-------     175    -------
Podučne stvari.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav.
79.
Velikani v pernatem gozdu.
Med Dajogromnejša drevesa, katera v Evropi rasto. gre pravi kosthDJ Na Gothardovem prelazu v kantonu Te-sin skem stoji pri Fasdi v višini 700^ edon kostanj, ki ima v obsegu okoli 8^. Najglabovitejši pa Je oni kostanj, ki stoji v Sicoliji na Etni, in nazivajo ga „Ca8tagno di cento cavalli", ker pod njim more, tako vele, do 100 v senci stati. O tem glasovitem kostanju nam je zapisal J. Houel to-le: „Odrinili smo z Aci-Reala gledat kostanj, ki ga nazivajo di cento cavalli. Šli smo skozi Sant-Alfio in Pireno. Povsodi smo videli dosti kostanjega drevja. Ker se še ni bilo stemnilo, podvizali smo se, da naj-preje ogledamo glasoviti kostanj. Njega veličina je tako gorostasna proti ostalemu drevju, da se ne dade popisati utisek, ki ga napravi prvi hip na človeka. Najpreje sem ga začel risati, in drugega dne sem risanje nadaljeval. Napravil sem naris popolnoma po naravi. To drevo ima v obsegu 160 črevljev. Rekel sem ljudem, naj mi povedo o tem drevesu, kar vedo."
„To drevo nazivajo „Ca8tagno di cento cavalli", ker 8 svojo gorostasno krošnjo dela toliko senco, da se vanjo more postaviti 100 konj. Pripovedovali so mi, da je Ivan Aragonski, idoč s Španjolske v Napolj, naredil ovinek v Sicilijo, ter šel na Etno. Bil je na konju, kakor tudi spremniki njegovi. Na potu jih je ujela nevihta, ali vsi so se vstopili pod to drevo, ki je s svojo krošnjo jih pokrilo, da niso bili mokri. Ta znameniti pripetljaj je bil povod, dejali so mi ljudje, da je drevo dobilo ime ^Castagno di cento cavalli". Drugi pa so mi zatrjevali, da Ivana Aragonskega nikdar ni bilo na Etni".
„To glasovito drevo tako gorcstasnega premera pa je votlo. Stoji tako rekoč samo na svojej skorji, ali vendar je lepo zeleno. Votlina je tolika, da so ondotni ljudje naredili celo hišo in v hišo postavili peč, v katerej suše kostanj, orehe mandlje in drugo sadje. Kedar potrebujejo drv, tedaj se več potov prigodi, da grejo s sekiro in odsekajo od kostanja, kolikor potrebujejo. Zato je drevo uže zelo  poškodovano".
„Nekateri zatrjujejo, da ima drevo več debel, ki 80 se sprijela in zrastla. Kdor po vrhu ogleduje drevo, meni, da je res tako. Toda ko sem bil vse do dobrega ogledal, prepričal sem se, da je vse eno isto deblo. V tej okolici je še več   kostanja,  lepih in močnih  dreves,
ki imajo v obsegu   po 36"^.   Kako   star  bi utegnil   biti ta kostanj? Nekateri sodijo, da 3600 let".
Lipa je bila od nekdaj Slovanom sveto drevo, (jo-rostasnih lip je več po Evropi. Posebno poznata lipa stoji pri Neustadtu v Virtemberškej. Deblo jej meri v obsegu 10^, in sodijo, da bi utegnila stara biti 700 do 800 let. Njena gorostasna krošnja ima v obsegu 133^, in veje so jej podprli s kamenitimi stebri. Dva stebra imata na sprednjem licu grba vojvode virtemberškega od 1558. 1. Na drugih stebrih so vsekana imena onih, ki 80 jih postavili. Lipa ta gre v dva vrha. Skoda, da je vihar polomil en vrh.
(Dalje naslednjič.)