politika, ki se je odločila za tako napreden sistem upravljanja z vodo. Po tem smo med najboljšimi v Italiji,« je poudaril Gherghet-ta in izpostavil, da kot predsednik kon-zulte CATO ne prejema plačila, kar velja tudi za direktorja Flavia Gabrielciga in župane. Sedež podjetja Irisacqua bumbaca gorica - Uredil ga je Stellio Raida vrh - Bodeča Neža Sedmi rokovnik Med zgodovinskimi zapisi tudi domneva, da naj bi nekje ob »plovni reki« stalo mesto Noreia Goriški zgodovinski rokovnik je dosegel pravljično število 7. Predstavili so ga pred dnevi v konferenčni dvorani Grand Hotela Entourage na Novem trgu. Po zaslugi trinajstih mecenov, ki zagotavljajo njegovo tiskanje, ga je mogoče dobiti brezplačno. To pa ni edini vzrok, zaradi katerega se zadnja leta dvorana vsakič napolni z več kot dvesto udeleženci. Gotovo jih pritegnejo vsebine in posledično krajevne vrednote ter sporočila, ki prevevajo razna poglavja. Za leto 2015 vsebuje rokovnik štiri obsežne sklope in dodatek v obliki pisma, ki ga je napisal goriški nadškof ob stoletnici začetka prve svetovne vojne. Pismo je objavljeno v italijanščini in slovenščini. Prav tako je dvojezičen predgovor, ki ga je napisal pobudnik in duša projekta Stellio Raida. Prvi sklop zaobjema zgodovinsko vsebino s šestnajstimi podnaslovi od padca Rimskega cesarstva do leta 2014. Gre za vsakoletna dopolnila o vsebinah, ki jih je rokovnik že obravnaval. Precej strani je posvečenih nekaterim mitom in legendam oziroma romantičnim variantam goriške zgodovine, kot je na primer domneva, da je nekje v bližini stalo mesto Noreia, ki pa naj bi celo sovpadalo s kasnejšo Gorico: iz Noreia Noritia in iz slednje Goritia - Gori-zia. Za nekatere meščane zelo pomirjujoča razlaga v brk zaporedju »villa que lingua sclavorum vocatur Goriza« (listina iz leta 1001) in iz te »Gorica« ter latinsko poimenovanje Goritia v sozvočju s fonetičnim pojavom v italijanski besedi Venezia; zato na koncu Gorizia. Tudi zapis, da je Noreia ležala ob »plovni reki«, je dokaj bombastičen. Kaj pomeni plovnost neke reke? S kanuji in kajaki veslamo tudi dandanes dolvodno od Gorice do izliva Soče, navzgor tako rekoč nemogoče. Če upoštevamo, da je Soča hudourniška reka in je v preteklosti od Maj-nic navzdol bila velik del leta njena struga suha - med ostalim je o nje- nem prehajanju po suhem dokaz, da so Sovodnje in Majnice imele enega in istega župnika, ki mu je narasla voda le redkokdaj preprečevala nuditi duhovno tolažbo faranom na obeh bregovih - in če pogledamo risbe, ki nakazujejo njeno plovnost od morja navzgor in na katerih so narisani največ sedem metrov dolgi čolni z dvema veslačema, potem je »plovnost« zelo relativen pojem. In še to: odmisliti moramo sedanji rečni vodostaj, ki ga pogojujejo jezovi, zaradi česar imamo vtis, da je Soča pod Gorico, ob Podgori, pri Gradišču in pred Za-grajem veletok. Brez jezov, ki jih pred stoletji ni bilo, bi lahko šli peš po pro- naseljih okrog glavnega mesta, nekaj uličnih poimenovanj, glosar besed, ki izvirajo iz slovenščine in nemščine, ter opis stanja v mestu leta 1914. V tretjem sklopu so objavljene raziskave: arheologija, italijanizacija zgodovinskih simbolov, nekaj legend, verske herezije in Inkvizicija v 16. in 17. stoletju, usoda treh izjemnih goriških žensk, prihod jezuitov, 17. stoletje v Evropi in Goriški grofiji ter obisk cesarja Leopolda I. V tem sklopu objavlja svoj prispevek tudi slovenski avtor Karlo Bresciani, ki je od lanskega leta v ožji redakcijski ekipi. Četrti sklop vsebuje deset strani demografskih statističnih poda- Stellio Raida in udeleženci predstavitve bumbaca du od Livade do Škocjana. Nekdo lahko poreče: toda ob jesenskih nalivih in pomladnem taljenju snega je vode ogromno. Seveda, a tedaj ne bo nobeno plovilo šlo gorvodno niti s turbodizlom. Zgodovinski sklop se nadaljuje z opisi goriškega gospodarstva od začetkov industrijske proizvodnje do drugega povojnega obdobja ter prodaje Goriške hranilnice d.d. Sledi zgodovina goriške Cerkve od oglejskega patriarhata do sedanje nadškofije. Objavljeni so tudi življenjepisi sedemnajstih goriških nadškofov. Drugi sklop vsebuje poglobitve o osmih tkov z razpredelnicami o posameznih mestnih okoliših, o sestavi po narodnosti. Leta 2013 je v goriški občini živelo 35.350 oseb obeh spolov. Največ jih je občina štela leta 1970, in sicer 43.920. Večer je uvedel glavni urednik Stellio Raida, sledili pa so posegi sodelavcev in piscev posameznih poglavij oziroma podpoglavij. V glavnih obrisih so se držali svojih napisanih prispevkov in na ta način vzbujali radovednost poslušalcev ter tistih, ki bodo v naslednjih dneh segli po rokovniku ali ga poiskali v mestnih trafikah. (ar) Tudi v Gradcu navdušujoč nastop Bodeča Neža v Gradcu Dekliška vokalna skupina Bodeča Neža se je 6. in 7. decembra udeležila mednarodnega zborovskega festivala Voices of Špirit, ki je potekal v Gradcu v Avstriji. Goriški dekliški zbor si je vabilo na festival prislužil z navdu-šujočim nastopom, ki ga je imel na tekmovanju Ave Verum v Badnu letos maja. Zaradi dežja je sicer odpadel koncert pred graškimi ledenimi jaslicami, dekleta pa so zapela na večernem gala koncertu Sound of miracle v cerkvi Marije Pomočnice. Predstavila so program slovenskih in italijanskih skladateljev, ki je segal od renesanse do sodobnosti. Pesmi so se med sabo prepletale v motivih rojstva in smrti, ki so ju nazorno predstavljale Gallusova Pueri con-cinnite, Bonatova Drai brauen in Donatijeva Po-netemente. Publika je bila navdušena nad nastopom, ki je bil tudi scensko obarvan; med izvedenimi skladbami so požele velik uspeh tudi nežna in ganljiva Suspir da l'anime nedva-no preminulega Marca Sofianopula ter ritmični in efekten Urok skladatelja Lojzeta Lebiča, ki letos slavi 80 let. V okviru festivala so v Gradcu potekali različni koncerti in delavnice, na katerih je publika lahko prisluhnila različnim zasedbam od pop vokalne zasedbe Grieg is Back iz Nemčje pa do klasičnih zborovskih kot npr. Vocalforum Graz, pa do slovite gospel skupine Soweto Gospel Choir iz Južne Afrike, ki je publiko navdušila na zaključnem koncertu v nabito polni dvorani. Dekleta se bodo to soboto s celovečernim božičnim koncertom predstavile v mestu Motta di Livenza, januarja pa bodo sooblikovale tradicionalni božični koncert, ki ga v stolnici sv. Justa prireja ZCPZ-Trst. Minister na Goriškem Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, se bo danes mudil na celodnevnem delovnem obisku pri goriških Slovencih. Najprej bo obiskal romjansko osnovno šolo, zatem se bo srečal z župani Sovodenj, Doberdoba in Števerjana. V Gorici bo obiskal županstvo, Trgovski dom in sedeže slovenskih ustanov. Koncert v Ronkah V cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah bo v petek, 19. decembra, ob 20. uri koncert mestne godbe na pihala, ki bo prihodnje leto praznovala 145. obletnico delovanja. Koncerta se bodo udeležili tudi varovanca središča CISI iz Begliana, s katerimi je godba postavila na noge projekt glasbene vzgoje za prizadete osebe. Tržnica se seli V Tržiču se tedenska tržnica seli na novo lokacijo, ker večji del Trga Republike zasedajo božične stojnice in panoramsko kolo. V sredo, 24. in 31. decembra, ter 7. januarja bo tako tedenska tržnica na Korzu Popolo. 14 Četrtek, 18. decembra 2014 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Imenoval ju je župan Arčon Podžupanja in podžupan Dva meseca po vnovični izvolitvi je no-vogoriški župan Matej Arčon imenoval dva podžupana. 35-letni Ani Zavrtanik Ugrin iz županove Liste Mateja Arčona je zaupal področje družbenih dejavnosti, 47-letnemu Marku Tribušonu iz Liste obrti in podjetništva, ki je tudi predsednik Krajevne skupnosti Ozeljan, pa področje gospodarstva in investicij na področju infrastrukture. Oba bosta funkciji opravljala nepoklicno. Tretjega podžupana naj bi Arčon imenoval v prihodnjem mesecu ali dveh. »Nimam političnih izkušenj, na tem parketu sem novinka. Sem pa pripravljena delati in trudila se bom po najboljših močeh,« je včeraj zagotovila nova podžupanja, ki v mestnem svetu zastopa omenjeno županovo listo. Tribušon kot mestni svetnik začenja drugi mandat. Dva mandata ima za seboj znotraj Krajevne skupnosti Ozeljan, dejaven je tudi v novogoriški Območni obrtno-podjetniški zbornici. »Tudi moji cilji so čim boljše in čim bolj tvorno sodelovanje v mestnem svetu in v mestni občini. Finančna prihodnost ni rožnata, zato je izziv še večji, da bomo še boljše in več sodelovali. Prepričan sem, da bomo s skupnimi močmi tako kot doslej ali morda še bolje, mestno občino peljali naprej,« pravi Tribušon. Da občino v bodoče čakajo pomembni izzivi se strinja tudi direktorica občinske uprave Vesna Mikuž. »Ta trenutek je najtežje to, da ne vemo, kaj lahko glede prilivov pričakujemo s strani države. Prav zato je načrtovanje težje, pa tudi realizacija vsega tistega, kar imamo za- Marko Tribušon foto k.m. Ana Zavrtanik Ugrin foto k.m. tržič - Obračun opravljenega dela Niz posegov za lepše mesto Prizadevajo si, da bi bil videz mestnega središča lepši, da bi bilo sprehajanje in kolesarjenje po mestnih ulicah prijetno in varno. Tržiški občinski odbornik za javna dela Fabio Gon je včeraj podal obračun opravljenega dela v prvi polovici upravnega mandata. Po njegovih besedah je občina opravila cel kup manjših posegov v mestnem središču - od ureditve ograje ob kolesarski stezi in ureditve nekaterih pločnikov do nove razporeditve zabojnikov za odpadke in sinhronizacije semaforjev. »Pripravljamo načrt za ovrednotenje Drevoreda San Marco, v kratkem bomo obnovili in na novo asfaltirali tudi več središčnih ulic; posebno pozornost bomo namenili kolesarjem, pri čemer vzpostavljamo sodelovanje z občinama Ronke in Štarancan za pripravo skupnega prometnega načrta,« pravi Gon in pojasnjuje, da so večji del posegov v mestnem sre- dišču opravili upoštevajoč predloge stanovalcev in trgovcev. Ravno občinska od-bornica za trgovino Paola Benes poudarja, da si prizadevajo za oživitev mestnega središča; s tem ciljem so priredili posvet skupaj z zvezo trgovcev Ascom, obenem pa podpirajo delovanje združenja Vivacen-tro. »Prazne izložbe trgovin v mestnem središču hočemo polepšati s starimi fotografijami, pri čemer hočemo vzpostaviti sodelovanje tudi s trgovci, ki so se v Tržič priselili iz tujine,« pravi Benesova in opozarja, da so letošnjega aprila odobrili nov občinski trgovski načrt, v katerem niso predvidena nova nakupovalna središča. »Da bi priskočili na pomoč trgovcev, smo pripravili dva natečaja za zagotovitev prispevka za kritje poviška na davku Tares, ki je bil v nekaterih primerih 70 odstoten. Na voljo je bilo 60.000 evrov, vendar smo prejeli prošnje za koriščenje le 50.000 evrov,« pravi odbornica. stavljeno kot pomembne prioritete. Gotovo nam bo v bodoče v veliko pomoč delo obeh podžupanov. Vemo, da smo imeli v preteklosti enega podžupana, mogoče bo zaradi tega sedaj lažje uskladiti vse te potrebe, ki se izkazujejo. Podpora bo v prvi vrsti namenjena gospodarstvu in seveda področju sociale, kjer se pa trenutno kažejo zelo veliki problemi. Kaj več v tem trenutku težko pojasnim, proračun se pripravlja, kakšen bo izid pa v tem trenutku težko rečem,« poudarja Mikuževa. Minuli mandat je Arčon začel z dvema podžupanoma, tretjega pa kljub napovedim ni imenoval. Podžupansko funkcijo je vsa štiri leta opravljal Mitja Trtnik iz Liste Roberta Goloba, do odstopa v začetku leta 2013 pa Tomaž Slokar iz SDS. (km) nova gorica - Županov obračun »Leto 2015 finančno ne bo enostavno« »Z letošnjim letom sem absolutno zadovoljen, tudi zato, ker smo izpolnili vse zastavljene cilje. prepričan pa sem, da nas v bodoče čaka še veliko izzivov,« je iztekajoče se leto včeraj komentiral novogoriški župan Matej Arčon. Po njegovih besedah prihodnje leto predvsem iz finančnega vidika ne bo enostavno. »Proračun za leto 2015 bomo morali skrbno načrtovati. Glavnina investicij bo vložena v izgradnjo centralne čistilne naprave, z izjemo telovadnice v Dornberku, novih investicij ne bo. Sicer pa smo v letošnjem letu vse ključne investicije, ki smo si jih zadali, uspešno izpeljali,« pravi novogoriški župan. Prvo branje proračuna za leto 2015 je predvideno na seji mestnega sveta 8. januarja, drugo branje pa konec januarja. »Vsekakor bo to proračun, ki bo omogočil izvajanje že prevzetih obveznosti. Absolutno pa bo takoj v prvi polovici leta potreben tudi rebalans proračuna,« pojasnjuje župan, ki še dodaja, da se bodo skoraj vse postavke, razen sociale, zmanjšale za 20 odstotkov. »Dejstvo je, da je prihodkov vedno manj, da država sprejema določene ukrepe, da onemogoča izvajanje investicij. V tem trenutku ne načrtujemo novih zadolževanj, čeprav bi lahko. Predvsem pa bo leto 2015 leto, ko bomo zaključili obveznosti in investicije, ki so že prevzete. Treba je vedeti, da je lastnih sredstev za centralno čistilno napravo 4 milijone evrov in da od leta 2016 tako velikih investicij ne bo in seveda se bodo ta sredstva sprostila za druge investicije,« napoveduje Arčon. Župan napoveduje, da bodo na občini v prihodnjem letu veliko pozornosti namenili projektnim dokumentacijam za nove investicije, in sicer za energetsko sanacijo stavb, ki je tudi predvidena v novi finančni perspektivi 2014-2020, poleg telovadnice osnovne šole v Dornber-ku še dokumentacijo za obnovo vrtcev v Šempasu in Grgarju ter objekta za humanitarni center. (km) nova gorica - Gregor Veličkov Odstopu bi sledile nadomestne volitve Svetnik ni zadovoljen, ker v komisije ni bil izvoljen noben predstavnik njegove liste Kadrovska komisija je na decembrski izredni seji mestnemu svetu predlagala v sprejem člane odborov in komisij. Ker med njimi ni bilo nobenega predstavnika Liste Gregorja Veličkova, čeprav je lista predlagala dva, je nosilec liste napovedal, da razmišlja o odstopu s funkcije mestnega svetnika. To pa bi za seboj lahko potegnilo tudi nadometne volitve v mestni svet. Veličkov v pismu županu Mateju Arčonu, predsedniku komisije za mandatna vprašanja in imenovanja Alešu Markočiču ter mestnemu svetu piše, da je je na omenjeni seji mestni svet gladko, brez razprave, predlog komisije sprejel, čeprav ga je Veličkov opozoril, da predlog ni v skladu s statutom novogoriške mestne občine in drugimi dogovori. Za komentar nastale situacije smo pro- ajdovščina - Razstava Pilon v prvi svetovni vojni Devet ruskih akvarelov Na razstavo jih prinaša Pilonov sin Dominique - Na ogled bodo le jutri in v soboto, 20. decembra lonom in Stanom Kosovelom, bratom kraškega poeta Srečka, ki je v celoti objavljena v razstavnem katalogu. Avtorji razstavnega projekta so Tanja Cigoj, Borut Koloini in Nataša Kovšca. Odprtja razstave se bo udeležil tudi umetnikov sin, Dominique Pilon. »Večino razstavljenih del, med katerimi so posamezne risbe in akvareli javnosti na ogled prvič, hranimo v Pilonovi galeriji. Pilonov sin Dominique in njegova družina so za razstavo prispevali devet ruskih akvarelov. Originali bodo na ogled le v času obiska Dominiqua Pilona - v petek, 19. decembra in v soboto, 20. decembra - pozneje jih bomo nadomestili z reprodukcijami. Dva akvarela hranijo v ljubljanski Moderni galeriji, dva pa sta last zbiralca dr. Vanje Lokarja iz Trsta,« pojasnjujejo v Pilonovi galeriji. Prvi del razstavnega projekta, ki ga je pripravila kustosinja Nataša Kovšca, obravnava Pilonove risbe s fronte in tista likovna dela, ki se vsebinsko povezujejo z začetkom prve svetovne vojne. Pilon je namreč že pred mobilizacijo v avsto-ogrsko vojsko ustvaril nekaj risb s svinčnikom in tušem, ki jih preveva izrazito pesimistično vzdušje. Razstavljene risbe so nastale v specifičnih vojnih razmerah, v hudem pomanjkanju, na majhnih kosih papirja in s preprostim risalnim priborom. Drugi sklop razstave, katerega avtorica je Tanja Cigoj, predstavlja Pilonovo ustvarjanje v ruskem ujetništvu. Pomladi leta 1917 je dvajsetletnega Pilona, skupaj z drugimi vojnimi ujetniki, vlak izkrcal v Lipecku, malem ruskem letoviškem mestu, kjer je doživel in preživel boljševiško revolucijo ter konec vojne. »Neprenehoma sem tičal pri oknu, risal in akvareliral na eni strani ljudski vrvež, na drugi pa brezmejno daljo v večni igri letnih časov, oblakov in sonca.« Besede, s katerimi Pilon - skoraj pol stoletja pozneje - opisuje čase svojega ujetništva, osvetljujejo njegov ruski opus; slikanje je bilo poglavitni razlog, zakaj se sam v ujetništvu ni počutil tako nesrečnega kot njegovi tovariši. Tretji sklop razstave predstavljajo prepisi pisem Vena Pilona Stanu Kosovelu.Originalna pisma s fronte, ki jih je Veno Pilon pošiljal prijatelju Stanu Kosovelu, so na ogled na razstavi Pišem ti na različne naslove... v Goriškem muzeju. V Pilonovi galeriji je razstavljenih le nekaj reprodukcij pisem in dopisnic, medtem ko je v razstavnem katalogu objavljen prepis celotne korespondence, ki obsega 28 pisem in dopisnic. Odprtje razstave Pilon v Prvi svetovni vojni bo jutri ob 19. uri. Ob razstavi, ki bo na ogled do 1. februarja prihodnje leto, je izšel obsežen katalog. (km) sili župana. »Nisem sicer pristojen da bi komentiral oziroma tolmačil poslovnik in statut, to je stvar mestnega sveta. Kar pa imam informacij o poteku izbire kandidatov in kandidatk za odbore in komisije, lahko potrdim, da so več ali manj vse liste in stranke predlagale več kandidatov na različnih odborih in komisijah z izjemo SD in Liste Gregorja Veličko-va, ki so zahtevali točno toliko mest in točno v določenih odborih. Komisija ni imela možnosti izbire kandidatov v drugih odborih in komisijah in so se pač za tista dva odbora, kjer je on predlagal svoje kandidate, odločila za druge. Postopek ni zaključen, komisija ima še možnost imenovanja drugih komisij, ki niso še imenovane. Tako da po mojem mnenju statut in poslovnik nista bila kršena,« pravi župan. (km) Vojaka na straži, Veno Pilon 1916, tuš na papirju V Pilonovi galeriji v Ajdovščini napovedujejo odprtje študijsko-dokumen-tarne razstave Pilon v prvi svetovni vojni, ki je nastala v sodelovanju z Goriškim muzejem. Med 19. decembrom in 1. februarjem bodo na ogled risbe, akvareli in ilustracije, ki jih je Veno Pilon ustvaril na fronti in v ruskem ujetništvu. Odprtja razstave se bo udeležil tudi umetnikov sin, Dominique Pilon. On in njegova družina bodo za razstavo prispevali devet ruskih akvarelov, originali bodo na ogled le v času sinovega obiska. Posamezna umetnikova dela bodo javnosti predstavljena prvič. Pilonova galerija Ajdovščina se s štu-dijsko-dokumentarno razstavo Pilon v prvi svetovni vojni pridružuje številnim slovenskim in tujim muzejem, ki letos obeležujejo stoto obletnico začetka ene največjih morij v zgodovini človeštva. »Razstava osvetljuje začetno in zelo kratko obdobje Pilonovega ustvarjanja, ki pa ni bilo nič manj kreativno kot preostali del njegovega življenja. Še več, ohranjene risbe s fronte in akvareli iz ruskega ujetništva pričajo o Pilonovi izjemni ustvarjalni moči, ki, kljub velikemu pomanjkanju in grozotam vojne, ni nikoli usahnila,« pojasnjujejo v Pilonovi galeriji. Slikovni del razstave vsebinsko dopolnjuje korespondenca med Venom Pi- / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 18. decembra 2014 15 Zaključilo se je leto, ki so ga posvetili plesu Novoletna produkcija novogori-ške plesne šole VIP Dance Company je v torek zvečer do zadnjega kotička napolnila veliko dvorano novogori-škega SNG, kjer se je predstavilo njihovih 350 plesalcev. Omenjena plesna šola je aktivno sodelovala tudi pri pravkar zaključenem letu, ki ga je novogo-riška mestna občina posvetila plesni umetnosti. Sicer pa so številne plesne skupine, ki delujejo v občini in ki dosegajo izjemne rezultate, s plesom letos povezale številne dogodke: od slovenskega kulturnega praznika do 10. obletnice vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Nova Gorica je poleti v okviru plesnega leta gostila državno prvenstvo Plesne zveze Slovenije, kjer se je pri organizaciji še posebej izkazalo domače društvo Pro Dance Nova Gorica. Minuli teden sta se domača profesionalna plesalca Nastja Bremec in Michal Rynia v okviru programa SNG Nova Gorica predstavila z novim mednarodnim plesnim projektom Urbane zgodbe - Soba z razgledom, Kravata. Preteklo nedeljo pa se je niz dogodkov v plesnem letu zaključil s plesno - glasbenim in vizualnim dogodkom z naslovom Skica na koncertu v produkciji Zveze kulturnih društev Nova Gorica, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Območne izpostave Nova Gorica. (km) CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. Gledališče »ZIMSKI POPOLDNEVI« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: 20. decembra »La quinta stagione« (za otroke od 6. leta starosti), nastopa gledališka skupina Teatro Citta Murata; informacije v uradih CTA, Ul. Vitto-rio Veneto 7 v Gorici 10.00-14.00 (tel. 0481-537280, 335-1753049, info@cta-gorizia.it, www.ctagorizia.it). V GLEDALIŠČU VERDI v Gorici: 19. decembra ob 20.45 »The Harlem spirit of gospel choir«. Predprodaja vstopnic za vse predstave poteka pri blagajni na Korzu Italia (tel. 0481-383602) od ponedeljka do sobote 17.00-19.00 (zaprta bo od 24. do 28. decembra); več na www3.comune.gorizia.it/teatro. V GRADEŽU, v avditoriju Biagio Marin, bo danes, 18. decembra, ob 20.45 ženska gledališka predstava z naslovom »A noi importa! La guerra e finita?«. Organizirata Teatro Donna in združenje La signora delle Fiabe. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 18. decembra, ob 20.45 »Magazzino 18« (Simone Cristicchi); prodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481-494664 in v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici, tel. 0481-30212; več na www.teatromonfalcone.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 18. decembra, ob 20. uri Lirična komedija »Zgodba o pandah, ki jo pove saksofonist z ljubico v Frankfurtu« (Matej Visniec); informacije in predprodaja vstopnic na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. H Mali oglasi PRODAM diatonično harmoniko znamke Prostor CFB za 1000 evrov; tel. 335-5387249. PRODAM motor Aprilia Scarabeo 200, 5000 prevoženih km za 2000 evrov; tel. 335-5387249. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.45 »Lo Hobbit - La battaglia delle cinque ar-mate«. Dvorana 2: 16.00 »Big Hero 6«; 18.00 - 20.00 - 22.00 »Il ragazzo invisibile«. Dvorana 3: 16.30 - 20.20 - 22.15 »Un Natale stupefacente«; 18.15 »Big Hero 6«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.40 »Lo Hobbit - La battaglia delle cinque ar-mate«; 22.20 »Un Natale stupefacente«. Dvorana 2: 17.40 - 20.30 »L'amore bu- giardo - Gone Girl«. Dvorana 3: 16.15 »Big Hero 6«; 18.15 - 20.00 »Un Natale stupefacente«; 21.50 »Lo Hobbit - La battaglia delle cinque armate« (digital 3D). Dvorana 4: 16.30 - 20.20 - 22.20 »Il ricco, il povero e il maggiordomo«; 18.20 »Big Hero 6«. Dvorana 5: 17.45 - 20.15 - 22.10 »Il ra-gazzo invisibile«. Razstave V GALERIJI SPAZZAPAN v palači Tor-riani, Ul. Ciotti 51, v Gradišču bo v petek, 19. decembra, ob 18. uri odprtje razstave »Luigi Spazzapan. La colle-zione Citelli della Fondazione Cassa di Risparmio di Gorizia«; na ogled bo ob torkih, sobotah in nedeljah 10.0019.00, ob petkih 15.00-19.00; več na www.galleriaspazzapan.it. V LOKALU HIC CAFFE' v Ul. don Bosco 165 v Gorici bo v petek, 19. decembra, ob 17. uri predstavitev koledarja, ki ga je pripra+vil kulturni center Tullio Crali. Ob priložnosti bodo razstavljena dela, ki jih vsebuje koledar. Sodelujejo Bruna Albertin, Roberta Bighetti, Lina Cattunar, Bruno Civran, Anna Lucia Clausero, Anna Maria Fabbroni, Gabriella Frandoli, Edes Frattallone Longo, Anna Maria Gargano, Giorgio Geromet, Thea Ge-romin Grusovin, Bruno Martellani, Emilija Mask, Karmela Rusjan, Gra-zia Russo, Giuseppe Scek, Aloisa Schleindler, Silvia Stantic, Caterina Trevisan Mulitsch, Adriano Velussi, Silvia Wehrenfennig, s poezijami pa Bruna Albertin, Bruno Civran, Maria Rosaria De Vitis Piemonti, Anna Maria Fabbroni, Egle Taverna. Razstava bo na ogled do 6. januarja 2014od ponedeljka do sobote 7.30-13.30, 15.0021.00, ob nedeljah 8.00-13.00. Koncerti □ Obvestila V DUHOVNIJI SV. IVANA V GORICI bodo šestič zapored počastiti spomin na Mirka Špacapana z božičnim, dobrodelnim koncertom, ki bo v soboto, 10. januarja 2015, ob 20.30 uri. Prireditelji Zveza slovenske katoliške prosvete, Združenje cerkvenih pevskih zborov, PD Podgora, AŠZ Olympia, Slovenska zamejska skavtska organizacija, krožek Anton Gregorčič in stranka Slovenska skupnost. KULTURNO DRUSTVO SKALA GA-BRJE vabi na božičnico danes, 18. decembra, ob 20. uri v društveni dvorani. Sodelujejo domača zbora mladinski mešani zbor Neokortex pod vodstvom taktirke Jane Drassich, moški pevski zbor Skala pod vodstvom Zu-lejke Devetak in gojenci glasbenih šol Glasbene matice in SCGV Emil Komel. V KULTURNEM DOMU NOVA GORICA danes, 18. decembra, ob 20.15 bo gospel koncert Sherrite Duran ob spremljavi skupin Singgirls in Big band Nova. 23. decembra ob 20.15 bo koncert slovenskih božičnih pesmi, nastopili bodo Komorna zbora Ave in Ipavska ter skupina Slovenski tolkal-ni projekt (SToP); informacije pri blagajni (tel. 003865-3354016) od ponedeljka do petka 10.00-12.00, 15.0017.00 in uro pred predstavo, več na www.kulturnidom-ng.si. V CERKVI V PEVMI bo v petek, 19. decembra, ob 19.30 na sporedu vsakoletni božični koncert. Nastopili bodo otroci iz vrtca in osnovne šole v Pev-mi, MoPZ Skala iz Gabrij, MoPZ Štmaver ter Vokalno-glasbena skupina Sanje iz Nove Gorice. Koncert prireja Združenje Krajevna skupnost Pevma, Štmaver in Oslavje z včlanjenimi društvi in organizacijami. V LOKALU IL CARSO IN CORSO na Korzu del Popolo 11 v Tržiču iz niza »Jazz in Progress 2014-15« bo v petek, 19. decembra, ob 21. uri koncert pianista Claudia Cojaniza, ki bo predstavil novo zgoščenko »Stride«. 23. januarja ob 21. uri bo koncert skupine Mingus in Wonderland; vstop prost. Informacije in rezervacije po tel. 0481-46861; več na www.ilcarsoin-corso.it. PIHALNI ORKESTER KRAS vabi na tradicionalni »Božični koncert« v soboto, 20. decembra, ob 20.30 v župnijski dvorani v Doberdobu. Nastopili bodo pihalni orkester Kras, vokalna skupina Sraka ter solista Bojan Kovic in David Croselli. KONCERTNA SEZONA 2014-15 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 20.30 v organizaciji KC Lojze Bratuž in Združenja cerkvenih pevskih zborov Gorica: 22. decembra »In zopet prišla noč si sveta«, nastopa Slovenski komorni zbor iz Ljubljane. 6. marca 2015 ob 20.30 »Štirje pianisti za dva klavirja«, nastopajo Sijavuš Gadjiev, Massimo Gon, Alexander Gadjiev in Giuseppe Guarrera. 24. aprila 2105 ob 18. uri (odhod avtobusa ob 16. uri) balet Petra Iljiča Čajkov-skega »Labodje jezero« v SNG Opera in Balet v Ljubljani. Informacije in nakup vstopnic v KC Lojze Bratuž v Gorici (tel. 0481-531445, info@cen-terbratuz.org); več na www.center-bratuz.org. MLADINSKI MEDNARODNI ORKESTER NOVA FILHARMONIJA vabi v sklopu turneje »Vštekani« v torek, 23. decembra, ob 18. uri v športno dvorano Gimnazije Nova Gorica na koncert ob dobrodelni prireditvi »Zlati oreh«; vstopnice na vstopnice@gdnova.si. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem silvestrovanja, ki bo v nedeljo, 28. decembra, v Pineti pri Grade-žu, da bo avtobus št. 1 odpeljal ob 16.30 s trga Medaglie d'oro/z Goriš-čka, nato s postanki pri vagi pri Pev-mi, v Podgori pri športni dvorani, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču. Drugi avtobus bo odpeljal ob 16.30 s Pilošča v Štandrežu, nato s postanki v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi, na Poljanah, v Doberdobu, Jamljah, Šti-vanu in Ronkah. Organizatorji priporočajo točnost. Na avtobusih je še nekaj prostih mest; informacije po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 048120801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 0481-78138 (Sonja S.). ZSKD obvešča, da bosta zaradi praznikov urada v Trstu in Gorici zaprta od srede, 24. decembra do petka, 9. januarja 2015, v Reziji pa bo urad zaprt že od ponedeljka, 22. decembra. V BARU POSTA na Korzu Verdi 27/29 v Gorici bodo danes, 18. decembra, od 18. ure dalje učiteljice in gojenke goriške čipkarske šole prikazale skrivnosti čipkarske spretnosti; vstop prost, informacije po tel. 0481-550632. SPDG - smučarki odsek obvešča, da bo vpisovanje za nedeljske tečaje alpskega smučanja danes, 18. decembra, od 18. do 20. ure na sedežu društva, Korzo Verdi 51, int. v Gorici. Tečaj se bodo predvidoma začeli 18. januarja 2015. PRI KD BRIŠKI GRIČ ŠTEVERJAN zbirajo stare kartonaste potovalke oz. vintage kovčke za gledališko predstavo; informacije po tel. 320-1817897 (Daniela) ali 347-0162172 (Tamara). Zaboje, kovčke in škatle sprejemajo do 20. decembra. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE vabi člane in somišljenike na praznik včlanjevanja, ki bo v soboto, 20. decembra, ob 16. uri na sedežu sekcije v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah. Ob priložnosti bo odbor sekcije izdajal izkaznice 2015 ter se s prisotnimi pogovoril o delovanju v naslednjem letu. S3 Prireditve KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ IN KROŽEK ANTON GREGORČIČ vabita danes, 18. decembra, ob 20. uri na novo srečanje pod lipami v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Gost večera bo goriški duhovnik msgr. Gašper Rudolf, prvi župnik župnije Kristusa Odrešenika v Novi Gorici in sedanji župnik v Medani, pastoralni izvedenec ter avtor knjige »Sidra božje besede«. V pogovoru s prof. Mirjam Bratina bo podal duhovno misel za letošnji Božični čas. UČENCI DIJAŠKEGA DOMA GORICA in otroci ludoteke Pikanogavička vabijo na plesno-gledališko predstavo »Zvezdica zaspanka«, ki bo danes, 18. decembra, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. S predstavo bodo obeležili 100-letnico rojstva Franeta Mil-činskega-Ježka; vstop prost. V NOVOGORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 bo danes, 18. decembra, ob 18. uri bo predstavitev knjige Jurija Palj-ka »Kaj sploh počnem tukaj«. Pogovor z avtorjem bo vodil novinar, urednik in zgodovinar Tino Mamic, sodeloval bo tudi avtor spremne besede Aleš Berger. Do 10. januarja bo na ogled razstava Darka Komaca »Drevesa umrejo z lepim srcem: fotografije in refleksivno lirični utrinki«. AMATERSKO ŠPORTNO ZDRUŽENJE »OLYMPIA« - Gorica vabi na »Telovadno božičnico« danes, 18. decembra, ob 17. uri v telovadnici AŠZ Olympia na Drevoredu 20. septembra 85 v Gorici. Nastopajo deklice in dečki predšolske skupine Gymplay, rit-mičarke, orodni telovadci in show dance skupina Olympia. GLASBENA ZABAVA »SILENT WAY« bo danes, 18. decembra, od 19. ure dalje na različnih lokacijah Raštela (Hi- glasbena - Gorica v sodelovanju s Kulturnim domom vabi na koncert orkestra harf VENTAGLIO D'ARPE dir. Patrizia Tassini sobota, 20. 12. 2014 ob 20. uri Kulturni dom - Gorica, ul. I. Brass 20 Koncert sta omogočila URAD VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU in ZADRUŽNA BANKA DOBERDOB IN SOVODNJE ša Mishou, vinoteka Larise, Larise Bianco in Maxi Milian) v Gorici. Vrteli bodo po žanru različno glasbo skozi brezžične slušalke. Začeli bodo ob 19. uri s kulturno vsebino, glasbo v živo bodo nato ponujali bendi Top Banana, Magellano in MFHz-Mother-FuckHertz, od 23.30 dalje pa bodo na vrsti DJ-ji. Vstop bo prost, slušalke bodo izposojali brezplačno (v zameno za osebni dokument), na voljo bosta tudi hrana in pijača. KNJIŽNICA DAMIRJA FEIGLA in Založništvo tržaškega tiska vabita na predstavitev knjige Marka Korošica »Čar prostora« (o oblikovanju slovenskih arhitektov v Furlaniji Julijski krajini), ki bo v petek, 19. decembra, ob 18. uri v Trgovskem domu v Gorici. NA MEJNEM PREHODU NA ERJAVČEVI med Gorico in Novo Gorico bo v petek, 19. decembra, od 17. do 21. ure četrti del večletnega projekta »Arhiv spominov in pozab«, predvajali bodo dokumentarni film Anje Medved »Najdeni portreti«. V TELOVADNICI V ŠTANDREŽU bo v petek, 19. decembra, ob 17. uri božični nastop otrok predšolske telovadbe, mikro in mini odbojke. Organizira OK Val. V TUMOVI DVORANI KB CENTRA v Gorici bo v petek, 19. decembra, ob 20. uri predstavitev fotografij letošnje »Štafete miru«. Sledili bosta predbo-žična družabnost in izmenjava voščil. Organizira ZSKD. V KRMINU bosta v sklopu prireditve »Cuormons« v soboto, 20. decembra, ob 16. uri božični sprevod in ob 20. uri v občinskem gledališču komedija »Non c'e due senza quattro« z gledališko skupino Gradisca - Il teatro. MAŽORETNA SKUPINA KRAS iz Doberdoba prireja v nedeljo, 21. decembra, ob 17. uri v doberdobski občinski telovadnici kulturni popoldan z naslovom »Ples in pesem za voščilo«. Nastopajo mažoretni skupini Kras, otroci z vrtca Čriček, ki obiskujejo glasbene urice, mažoretni skupini iz Prvačine, gost bo AKŠD Vipava s skupinama Funny dance in Take dance. V ŠTANDREŽU bo v nedeljo, 21. decembra, ob 15. uri »Praznik miru in prijateljstva« v cerkvi v Štandrežu. Organizira ga društvo Skultura 2001, sodelujejo župnija Sv. Andreja, osnovna šola Fran Erjavec, vrtec iz Štandreža, osnovna šola Ivan Rob iz Vrtojbe, PD Štandrež, KD Oton Zupančič, športna in kulturna društva. Potekala bo nabirka prostovoljnih prispevkov za UNICEF, sledila bo družabnots pred cerkvijo. Pogrebi DANES V TRŽIČU: 11.00, Liliano Gon na pokopališču; 12.15, Lidia Siega vd. Berne iz bolnišnice v kapelo pokopališča, sledila bo upepelitev. DANES V ROMANSU: 14.30, Sergio Cabas iz hiše žalosti v Ul. Percoto 4 v cerkev in na pokopališče. 16 Četrtek, 18. decembra 2014 APrimorski r dnevnik Finale Real-San Lorenzo MARAKEŠ - Argentinski San Lorenzo in španski real Madrid sta po pričakovanjih finaliste klubskega nogometnega svetovnega prvenstva, ki potekal v Maroku. Medtem ko so Ma-dridčani v polfinalu z zadetki Sergia Ramosa (na sliki), Ka-rima Benzemaja, Garetha Baleja in Isca s 4:0 (2:0) premagali mehiški Criuz Azul, sje San Lorenzo šele po podaljških, z 2:1, odpravil Auckland. Odločilni zadetek je v 3. minuti podaljška dosegel Matos. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Malago za Carolino RIM - Predsednik CONI Giovanni Malago (na sliki) je v primeru sojenja Carolini Kostner, ki na procesu čez mesec dni tvega štiriletno diskvalifikacijo zaradi ščitenja v dopinški aferi vpletenega nekdanjega zaročenca Alexa Schwazerja, zavzel sporno stališče. V radijski oddaji jo je podporl, dejal sicer, da spoštuje kazenska določila, izrazil pa nekaj dvomov o njihovi pravilnosti. Kostnerjeva se je inšpektorjem lagala, ko je zanikala, da je Schwazer bival pri njej v Oberstdorfu. »Na njenem mestu bi ravnal enako, saj ni mislila, da je zadeva sporna, je dejal Malago. naš športnik 2014 - Nominacije za skupno čezmejno nagrajevanje najboljših na Primorskem Letošnji izbranci Znani so kandidati za športnika leta 2014 na Primorskem. To so namiznotne-ška igralka Ana Bržan, teniška igralka Andreja Klepač, jadralki Tina Mrak in Veronika Macarol, kotalkarica Lucija Mlinarič, odbojkarica Eva Mori in gorska kolesarka Tanja Žakelj med športnicami, odbojkar-ja Mitja Gasparini in Loris Mania', kanuista Luka Božič in Sašo Taljat, jadralca Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta, nogometaš Mitja Viler in jadralec Vasilij Žbogar med športniki ter košarkarji Portoroža in Jadrana, nogometaši Gorice, Kopra in Krasa Repen ter odbojkarji Salonita iz An-hovega med športnimi moštvi. Nominirance smo športni novinarji primorskih medijev (Regionalni RTV center Koper-Capodistria, Primorske novice, Deželni sedež RAI za FJK - slovenski sporedi, Primorski dnevnik in slo-sport.org) izbrali na skupnem glasovanju v Kopru. To bo že drugo leto zapored, da bomo najboljše športnike izbirali v enotnih skupnih kategorijah in na podlagi paritetnega glasovanja uredništev medijev z obeh strani nekdanje državne meje. Sicer pa segajo korenine tega nagrajevanje že v začetek 80. let prejšnjega stoletja. Nomi-nirance smo izbirali na podlagi širšega seznama kandidatov in kandidatk, s tem, da nov format predvideva, da je med šestimi kandidati za vsako od treh kategorij najmanj en predstavnik z vsake strani. Lani smo imeli zamejci v končnem izboru le eno ekipo, to je odbojkarje Sloge Tabor, letos pa sta to dve, Jadran, ki se je po 18 letih vrnil v košarkarko B-ligo in Kras, ki je tretjič napredoval v nogometno D-ligo in zaradi številnih nogometašev iz Slovenije postal naša čezmejno najbolj prepoznavna ekipa. Med športniki je v najožjem seznamu kandidatov za športnika leta tudi letos, tako kot lani, števerjanski odbojkarski prvoligaš Loris Mania, polfinalist končnice z Modeno, pridružila pa sta se mu jadralca Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta, ki sta na SP v olimpijskem jadralnem razredu 470 osvojila 18. mesto. Med žen- Podeljevanje 29. decembra Podeljevanje priznanj naš športnik 2014 bo letos na sporedu v ponedeljek, 29. decembra v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Začetek ob 20. uri. Ana Bržan Andreja Klepač Lucija Mlinarič Tina Mrak/Veronica Macarol Eva Mori Tanja Žakelj Mitja Gasparini Jaš Farneti/Simon Sivitz Košuta Loris Mania Sašo Taljat/Luka Božič Mitja Viler Vasilij Žbogar skami je namiznoteniška igralka Ana Bržan, 3. na državnem prvenstvu v ženskih dvojicah, edina nominiranka iz Italije. Lani sta bili dve: gimnastičarka Tea Ugrin in skakalka v vodo Sofia Carciotti. Skupno imamo zamejci kandidata več kot lani. So v zelo dobri družbi. Idrij-čanka Tanja Žakelj, ki v Sloveniji visoko kotira tudi na državni ravni, je evropska kolesarska prvakinja v olimpijskem krosu, Go-ričanka Lucija Mlinarič je kljub komaj prebolelemu raku na dojki osvajala medalje na svetovnih in evropskih prvenstvih v umetnostnem kotalkanju, Kanalka Eva Mori si je prislužila mesto v uglednem italijanskem odbojkarskem klubu iz Bergama, Koprčanka Andreja Klepač ima v dvojicah dve zmagi s turnirjev WTA (New Heaven in Baastad), jadralki z obale Tina Mrak in Veronika Macarol sta bili v razredu 470 3. na EP v Atenah in 5. na SP v Santanderju, Med moškimi igra Izolan Mitja Gasparini v italijanski odbojkarski A1-ligi (Verona), njegov someščan Vasilij Žbogar je evropski podprvak v jadralnem razredu finn in 12. na SP, Korpčan Mitja Viler je z Mariborom nastopal v nogometni ligi prvakov, kanuista solkanskih Soških elektrarn Sašo Taljat in Luka Božič sta bila letos v ZDA celo »zlata« na SP na divjih vodah. Kar zadeva moštev je ND Gorica slovenski pokalni zmagovalec, Luka Koper je bila v 2. v domači ligi, odbojkarji Salonita so pokalni zmagovalci, košarkarji Portoroža pa so bili v 1. slovenski ligi osmi. Kakšen bo vrstni red, bo znano na podelitvi priznanj 29. tega meseca v centru Lojze Bratuž v Gorici. (ak) Nominacije med ekipami NOGOMETNO DRUŠTVO GORICA FOOTBALL CLUB LUKA KOPER KOŠARKARSKI KLUB PORTOROŽ ODBOJKARSKI KLUB SALONIT ANHOVO KOŠARKARSKI KLUB JADRAN NOGOMETNI KLUB KRAS ol 2024 Kandidaturo napovedale tudi ZDA LOS ANGELES - Olimpijski komite Združenih držav Amerike (USOC) je uradno oznanil, da bo kandidiral za organizacijo olimpijskih iger 2024. Pred izvršnim odborom ameriškega olimpijskega komiteja so se predstavili Los Angeles, Washington, Boston in San Francisco. Kdo bo ameriški kandidat za gostitelja OI, bo znano januarja. Predstavniki vseh štirih mest so dejali, da bi jih OI stale med 3,2 in 4 milijarde evrov, v kar niso všteti stroški infrastrukturnih izboljšav. ZDA so letne OI nazadnje gostile leta 1996 v Atlanti, zadnje OI na ameriških tleh pa so bile leta 2002, in sicer zimske v Salt Lake Cityju. Pred tem so ZDA OI gostile še leta 1984 (Los Angeles), 1980 (Lake Placid), 1960 (Squaw Valley), 1932 (Los Angeles), 1932 (Lake Placid) in 1904 (St. Louis). KOŠARKA - Union Olimpija se je kot tretjeuvrščena iz skupine D uvrstil v drugi del evropskega pokala. V zadnjem krogu prvega dela jev Stožicah premagal Rigo z 90:61 (22:14, 41:29, 69:46). STROP - Vodstvo Sacramenta Kings je v ligi NBA upokojilo dres svojega nekdanjega igralca Srba Predraga Stojakovi-ca, Postal je šele četrti igralec z upokojenim dresom te franšize pod stropom dvorane Sleep Train Arena. Poleg njega so to Vlade Divac, Chris Webber in Mitch Richmond. ODBOJKA - Odbojkarji ACH Vol-leyja so v tekmi četrtega kroga lige prvakov v Tivoliju s 3:1 (-18, 18, 17, 23) premagali Budvansko Rivijero. Z zmago so si tudi podaljšali upanje za nadaljevanje nastopov v ligi prvakov ali vsaj v pokalu Cev. SMUČANJE - Prireditelji moških tekem konec tedna v Val Gardeni so zaradi kakovosti proge zamenjali dirki. Superve-leslalom bo namesto v petek na sporedu v soboto ob 12.15, ob enaki uri pa bodo v petek prireditelji izpeljali smuk. BOLGARI - Bolgarska nogometna zveza je za novega selektorja imenovala Ivaj-la Peteva. Nekdanji trener Ludogorca je naslednik Ljuboslava Peneva, ki je brez službe zaradi slabih rezultatov v kvalifikacijah za EP 2016. ROKOMET - Na evropskem prvenstvu za ženske na Hrvaškem in Madžarskem sta polfinalna para Španija - Črna Gora in Norveška - Švedska Predlagali smo tudi ... Na skupnem glasovanju za najboljše športnike Primorske smo novinarji slovenskih medijev iz Italije (RAI, Primorski dnevnik in slosport.org) za nominacijo predlagali - tako kot kolegi na drugi strani bivše meje - pet svojih športnikov, športnic in športnih ekip. Poleg tistih, ki so bili izbrani na včerajšnjem skupnem glasovanju so to bili še nogometaši Vesne (napredovali so v elitno ligo), odbojkarji Olympie (napredovali so v B2-ligo) in hokejisti na rolerjih Poleta (napredovali so v A1-ligo) med ekipami; gorski tekač Tadei Pivk (4. v svetovnem pokalu), jadralec Jaro Furlani (svetovni prvak Maxi rolex cup in podprvak RC44) in nogometaš na mivki Michele Leghissa (državi prvak) med športniki; odbojkarica Katarina Pučnik (ženska A2-li-ga), skakalka v vodo Sofia Carciotti (3. s stolpa na zimskem državnem prvenstvu) in jahačica Irina Počkar (2. v orientaciji in ekipno na EP v trecu). košarka Domovcem v Ronkah zmanjkalo moči Ronchi - Dom Mark 69:58 (22:13, 30:29, 56:45) Dom: Voncina 8, Sanzin, Tercic, Zavadlav M. 3, Zavadlav G. 27, Abrami P., Franzoni 2, Gra-ziani 2, Coz, Gaggioli 2, Antonello 6, Col-lenzini 8. Trener: Eriberto Dellisanti. Domovci so zaključili letošnje sončno leto s porazom v gosteh proti mladi ekipi iz Ronk. Gre za nepredvidljivo ekipo, ki jo sestavljajo igralci, ki nastopajo tudi v deželni C ligi. Domače moštvo si je zmago zaslužilo, saj rdeči niso igrali najboljše. Tudi tokrat so nastopili brez Davida Abra-mija, Voncina pa je po poškodbi odigral peščico minut, tako da je bila povprečna starost gostov še nižja kot pri Ronkah. Po poraznem začetku so varovanci trenerja Dellisantija v drugi četrtini nadoknadili zaostanek, v tretji pa tudi povedli. Tedaj pa je ekipa iz Ronk zbežala po zaslugi odličnega odstotka pri metu z razdalje, tako da je dosegla varno prednost trinajstih točk. Domovci so v zadnji četrtini bili brez moči. Tudi tokrat je izstopal Gabrijel Zavadlav, ki je dosegel svoj »career high« (27 točk). (av) Spomnili so se prijatelja Pred dvajsetimi leti, 8. decembra 1994 je v prometni nesreči umrl igralec Brega Flavio Diminich. Star je bil šestindvajset let. Soigralci, ki so v sezoni 1987/88 igrali z njim v prvenstvu under 18, se ga vsako leto spominjajo in položijo rože na njegov grob. Tudi letos, ob dvajseti obletnici tragičnega incidenta, so bili zjutraj na pokopališču pri Sveti Ani. Kasneje so se zbrali v dolinskem športnem centru Silvano Klabjan in skupaj z nekaterimi bivšimi igralci Brega in prijatelji pokojnega Flavia odigrali tekmo na malem igrišču. Tekma se je pričela z enominutnim molkom. Ritem igre je bil bolj počasen, toda zagrizenosti ni manjkalo. Po tekmi je sledilo kosilo v bližnji restavraciji. primorski_sport facebook 4 primorski_sport y tuuitfcer / ŠPORT Četrtek, 18. decembra 2014 17 nogomet - Padovi dva tisoč evrov globe zaradi dogodkov v Repnu Kazen (ne) bo zalegla Tullio Simeoni (Kras): »Pomembno je, da je zveza ukrepala« - Nič o pritislovenskih izpadih Da je obnašanje na tribunah ob nogometnih igriščih (večkrat oziroma prepogosto) sramotno in vse prej kot vzgojno, smo dobro vedeli in o tem tudi že pisali. Nedeljska tekma v Repnu med Krasom in Pa-dovo prav gotovo ni bila za zgled ljubiteljem športa. Predvsem mlajšim. Navijači Pado-ve so pred začetkom tekme z žvižgi, kričanjem in psovkami utišali domačega napovedovalca, medtem ko je v slovenskem jeziku prebiral postavi ekip. Nato so gostujoči navijači dvigovali desnice, metali plastenke na igralno površino in celo pljuvali na spremljevalca Tullia Simeonija in igralca Sašo Guliča, ki sta ob robu igrišča čakala na sodnikovo dovoljenje (sodnik je bil Rimljan), da lahko igralec rdeče-belih po prekršku znova vstopi na igrišče. »Upali smo in pričakovali, da bo disciplinska komisija kaznovala gostujoči klub zaradi sramotnega obnašanja njihovih navijačev,« so bile želje odbornika Krasa Tullia Simeonija, ki se je razveselil, ko je izvedel, da bo moral klub iz Veneta globoko seči v žep. Disciplinska komisija državne nogometne D-lige je Padovi naprtila dva tisoč evrov kazni. V sporočilu piše, »da so gostujoči navijači odrgli na igrišče pločevinko piva in nekaj praznih plastičnih kozarcev. Obenem so domačega odbornika pljunili v glavo.« V sporočilu piše še, da so se tovrstni dogodki z navijači Padovi v letošnji sezoni pripetili že dvakrat. »Kazen je pravična. Premila? O tem ne bi razglabljal. Pomembno je, da so ukrepali. Zdaj naj ukrepa tudi klub, saj z molkom ne bodo nikoli rešili tovrstnih težav. Take navijače je treba izolirati in jih odstrani- □ Obvestila AŠD MLADINA organizira tečaj smučanja na snegu, ki vsebuje 5 celodnevnih lekcij, s pričetkom v soboto, 10. januarja. Nadaljuje se 17., 24., 31. januarja in 7. februarja! Potekal bo na smučiščih FVJ. Vpis in informacije na tel. 3470473606. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM, v sodelovanju z ZSŠDI, prireja tradicionalni Novoletni plesni festival, ki bo v nedeljo, 21. decembra, ob 17. uri v občinski telovadnici v Repnu. Toplo vabljeni! SK DEVIN prireja tečaje smučanja in deskanja ob sobotah in nedeljah od 10.oz.11. januarja 2015 dalje v kraju Forni di Sopra. Možnost avtobusnega prevoza. Informacije in vpisovanja na info@skdevin.it, ali na 335 8180449 ali 340 2232538. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentaborska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. št. 340-5814566 (Valentina). ŠZ BOR - Gimnastični odsek vabi na Božično akademijo, ki bo v nedeljo, 21. decembra ob 15.30 v veliki dvorani Bojana Pavletiča na stadionu 1.maja v Trstu. ŠD SOVODNJE - vabi na božičnico, ki bo v petek, 19. decembra ob 17.00 v telovadnici v Sovodnjah. OK VAL organizira v petek, 19. decembra, ob 17.00 v štandreški telovadnici božični nastop otrok predšolske telovadbe, mikro in mini odbojke. ŠD KONTOVEL organizira redni letni občni zbor v ponedeljek, 22. decembra, ob 19.00 v društvenih prostorih na Kontovelu. NK KRAS REPEN vabi v torek, 23. decembra, na božičnico, ki bo v občinski telovadnici v Repnu ob 18.00. ti s tribun, saj škodujejo ugledu tega športa,« razmišlja Simeoni, ki je v nadaljevanju še povedal: »Nekaj tako hudega se nam resnici na ljubo še ni pripetilo, smo pa bili v lanski sezoni v deželni elitni ligi večkrat tarča protislovenskih izpadov. Predvsem na gostovanjih v Furlaniji. Na Tržaškem se nam je to pogosto dogajalo, ko sem še spremljal mladinske ekipe. Zanimivo je, da so bili vedno krivi starši in da so se predstavniki tržaških klubov vsakič distancirali od teh dejanj in se nam celo opravičevali. Tovrstni izpadi so torej bolj pogosti v Furlaniji in v Venetu kot v naši okolici«. Disciplinska komisija nogometne zveze je na podlagi sodnikovega zapisnika glede dogajanj v Repnu sprejela ostre ukrepe proti Padovi, toda sodnik v svojem poročilu očitno ni zabeležil protislovenskih izpadov. Morda ni razumel za kaj gre ali jih PLANINSKI SVET Zaključni večer SPDT Mesec december, z njim pa tudi leto 2014, se nagiba h koncu. Čeprav planincem leto ni bilo posebno naklonjeno in so jim neugodne vremenske razmere večkrat ponagajale, kljub temu jim je tudi iztekajoče se leto naklonilo veliko lepih trenutkov in nepozabnih doživetji med pohodi in vzponi po gorskih stezah, v stenah in plezališčih, pa tudi v jamah in na smučiščih. Doživete trenutke bodo tržaški planinci podoživljali nocoj, 18. decembra, ko se bodo ob 20.00 uri zbrali v dvorani K.R.D. Doma v Briščkih na tradicionalnem Zaključnem društvenem večeru. Po predvajanju fotografskega gradiva, ki so ga udeleženci dogodkov med raznolikimi društvenimi dejavnostmi ujeli v svoje fotoaparate, bo tudi priložnost za voščila in dobre želje za nastopajoče leto. Vabljeni. Izlet v neznano SPDT SPDT prireja že vrsto let na drugo nedeljo decembra izredno priljubljeni izlet v neznano, letos ga je organiziralo v sodelovanju z ZSŠDI. V nedeljo, 14. decembra je bilo na avtobusni izlet prijavljenih več kot 60 planincev, tako da se je moral Klub Biancoscudati Padova bo moral zaradi sramotnega ravnanja svojih navijačev seči globoko v žep fotodamj@n je preslišal. Kazen bi lahko bila zaradi tega še višja. RONDINELLI - Novi nakup Krasa bo lahko igral v nedeljo na gostovanju v Droju. Slednji je proti Padovi prejel četrti rumeni karton. Ker je druge tri prejel v drugi skupini z drugim moštvom, slednji niso veljavni. V SOBOTO - Kras bo na gostovanje na Tridentinsko odpotoval v soboto ob 13.00. MED PRAZNIKI - Nogometaši bodo kratek božično-novoletni premor izkoristili za pripravo za drugi del sezone. Prihodnji teden bodo trenirali v ponedeljek, torek (dva treninga) in na božično vigilijo v sredo (zjutraj). Nato bodo znova stopili na igrišče v ponedeljek, 29. decembra, 30. (dva treninga) in 31. (zjutraj) decembra ter 2. in 3. januarja. V nedeljo 4. januarja bodo v Repnu gostili Clo-diense. (jng) avtobusu pridružiti še društveni kombi. Čeravno je bilo vreme sivo in mokro, prijetnega vzdušja ni manjkalo. Vodič Franc je sicer najavil, da gremo v okolico sv. Uršule, vendar ni tokrat nobeden po-gruntal, kam gremo. Šele ko je avtobus zavil pri Brezovici proti Polhovemu gradcu, je Franc razkril cilj izleta, ki se dviga nad to lepo vasico: 899 m visoka Grmada. V vasi so nas pričakali planinci PD Integral, ki so izlet tudi vodili. Razdelili smo se v tri skupine: težjo, lažjo in turistično. Turistična si je ogledala zanimivosti Polhovega gradca, še posebej muzej pošte in telekomunikacij v starem dvorcu. Ostali dve skupini pa sta se skupno podali na makadamsko pot navzgor do vasice Setnica in se za skupinsko sliko nastavili fotografu pred planinskim domom Blagajana. V vasi se je »lažja« skupina odcepila in krenila proti cerkvici sv. Uršule in agroturizmu, medtem ko je druga skupina pridno napredovala navkreber, prečila južna pobočja Grmade in se po strmi stezi povzpela na njen glavni vrh. Žal je bil vrh odet v meglo, zato so se kmalu planinci po gorskem grebenu do Male Grmade in po strmem pobočju spustili do sv. Uršule. Tam so se vse tri skupine združile in pri- priznanja V »top 11« Goran Kerpan in Enrico Giolo Med top 11 lanske sezone v raznih deželnih amaterskih prvenstvih sta - po izboru deželnega časopisa Messaggero Veneto - tudi dva igralca ekip naših društev. V najboljšo enajsterico lanske promocijske lige so v vlogi bočnega obrambnega igralca imenovali igralca Vesne Gorana Kerpana (na sliki FOTODAMJ@N). V napadu pa je tudi nogometaš Juventine Enrico Giolo. Goran Kerpan (letnik 1992), doma iz Križa, je v lanski sezoni odločilno pripomogel k napredovanju Vesne v elitno ligo. Odigral je 28 tekem in dosegel tudi dva zadetka. Giolo (letnik 1987) je v lanski sezoni z ekipo iz Štan-dreža odigral 23 tekem in kar 19-krat zatresel mreže nasprotnikov. Kerpan je edini Tržačan, ki so ga nagradili v Vidmu, medtem ko je bil Giolo edini predstavnik z Goriškega. Furlanski časopis podeljuje priznanja že celih 25 let. odbojka - C-liga Zalet Sloga že danes spet v Repnu Odbojkarica Zaleta bodo v treh dneh odigrale kar dve tekmi rednega kroga deželne C-lige. deželne C-lige, obakrat v Repnu. Drevi (začetek ob 20.30) bo njihov gost Il Pozzo iz Pra-damana na Videmskem, v soboto pa se bodo v pokrajinskem derbiju pomerile s tržaškim Virtusom. S porazom preteklo soboto proti vodilnemu Vivilu, ki je sinoči šele po petih setih strl odpor Pordenona, se je za združeno ekipo končal niz tekem proti vodilnim, izkupiček pa je bil bolj skromen: doživele so tri poraze, premagale pa samo Rizzi in še to šele po petih setih igre. Zdaj jih na papirju spet čaka niz manj zahtevnih nasprotnikov (današnji manj kot sobotni), ki pa jih mora absolutno vse po vrsti premagati, če želi končati prvi del prvenstva na 4. mestu, kar vodi v igranje deželnega pokala. Drevišnji tekmec Il Pozzo se z dobrimi možnostmi bori za obstanek. Doslej je že premagal vse tri svoje zasledovalce na začelju lestvice (Maja-nese, Tricesimo in goriški Millenium), točko pa je iztrgal tudi solidnemu Ro-jalKennedyju in predrznim mladinkam tržaškega TimMusic. Skratka, gre za ekipo v dometu naših deklet, ne smejo pa ga podcenjevati. Pod vprašajem je nastop blokerke Giulie Spa-nio, z mrzlico pa se otepa tudi kape-tanka Jessica Štoka. Sinočnji izidi: Vivil - Pordenone 3:2, RojalKennedy - Majanese, Estvol-ley - Tim Music, Rizzi - Staranzano, Tricesimo - Millenium. Danes tudi: Porpetto - S.Andrea in Virtus - Volleybas jeten izlet zaključile z družabnostjo v agri-turizmu PrMehačk, kjer sta jih letos izjemoma obdarila kar dva Miklavža. Vodičem Tomu, Hermanu, Francki in Francu se vsi zahvaljujemo za še en prijeten in dognan izlet v neznano! (5R) 36. zimski pohod na Javornik Slovensko planinsko društvo Trst se bo tudi letos udeležilo tradicionalnega Spominskega pohoda na Javornik, ki ga organizira PD Javornik - Črni vrh nad Idrijo v spomin na padle borce Gradni-kove brigade na področju Javornika. Letošnji, že 36. pohod, bo v nedeljo, 21. decembra 2014. Tržaški planinci se bodo na izlet podali z osebnimi avtomobili, na razpolago bo tudi društveni kombi. Odhod ob 7.30 uri izpred spomenika padlim v Križu. Za prijavo in morebitne informacije je na razpolago tel. številka 338 4913458 odgovarja Franc. Spominski pohod v Dražgoše Člani Slovenskega planinskega društva Trst se bodo tudi letos pridružili udeležencem spominskega nočnega pohoda „Po poti Cankarjevega bataljona"v Dra- Udeleženci izleta SPDT v neznano žgoše. Letošnji, 36. pohod se bo začel v soboto, 10. januarja 2015 ob 24. uri in se zaključil v nedeljo,11. januarja po proslavi v Dražgošah. Možen pa je tudi krajši, nedeljski vzpon čez Jelovico do prireditvenega prostora v Dražgošah. SPDT vabi vse, ki bi se želeli udeležiti pohoda, na sestanek, ki bo v ponedeljek, 22. decembra 2014, ob 19.30 uri v baru Vatta na Opčinah. Iz organizacijskih razlogov je vsekakor nujna čimprejšnja prijava na telefonsko štev. 338 4913458 odgovarja Franc. Medvedjak Prisrčno novoletno voščilo, ki si ga med prijatelji izrečeš na doseženem vrhu, je za planinca najlepše voščilo. Zato so si odborniki Slovenskega planinskega društva Trst pred več kot petindvajsetimi leti zamislili novoletni pohod na Medved-jak. Pobuda je takoj doživela velik uspeh in je postala prava stalnica v društvenem delovanju. Ob vsakem vremenu se od tedaj na ta dan planinci, in njihovi prijatelji podajo na ta bližnji, nezahtevni, vendar prijeten in razgleden vrh, da bi primerno pozdravili prihod novega leta. Osvajali so ga že v dežju, v megli in strupenem mrazu, v snegu pa tudi v prijetnem, sončnem vremenu. Društvo se tudi letos ne bo izneverilo tradiciji. Pohodniki se bodo zbrali v četrtek, 1. januarja 2015, ob 14.00 uri na Poklonu pri restavraciji Furlan na Re-pentabru, od tod se bodo skupaj podali proti vrhu Medvedjaka, kjer si bodo voščili in nazdravili novemu letu. Prisrčno vabljeni. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 1B. decembra 2014 19 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.10 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Sto-rie vere 11.10 A conti fatti 12.00 Talent show: La prova del cuoco 14.05 Talent show: Dolci dopo il Tiggi 14.40 Show: Torto o ragione? 16.00 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Carosello Reloaded 21.15 Nad.: Che Dio ci aiuti 23.35 Talk show: Porta a porta RAI2 RAI3 RAI4 23.35 Film: Timeline - Ai confini del tempo (zf, '03, i. G. Butler, P. Walker) _RAI5_ 13.25 Ubiq - Confini 14.00 La Terra vista dal cielo 14.50 Mari del Sud 15.45 Il rac-conto di Eduardo 16.40 Ples 17.15 Prima della prima - Otello 17.50 0.10 Novice 17.55 23.20 David Letterman Show 18.45 Trans Europe Express 19.45 Il mondo se-condo Irving 20.40 Passepartout 21.15 Stradivari Memorial Day - Museo del violino 22.45 Petruška - Il suono intagliato RAI MOVIE 13.50 Film: The Samaritan 15.30 Film: So-pravvivere con i lupi 17.35 Novice 17.40 Film: Emperor (voj., '12) 19.30 Film: The Clan (kom., It., '05) 21.15 Film: The Tree of Life (dram., '11, i. B. Pitt, S. Penn) 23.45 Rubrika RAI PREMIUM 11.10 Nad.: Un posto al sole 12.10 Nad.: Po-tere e passione 13.0519.05 Nad.: Terra Nostra 13.55 Serija: Close to Home - Giusti-zia ad ogni costo 15.30 Aktualno: Anica -Appuntamento al cinema 15.35 Rubrika 15.45 Nad.: Provaci ancora prof! 17.30 Novice 17.35 Nad.: Pasion prohibida 20.05 Nad.: Un medico in famiglia 21.10 Show: Il piu grande pasticcere 23.35 Serija: Sulle tracce del crimine _RETE4_ 6.50 Serija: Zorro 7.10 Serija: Hunter 8.05 Nad.: Cuore ribelle 9.30 Serija: Carabinie-ri 10.35 Sai cosa mangi? 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.50 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportel-lo di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 2116.35 Film: La veglia delle aquile 19.35 Nad.: Il segreto 20.05 Nad.: Centovetrine 20.40 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Nad.: Downton Abbey 7.10 Nad.: Army Wives - Conflitti del cuo-re 8.30 Nad.: Il tocco dell'angelo 10.00 13.30, 17.45 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.0018.20, 20.30, 23.50 Dnevnik in vreme 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Castle 17.00 SuperMax Tv 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. - Los Angeles 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 Impazienti 21.10 Talk show: Virus -Il contagio delle idee 0.05 Obiettivo Pianeta 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tgr Buon-giorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regio-ne 8.00 Talk show: Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 12.00 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik in vreme 12.45 Pane quoti-diano 13.10 Rai Cultura - Il tempo e la sto-ria 14.50 Rubrike 15.10 Nad.: Terra nostra 15.55 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.15 Nan.: Tre mogli per un papa 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Red Lights (triler, '12) 23.10 Serija: The Newsroom 11.3015.40 La vita segreta di una teenager americana 12.15 18.00 Xena 13.05 Private Practice 13.50 20.20 Under the Dome 14.35 Web Series Collection 14.55 Greek 16.25 The Lying Game 17.10 Novice 17.15 Streghe 18.45 Continuum 19.35 Stargate Atlantis 21.10 C'era una volta TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 8.30 Dok.: Piccola grade Italia 12.45 Rotocalco Adnkronos 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 23.55 Trieste in diretta 19.00 Trieste piace 20.00 Fede, perché no? 20.05 Happy hour 21.00 Ring 23.30 Tisane, uguenti e cachet LAEFFE 13.45 19.45 Novice 14.00 17.45 Serija: Jamie Oliver sfida le star 15.05 18.45 Serija: Il cuoco vagabondo 16.10 Serija: Jamie -Menu in 30 minuti 16.45 Serija: Il cercato-re dei venti 20.00 Serija: Bourdain - Cuci-ne segrete 21.00 Dok.: Il codice segreti del-la Bibbia 22.00 Dok.: Popoli in festa 23.00 Gad Lerner 23.55 Dok.: La particella di Dio CIELO 23.30 Film: Out of Sight - Gli opposti si attraggono (rom., '98, i. G. Clooney, J. Lopez) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Serija: Un ciclone in famiglia 11.00 Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Show: Temptation Island 16.00 Nad.: Il Segreto 17.00 Film: I dodici desideri di Natale 18.45 Kviz: Avanti un al-tro! 20.40 Show: Striscia la notizia - La voce dell'indecenza 21.10 Film: Tutta colpa di Freud (kom., It., '14) 12.00 13.00 MasterChef Canada 14.00 15.00 MasterChef Australia 14.45 Novice 16.00 17.45 Fratelli in affari 16.45 Buying & Selling 18.45 Serija: Affari al buio 19.45 Serija: Affari di famiglia 22.45 Film: Original Sin (triler, '01, i. A. Banderas, A. Jolie) _ITALIA1_ 6.50 Nan.: Tutto in famiglia 7.15 Nan.: Mike & Molly 8.10 Serija: Psych 10.05 Serija: The Closer 12.05 Cotto e mangiato 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Nan.: The Big Bang Theory 15.50 Serija: Mom 16.45 Serija: White Collar - Fascino criminale 19.20 Serija: C.S.I. - New York 21.10 Koncert: One Direction 22.30 Film: Rock of Ages (kom., '12) _IRS_ 13.20 Film: La signora gioca bene a scopa? 15.05 Film: Goodbye and Amen 17.10 Film: Scusate il ritardo 19.15 Serija: Hazzard 21.00 Film: Honkytonk Man - L'uomo di Nashville (dram., '82, r. in i. C. Eastwood) 23.35 Adesso cinema! _LA7_ 7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Show: Cuochi e fiamme 15.50 Serija: Il commissario Maigret 17.45 Serija: Il commissario Cordier 20.30 0.15 Otto e mezzo 21.10 Anno Uno _LA7D_ 6.301 menù di Benedetta - Ricetta Sprint 7.40 16.10 The Dr. Oz Show 8.30 12.55, 18.55 Dnevnik 8.50 12.00, 13.05 I menù di Benedetta 10.00 19.00, 21.10 Chef per un giorno 11.00 20.05 Cuochi e fiamme 14.05 16.50 SOS Tata 23.10 La mala educaxxxion 21.10 Film: Wake of Death - Scia di morte (akc., '04) _DMAX_ 12.35 18.35 Affare fatto! 14.15 20.20 Banco dei pugni 15.10 Ci sei o ci fai? 16.00 Turtleman 16.50 22.00 Affari a quattro ruote 17.45 I maghi delle auto 19.30 Storage Wars 21.10 Top Gear 22.50 Supercar - Auto da sogno 23.40 Video del tubo SLOVENIJA1 6.00 Kultura 6.10 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.35 Turbulenca 11.05 Odprta knjiga 12.00 O živalih in ljudeh 12.25 Na vrtu 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.40 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Odkrito 14.20 Slovenski utrinki 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 Dok. serija: Village folk 16.00 18.35 Otroški program: OP! 17.20 0.40 Ugrizni-mo znanost 17.50 23.05 Osmi dan 18.30 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 21.25 Prava ideja! 22.00 Odmevi 23.45 Panoptikum SLOVENIJA2 6.00 Otroški kanal 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Kviz: Male sive celice 8.50 Inf-odrom 9.30 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro 12.35 19.20, 23.20 Točka 14.00 Biatlon: SP 15.45 Posebna ponudba 16.15 Evropski magazin 16.35 Mostovi - Hidak 17.05 Točka preloma 17.40 Ljudje in zemlja 18.25 Dok. serija: Amerika likovna umetnost 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Film: Lars ima punco 21.45 Nan.: Sodobna družina 22.10 Nad.: Ana Karenina 23.55 Zabavni infokanal _KOPER_ 13.55 Dnevni program 14.00 23.55 Čez-menja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 22.15 Avtomobilizem 14.45 Dok. odd. 15.15 Najlepše besede 15.50 Ciak Junior 16.20 Dok. odd.: K2 16.50 Slovenski magazin 17.20 Webolution 18.00 22.50 Izostritev 18.35 23.50 Vreme 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Četrtkova športna oddaja 19.30 Dogodki 19.45 Glasba zdaj 20.00 City folk 20.30 Film: Otroci in ljubimci (dram.) 23.20 Državljani Evrope _POP TV_ 6.00 Risane in otroške serije 7.15 13.55 Serija: Lepo je biti sosed 8.1014.50 Queen La-tifah Show 9.05 10.20, 11.30, 12.45 Tv prodaja 9.20 15.50 Nad.: Barva strasti 10.35 16.45 Nad.: Sila 11.45 17.55 Nad.: Vrtinec življenja 13.00 Serija: Kosti 17.00 18.55, 23.05 Novice in vreme 20.00 Odd.: Epilog 21.20 Film: Nedotakljivi Drew Peterson 23.35 Serija: Seznam strank Četrtek, 18. decembra Rai movie, ob 21.15 VREDNO OGLEDA The tree of life ZDA 2011 Režija: Terence Malick Igrajo: Brad Pitt, Sean Penn, Jessica Chastain in Pell James Družinski vsakdan prebivalcev velike hiše ameriškega srednjega sloja, je podan skozi oči najstarejšega sina Ja-cka, ki se še kot odrasel človek bori s težavami, ki jih je imel z očetom v otroških letih. Sicer je filmsko dogajanje postavljeno v petdeseta leta prejšnjega stoletja, ko družina O'Brien: strog, robat oče, nežna in čudovita mama, trije sinovi, živi v predmestju majhnega mesta v Teksasu. O'Brienovi spominjajo na družino režiserja in scenarista Terrenca Malicka, ki je na tem filmu delal več kot trideset let. Morda prav zaradi osebne angažiranosti film ni zgolj (avto)biografska podoba nekega časa, ampak tudi poezija, ki ob Malickovi rabi kamere in nizanju detajlov, celo izredna mojstrovina. KANAL A 6.45 Risanke 8.25 12.50 Serija: Zakladi s podstrešja 9.20 18.55 Serija: Alarm za Kobro 11 10.10 14.00 Nad.: Detektiv na Floridi 11.20 16.30 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 11.45 17.00 Serija: Naša mala klinika 12.3513.40 Tv prodaja 14.55 Film: Tatica umetnin 18.0019.45 Svet 20.00 Film: Showtime 21.45 Film: Napad na policijsko postajo 23.50 Nad.: Grimm PLANET TV 11.00 12.30 Tv prodaja 11.15 23.05 Nan.: Prijatelji 11.45 Nad.: Moja družina 12.45 Nad.: Sulejman Veličastni 13.45 Ellen 14.40 Nan.: Talenti v belem 15.40 Nan.: Mike in Molly 16.15 Film: Veter v mojih krajih (kom.) 18.25 18.55 Danes 18.30 Zvezde Danes 20.00 Film: Prijatelja (dram.) 22.10 Nan.: Ljubice 23.40 Nan.: Agenti Shielda RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena, Radioaktivni val; 10.10 Prva izmena, Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 11.15 Največ sveta otrokom sliši Slave; 12.15 Moj Sv. Ivan; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni, sledi Music box; 18.00 Kulturne diagonale, sledi Music box; 19.20 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Dobra zgodba; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Poslovne informacije; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 16.30 Planinski vodnik; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Filmofil; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle de-gli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Cultura e societa; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto e a capo; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Mi ritorni in mente; 14.35 Glasba; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.35 Nel paese delle donne; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Glasba; 22.00 Extra extra extra; 23.00 Tutti i topi vogliono ballare; 0.00 Nottetempo. XPrimmki ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Četrtek, 18. decembra 2014_VREME, ZANIMIVOSTI / Dopoldne bo spremenljivo do pretežno jasno. Popoldne pa se bo oblačnost stopnjevala, predvsem v višjih legah. Zvečer in ponoči bo možna krajevna oblačnost v nižinah. Precej jasno bo. Dopoldne bo ponekod po nižinah megla. Proti večeru se bo od severozahoda pooblačilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 2, ob morju okoli 5, najvišje dnevne od 6 do 11, na Primorskem okoli 13 stopinj C. /S TRBIŽ O 0/8 ČEDADo^ 3/13 XX CELOVEC o 0/7 KRANJSKA G. O-3/8 ^ O TRŽIČ KRANJ O £ S. GRADEC O 2/7 CELJE 0/12 O GORICA 5/14 O N. GORICA ° 1/12 PORTOROŽ: o 6/13 "Vtfi o UMAG PORE LJUBLJANA O 2/10 ^¿b DOSTOIN. N. MESTO POSTOJNA 1/11 Q O0/10 .v KOČEVJE IsK v l ČRNOMELJ o 1963 - Nenavadno mrzlo decembrsko jutro. Na Rudnem polju na Pokljuki je bila minimalna temperatura -27,0 'C, na Rakitni so namerili -26,8 °C, v Žireh -23,9 < °C, na Zgornjem Jezerskem -21,4 °C, v Ilirski Bistrici -20,6 °C in v Godnjah na Krasu -13,9 °C. V gorah bo jasno vreme. V dolinah bodo možne toplotne inverzije. Ob obali in v nižinah bo vlažno, s spremenljivim ali oblačnim nebom. Na Primorskem bo pretežno oblačno, drugod pa precej jasno. Zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla. TOLMEČ O 6/8 TRBIŽ O 1/9 a VIDEMO 3/11 a S-^? ^ CELOVEC ^ °0/6 KRANJSKA G. O-1/9 ¿25-, O TRŽIČ So? 0/10 S. GRADEC O 0/8 N. GORICA ČEDADo^ 4/10 iS. GORICA o 6/11 O " 5/10 PORTOROŽ O O UMAG KRANJO CELJE 1/13 O LJUBLJANA O 3/10 POSTOJNA O 3/8 N. MESTO 2/13 O KOČEVJE S° - ČRNOMELJ O PAZIN O REKA jutri Danes:ob 0.34 najnižje -13 cm, ob 6.34 naj- — ,. . . , . višje 40 cm, ob 13.52 najnižje -43 cm, g Morje je rahl° 0 ob 20.15 najvišje 20 cm. S rasten o,tem- 1 Jutri: ob 1.22 najnižje -15 cm, ob 7.17 naj- peratura j morja ' višje 44 cm, ob 14.24 najnižje -51 cm, 16 stoplnj C ob 20.15 najvišje 26 cm. I ^_, -tr N .........1 LU O GC ® Ü 500 m..... ......7 2000 m . . 1000 m..... ......5 2500 m . . ........-1 1500 m..... ......4 2864 m . . ........-3 UV indeks ob jasnem vremenu doseže vred- 1— nost 1. Cerkev v Angliji dobila prvo škofinjo LONDON - Anglikanska cerkev v Angliji je dobila prvo škofinjo. Po dokončni potrditvi prelomne spremembe minuli mesec je bila včeraj na položaj škofinje Stockporta imenovana Libby Lane. Pred tem so Cerkev stoletja vodili izključno moški, pred 20 leti so se spremembe na tem področju začele s posvetitvami du-hovnic.»To je izjemen dan zame in zgodovinski dan za Cerkev. Sem počaščena in hvaležna, da sem bila poklicana za služenje kot naslednja škofinja Stockporta, ter vznemirjena, pa tudi nekoliko prestrašena, da mi je zaupana tovrstna služba,« je v Stockportu dejala Laneova. Sinoda anglikanske cerkve je načrte glede možnosti imenovanja žensk za škofinje po letih razgrete razprave in razprtij podprla julija, novembra pa je bila zgodovinska odločitev tudi uradno potrjena. Martina Navratilova dahnila »da« svoji prijateljici MIAMI - Ena najuspešnejših teniških igralk vseh časov Martina Navratilova se je pri 58 letih odločila skleniti zakonsko zvezo s svojo dolgoletno prijateljico Julijo Lemigovo, nekdanjo miss Sovjetske zveze. Dvainštiridesetletna Lemigova je nekdanja manekenka, z Navratilovo pa živita na Floridi. »Če odraščaš v lez-bičnem okolju, na kaj drugega sploh ne pomisliš,« je dejala Navratilova, ki je v karieri osvojila kar 167 posamičnih turnirjev, več kot katerikoli drugi poklicni igralec ali igralka. Že v začetku osemdesetih se je Navratilova, ki je rojena na Češkoslovaškem, opredelila za lezbijko, kar je bilo v takratnem svetu športa novost. Mi gremo naprej! Ob 70-letnici časopisa nudimo naročnikom poleg običajnih ugodnosti še vrsto novosti. Predstavi nam prijatelja! Pomagajte nam širiti Primorski dnevnik! Predstavite nam novega naročnika! Tako boste tudi sami prispevali k razvoju in utrjevanju dnevnika in boste za to tudi primerno nagrajeni. Kdor nam bo do 31. januarja 2015 predstavil novega naročnika, bo ob plačilu naročnine za leto 2016 prejel 15% popust. Popust bo višji sorazmerno s številom predstavljenih naročnikov. Za navodila in pravila akcije pokličite na telefonsko številko 040 7786300 ali 0481 356320 ali pa obiščite našo spletno stran. APrimorski r dnevnik