Posamezna Številka 10 vinarjev.
Slev.297.
riM, v sreno, 29. aecemnra is.
Leto m.
s Velja po pošti: =
Za oelo leto napre) . . R 26 — za en meseo ,, . • » 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprel . . E 24'— sa en meteo „ . . » 2'—
V	opravi preleman meseCno „ 1*70
= Sobotna izdaja: s
za celo teto....... 7'—
za Hemčllo oeloletno . „ 9*— a ostalo tnosamatvo. „ 12'—
Inseratl:
Enostolpna petit vrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 18 » za dvakrat .... „ 15 „
za trikrat...... 13 „
za večkrat primeren popust.
Porotna oznanila, zahvale, osmrtnice 111:
enostolpna reltvrsta po 2 j vin.
■	Poslano: ";
enostolpna netitvrsta po 40 vin.
Izhaja Taak tan, lzvzemšl nedelje ln pra?. ilke, ob 5. nrl pop.
Redna letna priloga Vozni red.
Ier Uredništvo )a t Kopitarjevi nllol Ste*. G/IIL Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne = sprejemajo. - Uredniškega teletona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo )e » Kopitarjevi nllol št B. — Račun poštne branllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 7563. — Dprarniškega teleiona št. US8.
Prestolni govor bolgarskega kralja. Grške čete zapnste Soloni.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 28. decembra. Uradno se razglaša:
Od naših sil zasledovani so se umaknili Črnogorci od Godijovega na Bijočo. Blizu Kovrena so izkopale naše čete 3 črnogorske topove najmodernejše konstrukcije.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml,
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 28, decembra. Veliki glavni Stan:
Položaj je neizpremenjen.
Vrhovno vojno vodstvo.
XXX
Prestolni govor bolgarskega kralja.
Bolgalski kralj Ferdinand je prišel sam na otvoritveno sejo. Vse je zelo presenetil. Kralj je namreč šele v zadnjem trenutku sklenil, da sam prečita prestolni govor. Navdušeno so ga sprejeli poslanci; pozdravljala ga je tudi večina članov opozicije.
Ferdinand sc je v govoru na min. predsednika zahvalil na navdušenem sprejemu. Nazval je ministrskega predsednika Hadoslavova: »moj oče,« s katerim častnim imenom Bolgari splošno ' nazivljejo Radoslavova. Finančnemu ministru Tončevu je kralj rekel, da je zanj to slavnostni dan. Veliko pozornost je vzbudilo, ker v prestolnem govoru kralj ni omenjal Rusije, dasi so pi^ejšnji dan obstreljevali Varno. Napeto pričakujejo, kaj o tem izjavi Radoslavov.
V prestolnem govoru je kralj izvajal:
Jaz in moja vlada smo v več kakor enem letu, ko se je pričela vojska, z velikimi napori delali na to, da sc sporaz-umemo z nam sosedno Srbijo tako, da naj bi nam mirnim potom vrnila ozemlja, ki nam jih je izdajalsko oropala. Naši napori so se izjalovili na neomaj-ljivi svojeglavnosti Srbije, ki se nam je branila vrniti zopet Macedonijo. Prisiljen sem bil, ker so se izčrpala vsa mirovna sredstva v dosego označenega namena, da sc konča trpljenje naših uhlapčenih bratov, da sem moral naši vojski ukazati, naj uclere v Srbijo, da podeli svobodo našim bratom in da sc ustanovi enota našega naroda. Ponosno povdarjam, da so se vrgle naše čete s poletom, ki mu ni enakega in z izredno hrabrostjo in ko so se vojskovale na
strani hrabrih in slavnih zaveznikov Nemčije in Avstrije, prej kot v dveh mesecih popolnoma premagale sovražnika in ga pregnale iz njegove dežele! Izvedle so še slavnejša dejanja. Iz Macedonije so pregnale čete, ki sta jili v sramoto civilizacije in svoje lastne preteklosti odposlali dve velesili, Anglija in Francija, da podpirajo in utrde srbsko trinoštvo nad mučenim bolgarskim narodom. V sedanjem trenotku ne stoji noben sovražni vojak več na nam in mučenikom preteklosti tako ljubih tleh. Slava in čast zmagoviti bolgarski armadi, ki je s svojo hrabrostjo in s svojo silo pridobila domovini in našemu orožju novo slavo in večno' hvaležnost svojih osvojenih bratov, s katerimi je delila srečo, radost in navdušenje ob nepozabnih ginljivih prizorih, ki so se dogajali v vaseh in v mestih, kamor je prinesla vojska prostost, in kjer se je razbila veriga robstva.
Gospodje poslanci! Naša vlada Vam predloži le začasen proračun za prvo polovico leta 1916 in kreditne zahteve, ki so potrebne za potrebo vojske, za vzdrževanje rodbin ubogih vojakov, za vzdrževanje reda in uprave v rešenih in po naši vojski zasedenih ozemljih kakor tudi, da sc urede ozemlja, ležeča na obeh straneh Marice, ki so se nam odstopila po dogovoru z zvezno otoman-sko državo kot jamstvo trajnega prijateljstva in skupnega dela v smislu višjih skupnih koristi obeh držav. Moja vlada predloži Vaši odobritvi vse predloge, ki jih je izdelala zavedajoč se potreb, ki jih nalagajo potrebščine armade, obramba domovine in da se more dobro nadaljevati vojska.
Gospodje poslanci! Prepričan o tem, da boste, ki Vas preveva veličastnost sedanjega trenutka, ki smo ga doživeli in kot domoljubi med svojim delovanjem pokazali slogo, ki jo dežela bolj kot kdaj potrebuje. Kličem božji blagoslov na naša dela in izjavljam, da jc »tvor j eno drugo splošno zasedanje 17. narodnega sobranja. Živelo bolgarsko ljudstvo! Živela hrabra bolgarska vojska !
XXX Zasedanje sobranja sc odgodi, ka-kakor se poroča, še pred pravoslavnim božičem. Razpravljali bodo o idemni-teti, o vojnem posojilu in o vojni kazenski postavi. Vlada pričakuje z gotovostjo, da konča sobranje te predloge v nekaterih dneh, ker namerava tudi
opozicija brez razprave dovoliti vse, kar zahteva vlada. Za podpore rodbinam vojakov namerava, kakor se piše, vlada zahtevati začasno trideset milijonov levov.
X X X
Črnogorsko uradno poročilo.
Rim. (Korespond. urad.) Črnogorski generalni konzulat objavlja sledečo brzojavko z 21. decembra: Radi navzočnosti sovražnika smo odredili, da se prebivalstvo s svojimi čredami in z živili umakne z desnega brega Tare v notranjo deželo. Dva sovražna bataljona s 4 topovi in z dvema strojnicama sta napadla v smeri proti Beranu nek naš oddelek pri vasi Ja-buna ob Limu, a sta bila vržena z velikimi izgubami. Ujeli smo 100 sovražnikov. Na ostalih bojiščih, nič, kar bi bilo važno.
Genf, 26. decembra. Črnogorsko uradno poročilo z dne 23. decembra: Naša sand-žaška armada je tekom ofenzive napadla sovražnika v smeri proti Lepencu. Po lju-tem boju je bil sovražnik kljub odporu popolnoma vržen nazaj na Bjelopolje. Na bojišču je pustil 500 mrtvih. Ujeli smo okoli 100 mož, med njimi enega stotnika. Na ostalih frontah artiljerijski in infanterijski boji.
Cetinje, 26. decembra. Sovražnik v Sandžaktt v bojih dne 24. decembra ni dosegel nobenega uspeha. Pri Benčide so odbili napd. Avstrijci so vzeli našo postojanko v Raskovagorju; s protinipadom smo jo zopet zasedli, ujeli^več mož in zaplenili materijal.
Cetinje. (Kor. ur.) Uradno poročilo 25, dece.: Naše sandžaške čete nadaljujejo svojo ofenzivo. Posrečilo se jim je, da so zasedle več vasi, ki so se nahajale v rokah sovražnika. Avstrijci so imeli težke izgube. Na ostalih bojnih črtah topničarski boji.
Naši letalci nad črnogorskimi mesti.
Geni, 28. decembra. Lyonski listi poročajo iz Cetinja, da so avstrijski letalci preleteli Podgorico in Nikšič in metali bombe. Letalci so se nato pojavili nad Skadrom, kamor pa niso metali bomb.
Boji pri Elbasanu.
Geni, 28. decembra. Iz Berata se poroča: Bolgarske čete, ki prodirajo od Bitolja proli Jadranski obali, so zadele pri Elbassanu ob srbske bojne sile. Srbi, ki so bili z živili, municijo in lahkimi topovi nanovo preskrbljeni, so se obupno upirali, da bi zadržali nadaljno prodiranje Bolga-\ rov. Že dva dni se bije ljuta bitka.
Geni. Lyonski listi poročajo iz Cetinja: Nadaljujejo se boji med Srbi in Bolgari pri Elbasanu, Glavne srbske sile so pa baje že izpraznile ozemlje.
Lahi v Albaniji.
Rim. (Kor. ur.) Poslancc Fedcrzoni
je zunanjega ministra vprašal,' da natančno izve, kar je Italija zagotovila Grški z ozirom na tozadevno poročilo »Agenzie Štefani«. Laško časopisje je presenečeno in nevoljno, ker je italijanska vlada podala zagotovila o razlagi in o namenih italijanskega nastopa v Albaniji. »Tribuna«, »Idea Nazionale« in »Secolo« napadajo Grško, češ da njen diplomatičen korak ne koristi ne laško-grškim razmeram in ne more pojasniti nejasnosti o grških mejah. Kaj hoče Italija v Valoni, je znano že od časa londonskih pogajanj. Grški ne gre nič mari, kar dela zdaj tam Italija, ker, tako izvaja »Tribuna«, obstoja za Italijo evropska potreba, da pomaga v Albaniji Srbom.
Srečanje s kraljem Petrom.
Poročevalec »Beri. Tgbltt.« naznanja iz Sofije dne 27. decembra:
Sredi v divjih albanskih gorah je srečal neki albanski zdravnik srbskega kralja Petra. O tem žalostnem doživljaju poroča svojemu prijatelju v Skoplju: »Bila je strašna noč, polna krutega mraza in divje vihre, ki sem jo moral na svojem potovanju prebiti v borni vasi ob poti v Skader. Našel sem napol podrto hišo. Hlev in izbo je ločila lc revna lesena stena. V izbi je spal domačin. Jaz sem pa prebil noč v hlevu pri njegovi edini kravi. Nisem mogel spati, čeprav jc bilo žc pozno v noč. Snežni vihar je divjal in pokrival hišno streho vedno gostejše s težkim snegom. Zablodel pes tuli nekje v gorah. Nenadoma močno potrka na vrata. firipav glas zapovedoval-no kriči po srbsko: »Odpri!« Domačin uboga. V nočni temi je videti skozi odprta vrata štiri jezdece. Dva sta že bila skočila S konja ter z veliko skrbnostjo dvigneta s konja tretjega jezdeca, zavitega v velik plašč. Skrbljivo ga neseta v izbo. Srbski častniki so. Tretjegr.s smatram za ranjenega tovariša. »Zapali ogenj!« ukažejo gospodarji koče. Goreča polena zaplamene. Ranjenec poleg mene zapre oči, obrne glavo v temu in v svitu ognja spoznam suhi obraz z navzdol visečimi brki in sivimi lasmi — srbskega kralja Petra. Medtem prideta še dva častnika in dva vojaka, ki sta obložena s kovčegi; iz njih vzamejo potrebno da napravijo in polože kralja na borno ležišče. Kralj vzdiha in pravi žalostno svojim spremljevalcem: »Hvala vam, bratje, hvala!« Častniki poizkušajo z rešenim brašnom pokriti n-izo, a kralj odkloni vsako jed. Samo eden njegovih spremljevalcev, očividno zdravnik, mu da nekaj piti. Topo in molče sede častniki krog svojega kralja. »Spite nekoliko, počijte si, gospodje!« jim pravi kralj. Častniki ležejo po tleh, kakor pač morejo. Toda mislim, da nobeden izmed njih ni spal in še predno je nastopila zora, se dvignejo kralj in njegovi spremljevalci, da zapuste borno vas in
LISTEK.
\e doni zvon iz temnih lin a vzbujaj mi na dom spomin!
Kje so zlati časi, ko me je učila mati to krasno pesem! Kje so srečni časi, kje je ljuba mati! Zginili, minuli so časi nedolžnega veselja v vesoljnem morju večnosti, mati spi večno spanje v tihem grobu. Prišli so drugi časi, časi resnega življenja, dnevi trpljenja, težav. Usoda me je iztrgala iz brezskrbnega življenja, pahnila me v nevarne vrtince sveta. Tavam kot tujec po tujem svetu. Marsikdaj si v tolažbo za-pojem pesmico, ki sem jo podedoval od matere. Le doni zvon iz temnih lin! ... Kdor zna to pesem, ve, kako krasna je nje vsebina, v srce segajoča nje melodija. Čast možu, ki jo je zložil. Živel bo večno v spominu čistega ljudstva, ki je večno. Takih mož potrebuje naš narod, ki ga bodo bodrili do ljubezni do rodne grude, do bratov.
Spominjaj me, zvon v tujini, na dom, kamor hrepeni moja duša, kamor si žele srca miljonov. Kje si večna poezija, ki si mi poživljala dušo pod domačim nebom? Poezija, brez tebe ni idealov, brez idealov
ni življenja. Poezija, ti-daješ življenju vsebino, ti narediš življenje vredno življenja. Šel sem med svet, ostavil blaženo zemljo, na kateri kraljuješ ti, kraljica večne lepote. Kako hvaležen sem zvonovom, ki me spominjajo na dom, kraljestvo poezije.
Jutro .., Lahka jutranja zarja ozna-njuje prihod zlatega solnca. Iz temnih lin se oglasi zvon. Poje jutranjo pesem v čast Vsemogočnega. Njega srebrni glas se razlega po domači dolini, domačih gorah. Solnce prihaja, narava, vstani! In sleherna stvarca vstane ter se poda na svoje vsakdanje delo. Uho sliši, oko vidi poezijo, katere krasota je nepopisna.
Večer .., Solnce zahaja za domače gore, zadnje žarke pošilja zemljanom v slovo. Po dolini lega večerni mrak, krilati oznanjevalec noči. Iz zvonika zapoje večerni zvon krasno melodijo. Ave Maria, ave Maria! Narava lega k počitku, vesoljno stvarstvo uspava mila, tiha melodija večernega zvona. Poezija ...
Sveta so čustva, ki napolnjujejo čisto dušo mili glasovi zvonov, ko oznanjajo Gospodov dan. Duša se veseli, narava se ra-duje, smehlja se ti od veselja sleherno naravno bitje. Resna, otožna je melodija zvonov, ko spremljajo trpina na njega zadnji poti. Življenje je boj in brez boja ni življenja. Kaj jc namen življenja, povejte nam zvonovi! »Delo, delo, delo.« To jc njih odgovor. Delo je naša zemeljska naloga.
Delo je boj poezije duha s prozo vsakdanjega življenja. Posvetiti se delu, se ne omadeževati, z rokami delati od jutra do večera v potu svojega obraza, a dušo in misli obračati proti nebu, to je naša sveta naloga.
Domači zvonovi prav milo pojo! Kdaj vas bom zopet slišal peti, kdaj se zopet radoval ob vaših milih glasovih. Kje je moj ljubi dom, tam za devetimi gorami, v ' deveti dolini! Tako daleč, daleč, da ne slišim vas, zvonovi domači. In ker vas ne slišim, sem žalosten, ker me ne tolažite, sem otožen.
Žalostno je postalo življenje, svet se je spremenil v dolino žalosti. Solnce ne sije več jasno, ptičice ne pojo več veselo, rožice ne cveto več tako ljubo kot v zlati dobi miru. Utihnile so krasne pesmi med našim ljudstvom, umolknile milo doneče strune pevcev. Vse žaluje, tuguje. Človeštvo je zadela, nesreča, kakršne zgodovina nc pomni. Blodimo po zemlji kot slepci brez upanja, da še kdaj vidimo svetlo luč zlatega solnca. Luč miru in sprave, o luč ljubezni, si zašla za večno za črne gore spora in sovraštva?! Pridi zopet, vrni se, svetla luč zvezde vodnice, prepodi z zemeljskega površja temo žalosti! Zasveti zopet, da spregledajo ljudstva, da se vrnejo narodi k edinosti, večni ljubezni! S teboj sc bodo vrnili dnevi veselja, radosti, na zemlji bo zavladal mir med narodi, sloga
in sprava med ljudstvi, ljubezen med ljudmi. Razvile bodo rožice svojo prejšnjo krasoto, ptičice bodo zopet pele svoje prejšnje ljubke melodije. Med ljudstvom bodo vstali pevci, ki bodo opevali tvojo blagodejno moč, moč vsemogočnosti.
O solnce, po tebi koprni, hrepeni duša vesoljnega ljudstva, duša, ki mora brez tebe usahniti. Pridi, pridi! Ko boš ti izšlo izza gora pogube, žalosti, tuge, tedaj bodo zapeli zvonovi domači melodijo, kakršne ve-soljstvo še ni slišalo. Rosno bo oko od veselja, duša polna radostnih, blaženih čustev. Ljudstva se bodo vzdramila, oživela pod tvojo blagodejno močjo. Zvonovi te bodo slavili, zvonili bodo melodijo vstajenja. Hvalo bodo peli onemu, ki te bo poslal, da kažeš narodom pota, ki so jih zgrešili, pota, ki vedejo do napredka, do poezije, do življenja. A solnce, ti nc boš vzbudilo k življenju samo ljudske duše, pod blagodejnim vplivom tvoje nebeške moči bo vstalo celo vesoljstvo, sleherna stvarca bo obhajala veselo alelujo.
Ko boste vi, zvonovi domači, zadoneli oznanjujoč vzhod solnca solncev, tedaj se bodo vračale na blažena domača tla miljon-ske trume hrabrih sinov svete domovine. Domovina, zate bo nastopila zlata doba, ko bo vzljubil brat brala, človek človeka
V. Loški.
beže dalje preko temnih negostoljubnih albanskih gora.«
Umikanje Srbov proti Adriji.
Berlin, 28. decembra. Umikanje srb-/ke armade skozi Albanijo opisuje dopisnik čikaškega lista »Daily News« takole: Umikanje Napoleona iz Moskve ni moglo biti bolj strašno kot to, kar se je godilo na umikanju skozi Albanijo. Ljudje so imeli kruha še za tri dni, nato so vsakega konja, ki je padel, z bajonetom pobili in pogosto kar surovo meso snedli. Samo prve dni so še došli izmučeni konji v Skader, potem pa nobeden več. Vse so med potjo pobili in snedli, Ob cesti stoje borne albanske hiše, vsaka že zasedena od 10 do 20 mož. Skoro nikjer ni bilo možno napraviti ognja. Ostri kamni po cesti so raztrgali čevlje in noge. Pot je postala dolgp krvava sled. Zelo mnogo jih je med potio pomrlo vsled lakote in mraza in od 70.000 mož, ki so nastopili na Kosovem polju umikanje, jih je prišlo do obrežja mogoče kakih 40.000. Kljub tej hudi stiski so sfe žhdnje čete bojevale do zadnjega, da' krile umikanje drugih. Od 40.000 mož;>;kf so ušli jih je morebiti za boj sposobnih'le kakih 10.000. Večina ima samo dve misli: Kruh in rešitev pred Bolgari. Pač pa'4t'oji v srednji Albaniji še okoli 20.000 Srbov, ki vodijo če-taško vojsko, in mnogo"'šrbskih vojakov je tudi v Črnigori, katefe'.armada je čisto pod srbskim poveljstvom, it
17 /
V črnigori;
se, kakor poroča »Tagebiatt« iz Stockhol-ma, nahaja poldrug milijon srbskih beguncev, ki žive v največji bedi.
Princ Viljem Wied ni na Balkanu.
Dunaj. Siidslavvische Korrespondenz objavlja nasproti poročilom rimskih listov, da je došel princ Wied s svojo ženo v Prizren in da se je tam posvetoval z albanskimi voditelji, da to ni res in da se princ Wied sploh ne nahaja na Balkonu.
Essad paša zapustil Drač.
Iz Milana poroča »Generalanzeiger«: Essad paša je 23. t. m. zapustil Drač.
XXX
to, da tudi Angleži in Francozi niso dali nikakega jamstva, da ne bodo pustili Italijanov v Solun. Ker so Angleži in Francozi prišli svojevoljno in se celo utrjujejo se tudi njihovim sovražnikom ne more za-braniti vstop na grško ozemlje.
Konzularni zastopniki odpotovali iz So-luna.
Dunaj. »Siidsl. Korr.« poroča o odpo-tovanju konzularnih zastopnikov iz Soluna iz Aten: Avstrijski konzul pl. Kwiatowski in nemški konzul pl. Walter sta se nahajala 25. t. m. šc v Solunu. Od takrat se ni nič še poročalo, kaj je ž njimi.
Kilindir—Solun—Halkidika.
Soiija. Iz Soluna: Avstrijci, Nemci in Bolgari se pripravljajo, da zapuste Solun. Veliko jih je že odpotovalo v notranjo Grško. Pričakujejo, da zapuste Solun konzuli Avstrije, Nemčije in Bolgarije, ker nameravajo Angleži proglasiti v mestu oblegovalno stanje. Angleži grade ponoči in podnevi dve obrambni črti: prvo pri Kilin-diru, drugo pri Solunu. Nove čete izkrca-vajo tudi na polotoku Halkidika in utrjujejo črto ob jezerih. Angleži se nameravajo braniti na Halkidiki, kadar bodo morali zapustiti Solun.
Vojaški dopusti na Grškem.
Atene. (Kor. ur.) Vojno ministrstvo je podelilo 10 do 15 odstotkom mobiliziranih vojakov dopuste. Mobilizirana armada se tako zniža za 45.000 vojakov. Venizeloso-vo časopisje sodi, da je ta odredba v zvezi z možnostjo bolgarsko-nemškega pohoda na grško zemljo.
xxx
Vofska
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 28. decembra. Uradno se razglaša:
Na tirolski južni in jugovzhodni bojni črti trajajo topovski boji dalje.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BivSi rumunski minister v Parizu.
Milan. (Kor. ur.) »Corriere della Sera« poroča, da je došel 27. t. m. bivši rumunski finančni minister Marghiloman y Pariz. Marghiloman je izjavil, da Rumunija ne namerava zapustiti svoje nevtralnosti.
Rumunski kralj častni polkovnik dveh ruskih polkov.
Petrograd. Rusko vojaško poslaništvo petih visokih častnikov izroči romunskemu kralju uniforme kot častnemu polkovniku dveh polkov.
Ruska meja ie vedno zaprta.
Bukarešt, 28. decembra. Ruska meja
ostane še vedno zaprta. Promet med Ungheni in Odeso še ni otvorjen. Že dva tedna sem je prekinjen brzojavni in pisemski promet med Rusijo in Rumunijo; samo za časnikarske brzojavke je izjema.
Rumunsko žito,
Galac, 28. decembra. S prevozom od Avstrije in Nemčije v Rumuniji nakupljenih 50.000 vagonov krušnega žita bodo pričeli tekom tega tedna na ladjah rečne in pomorske paroplovne družbe.
Rumunski list o bilanci štirisporazuma.
Bukarešt, 28. decembra. »Ziua« piše na uvednem mestu: Potek dogodkov je dosedaj zahteval od naših državnikov previdnost. Danes pa so celemu svetu jasni uspehi na Balkanu. Na Balkanu gospodujejo avstrijske, nemške, bolgarske in turške armade. Dardanelska akcija je žalostno končala. Zavezniki se stresejo v Solunu in francosko-angleški vpliv na vzhodu je težko trpel. To je bilanca štirisporazuma.
z Italijo.
granat, paviljoni so poškodovani, dva človeka mrtva; ravnateljstvo se je odločilo, da treba umobolne kam spraviti iz Gorice. Dne 21. so streljali Italijani zopet na vojaško oskrbovališče ob ulici Sv. Klare, osem granat so vrgli zopet tja. Dne 22. so letele granate čez mesto.
Bog je rekel Lahu: Ne boš!
Dopisnik zagrebških »Novin« poroča iz Gorice dne 23. decembra 1915.:
Danes so Italijani zopet skušali prodreti na Kalvariji. Napadli so krog 11. ure, Preje je njihovo topništvo sve jutro bombardiralo naše jarke. Ni bilo mogoče zdržati ognja, topništvo je pobilo stražo in Italijani so prodrli v naše jarke. Za naše vojake pravi Božič, ker je to prilika, ko more Hrvat pokazati, kaj je in kako zna braniti svoje. Kadar on naskoči — morajo tudi vragi bežati pred njim, kaj pa še-le Italijani! Tako je bilo tudi danes. Naši so planili. Bilo je to krog 11. ure in pol dopoldne, Slišal si samo enoglasni silni Ura! Šli so naprej — brez pušk. Vsak nosi po nekoliko bomb, pa udri po Italijanih. De-setorica je šla naprej na nekoliko korakov. Neki naš ranjenec mi pravi: »Jaz sam sem zmetal dva zaboja bomb nanje. Med Italijani je nastalo jadikovanje in tekanje. Nisi vedel, kam kateri beži. Šel sem deset korakov naprej. Vidim, kako leži mrtev njihov major. Poleg njega težko ranjen stotnik. Pa tudi drugih dosti mrtvih. Buda-la, ko da so pozabili kdo tukaj straži; da so eni in isti od začetka vojne. Ko iščejo, naj pa imajo! Bog je rekel že v začetku Italijanu: ne boš! — ker nas je po krivem napadel, pa mu je zamen vsaka muka. Med nami je vsak popolnoma prepričan, da ko bi ne bila z nami Bog in sveta Gospa, bi ne bilo mogoče zdržati tega silnega ognja. Toda On ie z nami. On je rekel Italijanu: ne boš!« Tako ranjenec.
Zares, človek mora občudovati izraz misli naših dalmatinskih Hrvatov. Eden mi pravi: »K?>dar sem tu v jami, premišljam: Glej, par korakov pred teboj je Italijan. Naskakuje me; če bi bil to Ijudožrc, bi rekel, naj ti bo! Ali če bi mu bil kaj storil, tudi niti moja ptica se ni srečala z njegovo, pa vendar...
Včeraj je zopet poslal trideset strelov na zgradbo, v kateri so bili ranjenci in na kateri se vije zastava Rdečega križa. Zadelo je zgradbo pet strelov. Danes so streljali s 30 cm kalibrom. Izstrelki so nadli poleg zgradbe. Sploh ni dneva, da bi ne streljali na Gorico. Naslajajo se ob rušenju hiš.
Vidim truplo mrtvega italijanskega majorja, a poleg njega leži naš čest.nik. Pogledam malo bolje: naš vredni poročnik Markovič. Zazcbe me v srcu. To vam je bil« duša mladeniča, miren kakor jagnje, med moštvom jc užival nepopisno zc;ura-nje in ljubezen. V ognju — g-reČnejši nego ogenj sam, pri tem svoboden. Že nekoliko-krat je b:l doslej odlikovan s hrabrostno svetinjo. Danes je padel pri jurišu. Krogla ga je zadela v vratno žilo in iztekla mu je kri. Ostri je na mestu mrtev. Bil je pravi tovariš. Večni mu pokoj!
Iz rtnevov obstrol<evanja Gorice.
Oba. brata, gospoda B. in A. K., zobozdravnika v Gorici, sla ostala v mostu kljub močnemu obstreljevanju mosta, vršeč svoj poklic v korist vojakom,
deloma pa tudi za asistenco v tamoš-njih bolnicah. Sedaj pošilja pr. A. K. svojim staršem, ki se nahajajo kot begunci v Kleinkirchheimu, sledeče pismo, kateri ima motto: »Dober konec, vse dobro.«
»šele sedaj imam toliko časa, da Vam morem podrobneje pisati; pišem v postelji, kar je malo bolj težavno. Torej poslušajte! Bilo je 18. decembra, ko nas je zbudilo zjutraj pred 5. uro močno grmenje in pokanje. Ker se je že od 11. namigavalo, da se bo mesto obstreljevalo, zato smo bili hitro na nogah. Vzrok tega peklenskega bobnenja nam je bil tudi takoj jasen. Sedaj je veljalo se rešiti kakor je pač bilo mogoče. Ali kako? Mogli smo zaupati le na božjo pomoč! — Vsi hišni prebivalci, tako tudi jaz, smo bežali v pritličje, v sobo pod našo veliko obednico. Tam smo čakali na konec obstreljevanja ali — na našo smrt. Pet ur in pol smo tako čakali v velikem strahu. Tla so se že tresla ko jc ustrelil težek sovražni top. Okoli nas so padale sovražne granate in potresale hišo v njenih temeljih. Na sto topov vseh kalibrov je metalo svoje uničujoče strele proti našemu ubogemu, brez-brambnemu mestu! Bil je strašenJ>e-klenski trušč. Neprenehoma je tratilo žvižganje in sikanje, streli so udarjali in podirajoči zidovi so se valili. Na vsa strani so leteli po zraku drobci krogel, strešna opeka in kamenje. Kdor je bil na cesti, ta je ostal mrtev ali ranjen. Povsodi ruševine, podrtije in požarL To so bile ure strahu! Ko se je proti 11. uri končno polegel bes nesramnega sovražnika, sem mogel pogledati iz našega naj zgoraj šn j ega nadstropja na. naše ubogo, kot žrtev padlo mesto. Solze so mi prišle na oči: povsodi ogenj, dim in podrtija. Naša hiša je ostala še nepoškodovana. Ko so topovi prenehali podirati mesto, se je pokazalo celo brodovje aeropla/nov in sovražni letalci so nas obdelovali s pšicami in bombamL Zopet se je pričel strah! Zvižgaje so padale bombe in njihove eksplozije so pretresale mesto. Tudi pri tem uničevanju nam je ostala koža še cela. Okoli nas v sosednje hiše so padali težki streli (15, 21, 28, celo 35 cm). Od 1. Ure pa do 5. ure popoldne je bilo bolj mirno; le semtertja se je slišalo žvižganje in eksplodiran je sovražnih strelov. —> Za časa te pavze sem rešil še štirim na-* šim hrabrim vojakom zobnih bolečin.
Po pol peti uri popoldne ie prifiel sovražnik zopet z obstreljevanjem, katero je pa čezdalje bolj rastlo.
Bilo je precej hladno; hotel sem s« pogreti pri peči z Valerijo v veliki jedilnici. Še smo slišali dve močni eksploziji — nato trenutek mir — končno udarec. Zavpil sem glasno vsled bolečin; imel sem občutek, kakor da mi je odtrgana noga! — Cela soba je bila od prahu kakor zatemnela, v očeh in laseh je bilo polno prahu in ometa. — Z največjim naporom sem se odvlekel, podpiran od Valerije, iz sobe, poskakujoč na levi nogi, da z;bežim v klet. Ko sem dospel v pritličje, sem se zgrudil, in Valerija me je odnesla v klet; nato pa je kljub nevarnosti, v sredi toče krogel, odhitela, da privede dr. W., kateri je bil tudi takoj z mojim bratom na licu mesta in mi dal prvo pomoč. K sreči ni bila zlomljena nobena kost, ampak je bila noga od kolena navzgor le premeč-kana; nisem pa mogel povedati zdravniku vzroka moje poškodbe. Nato se podasta tudi dr. W. in R. navzgor, da si ogledata sobo. Sedaj šele sem izvedel, v kaki nevarnosti da sem se nahajal. Neka sovražna 75 cm granata je prodrla streho nad operacijsko sobo, zid v drugem nadstropju, vrata, nato strop pri vratih, ki pelje v salon, udarila ob zid pri peči, kjer sva se midva nahajala, od tam odletela proti moji nogi in obležala, ne da bi razletela. Na ta način sva bila čudežno rešena. Ako bi granata eksplodirala, no bi naju nič več našli. In vse to se je zgodilo v najbolj varni sobi, v najbolj varnem kotu! Kakor da bi me iskala granata !
Po preiskavi so napravili v kleti za me zasilno posteljo na dveh zabojih, kjer se in tudi prenočil. Dno 19. ob 3. uri popoldne so mi dali na razpolago avtomobil, da me prepelje na kolodvor, ker nisem imel vsled obstreljevanja mesta druge priložnosti, da bi se odpeljal. Br. Rajmund (usmiljeni brat) je bil tako ljubezniv in ml jo preskrbel dve palici; kajti brez teh dveh ni šlo in odpotoval sem semkaj (E. na Šta jerskem). Zunaj sv. Petra so nas vznemirjali sovražni letalci, vendar smo pa kljub temu srečno dospeli na kolodvor . . . Moj položaj ni sedaj ravno pomilovanja, vreden, vendar sc udam v svojo usodo in se zahvalim Bogu, da ni še slabše ...
X X v
Proti Avstriji prijaznim letakom ▼ Italiji.
Rim. (Kor. urad.) »Popolo d' Italia« poziva vlado, naj prepreči, da se ne dele
Grške čete zapuste Solun. — Razburjenje v ententi.
Atene, 28. decembra. Iz Soluna se poroča, da je odredba, grške vlade, po kateri morajo grške čete zapustiti Solun, povzročila v krogih tamošnjega vojnega vodstva zaveznikov veliko raz-bu? jenje. General Sarrail je imel v tej ! zadevi razgovor s poveljnikom Soluna princem Nikolajem, ki mu pa ni dal nobenega natančnega pojasnila. Sarrail je ^sito nujno pozval francosko poslani šIVo v Atenah, naj pri grški vladi izpeli, da umakne to odredbo, katere izvedba vsebuje fatalno nevarnost za čete Štirisporazuma.
^Francoski poslanik Guillemine je prilel k ministrskemu predsedniku Skohidisu in mu sporočil, da vladna od-reckha, ki ukazuje grškim četam, da zapuste Solun, vzbuja sum dogovora z srednjeevropskim blokom, ker grška vladia z odhodom svojih lastnih čet iz Soluna dopušča prosti potek nadaljnih akcij proti štirisporazumu. Francoski poslanik je prosil Skuludisa, naj razveljavi to odredbo in ga opozoril, da bi štirisporazumne velesile v nasprotnem slučaju smatrale to postopanje Grško kot sovražno stališče (I) in bi bile prisiljene, da primerno nastopijo proti Grški.
Skuludis je vzel izvajanje francoskega poslanika na znanje in mu sporočil, da jih bo predložil ministrskemu svetu, čeprav ne veruje, da je v moči vlade omenjeno odredbo izpremeniti.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 24. decembra. Armada na Ori-entu: Položaj na naši fronti se tekom obeh zadnjih dni ni izpremenil. Utrjevalna dela v solunski okolici živahno napredujejo. Sovražnik ni napravil nobenega poizkusa, da bi prekoračil grško mejo.
Grška^vlada prepovedala izvoz živil v Solun.
Genf, 28. decembra. Atenski dopisnik lista »Petit Journal« poroča, da je grška vlada prepovedala izvoz živil v Solun. Francoska vlada izjavlja, da je ta prepoved izvoza obžalovanja vredna odredba, ki je naperjena tako proti civilnemu prebivalstvu kakor tudi proti vojakom in dokazuje, da hoče grška vlada nadaljevati s sovražnimi odredbami, katerim so zavezniki trajno izpostavljeni.
Grška in štirisporazum.
Lugano, 28. decembra. Polutedui list /-•■jiornale d' Italia« pripravlja Italijane na možnost večih dogovorov Grške s centralnimi velesilami in obžaluje, da Angleži še vedno tako optimistično sodijo o Atenah. Notranji razdor politike štirisporazuma proti Grški obstoji še vedno.
Grški glas.
Afene, 28. decembra. (Kor. ur., corriere della Sera« poroča: Grški list »Em-bros« opozarja grške krege, ki zahtevajo da se Bolgarov ne pusti na grška tla, na
Laško uradno poročilo.
Rim, 27. decembra. (Kor. urad.) Naše topničarstvo je pričelo v Judikariji streljati na postojanke blizu Cologne, kjer so bile naznanjene sovražne baterije. Z dobro merjenim ognjem je povzročilo velike eksplozije in en požar. Delovanje naših malih oddelkov v dolina Cameras in Maggio (Brenta), je dovedlo do za nas ugodnih bojev s sovražnikom, ki smo jim vzeli nekaj ujetnikov. Streljanje naših čet je na Kraški visoki planoti ponoči na 26. t, m. takoj ustavilo nek sovražni napadalni poizkus proti postojankam na Grižem Brdu.
Nevtralna sodba o bojih pri Soči.
Genf. Posebni poročevalec lista »Journal de Geneve« ob Soči poroča: Italijani naskakujejo po siloviti razsipnosti streUva vedno z močnimi silami, večkrat s štiri divizijami na črti treh kilometrov. Naskoke pa le s topovi slabo pripravijo, ker avstrijska pehota ljuto odgovarja. Vsi italijanski napadi se razblinijo, še predno se približajo svojemu smotru.
XXX
Iz obstreljevane Gorice,
Iz Gorice se z dne 25. t. m. poroča: V svojem zadnjem poročilu z dne 23. t. m., katerega sem zaključil okoli 3. ure popoldne, sem poročal, da nismo bili posebno vznemirjani od sovražnika. Ali dneva se ne sme hvaliti pred večerom, kajti od pol 5. ure popoldne je padlo okoli 30 granat. V ulici Mazello, kjer se nahajajo večinoma hiše ubožnejših prebivalcev, je bilo mnogo hiš poškodovanih. Neka težka granata je zopet poškodovala kapucinski samostan in porušila delovno sobo očeta Sabay, sam pa se je mogel še pravočasno rešiti. Bila je 38. granata, ki je v teku vojske zadela kapucinski vrt in samostan. Dne 24. je padla granata v semenišče, ki je bilo že često-krat zadeto. Nastal je požar, katerega so pa hitro pogasili. V božični noči so sicer grmeli topovi, toda nič več tako močno kakor v prejšnjih nočeh. Iz okolice Kalva-rije in Oslavja se je slišalo streljanje strojnih pušk. Torej tudi ta večer n'so imele naše čete v bojni črti nobenega miru! Danes, 25. t. m., se more še poročati: Od včeraj zvečer pa do štirih danes zjutraj ni bilo slišati nobenega topovskega strela. Prvi dan po sedmih mesecih! Zdelo se nam je res nekaj posebnega, preživeti dan brez topniškega grmenja. Škoda, da je cel dan deževalo. — Pristavljamo še nekaj drugih podrobnosti: Na Pokopališki cesti je granata ubila izvoščka Staniča. V Nunski ulici je porušena hiša »Pri belem zajcu«. Električno centralo so porušili 18. t. m., v ulici Leopardi so obstreljevali še ne dograjeno cerkcv, na Korsu je močno poškodovan notranji del restavracije »Pizzul«, devet sob je popo'noma porušenih; poškodovan je »Wienerheim«, Mavrova lii*;a, kavarna »Corso« je tudi zopet poškodovana. Dne 19. so streljali na grad, dne 20. je bila močno poškodovana hiša grofa Paceja, Na deželno umobolnico je zopet priletelo 14 '
letaki, ki zastopajo stališče Avstrije nasproti Italiji,
16 milijonski primanjkljaj rimske jubilejske razstave,
Lugano. Laška vlada je predložila končno tudi obračun narodne jubilejske razstave 1. 1911. v Rimu, ki izkazuje primanjkljaja 16,150.000 lir.
Goriški topovi. *
Ledena burja brije čez brezupne ravnine. Oblaki sc pretrgajo in med vstajajo-čimi gorami prično prodirati žarki zlate jutranje zarje. Skozi gole, šumeče gozdove vozi avtomobil. Male vasi ostanejo zadaj. Hišice z ploščatimi strehami, belih in rožno rdečih sten, okna svetlo modra. Na stenah se nahajajo slike Matere Božje z že obledelim zlatim nebeškim osvitom; med dvema stebroma zvonika se prosto zib-ljejo trije mali zvonovi in pošiljajo v svet svoj pozdrav, nakar jim odmev tisočkratno odgovarja. Živahno gibanje' po vsej cesti. Bosenski tren z majhnimi konjiči, ki jih spremljajo žilave rjave postave z rdečim fesom na glavi; v diru jezdeči ulanci, kadeče se poljske kuhinie, v dvoriščih se zbirajoči oddelki in poljski orožniki. Gozdne parcele so polne barak, zemnih koč, šotorov, vse skupaj velik vrveč tabor. Med tem pa drdrajo tovorni avtomobili v dolgih vrstah, spodaj na velikem loku viadukta žvižgajo lokomotive in pošiljajo proti nebu belkast dim nepregledne vrste naloženih voz izpopolnujejo to kaotično sliko. V ozadju se zlatordeče leskečejo gole skale, nad njimi pa snežni vrhovi gor.
Po cesti, izpeljani v serpentinah, se peljemo z visoke planote navzdol. Spodaj na gričku stoji okrogel, odsekan stolp krasnega starega graduf Čez gorovje na obzorju že prodira zamolklo bobnenje in sliši se kakor bližajoči se potres; tam čez že grme topovi nad Gorico. V sosednji vasi se že skoro ni bilo mogoče ganiti, spodaj pod železniškim mostom se gnete tren in stopajo boječe tuleče črede klavne goveje živine. Topovi, avtomobili in nato v dolgi kači podobni črti bataljon infanterije. Raztrgani, trudni ljudje. Njihove uniforme, njihove suknje in puške rdečerjave od posušene ilovice. Iz vrst se sliši pesem: »Nobene matere nimam več .. .«; to so mažarski fantje; sedaj prihajajo iz blatnega, ognjenega pekla in pojo! Gledam za njimi, počasi koraka oddelek naprej. Ubogi mladeniči z ovitimi glavami, v zadrgi noseč roke, se vlečejo pod težo tornistre počasi naprej, še vedno udarja ifa moje uho pripev: »Nobene materi nimam več ...«
V dolgi vrsti slede tovorne živali. Oddelki strojnih pu?k; čezdaije bolj razločno se sliši grmenje topov. Neorenehoma grmi in bobni v gorah. Za zadnjim hribom se vzdiguje dim, to je že Gorica. Ob strani na jasnem nebu se pokažeio beli oblački, deset, dvajset in še več. Počasi se razkrope, med njimi se lesketa sovražni zrakoplov sredi šrapnelskega ognja. Od gora pa grmi; beli oblački postajajo čezdalje gostejši. Končno izgine zrakoplov, izginejo beli oblački, nebo je zopet tefflnomodro, prazno.
Še en ovinek in med posameznimi drevesi, cipresami in grmovjem se pokaže Gorica. Visoko gori, nad mestom je zgradba gradu, na desno od tu mogočna bela stavba bolnice, streha stolpa je pa kljub ženevski zastavi razstreljena. Med hišami se ravno sedaj vzdiguje velikansk rjavosiv steber dima: udarila je težka laška granata. Sedaj se že nahajamo v sredi, na desno in levo poka in grmi. Zrak se trese, tule-nje in sikanje nam naznanja let gibajoče se sile. Hitro se obrača naš avtomobil po ulicah. Ne vidi se čisto nobenih ljudi, sem-tertja kakega starega moža, ali pa ženo z razkuštranimi lasmi, ki hiti z vso naglico zidovih. Iz marsikaterih vežnih
ob hišnih
vrat gledajo previdno zvedave otročje oči Otroci se še najmanje boje tega strašnega položaja, živijo dan za dnevom na cesti in ako opazijo kak vojaški avtomobil, tedaj vpijejo za njim »evviva! evviva!«
Hiše nosijo sledi silno težke smrtne pesti. Tu se nahajajo ruševine do temelja sesute hiše, tam stoje še stene, granata je odtrgala le streho, v notranjosti se je vse zrušilo v klet, le štiri gole stene štrle proti nebu. Iz okenskih odprtin zija praznina, o oknih ni nobenega sledu. Tu je hiša, kateri je granata čisto gladko odtrgala 3 balkone. Napol iztrgani, zviti železni zaston, zvita omrežja oken, od dima začrnelc vrzeli v zidovju, nad renesančnimi vrati je zapustil šrapnel stotere sledi. Premetam so stebri, uničeno figuralno okrasje. Liki vodnjak visoka duplina nam zija nasproti, stolp cerkve sv. Ignacija je uničila 37 cm granta. Okrajno glavarstvo: kup kamenja, opeke in zidu. Hitro moramo zapustiti avtomobil, potisnejo nas na neko dvorišče. Vse se tresel Neprestano padajo krogle. Hitimo čez trg Franca Josipa. Lepe vile s svojimi lepimi vhodi, s svojimi lepimi ste-u_: sc krasno blišče v solnčni svetlobi, a tudi tu slika uničenja. Postranske ulice te vodijo naravnost v Podgoro. Pohitim nekaj korakov naprej, vedno plazeč se ob zidu do robu neke" višine, da sc tam skrijem y
grm in opazujem z daljnogledom goro strahu, na katero toliko ognjenih žrel sipa železo, zaradi katere je bilo prelite toliko krvi. Naša kritja dobro razločujem. Raztezajo se na rjavem, zakrivljenem hrbtu gore; trdne zgradbe v obliki teras. Oblaki šrapnelov nad njimi hitro slede drug drugemu, Lahi ne varčujejo s strelivom. Mogočno gromenje topov spremlja prasketanje pušk. Lahi stoje onstran gorskega hibta. Posreči se jim, da pridejo na vrh in takrat žvižgajo v teh ulicah krogle pehote, njih sledove nam kažejo prestreljena stekla in hrastove duri. Ampak naše strašno težko topništvo jih je zaprlo na Podgori, čez ne more noben sovražnik. Topovi grome za menoj, a pod menoj jim odgovarjajo gromu podobne salve Lahov. Granate, ki se v zraku trečavajo, divje tulijo. Po Kodelijevi cesti se plazim nazaj. Ljudje se zbirajo v vežah in gledajo kvišku: dvoje laških letal kroži visoko v zraku, čez nekaj minut iu spremlja nešteto šrapnelskih oblačkov. Star, sivolas mož, ogrnien v velik karbo-"narski plašč, kaže s palico kvišku:
»Danes je to že peto letalo; metal je že tudi bombe. Kadar je tako lepo vreme, vedno in vend.no zopet prihajajo, večkrat jih ie kar po deset skupaj. Laški topovi navadno potem hudo streljajo. Dopoldne sicer večinoma ne, takrat jim namreč sije solnce v oči; takrat vlada pravi peklenski hrušč. Naše mesto so tudi včeraj obstreljevali 6 ur. Strašno je, kadar prihajaio velike granate, dasi smo se nanje privadili; a tudi v kleteh se trese, kadar prihajajo.«
Ko starec še oripoveduje, pride še nekaj starih, revnooblečenih mož, nekaj raz-kuštranih starih žena in nekaj zijal. Zunaj zagromi salva.
»Ponoči je še strašnejše,« godrnja starec. »Popolnoma temno je, strahu je zato več, posebno takrat, kadar se dvigajo kvišku ognjeni stebri in zagrinjaio ceste v krvavo rdečico. Tam onstran Podgore sledi vsakemu granatnemu strelu rdeč odsev, neštete krogle iz pušk brenče po cestah. Povsod se ruši in ropota, od časa do časa zadone tudi zvoki rogov, kar naznanja tam gori krvav boj moža z možem. Posameznim oddelkom laških lovcev se je že posrečilo, cla so priplezali na vrh robu, a bodi jim Bog milostljiv, strašno streljanje jih je objelo, nc tako kakor sedaj, marveč tako kakor da stoji sto topov skupaj. V kleteh se nam zdi, da je potres, r.redrzni lovci pa so zginili z zemeljskih tal. In zopet je pokrivalo strašno polje mrličev podgorski grič.«
Nad nami tuli v zraku. Ostre salve avstrijskih topov odgovarjajo. Neka žena prekine starca:
»Krogla je nedavno raztrgala tudi našo revno Marino sinu Albertija jc odtrgala negi. Grdo jc bilo videti, vse stene so bile poškrooljene s krvjo.«
»Zakaj pa ne greste ocl tod, ko je mesto postalo pravo pelclo,« jih vprašam.
Ljudje skomolcujejo. Eni ne razumejo, kaj pravim, drugi poskušajo razjašnjevati: »Kam naj gremo! Revni smo. Saj nas je le malo ostalo. Končno, človek tudi ne zapusti rad svojega gnezda. Saj smo se že navadili in v kleteh se nam nič ne zgodi.«
»Ali je res, da so Lahi obstreljevali tudi našo bolnišnico?«
»Da!« To je gola resnica. Večkrat so streljali nanjo. Uboge ranjence so morali vlačiti vun, več jih je šepalo, kakor so mogli. Krogla za kroglo je zadela v bolnišnico, rušile so sc stene; videli smo, kako so hiteli iz bolnišnice bolniki, ki jih je tresla mrzliva in krvavi strežniki; iz bolnice so sc čuli klici na pomeč, tožbe in kletve. Strašno je bilo!«
Peklenski trušč na cestah je vedno hujši. Moje živce pretresa mrzlica. Tresem se v strašnem hrušču streljanja, tu pa stoje stari ljudje, otroci in žene s bledimi obrazi: vsemu so se že privadili. Naš avtomobil hiti iz mesta, ko pretresa gromenje topov zemljo. Mudi se nam. Ceste so vse razstreljene, Lahi nas vidijo in na avtomobile najrajše streljajo. Iz morja razvalin hitimo proti gori Sv. Mihaela, obdaja nas ti-tanski boj tisočerih in tisočerih. Daleč zunaj med gorami smo že, in še vedno ču-jemo strašno grmenje in tuljenje goriških topov.
Pripovedujejo si, kako sc tu ali tam živi, kakšni zaslužki so bili pred vojsko, kakšna obrt cvete v tem ali onem kraju, kakšni obrtniki bi tam lahko živeli, kakšni ljudje in delavci bi v onih krajih uspevali. Ljudjo iz drugih krajev naše države gledajo, kako se drugje živi, kako sc gospodari, kakšni pridelki se lehko in dobro spečavajo, kako sc plačujejo, kakšno ccno imajo stavbišča, kako sc plačujejo živila v eni ali drugi deželi.
Tu pri peči v vojni bolnici se shajajo ljudje, ki so prišli iz daljnih krajev, poslušni povelju svojega starega vladarja, ki je kakor najvišji vojni poglavar pozval svoje junake pod orožje. Nekateri izmed njih so sc pripeljali preko širnega morja, drugi zopet iz daljnih dežel, kjer so si služili svoj vsakdanji kruh. Tako so od vseli strani pri-
hiteli verni sinovi na pomoč ogroženi
očotnjavi. Koliko težav in ovir so morali premagati, predno so prispeli v domačo deželo! Ali trdna volja jc vse premagala, zakaj vladarjev ukaz jim je bil svet. Zavest, da se morajo postaviti pod vihrajoče prapore, je bila tako silna, da so igraje premagali vse zapreke, katere jim je sovražnik na pot stavil. Govoril sem z ljudmi, ki so delali na Angleškem, na Ruskem, v Ameriki. Prispeli so v svojo avstrijsko domovino, dasi je žc tedaj divjal bojni viliar. Mnogi jc pustil tam žalostno ženo, drobno dcco in posestvo. Zdaj nc vedo, kaj se je s svojci zgodilo, ali so še med živimi ali ne, ali nc trpe morda pomanjkanja, ali so nemara prišli že ob vse imetje. Celi romani bi se dali napisati, kar si tu pripovedujejo.
Večkrat si pripovedujejo ljudje raznih narodnosti, a se dogovorijo. V teku vojske so sc drugi od drugega jezika priučili. V oddelkih barak št. 10 in 12 pa ni videti ni enega Vojaka pri topli peči. Tu so samo ležko ranjeni, in mnogi izmed njih ne bo nikdar več videl domače vasi.
Koliko morajo prenesti in pretrpeti naši vrli vojaki, zakaj rane so strašne, smrtnonevarne. V teli dveh barakah mora biti kurat stalen gost. V slednji sObi leži po sto ranjcncev. Bolestne vzdihe in stoke slišimo tu dan na dan. Nekateri so že tako otopeli, da nc reagirajo niti v največji bolesti. Jako dosti jih jc, ki molijo vsak dan iz molitveni-, ka ali rožni venec.
Minuli mesec so sc nam strnili na en dan trije pogrebi, in pa še ta nenavaden slučaj! Pokopali smo vojaka rimsko katoliške, pravoslavne in protesian-tovske vere. Blagoslovljenje sc jc vršilo v kapeli, na kar sc jc pričel premikati izprevod. Korakali smo trije kurati, kurat kraj kurata. Jaz v kleriškem roketu s štolo črne barve, pravoslavni kurat .je imel modrobojno štolo, ki jc jako široka in od prsi do konca scšiia. In naposled protestantovski kurat, ki jc bil brzojavno pozvan, je imel talar in čezenj plašč črne barve s tremi zlatimi paski.
Malokdaj sc pripeti podoben slučaj, da bi se tri razna veroizpovedanja scšla v eni uri.
Pokopali smo tam drugega za drugim in zdaj mirno leže v večnem snu. Bili so: Leopold VVciser, rodom z Dunaja, ki jc bil ranjen na desnem ledju. Zadelo ga jc kamenje, katero je razpršila granata. Tega, ki jc bil katoličan, sem pokopal jaz sam. Drugi mrtvcc jc bil devetnajstlctni mladenič Jurij Brai-la, rodom z Ogrskega. Bil jc pravoslavnega veroizpovedanja. Umrl jc za rano v plečih. Tretji jc bil protestantovskega veroizpovedanja. Imenoval sc jc Andrej Halupka. Rojen je bil pred 20 leti v vasici Bačci na Ogrskem. Dolgo se jc boril s smrtjo, ali naposled je pustil dušo. Imel jc prestreljeno glavo. Zadel ga
je šrapnel, rana v možganih se mu jo prisadila. To dni je prišel k njemu njegov oče, ki jc baje precej premožen kmet. Hotel jc za vsako ceno odvesti s seboj truplo svojega sina in ga položiti k večnemu počitku na vaškem pokopališču, kjer imajo svojo družinsko rakov. Z njim je prišlo mlado lepo dekle v narodni noši, v širokem, kratkem krilu. Imela je vse objokane oči, bila jc nevesta umrlega vojaka Andreja. Prišla sta na pokopališče in molila na junakovem grobu, ki jc svoje mlado ».ivljenjo položil domovini na oltar. Tudi šopek cvctlic sta mu položila na grob in ga rosi la s solzami. Dcklica sc jo šo dolgo ozirala na pokopališče, iskaje z očmi mesto, kjer preprosti kriščok govori, da tu leži v hladnem grobu Slovak, daleč od svojega rodnega sela.
Vzela jc pest prsti z groba svojega zaročenca, da jt> bo hranila kakor drag spomin z njegovega groba.
Vsak dan hodim po opravkih na naše vojaško pokopališče. In nc zabim vsaj s pogledorp pozdraviti grobove naših junakov, ki tu počivajo. Na obelisku, ki stoji sredi sedaj povečanega pokopališča, vsekava kamnosek imena ju-| nakov, ki tam počivajo. Grob pri grobu in v vsakem v^juk. Zdi sc mi, kakor bi videl pred seboj c.clo stotnijo naših junakov ležečih v vrstah in pričakujočih napada izdajalskih bivših zaveznikov. Ali to vrste scf nc zganejo, zakaj svojo dolžnost, so žc dovršili oni, ki i>očivajo v grobu.
To so naši junaki. Njih imena sc no bodo pozabila, o njih sc bo govorilo zlasti tisli dan, ko nam naša zmagoslavna armada doseže zaželjeni mir in bodo prapori naših čet zmagovito zavi-hrali nad našimi glavami. Molitev colo cerkve bo vzplavala proti nebu za vse one, ki so, izvršujoč svojo dolžnost, žrtvovali kri in življenje za cesarja in svojo domovino.
Dal jim Bog večni mir in pokoj!
M polju usmiljenja.
Piše vojni kurat Haličsky.
Polagoma korak za korakom nam ui-ejajo bolnice. Ko smo bili mcseca velikega srpana semkaj prišli, nam je bilo rečeno, da bo najkasneje v dveh mesecih vso gotovo; ali od tedaj je že dosti vode odteklo, in vendar še danes pogrešamo marsikaj, kar bi bilo že jako potrebno. Prav prijetno je, da imamo po vseh sobah peči, ki širijo toploto okoli sebe. Čc vstopimo v oddelek, kjer so ranjenci, kateri že lahko hodijo ali se kre-tajo ob berglah, vidimo jih zbrale okoli peči. Pripovedujejo si, kar je kdo doživel, videl, kje in kdaj se je s tem ali onim prijateljem srečal. Tu se ljudje dogovorijo in najdejo skrite sorodniške in prijateljsko vezi, ki so v teku let ali vsled razdalje prišle v i>ozabljenost.
Krvav napori Italijanov na Slovence v Ameriki.
Osem Slovencev žrtev italijanskega napada.
Iz Amerike prihaja poročilo o neču-venein napadu posurovclih Italijanov na mirne Slovence. Poročilo se glasi:
»Delagua, Colo. —■ Pred kratkim jc prišlo med tukajšnjimi Slovenci in Italijani zaradi vojne do prepira. Italijani so mirno odšli, kmalu zatem so sc pa vrnili, oboroženi z revolverji in nožmi. Slovence; i so napadli tako nepričakovano, da sc ni mogel nobeden umakniti oziroma braniti. Osem Slovencev je postalo žrtev te .podivjane italijanske bande. Emil Tortišič, doma iz Bača, je bil na mestu mrtev; Toiiy Šajn, doma iz Knežaka na Notranjskem, je bil težko ranjen; Jakob Žele, Jakob Tomšič, Frank Staver, Grga Pavlovič, John Fatur in Anton Knafelc, vsi doma iz Bača, so bili pa deloma težko, deloma lahko ranjeni. Emil Tomšič je bil star šele 19 let in je bil zaradi svojega mirnega značaja povsod priljubljen. Ker ni bil zaradi slabih delavskih razmer pri nobenem društvu, so mu rojaki na svoje stroške priredili krasen pogreb. Dne 20. oktobra smo ga spremili k večnemu počitku. Sedem Italijanov so takoj zaprli, Slovenca pa nobenega, ker ni bil nobeden nič kriv. Upati je, da bodo ranjenci kmalu okrevali.«
Velika jc žalost v družini Tomšičevi, kajti Emil je bil edini sin, ki zapušča svoje žalujoče starše v Baču ter edino sestro v Trstu.
Iskreno je naše sožalje tej rodbini, kakor tudi vsem, ki so prizadeti ob tem za-vratnem italijanskem napadu, nedolžno prelita kri pa bo maščevana!
Odbiti ruski napadi ob besarabski Rusi napadli o 16 zapored-
nih gostih vrstah.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 28. decembra, Uradno se razglaša:
Na besarabski ironti in ob Dnjestru severovzhodno od Zaieszczykov so bili včeraj ponovni napadi močnih ruskih sil krvavo odbiti. Posebne napore je naperil sovražnik proti odseku med Prutom in gozdnim pasom severno od Toporuca. Po artUjerijski pripravi, ki je trajala celo dopoldne in je mestoma narasla do bobne-čega ognja težkih kalibrov, je sledilo v prvih popoldanskih urah pet pehotnih napadov, ki so bili odbiti. Tem sledeč napad množic, v 15 do 16 goslih zaporednih vrstah, se je zlomil v topniškem ognju z najtežjimi izgubami. Enaka usoda je doletela sovražne napade severno od Dnjestra.
Naše izgube so neznatne. Ponoči je vla« dal mir.	<
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 28. decembra. Veliki glavni stan:
Ob Berezini kakor tudi severovzhodno od Čartorijska in pri Berestianiju so bili ruski poizvedovalni oddelki odbitL
Vrhovno vojno vodstvo.
xxx
Ob jugovzhodni gališki in besarabsk\ meji so se v pondeljek vršili ljuti boji. Več sovražnih divizij je med Prutom in prostorom severnovzhodno od Zaleščikov prešlo
k napadu, pa so bile krvavo odbite. Ruski napad ni prišel nepričakovano. Že pred 14 dnevi je odposlal tamošnji ruski poveljnik manjše in pozneje močnejše oddelke proti našim črtam. Temu je sledil topovski ogenj. Naše čete so bile vedno na straži in z več polki v najbolj sprednji črti podvzeti napadi sovražnika so se izjalovili, predno so dosegli naše ovire. Sovražni napadi skoro gotovo nimajo namena, da bi prodrli, marveč se zdi, da hočejo Rusi pridobiti posamezne taktično ugodne postojanke. Mogoče je pa tudi, da so ti napadi le demonstrativnega značaja. Da se je napadlo ravno ob besarabski meji, so gotovo na to vplivali tudi politični razlogi.
RUSKO URADNO POROČILO.
Petrograd, 25. decembra ob 10. zvečer: Zapadna fronta: Šest vrst severnovzhodno od Bučača smo odbili sovražnikov poizkus, da bi se polastil naših naprej potisnjenih strelskih jarkov. V okolici Ra-ranče je nekaj razkropljenih naših strelcev z drznim činom vzelo sovražno utrdbo, pri čemer so ujeli 21 sovražnikov. Ogorčeni poizkusi nasprotnika, da bi se zopet polastil utdrbe, so ostali brezuspešni.
Petrograd, 26. decembra. Južnovzhodno od Čartoriska smo vrgli nazaj nemško stražo in uspešno od strani napadli rezerve, ki so ji hitele na pomoč. Pri Bogačevki (6 km sevrno od Muravice ob Ikvi) smo prestregli del sovražnih patrulj. Severno od Bučača je udri eden naših oddelkov presenetljivo v vas Petlikovce, kjer se je nahajala avstrijska straža. V pobližnem boju je bil del Avstrijcev ubit, drugi so zbežali.
BOJI OB BESARABSKI BOJNI ČRTI.
Črnovice, 28. decembra. Na bojni črti Bojan—Okna je sovražnik obupno poizkušal prodreti naše črte. Na obeh straneh se bijejo dalje ljuti topničarski boji. Rusi večkrat naskakujejo, a jih vselej s težkimi izgubami vržejo. Ruski oddelek, sestavljalo ga je več stotnij, je vdrl pri Okni v naše prednje postojanke, a so ga popolnoma uničili. Boji so tako ljuti, aa na tem bojišču takih še ni bilo.
Z VZHODNOGALIŠKEGA BOJIŠČA.
Krakov. »Gazeta Wieczorna« objavlja naslednji opis potovanja nekega poljskega državnega poslanca po vzhodni Galiciji: Po svojem prihodu v Zloczow sem se z vozom odpeljal v mesti Zborovv in Jezierna, pri čemer sem imel priliko ogledati si celo tamošnjo bojišče. Tla so na vse strani preprežena s strelskimi jarki, ki so polni konzorv-nih škatelj. Povsodi je videti jate krokarjev in zdivjanih psov, ki glodajo kosti poginulih živali. Kmečke domove so bili Rusi ob svojem odhodu vse požgali, vendar pa gradnja novih vasi hitro napreduje. Povsodi so na delu civilni inženirji, da s pomočjo vojaštva, ki vse mogoče stori, da dela olajša in pospeši, postavijo nove, zdravejše domove in vasi. Slabše so pa tu razmero glede obdelave polja, ker so iz vojaških ozirov veljale gotove omejitve. Splošno pa ta izpad ne pride posebno v poštev, ker je drugje obilo nadomeščen. Mesto Zlo-czo\v je po vojnih dogodkih le prav malo trpelo, ker so Rusi ob svojem odhodu zažgali le vojašnico in nekaj hiš krog kolodvora. Županske posle opravlja namesto župana, ki so ga odvedli Rusi kot talca, podžupan dr. Kobacz-kovvski. Zdravstvene razmere so bile do zadnjega časa zadovoljive, ob dohodu številnih bcguncev iz Volinja so se pa zadnji čas nekoliko poslabšale. Razen župana so Rusi odvedli profesorja Guerkerja, sodnega predsednika Zy-bowskega, predsednika židovske občine dr. Golda, dalje dr. Bendo, dr. Katza in dr. Stanovanja onih prebivalcev, ki so pobegnili pred Rusi, so bila oplcnje-na. Vsled dohoda volinjskih beguncev je število prebivalstva narastlo, toda med begunci vlada velika beda. — Tudi v Zborowu ruska opustošenja niso prevelika, nasprotno so pa Rusi na poti iz Zloczovva v Zborow vse uničili. Vse domove in vasi so požgali. Rusi so tudi iz Zborovva in Jezierne odvedli v Rusijo vse najuglednejše občane. Drugače so videti ti kraji kakor nepregledno pokopališče. Kamor pogledaš — grob pri grobu, večinoma ruski. O kakem kmetijskem obratu v tem prostoru seveda šc ne more biti nobenega govora in tudi trgovina popolnoma počiva. Bojna fronta jc tu pač še preblizu.
VPOKLICI NA RUSKEM.
Kodanj, 28. decembra. Carjev ukaz odreja, da se kar najhitreje izpelje vpoklic letnika 1918. Prebiranje se vrše začetkom januarja.
GENERAL RUSKI ODSTOPIL TUDI IZ VOJNEGA IN IZ DRŽAVNEGA SVETA.
Berlin. »Tagliche Rundschau« poroča iz Baseljna: Iz Petrograda se brzojavlja: General Ruski je zaradi svojega slabega zdravja odstopil iz vojnega in iz državnega sveta.
POLIVANOV RUSKI VRHOVNI POVELJNIK?
Stockholm. Iz Petrograda: Za vrhovnega poveljnika vsem ruskim armadam na ruski zahodni bojni črti bo najbrže imenovan • kratkem ruski vojni minister Po-livanov. Car ostane le formelno vrhovni vojni gospod.
RUSKA DUMA.
Kodanj, 28. decembra. Ruska duma se bo sešla šele 22. januarja starega koledarja in bo rešila samo proračun. Predsednik dume Rodzianko je sklical za prihodnje dni tajno sejo seniorov. Notranji minister je vsem zvezam ruskih mest in zvezi zemstev prepovedal pečati se v bodoče s preskrbo beguncev. Prepoved se utemeljuje s tem, da ti begunci na državne strošl« lenarijo. Vlada je istočasno odredila, da se prične prevoz beguncev v Sibirijo.
ZAČASNA UPRAVA RUSKE POLJSKE.
Uradno se je razglasil uspeh pogajanj med nami in Berlinom v zadevi zastopstva naših koristi v Varšavi od-nosno na Rusko Poljskem. Naše vrhovno poveljstvo dobi v Varšavi zastopnika, ki bo posredoval med nemškimi in avstrijskimi najvišjimi vojaškimi mesti. Ta funkcija je poverjena polkovniku generalnega štaba Jožefu vitezu Pai-ču. Za delegata zunanjega ministrstva za posredovanje med našo in nemško vlado je določen naš generalni konzul dr. Leopold Andrian. Dogovori urejujejo nadalje vprašanja o vrednosti denarja, najvažnejše zadevo notranje uprave, poštni promet z monarhijo in obmejno vprašanje. Južna meja stare gubernije Siedlce tvori mejo obojestranskih uprav nih okolišev med Vislo in Bugom, Vsi ti dogovori pa ne bodo uplivali ob sklepanju miru.
RUSKO ČASOPISJE PROTI UKRAJINSKEMU NADŠKOFU GROFU SZEPTYC-KEMU.
Lvov, 27. decembra. »Kuryer Lwow-ski« posnema iz »Novega Vremena«, da dolži rusko časopisje lvovskega nadškofa grofa Szeptyckega, ki je ondi interniran v Kursku, da razširja od ondi po svojih prijateljih in duhovnikih, ki ga obiskujejo, propagando svojih tendenc med ukrajinskimi duhovniki v ozemlju ob Volgi in v Sibiriji. Časopisje na vso moč hujska proti nadškofu, da bi mu vlada odvzela dovoljene svoboščine.
DAVEK NA GLEDALIŠČNE VSTOP-NIČE NA RUSKEM.
Stockholm. Kakor se poroča iz Po-trograda, se je uvedel davek na gleda-liščne vstopnice. Davek znaša 50 kopejk za vsako vstopnico, vsled česar je prenehalo delovati že mnogo gledališč.
OB RUSKEM VPADU V VZHODNO PRUSIJO
je bilo uničenih (Berliner Tageblatt) 135 tisoč konj, 250.000 goved, 200.000 prešičev, 50.000 ovac, 16.000 koz, 600.000 kokoši in 50.000 gosi.
OSEBNI PROMET MED RUSIJO IN RUMUNIJO
je, kakor poroča »Az Est«, zopet ustavljen, ker prevažajo Rusi vojake.
RUSI O OPERACIJAH NA ČRNEM MORJU.
Petrograd, 28. decembra. (K. u.) Pe-trograjska brzojavna agentura: Merodajna mesta objavljajo o zadnjih operacijah naših torpedovk ob bolgarski meji. Torpedovke v dotičnem ozemlju so zadele na dve sovražni jadrnici, ki so jih potopile. Poleg tega so obstreljevale tudi bolgarske obrežne straže. Več sovražnih čolnov je napadlo torpednega rušilca Grumky, ki se je pa spretno izognil dvema nanj izstreljenima torpedoma, in ki je s streljanjem iz topov odbil napad. Povod je, da sklepamo, da se je potopil nek sovražni podmorski čoln. C. kr. korespondenčni urad pristavlja: Z me-rodajne strani smo obveščeni, da podmorski čoln ni potopljen in tudi ni poškodovan.
Boli os zahodu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 28. decembra. Veliki glavni stan:
Po ognju nekega sovražnega monitorja so bili ubiti v kopališču Westende trije prebivalci, med njimi dve ženL Na bojni črti so se razvili za nekaj časa živahni topniški boji, boji z ročnimi granatami in minami. Na Hirzsteinu se je izvršil danes zgodaj zjutraj irancoski sunek; pobližnjih poročil še ni. Živahen železniški promet na kolodvoru Soissons obstreljuje naše topništvo. Francozi so pred kratkim v neposredni bližini kolodvora ležečo bolnico, kakor se zdi, v varstvo kolodvora oskrbeli z zastavami Rdečega križa. Slučajni zadetki v bolnico niso izključeni vsled njene bližine kolodvora.
Vrhovno vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 24. decembra popoldne: Zadnjemu vojnemu poročilu ni ničesar dodati.
— Zvečer: Artiljerijski boji so bili posebno živahni v Belgiji. Nemško infanterijo, ki je popravljala svoje jarke in dohodne jarke v okolici Lombartzyde, je naš ogenj razkropil. Med Somme in Oise so naše baterije uničilo nemška okopna dela zapadno od Lassigny, v okolici Rolanda pa resno poškodovale. Na južnem bregu Aisne pri griču 108 in jugovzhodno od Berry-au-Baca smo istočasno užgali dve mini in zasuli nemška dela. Po ljutem obstreljevanju je sovražnik v Vogezih na Hartmannsvvei-lerkopfu podvzel napad na celo fronto naših zavzetih postojank med kopo Hart-mannsweilerkopfa in Wattweilerja. Bil je popolnoma odbit.
Pariz, 25, decembra popoldne: Ponoči se ni pripetilo nič bistvenega. — Zvečer: V Belgiji je bilo delovanje artiljerije v okolici Lombartzyde na obeh straneh trajno živahno. V Artoisu so naše baterije uspešno obstreljevale nemške utrdbe južno od Angresa in v okolici Arrasa. V Champagni smo razpršili sovražen transport na poti iz Tahure v Somme-Py. V Vogezih precej živahen artiljerijski boj. Sovražnik je brčz uspeha obstreljeval naše postojanke na hirzsteinski fronti in na severnem pobočju Hartmannsweilerkopfa.
Pariz, 26. decembra popoldne: Noč je na celi fronti mirno potekla. — Večerno poročilo: V Artoisu velika delavnost naše artiljerije južno od Bailleula in v okolici Blaireville-a južno od Arrasa. V Champagni v okolici navarinske pristave nekaj srečnih strelov na sovražne delavske oddelke. V Woevre je naš artiljerijski ogenj pognal v zrak sovražno municijsko skladišče severovzhodno od Requieville-a. V Vogezih je ena naših baterij obstreljevala municijski vlak, ki je stal na kolodvoru Hachinette jugovzhodno od Bonhomme-a. Naši opazovalci so ugotovili močno eksplozijo.
Belgijsko poročilo.
24.	decembra. Slabo vreme je tekom zadnje noči preprečilo vsako delovanje na naši fronti. Današnji dan je bil razmeroma miren.
25.	decembra. Zadnja noč in današnje dopoldne sta mirno potekla. Popoldne je kazal sovražnik nekaj delavnosti pred srednjim delom fronte. Njegove baterije je naša artiljerija kmalu prisilila k molku, nato pa obrnila svoj razdiralni ogenj proti nemškim delom pri Vicogne in proti važni utrdbi severno od Dixmuida.
26.	decembra. Na Yserski fronti danes na obeh straneh le slabo delovanje. Naša artiljerija je odgovarjala nekaterim nemškim baterijam, ki so bile otvoriie ogenj na Lampernisse, Oudecapelle in na naše postojanke prve črte v odseku Dixmuiden.
Trajen artiljerijski ogenj pri Ypernn.
Agence Havas poroča iz angleškega glavnega stana, da je artiljerijsko delovanje krog Ypcrna dne 24. decembra na obeh straneh trajalo dalje.
Indijske čete odposlane iz Francije.
London. (Kor. ur.) Reuter poroča, da so odstranili indijske čete iz Francije. Uradno so poročali, da je izročil -vvaleški princ indijskim zborom, predno so odhajali iz Francije, kraljevo brzojavko, s katero se toplo zahvaljuje Indijcem na njih uslugah ob priliki, ko jih potrebujejo na drugem bojišču.
Indijski podkralj poklican v London.
Kristijanija, 28. decembra. »Morgen-bladet« poroča iz Londona: Indijski podkralj je v posebnem poslanstvu pozvan v London.
Angleško novačenje ne zadostuje za zmago.
Rotterdam, 28. decembra, V nekem govoru v Glasgowu je izjavil Lloyd George, da so uspehi novačenja lorda Derbyja sicer zelo uvaževanja vredni, ne zadoščajo pa za zmago.
TorCijo v vojski.
Turško uradno poročilo.
Carigrad, 28. decembra. (Kor. urad.) »Agence telegraphique Milli«: (Uradno.)
Dardanelska bojna črta. Naši topovi so poškodovali neko treh sovražnih letal, ki so letala nad Ariburnom. Padlo je v morje. Razvaline letala sta vlekli dve ladji proti Imbrosu,
PriSeddilbahruse nadaljuje boj kakor navadno z ognjenim orožjem vseh vrst, dalje z bombami in z zračnimi torpedi, Neka oklopnica vrste »Agamem-non« je obstreljevala v varstvu dveh križark nekaj časa s presledki naše postojanke. Naše topničarstvo je odgovarjalo in je zadelo po enkrat oklopnico in eno kri-žarko. Nek monitor je izstrelil 27. t. m. za otokom Merkeb 80 granat na anatolsko stran ožine. Naši topovi na anatolski strani ožine so ob raznih časih streljali na izkr-cavališča pri Tekeburnu in Seddilbahru, zabranjevali in vznemirjali so prevažanje sovražnih čet, potopili so neko šalupo in Tekeburno in so z dvema streloma porušili neko veliko lopo. Neko naše povodno letalo je vrglo ponoči uspešno štiri bombe na nek tabor šotorjev. Sicer nič novela.
Turčija pripravljena.
Stockholm. (K. u.) Iz Petrograda se poroča, da sc lahko zdaj smatrajo turške priprave kot končane. Turčija je do zdaj postavila na bojišče sedem armad, ki jim poveljujejo Goltz paša, Liman pl. Sanders, Vekhib paša in Dšcmal paša; imena poveljnikov 6. in 7. armade še niso znana. Turki hočejo pred vsem oprostiti Dardanele, kar sta že pričeli 2. in 5. armada, ki jima poveljujeta Vekhib paša in pl. Sanders, dalje nameravajo napad na Sueški prekop, V Mezopotamiji je porazila Angleže 7. armada, ki se ji jc pridružil tudi Goltz paša, a pravi poveljniki niso znani.
Boji Angležev z Arabci ob egipčanski mej'.
London. (Kor. ur.) Vojni urad obvešča glede na turško vojno poročilo s 27. decembra, da med 14. in 24. decembrom ni bilo nobenega boja med angleškimi četami in Arabci na egipčanski zahodni bojni črti. Na glavno arabsko silo so zadeli 25. decembra približno 8 milj od Merse in od Matruha, Arabce so napadli in jih razkropili. Izgube angleških čet niso bile velike.
Upor proli novemu kilejskeii cesarju.
Peking, 29. dccembra. (Kor. ur.) Vojaški guverner province Jiin-nan je izdal razglas, s katerim proglaša neodvisnost Jiin-nana. Izvaja: Juanšikaj jo prelomil prisego kot predsednik in ni sledil opominom, naj zopet obnovi republiko. S severa se pošiljajo vojaška ojačenja na jug.
XXX
Jiin-nan pripada štirim južnim provincam kitajske države, ki so: Kvvang-tung, Kwang-si, J u n - n a n , Kwei-tschou. Če so povzročili novo državljansko vojsko Japonci, se mora kmalu izvedeti. Novo Juanšikajevo cesarstvo jim pač ni ugajalo, ker bi no videli radi, da bi Juanšikaj Kitajsko okrepil.
(Piše Ciril Strahota.)
Življenje je trpko. Zlasti begunsko življenje ne nudi prijetnosti; a vendar tudi med barakami in barakami je razlika, in tudi življenje v begunskih taboriščih je različno. — Mi, ki imamo že dolgo pot begunskega življenja za sabo in smo na tej poti že marsikaj skusili, moramo reči, da nam na naši novi postojanki v Bruku ni tako slabo, kakor bi nas kdo pomiloval, zlasti če pomislimo, da vojska je vojska, in da v vojskinem času nobeden niina vsega. Prebili smo bridkejše in trpkejše dnove. Vsa čast gre predstojniku taborišča, dr. Otonu Jerolimek-u, ki si res prizadeva, da bi našim beguncem kolikor mogoče polaj-šal njih stališče.
Taborišče v Bruku se veča in širi, število beguncev se čedalje bolj množi, zdaj nas je tukaj Slovencev okoli 3500. Zastopani so kraji Podgora, Pevma, Št. Frjan, Gorica, Deskle, Kanal, Volče, Tolmin, Bovec, Vrh, Gabrije, Opatjeselo, Doberdob, Sela, posamezne družine iz nekaterih briških, kraških in drugih krajev.
Barake so precej družinsko in udobno napravljene, udobnejše kakor v drugih taboriščih. Pred nami so bili tukaj nastanjeni judovski begunci iz Galicije, za njimi nekaj časa Italijani s Tirolskega.
Za jude so bili postavili posebno sinagogo, ki jim je služila za njih bogoslužje. Zdaj, ob prihodu Slovencev, se je ta sinagoga spremenila v katoliško cerkev. — 28. novembra se je pričela v tej cerkvi slovenska služba božja. Tu se oznanja božja beseda, tu done molitve in pesmi naših beguncev k Vsevečnemu za zmago in mir naši domovini.
Kot dušni pastirji delujejo tukaj gg. Anton Berlot, Ivan Jarec, Ciril M. Vuga in Franc Černigoj.
Posebno slovesen dan je bil v naši cerkvi 8. december. — Za ta praznik so begunci s prostovoljnimi darovi zložili za kip Marije Device, Pomočnice kristjanov, ki se je postavil nad glavni oltar in ta dan slovesno blagoslovil. Ob tej priliki se je postavil v taborišču tudi temelj Marijini družbi.
V taborišču imamo tudi šolo. Do zdaj je otvorjenih pet razredov. Kot šolski voditelj deluje g. Ivan Ivančič (Kred), potem so tukaj g. učitelj Mavricij Benič (Št. Maver) in gg. učiteljice: Milka Gulin (Grgar), Marija Srebrnič (Levpa) in Ema Ivančič. Preskrbljeno je tudi za vrtnarico (g. Kljun) in za učiteljice šivanja (gg. Arko in Komavli).
Božič je Božič, in nihče ne občuti bolj, kaj je sveti večer, kakor begunec. Tudi za ta dan se jc poskrbelo, da se je beguncem omililo ta večer, ki ga človek najtežje prebije v tujini. Priredila se je v ta namen posebna božičnica za begunce. Posebna zasluga za to gre predstojniku taborišča, g. dr. Otonu Jerolimeku, c. kr. nižjeavstrijski vladi, pomožnemu odboru za begunce iz
južnih krajev aa Dunaju, c. kr. vojaški realni šoli v Brucku, posredovalnici ra slovenske begunce v Ljubljani, taboriškemu zdravniku, g. dr. Halperu in prideljenim mu medicinkam, prezidijalnemu tajniku, g. dr. Maister, visokorodni družini g. grofa Harrach in raznim velecenj. družinam iz Brucka.
Posebno ljubka prikazen pri božičnici je bila visokor. g. grofica Roma z Dunaja, ki je že med tednom prišla v taborišče urejati darove in jih je na božični večer v krogu odličnih gospodov in gospd tudi osebno delila. — Božičnico so počastili tudi delegat za taborišče v Bruku, tajnik pomožnega odbora za begunce iz južnih krajev na Dunaju, g. Gasser, preč, g, dekan, g. okrajni glavar, zastopnik županstva, voditelj c, kr. vojaške realne šole v Bruku, kakor tudi še drugi odlični gostje.
Pri sprejemu in slovesu teh odličnih gostov so se vrstili nagovori duhovništva in učiteljstva, nastopila sta izmed šolskih otrok dva dečka in dve deklici s slovenskimi in nemškimi deklamacijami, bil je blagoslov v cerkvi, zapela se je cesarska pesem, kar je ustvarilo res lepo božično slovesnost.
Bodi tudi na tem mestu vsem požrtvovalnim prirediteljem božičnice za naše begunce izrečena najsrčnejša zahvalal —
In zatem je sledila božična noč, oj, božična noč v begunskem taborišču!
Še nikdar nismo bili s takimi občutki pri polnočnici, kakor letos; a morebiti tudi še nikdar niso bili naši občutki tako pravi, kakor letos. Kajti letos smo se lažje uži-veli v revščino sv. družine in v siromaštvo betlehemskega hleva, ko smo hiteli iz lesenih barak v leseno cerkev, kjer biva Jezus v lesenem tabernakelnu. Ubogi smo se zbrali okoli Njega, ki se je ubog rodil za nas, in boljše smo razumeli skrivnost sv. večera I
In oglasili so se po cerkvi mehki glasovi našega harmonija, — in zadonele so po cerkvi naše mile božične pesmi, — in mehko je začleo postajati okoli src, — in klonila je premnoga glava, — in v svitu luči je zablestela v očeh premnoga solza ..
In misli so nam za hip pohitele domov v domače cerkve, kjer smo druga leta tako slovesno obhajali sveti večer, — in zopet so nam globoko klonile glave, ko smo se spomnili, da so danes ta naša svetišča še bolj razdrta, kakor je bil betlehemski hlev...
In zato so naša ušesa toliko bolj prisluškovala angeljskemu spevu: »Slava Bogu na višavah, — in mir ljudem na zemlji!« — In ta spev je našel v naših srcih glasnejši odmev, kakor kdaj poprej. — •-Mir ljudem na zemlji!« — ti glasovi so nas spremljali še nazaj v lesene barake, saj so ti glasovi odmev naših prošenj in naših molitev! — »Et in terra pax homini-bus!« —
Razna poročil
Tajni spisi srbskega generalnega štaba najdeni.
»Belgrader Nachrichten« poročajo, da se je po dolgem iskanju posrečilo najti tajne spise generalnega štaba, kateri se sedaj nahajajo v rokah belgrajske policije.
V Belgradu ostali.
»Hrvatska« poroča, da se sedaj v Belgradu nahajajo znane srbske osebnosti, in sicer socialistični poslanec Lapčevič, bivši zunanji minister iz ere Obrenovičev Štefa-novid in predsednik srbske državne banke Mihajlo Popovič.
Iz boryslawskega naftnena okoliša.
Lvov. »Kuryer Lwowski« poroča iz Borysla\va, da izmed tamošniih naftnih jam tačas miruje šc 2i0; od teh so jih bili Rusi 100 zažgali. Od 1. junija do konca novembra je znašala produkcija nafte 31.-452 cistern. Vsega vkup je bilo v tem času v avstro-ogrskih čistilnicah predelane 40.554 cistern nafte.
Mehika.
Eel Paso, 28. decembra. Mnogo pristašev Vlile prehaja h Carranzi. Villa se umika.
Dnevne novice.
-f Aprovizacija na Kranjskem. Kranjski deželni glavar g. dr. Ivan Š u s t e r -S i č je bil te dni pri notranjem ministru knezu Hohenlohe radi aprovizacije kranjske dežele z moko. Opozoril je notranjega ministra na nedostatke na deželi in v Ljubljani ter ga prosil, da bi skrbel za to, da bi se aprovizacija izvršila redno, da ne bodo občine po cele tedne brez moke. — Knez Hohenlohe je z največjo ljubeznivostjo ugotovil, da bo vse storil, kar je v njegovih močeh, da se nedostatku po možnosti opomore.	\
__ »Krščanski vojak« — še na razpolago! Ker se je dobilo zopet nekaj denarja, zato je znova 3000 izvodov tega vojaškega molitvenika gospodom vojaškim kuratom zastonj na razpolago. Obrnejo naj se zdaj naNičmaoovoprodajalnov Ljub-
ljani, Dobro bi bilo na to opozoriti one ku-rate drugih narodnosti, ki imajo v svoji oskrbi slovenske vojake.
—	Kardinal Skrbenskj ostane v Pragi. Poročali smo že svojčas, da so 6i na Moravskem želeli, da bi postal naslednik umrlega olomuškega nadškofa dr. Bauerja praški knezonadškof in kardinal baron dr. Skrbensky. Na prošnjo čeških škofov in na prošnjo češke duhovščine, da bi naj kardinal Skrbensky ostal v Pragi, se je ta izjavil, da ne bo zapustil Prage.
—	Za vpoklicane obrtnike in trgovce. Mnogi obrtniki in trgovci, ki so bili vsled vojne vpoklicani, so morali svoje obrate ustaviti in trgovine zapreti, ali pa so bili prisiljeni jih prepustiti manj veščim in trgovsko le malo naobraženim ženam, sorodnikom ali pomočnikom. Ti branilci domovine na bojnem polju ali pa v vojni službi so sedaj v velikih skrbeh in ne vedo, v kakem stanu bodo našli svoje obrate, ko se povrnejo. Zelo se je bati, da bode marsikateri upnik takoj po končani vojni dal vse v zadolženih obratih zaseči, vsled česar bo nadaljnjo izvrševanje preprečeno in odvzeta prilika, da bi obrtniki po^goma poplačali nastale dolgove. Samostojni obrtniki bodo radi tega morali postati zopet pomočniki. Že visoki zaostanek na najemnini za zaprte delavnice je težko breme, ki tlači obrtnika vsled vpoklica. Tudi nazadovanje obrti in kupičenje dolgov za blago hudo zadeva vpoklicanega obrtnika, česar sam ni zakrivil, ampak nevešče in neprimerno vodstvo, kateremu je moral izročiti in zaupati svojo obrt. Deželni odbor se je obrnil na c. kr. finančnega in trgovskega ministrstva, naj vse ukrenejo, da sc prepreči propad takih obrtnikov in trgovcev, ki so bili vpoklicani v vojaško službovanje.
—	Laški zrakoplov nad Postojno. Iz
Postojne se nam poroča: Včeraj okoli pol ene popoldne nas je obiskal laški zrakoplov. Vrgel je več pšic na naše mesto, na kolodvor in neke privatne zgradbe. Rezultat je bil grozen! Pri tem zračnem napadu je namreč izgubila svoje življenje koza železničarja Dolenca.
—	Št. Rupert Nesreča v gozdu. V Kostanjevici je drevo ubilo hčer posestni-ce Frančiške Sladič 181etno Francko in pa hlapca. Spodžagala sta bukev, pa je padla nanju in bi'a sta takoj mrtva. — Č e z 1 leto d n i j je pisal iz Ruskega vojak Jožef Janušek, ki jc bil že davno proglašen za mrtvega, svoji ženi na Ravnik. Veselje žene je hilo pač veliko! — V občini Št. Rupert je dosedaj mrtvih vojakov do 15. Med zadnjimi je umrl v bolnici pri Ptuju Pelegrin Florjenčič. Z doma pa je vseh mož do 500. V laškem ujetništvu sta Kos iz Mal. Civnika in Jože Brcan iz Homa. Na Ruskem tih je pa veliko.
—	Trgovce z manufakturnim blagom, prodajalce storjene obleke, konfekcionar-je, krojače in druge interesente opozarjamo, da je zaukazani popis zalog vojaškega sukna, čistovolnenega, polvolnenega in manipuliranega blaga (komerčno blago), konfekcioniranih plaščev za moške, vštevši pelerine, moških oblek ter odej. Prijave je podati po stanju z dne 31. decembra 1915 na predpisanih prijavnih listih.
—	Žepna svetilka brez nadomestne baterije. Inženir Karol pl. Dreger iz Budimpešte je po večletnih poizkusih iznašel električno žeono svetilko, ki sveti, ne da bi potrebovala nadomestnih baterij. Iznajdbo jc izprožil nadvojvoda Leopold Salvator.
—	Poziv pešcu Zdravku Muhviču. C. kr. okrajna sodnija v Rudolfovem nam piše: V noči dne 1. junija vozili so se vojaki
skozi Novo mesto. Pešec Zdravko Muhvič je baje izročil nekemu železniškemu delavcu bankovec za 20 kron, češ, naj mu prinese drobiža. Slednji ni prinesel ne drobiža, ne bankovca nazaj ter je vlak odšel. Zdravko Muhvič sc nahaja nekje v bolnišnici, ne more se poizvedeti kje. Ker jc potrebno ga v tej zadevi zasli-šati, se tem potom poživlja, da naznani svoj naslov po vojaški dopisnici (Feldpost-karte) okrajnemu sodišču v Rudolfovo, odd. III.
Nova hrvaška šola na Moravskem.
Po zaslugi župnika Gjiniča se je otvorila v Schildbergu na severnem Moravskem hrvatska šola.
—	Vojnopoštni promet s paketi splošno dovoljen. Uradno se naznanja: Od 3. januarja dalje se bodo prejemali vojnopoštni paketi na vse vojne pošte. Paketi na vojnopoštne urade 11, 39, 51, 125, 149, 169 in 186 sc morejo oddati vsak dan, paketi na ostale vojnopoštne urade pa samo trikrat na teden, in sicer v ponedeljek, torek in sredo. V vojnopoštnih paketih se sme pošiljati edino le: 1. oprema in obleka, 2. cigare, cigarete in tobak, pipe, ustniki in užigala brez bencina. Paketi z drugo vsebino so nedopustni ter se ali ne sprejmejo ali pa izključijo od nadaljne odprave in vrnejo pošiljatelju proti plačilu dotične poštne pristojbine.
Nakup dve- in triletnih žrebet za vojaštvo. Uradno se naznanja: C. in kr. komisija za dopolnitev števila vojaških konj št. 8 v Celovcu bo od meseca aprila leta
1916 dalje kakor vsako leto zopet nakupovala triletna,, to pot tudi dveletna žre-beta lahke pasme za c. in kr. žrebamo. C. in kr. vojna uprava je za te konje določila razmeram primerne nove cene. Ko-njerejci takih mladih konj, ki bi jih hoteli že sedaj prodati c. in kr. vojni upravi, naj jih naznanijo do 30. januarja 1916 c. in kr, komisiji za dopolnitev števila vojaških konj (Remontenassentkommission) št, 8 v Celovcu. Za to naznanilo zadostuje dopisnica, na katero se napiše ime in bivališče posestnika, okraj, pošta in pa število konj po starosti. Na podlagi tega naznanila bo c. in kr. komisija za dopolnitev števila vojaških konj vsakega posameznega posestnika, ki je naznanila svoje žrebe, naravnost obvestila kdaj in v katerem kraju se vrši nakup. Zrebeta, ki se spoznajo za sposobna, se pri nakupu takoj prevzamejo in v gotovini izplačajo. Žima na repu teh žrebet ne sme biti prirezana (prikrajšana). Žrcbci in žrebeta težke pasme se ne bodo kupovali. S seboj je prinesti, ko se pripelje konj, list o plemenitvi, živinski potni list in dober povodec,
—	Odprava uporabljanja cirilice v poštnem in brzojavnem prometu v Bosni in Hercegovini, Ž odlokom vojnega ministrstva z dne 6. decembra 1915 sc ukine dovolitev uporabljanja cirilice v poštnem in brzojavnem prometu. Obenem je prepovedano tudi v notranjem bosensko-her-cegovskem prometu pisati s cirilico.
—	Jeftanovičeva ulica v Sarajevu iz-premenjena v Koveszovo ulico. Iz Sarajeva se poroča, da je spremenjena ulica Gligo-rije Jeftanovič v ulico vojskovodje gene-\ala Kdvesza.
—	Umrl je organist mariborske stolnice in skladatelj g. Rudolf Wagner. — V Zagrebu je umrl knjigotržec Štefan K u g 1 i.
—	Nabava obleke in drugih predmetov za vojaško opremo. C. in kr. vojno ministrstvo nabavi v drugi polovici meseca decembra t. 1. sledeče predmete: civilne obleke za voznike, barhant in flanelo za zimsko perilo le kot metersko blago, blago iz bombaža za snežne plašče, ovratne rute, ogrevala za roke, čevlje iz klobuče-vine, lesene čevlje, odeje iz klobučevine za sedla in podloge iz klobučevine za sedla, blago za krpe, cesarsko-rumene preveze iz umetne svile v polovični širini prostovoljskih znakov brez Črnih črt. Oferte, kolkovane s kolkom za 1 K, morajo vsebovati dobavno ceno, dobavno množino, dobavni termin ter jih je vlagati s priloženimi vzorci pri 13. oddelku c. in kr. vojnega ministrstva. Popoln razpis je interesentom na vpogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Časopise čitati je dolžnost V Osna-brucku sta bila obsojena dva kmeta iz okolice, ker sta v nasprotju z odrejeno zaporo prodala po par kil ovčje volne. Pred sodnikom sta se izgovarjala, da jima zadevna prepoved ni bila znana, ker se ni v občini na običajni način razglasila; časopisov pa ne čitata. Sodnik ju je spoznal za kriva, češ da je v današnjih razmerah vsakdo dolžan čitati časopise.
ftnoieSki kabine! v si skali.
Rotterdam, 28. decembra. (Kor. ur.) »Rotterdam. Courant« poroča iz Londona:
Včerajšnji kabinetni svet, v katerem se je razpravljalo o naborni kampanji lorda Derbyja, ni prišel do nika-kega sklepa. Danes bo kabinet posvetovanja nadaljeval. Parlamentarni sotrudnik »Times« poroča, da je bil položaj včeraj kočljiv in bo danes morda še bolj kritičen. Nekaj ministrov sili na to, da se takoj uvede vojaška dolžnost, ker daje edino-le ta premiernemu ministru možnost, da izvrši svojo obljubo. Drugi zopet hočejo dati neoženje-nim še enkrat priliko, da gredo na nabor. Nekateri izmed njih so Izjavili, da obljuba, h katere posvetu niso bili pritegnjeni, zanje no moro biti obvezna. V obeh skupinah so zastopani liboralci in unionisti. Poleg njih je šo tretja skupina, ki pa doslej šc ni prišla do nobenega sklepa. Parlamentarni sotrudnik »Times« meni, da si bo Asquith prizadeval držati svojo obljubo, obenem pa skušal preprečiti, da bi nekateri ministri ne odstopili. Z energičnim nastopom bi se dalo to morda še doseči, čeprav so bile včeraj nade na to odločno neugodne. Parlamentarni sotrudnik »Daily Newsa« piše, da se kabinet ne peča samo z Asquithovo obljubo, marveč tudi z drugimi resnimi vprašanji, ki se tičejo nevtralnih držav.
že nekaj tednov pogrešani praporščak 17. pešpolka učitelj na Viču g. E m i 1 Ž a n mrtev. Z žalostjo beležimo to vest, ki bo gotovo pretresla vse, ki so poznali tega vrlega, delavnega našega učitelja. Domovina junaku ohrani hvaležen spomin)
lj Boiičnlca v obrtni šoli. V rezervni bolnišnici v obrtni šoli se ie vršila dne 24. decembra ob pol 5. uri popoldne božičnica za ranjence in osobje te bolnišnice. Ob oltarju na stupnjišču, v ta namen posebno okrašenem, jo služil mornariški superijor monsinior Karel Ko kol j pod asistenco božično božjo službo, pri kateri sta sodelovala ubran damski zbor in godba nekega pehotnega polka. Končal je božično službo z nagovorom v nemškem, hrvatskem in ogrskem jeziku, nakar se jo v telovadnici vršilo obdarovanje. Tam je nagovoril poveljnik bolnišnice, polkovni zdravnik gosp. dr. Oton H a w 1 i n a v jedrnatem govoru vse navzoče ter so spominjal vseh dobrotnikov ranjcncev, zaslug vseh navzočih ter predvsem pokroviteljico izvrševalnega komiteja gospo Elzo Konigove. Svoj govor je končal s trikratnim »Slava!« Njegovemu Veličanstvu, nakar jc godba zaigrala cesarsko himno. Ranjeni stotnik gosp. Milan Matič se je nato v svojem nagovoru na poveljnika bolnišnico spominjal vseh dobrot, ki so jih ranjenci v tej bolnišnici v najobilnejši meri deležni, hvalil naprave bolnišnice, njeno oskrbo od udobnih prostorov do izborno hrane, požrtvovalno delo zdravnikov, pozornost in strežbo gospa in go-spodičen, ki so so postavilo v službo človekoljubja in taktno in dostojanstveno tolažbo gospoda mornariškega superijorja. Zlasti je naglašal zasluge in zlata svojstva poveljnika bolnišnice, polkovnoga zdravnika gosp. dr. Otona H a w 1 i n e , ki si je vedel pridobiti ljubezen ne le vseh ranjencev, marveč tudi vseh svojih jx)drejonih, in ki bo ostal vsem, ki so šli skozi to bolnišnico bodisi v službo, bodisi kot ranjenci v trajnem najboljšem spominu. Poveljniku bolnišnice, polkovnomu zdravniku g. dr. Otonu II a w 1 i n i in upravnemu častniku, dvornemu lekarnarju g. Hinku B r i 11 i j u , ki si je stekel za preskrbo bolnišnice kar največjih zaslug, so izročile dame, službujoči in ranjeni gažisti bolnišnice častna darila, nakar se je pričolo splošno obdarovanje. Od dam, ki so si izteklo posebnih zaslug za to božičnico, naj omenimo posebej gospo Elzo K o n i g , ki posveča žo od početka vojne vse svoje moči tej bolnišnici. Božičnice so se udeležili tudi Štacijski poveljnik polkovnik von Kleinschrott s soprogo, višji štabni zdravnik dr. G c d u 1 d i g o r s soprogo, ma jor grof S t r a c h w i t z ter mnogo drugih dam in gospodov.
lj Razstavljene slike. V izložbenem oknu obrtnopospeševalnega urada v Sod-nijski ulici je razstavil marljivi domači umetni slikar Srečko Magolič tri oljnate slike večje oblike. Prva predstavlja kosca, ki stoji v večernem solncu na sveže poko-šenem poletnem travniku na bregu reke, druga kaže srečno izbran kos ljubljanskega Mestnega loga, na tretji vidimo blejski grad na visoki skali v mili mesečini poletne noči. Slike so v risbi in barvah kakor tudi v razpoloženju dobro uspele.
lj Mestna vojna prodajalna zopet ni Turjaškem trgu. Od jutri naprej bo poslovala mestna vojna prodajalna zopet na Turjaškem trgu in nc več v Prešernovi ulici. Prodaja sc ješprenj in kruh.
lj Žrebanje ljubljanskih srečk. Dno 3. januarja 1916 se vrši v prostorih mestne blagajne 51. žrebanje srečk ljubljanskega loterijskega posojila. Pričetek ob desetih dopoldne. Mestna blagajna bo 3. januarja za promet s strankami zaprta.
Darovi.
— Za nagrobni spomenik f č. g. Mihaela Barbo so darovali vlč. gg.: Dr. Ev. Zore 20 K; Jakob Aljaž 10 K; Valentin Sitar 4 K; Janez Kramar 5 K; Mihael Saje 5 K; Karol Čuk 3 K; Miha Zelnik 10 K; Jožef Brešar 10 K; Jakob Razboršck 10 kron; Franc Dolinar 20 K; Vinko Čibašck 10 K; dr. Josip Marinko 10 K. Bog plačaj! Župni urad Cerklje na Gorenjskem, dne 23. decembra 1915. — Franc Dolinar, župnik.
LjoMjaDSke novice.
lj Za padle tovariše-akademike sc bo
brala sveta maša v petek, 31. decembra t. 1., ob 8. uri v kapeli oo. jezuitov v Ljubljani, h kateri vabi tovariše-akademike in starešine, prijatelje in znancc Slov. katol. akadem. starešinstvo.
lj Praporščak Emil 2an padel. Z bojišča nam prihaja prežalostna vest, da ie
izoo&e 17. peSpoika.
Ujetis Inf. Babnik Anton, Litija; inh Bajec Ignacij, Kočevje; inf. Bartol Franc, Novo mesto (tudi ranjen); rez. Boje Ivan, Kočevje (ranjen); inf. Bončar Josip, Ljubljana (ranjen); inf. Bukovec Josip, Črnom-lje; rez. Čcrnjac Jakob, Postojna; inf. Er-ste Martin, Trebnje; inf. Dimic Filip, Kamnik (ranjer); inf. Dulc Ivan, Krško (ranjen); inf. Fajdiga Anton, Stara Lokaj inf. Fojkar Peter, Škofja Loka; rez. Gorenčič Avgust, Novo mesto (ranjen); desetnik Hladovy Josip; inf. Hribar Franc, Zgornji Tuhinj
St. 297.
rez. Hribar Ivan, Litija; rez. poddesetnik Janežič Alojzij, ljubljanska okolica; častniški sluga Kavčič Jakob, Kranj; tit. desetnik, Kavčič Ivan, Tolmin; inf. Kobilšek Peter, Ljubljana; inf. Končnik Rudolf, Kamnik; inf. Konjar Ivan; poddesetnik Kos Josip, Ljubljana; inf. Kozak Mihael, Kamnik (ranjen); četovodja Kožef Josip, Litija; rez. Kožar Ivan, Kočevje; inf. Kramar Franc, Kamnik; inf. Kuhar Ivan, Krško; desetnik Kump Rudolf, Kočevje; inf. Lavrič Josip, Kočevje; poddesetnik Lesar Josip, Kočevje; inf. Mahar Ivan, Kočevje (ranjen); inf. Majhen Josip; rez. Mallner Josip, Kočevje; inf. Mencej Rudolf, Ljubljana; inf. Mittermajer Karel, Ljubljana; rez. Murn Josip, Novo mesto; inf. Napošl Franc, Ptuj; tit. desetnik Novak Jakob, Ribnica; inf. Novak Josip, Krško; rez. Osterinai Matija, Kočevje; inf. Pavlin Matija, Krško; inf. Pavlovič Jakob, Krško; inf. Petschauer Ludovik, Kočevje; desetnik Poženel Josip, Ljubljana; inf. Rakovec Fr., Kranj; inf. Rakovec Franc, Kamnik; inf. Rugelj Peter, Krško; inf. Šarabon Ferdinand; inf. Sečnik Martin, Sv. Jošt; inf. Škrinjar Ivan; inf. Stanovnik Alojzij, Polhov Gradec; inf. Štefe Franc, Kranj; tit. poddesetnik Štih Josip, Krško; inf. Štimec Peter, Kočevje; inf. Štirn Ivan, Kranj; inf. Strah Anton, Kočevje; inf. Stubler Marko, Črnomelj (ranjen); inf. Sturm Josip, Kočevje; inf. Šusteršič Franc, Litija; inf. Šu-šteršič Franc, Ljubljana; inf. Tome Franc, Ljubljana; inf. Tominec Mihael, Sv. Jošt (ranjen); inf. Tratnik Kazimir, Ljubljana; inf. Verderber Ivan, Kočevje; inf. Vode-nik Franc, Litija; inf. Železnik Rudolf, Ljubljana; tit. poddesetnik Zupan Ivan, Kamnik.
Malenkosti. Roman v štirili delih. Španski spisal P. L. Coloma, poslovenil Paulus. Cena K 3.80, vezano K 4.80. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Ljudska knjižnica je prinesla pred nekaj leti P. L. Colomovo zgodovinsko povest »Juann Miseria« (Janez Nevolja) v slovenskem prevodu.
Že ta povest je vzbudila mnogo zanimanja, saj je umetniško dovršena, če tudi spada med prve Colomove poizkuse, je namreč delo devetnajstletne-ga mladeniča. Dvajset let pozneje zagledajo beli dan »Malenkosti«, ki so med mnogimi odličnimi spisi jezuita P. Coloma najboljše delo. Roman »Malenkosti«, je umotvor, ki je zanesel v poletu pisateljevo slavo daleč čez Pireneje. Roman je mojstersko delo že kot tak, četudi je pisatelju zabava, kakor pripoveduje sam, le pomoček do namena. Pisatelj je misijonar, ki vihti v romanu bič najbolj nad izprijenim plemstvom na Španskem, spustil se je v boj zoper tisto naziranje, ki ima ostudne zmote in zlobnosti za malenkosti. Završalo je med prizadetimi krogi, ko so prišle »Malenkosti« na svitlo. Pisattlj si je s tem romanom postavil nalogo, ki bi se srednje nadarjenemu pisatelju ne bila posrečila. Roman je pisan v krasnem slogu, vzbudil je velikansko pozornost ne le na Španskem, kjer je izšel v mnogih natisih in izdajah, temveč tudi v drugih deželah in se dobi že skoro v vseh evropskih jezikih. Naroča se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Za želodec je dobro sredstvo Fellerjeve lagodno odvajajoče rabarbara-krogljice z zn. „Elza-krogljice". Vzbujajo tek in jačijo želodec, 6 škatliic stane poštnine prosto samo 4 K 40 v. Zelo priljubljene tudi ženskam in otrokom. Pristne dobavi lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elza-trg št. 285 (Hrvatska) Fellerjev „Elza-fluid" lajša bolečine.	(-c-)
Nov spored!
C
entral"
i> Deželnem gledališču.
Samo danes in jutri:
SIN USODE.
Romantična drama. — V glavnih vlogah norveški igralec Nikolaj Johansen in Reg-gna Wettergreen.
ZVITI FELIKS.
Učinkovita veseloigra.
|a/nto/n boc I
barvanja in kemična pralnica f I Ljubljana, Selenburgovaul.6 |
Dela se izvršu;ejo tudi na Glincah št 46. Hizke cenel Točna in solidna postrežba
gj LJUBLlIANA ■ KOMENSKEGA-ULICA- 4 \ J/ s^ziravNgrpram^-Pft FR. DERGANC'
Obstoj tvrdke že čez 50 let.
POZOR!
Jutri 30. t. m. ob 9. uri zju^aj so bo vršila na Dunajski cesti št. 11/11. nadstr. razprodaja pohištva, kuhinjske oprave in nekaj obleke.
Knpim srednjeveliko
2789
posestvo
ako mogoče z manjšo trgovino na Kranjskem ali Sp. Štajerskem. Naslov: Rozatjjn Pajduh, Sveti Jakob ob Savi, p. Doi nrl Ljubljani.
Sprejme se
kot vzgojiteljica, ki bi privatno poučevala šolotlolžne otroke in ki tudi razumo samostojno opravljati slovensko in nemško korespondenco, pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe naj se vpošljejo do ti. prosinca 1916 na nadučitelja J. Vrezec-a, R.bno, p- Bled.
Orehov okrogli!
kupi v vsaki množini po najvišjih cenah
Peter Angelo, Ljubljana.
Le pismene ponudbe se žele, tudi od trgovcev. — Posredovalci se iščejo proti dobremu plačilu.	2426
Potni licžuh in hožafioolnasta sreča
skoro novo, se ceno odda pri
Fran. Kraškovcu,
Ljubljana, Stari trg 22.
Sprejme se takoj
V^SS 1 lEt 11
2779
pri krojaču Adolfu čepon, ulica na Grad štev. 5, Ljubljana.
Prod
srednje starosti, dobi tnkoj stalno mesto v večji trgovini na deželi z mešanim blagom. Kje, pove upr. tega lista pod št. 2769.
Sprelme se spretna
v trgovini z manufakturnim in drobnim blagom, Ljubljana, Stari trg 3. 2782 Stanovanje in hrana v hiši.
Prodajalka
vajena trgovine z mešanim blagom, z večletno prakso in z dobrimi spričevali, želi svojo sedanjo službo premenitl. — Naslov pove iz prijaznosti uprava „Slovenca" pod štev. 2784. (Znamka za odgovor!)
Dobro izurjena
prodajalka
mešanega blaga se sprejme. Vešče železnine imajo prednost.
H. Snšnlk. LJubljana. 2?65
Iščem dva mlada
pomočnika
mesečna plača 60 K, hrana in stanovanje. Rranc Dolenc, dimnikarski mojster, Feka-Fiume.	2777
2332
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože,
tekom 3 dni s korenino, brez bolečin ne odpravi
Ria-Balsam. teJffV
mom K 1—, 3 lončki K 2.50. — KEMENY, Kaschan (Kassa) I., poštni predal 12/82 Ogrsko

Lnnenoseme
v vsaki množini se kupi. Ponudbe na
A. ZANKL, sinovi,
tovarna barv v Ljubjani.
•	•»HI.
J	••••••••»•••••••••••••••••••••»••••••tM«MM#MM*"M*;
•	\ •• £)...................-.............................„.....................^ V^V •
• €/ ..Veliki (tpnelfi
Povečane slike
do naravne velikosti, kakor tudi
oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki 3409 fotografiji 3409
DAVORIN ROVŠEK
prvi fotografski in povečevalni zavod v Ljubljani, Kolodvorska ulica 34a.

•r
»Veliki stenski skladni (Block) koledar.
za leto 1916"
izide v par dneh. Edini slovenski koledar te vrste, ki bo služil obenem kot beležni koledar. Z ozirom na prakti-čnost, bo ta edini slovenski koledar neizogibno potreben vsem občinskim in župnijskim uradom, odvetnikom, notarjem, trgovcem, obrtnikom in privatnikom. Cena mu bo K 2-40 po pošti K 2 60. Naročila naj se izvoli pošiljati založniku
v:
I. STOKA, knjigarna in papirna v Trstu,
pred nakupom veliko zalogo izgotovljenih oblek za
2371 Velika Izbir
površnih jo;
ŠS£ za dame in deklice.
ŠC
„Pri Škofu".
w
ulica Molina plccolo 19. 2084
.....
_____o v;
....................
.................................. : . j •
• •••••••••••••••••a«*** *vaatc'#*
Pred Škofijo št. 3, Lingarjeva in Medarska ulica.
Podružnica tvrdke l Hi*
pripravna Božična darila"
Priporoča se za cenjene dame in deklice: klobuke, kinčsne in prazne oblike, športne čepice, ter klobukov in čepic iz najfinejše kožuhovine. Zaradi pozne sezije po zeio znižani ceni.
cMcdm salon <Siucfillj[~ cMaScMe
Židovska ulica 3. — Ljubljana — Dvorski trg 1.
Popravila vestno tn točno
Velika izbera žalnih klobukov
Zunanja naročila z obratno pošto.
Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
n, a. dež. življ. in rentiie, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zavajanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna In ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanja
Javen zavod.	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem
leta 1914............................ 173 490 838'—
Stanje garancijskih fondov koncem leta 1911.............. ! K 48 7o2 022'76
V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička' ". K '432 232'66
Kdor namsrava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za DOfnO ZflD3rOD3ft)G naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in
poštnine prosto.	1439
Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. Marije Terezije cesta št. 12.
Ker se nahaja naše podjetje tik ob švicarski meji, imamo priliko za ugoden uvoz vsakovrstnih živil itd.zahtevajte .torej naš;	2742
ki ga pošiljamo poštnine prosto in zastonj. Gebr. Reichart, veSetrgovšna,
Dornbirn Tirolsko-Predarlsko.
Ljubljana, mestni trg
Specijalna trgovina pletenin, trikotaž in perica.
Priporoča svojo zalogo, kakor:
Športno in vojaško perilo in sicer: nogavice, gamnše, dokolenice, snežne kučme, rokavice, žilogrejce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblodje dlake in bombaža. Perilo za dame in gospode iz šifona, cefirja, barhenta in flanele Perilo za dečke, deklice in dojenčke.
1926
Gumijevi plašči, nahrbtniki itd.
Na debelo in drobno.
Izdata konzorcij »Slovenca«.
Tlak: -Katoliške Tiskarne«-
____1
'Mgovorni urednik t Jotet Gostlnčar. državni poslanec.