Naročnina mesečno 23 L>in, zu inozem« etvo 40 Din — nedeljska izikija ce-loletuo 96 Din. za inozemstvo 120Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Telefoni uredništva: dnevna službe 2090 - nočne 24% 2904 in 2050 VENEC Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.549 za inserotc; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Prugn-Dunaj 24.797 U prava: Kopitarjeva b. telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izliaia vsak dno zjutraj, razen pnndeljka ш dneva po prazniku S ar sum cordal Največja žena Španije, sveta Terezija Avilska, o kateri pravi Macaulay, da je bila srce katoliške obnove Evropo v šestnajstem stoletju, piše v svoji avtobiografiji: >Ni usojeno samo posamezniku, da mora na potu k popolnosti izpiti kelih trpljenja in ponižanja do zadnjo kaplje, ampak tudi vsako občestvo je podvrženo temu zakonu.« To velja tudi za vesoljno Kristusovo cerkev, ki ji v nobenem veku in na nobenem kraju zemlje ni prihranjeno preganjanje. Vsaka zmaga Cerkve, njenih načel privatnega in javuega življenja bodisi nad kaosom in barbarstvom ob zitonu starega veka, bodisi nad brezboštvom, ki spremlja razvoj moderne civilizacije, je bila drago plačana. Vsaki dobi triumfa in zunanjega sijaja neizogibno sledi perijoda skrajnega ponižanja, v kateri se pa Cerkev izčiščuje in preraja. Zakaj Cerkev je sicer božja ustanova, deluje pa s svobodnimi človeškimi silami in v zemeljskih okoliščinah, in zato je njen človeški element podvržen vsem menam človeške slabosti, dviganja in padanja ter zopetnega dviga. Tako bo v dno osHa, zakaj popolna zmaga Božjega je pridržana šele koncu. Toda ludi skozi temo Cerkev neprestano vodi Duh božji. S tega stališča moramo presojati tudi to, kar sc danes godi v Španiji. Preganjanje je potrebno, mora biti, ker j? na zemlji nujen predpogoj moralnega napredka in pogloblienia, obnove srca in zmago iz notranje vitalne sile. Organizem, ki ga nihče ne napada, odreveni in se postara, pade v formalizem iu nn napreduje. Bog zn 6vojo Cerkev najbolj skrbi In krat, kadar ji pošlje trpljenje. Bog pa ne štedi trpi j nja, kadar ga z ene nal gati; treba je človeku in vsak mu občestvu, da pre' odi vse postaje križevega pota od prve do z-dnje. Tudi Cerkev mora nos'' svoj kriz za Gospodovim, da j'- deležna ni - gov, ga vstajenja. Zakaj lib-r l .o meščanstvo sovraži Cerkev? Zato k r pomeni njegovo nnjslmvnejšo krščansko vrst ker mu neprestano očita žc s.'ino po svojem obstoju, da je njegovo življenje v protislovju z nravs venimi načeli krščanstva, ki obsoja kapitalizem in rezbrzd ne nravi; ker ga vedno spominja na socialne krivice, ki jih prizadeva obubožanemu in gmotno ter moralno propadajoč mu ljudstvu. Priganianje katoliške Cerkev v novi dobi člove:ke zgodovine iz nja iz kapitalistične miselnosti, ki ji je Cerkev na poti kot najjačja moralna sila, ki brani svobedo in dostojanstvo človeške osebnosti, pravice naravnih cdinic krščanske človeške družbe, enakopravnost in enakoveljavnost vseh stanov nasproti molohu kapitalizmu, ki tlači osebnost, uničuje družino, zasužnjuje slab^jše in hoče iz posameznika napraviti mehanično brezvoljno orodje v kapitalističnem produkcijskem procesu. Ker je skrajni socializem v obliki komunizma prav iste mis Itiosli ko kapitalizem, kar se tiče omnipoten-ce države nad svobodno človeško osebo, zato je popolnoma razumljivo, da je podedoval od liberalne buržuazije vse sovraštvo do Cerkve, veko-vite pobomice večnih pravic individua po zgledu svojega ustanovitelja, ki je učil popolni sklad med osebno svobodo in potrebami občestva. Kar sta imela liberalizem in socinliz m izpočetkn vrednot iz stare krščanske tradicije, to je danes domala vse zapravljeno po fatalnem razvoju in logiki ateizma, ki je pred dvesto leti bil še igračkanje sile aristokracije in sprosvctljcnih« učenjakov, ki so hoteli bili »elita naroda*. Danes je pa ateizem po notranji doslednosti vsake ideje postal britka in krvava resnica v pokretu od brezboštva okuženih lačnih množic, ki amoralne nauke svojih gospodarjev prevajajo v dejanja. Ker je evropsko človeštvo najtesneje med seboj po eni in isti kulturi zvezano, je čisto naravno, da zmote in napake ter stranpola duha vplivajo na slehernega Člana te kulturne skupnosti. Zato tudi v človečanskem telesu Cerkve zmote bi-jejo boj z Resnico in jo včasih zasenčijo ter vjill-vajo več ali menj na miselnost in dejavnost poprečnega članstva. Bile so dobe, ko eo take zmote in pregreho ter napačne prakso življenja še neprimerno hujše pretresale organizem Cerkve nego danes v dobi veleindustrijalizma in velekapitaliz-ma, čeprav je le-ta neprimerno pogubnejša in nalez-ljivejše zlo nego so bile vse sekte starega ali srednjega veka. Kakor je Cerkev prestala kugo gnostiškega, manihejskega iu katarenskega лто-ralizma. vzhodni in nemški razkol, janzenizem in prosvetljenstvo, notranje revolucije duha ln zunanje persekucije, otrov razkošja in bogastva ter mučeništvo krvi in siromaštva, tako bo prestala tudi bolezen materializina, buržunzneg in proletarske-ga. Kar so člani Cerkve zagrešili, oddaljujoč se od večnega nauka Izveličarja, delajoč kompromise z >duhom časa«, to bo vsa Cerkev s trpljenjem Iz-kupila — tudi v Španiji. Trpljenje bo najboljša šola za špansko cerkveno občestvo. Pokorilo se bo za svoje napake, prisiljeno, da s svojega privilegiranega položaja zdrkne na stopnjo komaj tole-rirnnega, po strani gledanega in preganjanega neenakopravnega udruženja. Pokora, ki daleč presega to, kar je človek v rejnlci napačnega storil, kazen, ki jo mora človek prestati v taki meri, kakršne ni zaslužil, je zato tem bolj blagodejna, tem boi' zveličavna, kakor uči avilska svetnica. To se bo izpolnilo tudi nn španskem katollčanstvu. Izšlo bo iz to grenko in britke šole notranje ojačeno, osvobojeno spon svojevrstnega cczaropapizma Španskega fovdalnega razreda, posveženo po stiku z ljudstvom, v katerem bo moralo iskati in najti svojo nojjačjo oporo. Največji blagoslov zn zapod-no cerkev je, da ji Bog pošilja take preizkušnje. Ce bi bila pravoslavna cerkev pod carji preživljali več takih preizkušenj, bi še danes bleščal kriz nad Krcmljem. 7,akai le katoliška Cerkev bo rešila pereči in Zamora rta čelu revizijonistov 52 poslancev zapusiilo parlament — Krvave demonstracije Madrid, 16. oktobra, ž. Skupina poslancev, ki sestoji iz baskiško-navarskega bloka, nadalje iz katalonsko-konservativnega agrarnega bloka, »Action Nacionais neodvisnih republikancev in nekaterih članov liberalnega republikanskega cent" ruma, vsega skupaj 52, je izjavila, da ne bo sodelovala pri sprejetju današnje ustave in da bo začela med narodom borbo za novo revizijo. Ob času, ko so bili izdani cerkveni zakoni, so manifestirale po madridskih ulicah nekatere fašistične skupine, ki so nosile veliko sovjetsko zastavo. Prišlo je do spopadov med policijo in manifestant; in jih jc policija v kratkem času razgnala. Madrid, 16. oktobra. ЛА. Nova španska vlada je včeraj imela prvo sejo. Predsedoval jc ministrski predsednik Azana. Španski parlament je zapustilo 41 poslancev. Protestirali so s tem proti določbi ustave, ki odr°ja izgon jezuitov in zaplem- bo njihovega premoženja. Bivši ministrski predsednik Zamora je izjavil, da bo otvoril propagando za revizijo nove ustave, ki jo parlament prav za prav še ni sprejel. Predvčerajšnjim so se vršile v Madridu krvave protikatoliške demonstracije. Pri tem je bilo ranjenih 14 in aretiranih 11 oseb. Stališče papeževega nuncija Madrid. 16. oktobra, ž. Apostolski nuncij Tedeschini je obiskal novega predsednika vlade Migtiela Azana. Po sestanku je insgr. Tedeschini izjavil časnikarjem, da bo z božjo pomočjo in sodelovanjem ' uvidevnih ljudi vprašanje odnošajev med Cerkvijo in državo rešeno v dobrobit Španije. Postopek republikanske Španije lahko težko ško- duje rimsko-katoliški cerkvi, kljub temu pa ona uc bo zavzela nepontirljivega stališča. V katoliških krogih se trdi, da se tnsgr. Tedeschini žc pripravlja, da zapusti Španijo, da pa je svoj odhod odgo-dil, ker upa, da obstoja možnost, da se ogne de-iiilitivni prekinitvi odnošajev med Španijo in Vatikanom. Na sestanku, ki so ga imeli španski škofje, je bilo sklenjeno, da se Vatikanu predloži, da se imenuje za španskega primasa mesto kardinala Segure, ki jc odstopil, nadškof iz Valadolida, Remigio Guadasegui. Do sedaj Vatikan ni poslal španski vladi nobene protestne note, zaradi proti-verskih zakonov. Po novem členu ustave o veri, je objavila vlada, da morajo člani verskih redov izstopiti iz šole kot učitelji. V proračunu prosvetnega ministrstva predvideni znesek za pomoč cerkvi jc izbrisan iz državnega proračuna, plače škofom pa bodo zmanjšane za 50 odstotkov. Briining đofai! zaupnico Berlin. 10. okt. tg. Nemški državni zbor jc danes popoldne odklonil nezaupnice narodnih socialistov, nemških nneioualcev in komunistov proti Briiningovemu kabinetu z 291 proti 270 glasovom, dorim so sc trije poslanci odtegnili glasovanju. Vse dnjioldnc. so se stranke pripravljale ua to glasova-njc. Desničarska opozicija ui mogla doseči svojih ciljev, ki jih jc v nedeljo kovala v Harzburgu. ker se nemška ljudska stranka ni hotela podvreči komandi prn i Briiningu. Že dopoldne je bilo jasno, da ho Uriining v tem boju zmagal. Komunisti napadli soc. lisi Kassel, 16. oktobra, tg. Komunisti so priredili bombni atentat proti založništvu socialno demokratskega lista Volksblatt . Uredništvo lista je dobilo dopoldne grozilno pismo s podpisom ■Rote Front«, v kateicm se ta atentat napoveduje kot prvi v celi vrsti nadaljnih napadov, če list ne bo ustavil svojih lažnjivilt poročil proti komunistom. Viigalna vrvica pa je dogorela predčasno, tako da je bilo poškodovano samo poslopje, človeških žrtev pa ni bilo. Lava! svari pred Sfa*zšfami Iz ava časnikar ? m pred odhodom v Ameri o V Izvoz lesa Francijo in Alžir Pariz, 10. okt. tg. Ministrski predsednik Laval je davi ob 8.10 odpotoval v Le Havre, odkoder se bo s ranc.oskim parnikom »lie de France: odpeljal v Ameriko. Laval je s svojo 'ičtr'o prišel v pristanišče šele tik pred odhodom piruika in se je v največji naglici pcslovi) od finančnega min'stta Randina z besedami: »Ce bom kaj poircnoval, vam bom telefoniral.« Pariz, 10. okt. AA. Predsednik vlade g. Laval je odpotoval iz Pariza davi ob 8.10 v spremstvu ameriškega veleposlanika Edgea. Opoldne se vkrca v llavru za Združene države. Ob priliki svojega potovanja v ameriške Združene države je predsednik francoske vlade dal zastopnikom tiska tole izjavo: Huda kriza pretresa svet. Vlade se trudijo, da bi jo zajezile. Najbolj je kriza prizadela ered-njcevropske države, Nemčijo in Anglijo. Francija jc zdrava in se mora za svoj ugodni položaj zahvaliti svojemu delu in svoji varčnesti. Toda v sedanjem času ne moremo videti v izoliranosti zadosti dobro preventivno zdravilo. Toda Francija ima svoje tradicije iu kadar je sila, se zna opredeliti ne po sebični oceni svojih interesov. Nato se je Laval spomnil razgovorov v Parizu, Londonu in Berlinu o mednarodnem sodelovanju "•ir. nato nadaljeval: Pot, na katero grem, vzbuja velike nade. Toda varujmo se prevelikega optimizma in ne pričakujmo definitivne ureditve visečih vprašanj v osebnih razgovorih in iskrenih izmenjavah misli med državniki. Sicer je to najzanesljivejša metoda, s katero se da priti do vzposlavc in razširitve normalnega gospodarstva. V štirih dneh ne bomo mogli v VVashinglonu ureeiili zadev vsega sveta. Tam bomo samo primerjali svoja stališča. Predsedniku republike Iloovru bom povedal, kaj Francija misli, kaj želi in kaj lahko stori. Francoska vlada je že pokazala svojo dobro voljo. Ko se vrnem iz \Vas-hingtona, bom poročal zbornicama, ki bosta zavzeli svoje stališče. Novi francoski proračun Pariz, 10. okt. AA. Francoski proračun za leto 1032. bo v ravnotežju brez novega posojila državi. Tudi uvedba novih davkov bo nepotrebna. Ravnotežje bo vlada dosegla z redukcijo izdatkov v višini 0 milijard. Avdijence na romunskem dvoru Bukarešt, 10. okt. ž. V romunskih političnih krogih se z največjim zanimanjem pričakuje daljnih političnih dogodkov. Kralj je imel danes konzultacije e šefi strank in je najprej sprejel v avdi-enco šefa liberalno stranke Duco. Duca je predal kralju memorandum svojo stranke, v katerem je podal predloge za rešitev finančnega problema. Nadalje je zahteval, da sedanja vlada takoj odstopi ter da eo mandat za sestavo koncentracijske vlade poveri liberalni stranki. Pričakuje se, da boelo tudi ostali šefi strank dobili poziv za avdienco na dvoru. Jorga odpotuje v Pariz Bukarešt, 10. okt. ž. V zadnjem času se neprestano trdi, da bo Jorgina vlada demisijonirala ter da bo prišlo do koncentracijske vlade. Jorgin organ vee te vesti demantira kot izmišljene. Dogodki pa meel tem potrjujejo verzije, o skorajšnji spremembi vlade. Veliko senzacijo so izzvali današnji jutranji listi, ki so prinesli vesti, da bodo grozeči problem našega časa: kako najti zadovoljivo rešitev socialnega vprašanja. Evropa bo sicer morala prebresti morje trpljenja in strahot, toda nn poti ateističnega kolektivizma se ne bo ustavila. To bo, če bo, le kratkotrajna postaja nn poti. Evropska kultura je po svojem bistvu individualistična. Treba je le najti sklad med neodjcmljivi-mi pravicami in svobodo človeške osebnosli in blagrom občestva, ki ga je zmotil ateistični egoizem — to popolno nasprotje krščanskega indivi-dualizma. Katoliška Cerkev je učiteljica in brani-teljica tega pravega individualizma, ki je edini vir in gibalo človeškega napredka in duhovnega življenja, dn ne obstane v goli mehaniki materialnega dogajanja. Le Cerkev nam vedno kliče, da smo rojeni za kaj višjega nego je nasičenje trebuha in ugajanje nasladam. Cerkev je čuvarica duhovnih vrednot in idealov, neizprosna nasprotnica vsake vrste materializina, ki trajno ne zadovolji kulturnega človeka. Zato bo evropsko človeštvo našlo v celoti nazaj pot k Cerkvi. Tudi Španija Jorga in Argetoianu, finančni minister iu šef liberalne stranke, oelpotovaii te dni v Pariz. To potovanje je v zvezi s tem, da se manifestira frankofil-stvo Romunije ter demontirajo vesti o nemški orientaciji. Službeno se demantirajo vesti o potovanju kralja Karla in prestolonaslednika v Pariz. Belgrad. 16. oktobra. AA. Kontingentirauje uvoza lesa v Francijo in Alžir. Konec avgusta t. 1. je francoska vlada uvedla sistem kontig. utiranja uvoza lesa v Francijo in Alžir. Uvozni kontingent za Jugoslavijo je izračunan na podlagi našega povprečnega izvoza v Francijo v letih 1025 do 1020. Ta kontingent znaša okoli 34.0C.O ton lesa po pozicijah 128 bis 133. 507 in 000 francoske carinske tarife. Čeprav smo letos ta kontingent trikrat prekoračili, je vendar Francija dovolila Jugoslaviji, da sme letos uvoziti v Alžir še 18.000 Ion lesa po omenjenih pozicijah carinske tarife. Za prihodnje leto je Francija razen že določenega kontingenta dovolila še posebni kontingent za Alžir v višini 42.000 ton na leto. OhnovHev rusho-iran-coskih trg. pogajanj Pariz, 10. oktobra, tg. Pctit Parisicn pi-c, da se bodo obnovila rusko-francoska trgovinska pogajanja, ki so se začela pred petimi leti med Ralcovskim in de Monzieiti, ker so našli skupno (ormulo za nova pogajanja. Pod predsedstvom industrijalca Duchcmina nameravajo ustanoviti delniško družbo, ki bo služila kot klirinško podjetje za trgovinske odnošaje ined Rusijo in Francijo. Vsa trgovska naročila bodo šla skozi to delniško družbo in bodo k zunanji trgovini med obema državama pripuščeni samo delničarji te družbe. Plačila za dobavo Franciji se bodo plačevala temu društvu, ki bo s svoje strani direktno izplačalo francoske izvoznike. Smatra se, da bo z dobavo ruskega petroleja prišlo zadosti denarnih sredstev, da bo Francijo mogla dovoliti Rusom kredit za nakupe v Franciji. Zagrebška univerza ima 4500 slušateljev Zagreb, 16. okt. ž. Včeraj je bil zadnji dati rednih vpisov na univerzi. V celoti je letos vpisanih: na filozo'ski 1333, pravniški 1100. bogoslovni 168. medicinski 443, veterinarski 387, tehnični 608, kme-tijsko-gozelarski 374, skupaj 4508 dijaki. Nadalje se jo vpisalo na visoko komercialno šolo 440 dijakov, tako da znaša skupno število 4043, v preteklem ietu pa je znašalo to število 5048 dijakov. Razburljivo potovanje ministra DumesnUa Z najslavnejšim francoskim pilotom Costesom sta končno srečno pristala v Zemunu Belgrad. 16. okt. 1. Danes je prispel v Belgrad francoski minister Dumesnil, na svojem povratku iz Bukarešte, kjer jo prisostvoval mednarodni letalski konferenci. Rano v jutro so si javljale razne poslaje od Turn Severina, da se Dume?ni!ov avijon silno bori z nevihto, ki je divjala med Romunijo in Podonavjem. Avijon je nekaj časa krožil nad Turn Severinom, misleč, da sc bo spustil na tla, loela naenkrat se je zopet dvignil v višino in izginil za oblaki. Na zemunskem letališču je vladalo veliko razburjenje, ker so bile vremenske prilike skrajno neugodne. Vc< do je razumel, da bo moral nvijon premagati zelo težke ovire, preden b; mogel jire-bresti daljavo od Turn Severina do Zeinuna. Na letališču v Zemunu so gn pričakovali zaslopnki naših oblasti ler uradniki francoskega poslaništva, kakor tudi veliko število časnikarjev, ki so zelo živahno debatirali o usodi francoskega avijona, ki se le ni hotel prikazati, medlem, ko je dež vedno huje nalival. Vsi so bili mišljenja, da bo moral avijon nekje pristati, ali pa, da se bo vrnil nazaj v Bukarešt. Alarmirane so bile vse orožniške posiaje ob progi, da pazijo na avijon in da takoj, čim bi gn zagledale, spuroče nu merodajmi mesta. Na letališču so bili pripravljeni tudi že naši nvijoni, ii;-. bi v slučaju nesreče hiteli p.i popioč francoskemu mi nlstru. Razburjenost je trajala do 12. ko e general Bedi sporočil, da kroži visoko nad Belgralom avijon lipn Ito-pgenz, ki hi znal bili francoski. Takoj nato se jo iztrgal iz oblakov pogrešani avije.n le, med najhujšim nalivom pristal na poplavljenem letališču. Glasba jo zaigrala obe narodni himni, ko je Dumesnil izstopil v spremstvu slavnega francoskega pilota Costesa. Oba sta bila sveža, kakor da bi se nič ne pripetilo. Pilot Costes jo vendarle izpovedni, da se je letalo Iri ure borilo z meglo, ki je zagrnila Dunav in onemogočila vsako orientacijo. Minister Dumesnil je nato izpovedal premočenim prijateljem in časnikarjem vtise od svojega razburljivega potovanja. Tedaj, ko so bile težave za njim, so mu je zdelo to potovanje zanimivo. Saj jc iim l zopet priliko spoznati sposobnosti znamenitega pilota, ki sc je ponekod moral dvigniti nad 5000 metrov visoko, da bi presekal megleno steno, toda zaman. Minister je izrazil Se željo, da bi obiskal ludi tvornico avijonov v Kraljevu, če bi se vreme kaj izboljšalo. Nerad bi letel v drugič skozi zračna močvirja, kol jih je moral prerezati na poti iz Ho karešte. Edison v agoniji Newyork, 16. oktobra. Ig. Zasionj je vsako upanje, da bi mogel Edison prestati težko krizo, ker je bolnik žc več dni popolnoma nezavesten in je tudi njegovo srčno delovanje zelo ponehalo. Vsak čas je pričakovati njegove smrti. Žila bije vedno slabeje. Japonska se priprav tja na vojsko Amerika odnehala Preizkušnja avtoritete Z N Amerika povabljena h sodelovanju — Japonska protestira Ženeva, 16. oktobra. AA. Včeraj je Svet Društva narodov s 13 glasovi proti glasu japonskega delegata sklenil, da bo povabil Združene države k sodelovanju pri rešitvi mandžurskega snora. Združene države naj bi sodelovale le ko: svetovalec. Japonski delegat je protestiral, češ, da morajo biti taki sklepi soglasni. Svet bo navzlic temu danes dopoldne sestavil povabilo in ga odposlal Združenim državam. London, 16. oktobra. AA. Na današnjem sestanku je Društvo narodov soglasno odobrilo povabilo Zedinjenim državam, naj imenuje svojega zastopnika v Svet Društva narodov. Proti ie glasoval samo japonski delegat Jošizava. Svet Društva narodov je danes formalno odobril osnutek tega povabila. Snočnji komunike pravi, da je že pri prejšnjih debatah več članov Sveta i/r;-žilo mnenje, da da se tiče mandžitrski spor razen obveznosti Društvenega statuta tudi drugega dela pariškega tni- Japonski pogoji Ženeva. 16. okt. ЛЛ. Po najnovejših vesteh jc Japonska za ukinjenje vojakih operacij v Mandžuriji postavila te-le pogoje: 1. prepoved sovražne propagande proti Japonski na Kitajskem, 2. končnoveljavno priznanje japonskih pravic v Mandžuriji, 3. direktna pogajanju med Japonsko in Kitajsko v Nankingu in \ drugih mesiih v prhotnosii zastopnikov mandžur.skili obkislev. * London, tli. okt. Japonska, ki odklanja vmešavanje ameriške i uiie v niuiiilžtirskn zadevo, se pripravlja na to. na Mandžurijo tirani г v«emi ••. o-jimi silami. Vlad« nveli not ameriškega državnega tajnika N;iii-oni>. ki zahtevajo nrriio poravnavo iiiiindžiir-ke zadeve, ni priobčila, ker -e hoii razburjenja .i,ivno-.|i Voju-ki kroni zahtevaj«', da Jnpiin-kii izstopi iz Bril-tvo narodov. ker ie le-io povabilo ua -eje Svela z.i-lnpniku Vnierike. * -e rovnega pakta. Svet Diuštva narodov je bil zato mnenja, naj se povabijo k posvetovanju o mandžurskem sporu tudi Zedinjenc države, ki imajo pri sklenitvi pariškega pakta velike zasluge in žele [»odpirati akcijo Društva narodov. Svet bo naprosil Zedinjene države, naj odpošljejo v Svet zastopnika. Japonski delegat je izrazil razne pomisleke ustavnega in pravnega značaja. Končno je Svet proti glasu japonskega delegata odobril povabilo Zedinjenim državam. V komentarju o mandžurskem sporu Times I naglašajo, da je rešitev tega spora temeljne važ-| nosli za bodoče mednarodne odnošaje. V tem pri-; meru se bo odločilo, ali bodo v bodoče prevlado-] vale spravne metode, ali pa nasilne. Pri tem sporu gre za to, ali bodo ultimati in j sila urejevali odnošaje med suverenimi narodi, ali j pa pravni sporazumi. List zaključuje, da je to ! vprašanje pri mandžurskem sporu najvažnejše. to kaže. da Japonei absolutno uc bodo trpeli nobenega pritiska v tnaadžiirski zadevi. Japonska je zdaj storila konec zadnjemu sledu kitajsko uprave v Mandžuriji. Vsi oblastniki bivše (ansuljanovc vlade so odstavljeni in zamenjani z avtonomističirmi maadžurskiini fnnkcijo-narji. Kitajska oolicija je znmenjaua z avlononii-stično mundžursko pod poveljstvom japonskih fn-laikov. Tako zclezitiška kakor poštna uprava -ta iaponizirani in kitajske znamke -o odpravljene. V Mandžurijo -o dospeli novi močni iaponski vojaški transporti. Japonska oblu-t je i i Miikilena evakuirala civilno prebivalstvo, kur pomeni, du -f pripravlja ua vojaške operacije. Moja napram Kitaju je hcrinetično zaprta iu zastražeu i. Janonci -o bombardirali obmejno postajo Takušan in boni-| harJirajo vsak transnorl kitajskih vojakov, ki ho-i it pasiruti mejo. Nek kitajski iriin-port -o Janonci i (iti postuji Koviiaucee ustavili in popolnoma deei-: inirali. V Ni n ni mi je dospelo pet vlakov japonske iulantcriic in kavalrrijr. Železnica Mukdrn—Pe-1 king je do meje popolnoma v rokah Japoncev, l:i , nrepr« cujejo v -ako sveto - Pekingom. Na drugi strani se Kitaj pripravlja ua obrambo. Osrednja kitajska vlada je preložila svoj sedež iz Nankinga, ki je izpostavljen japonskemu napu-j du, v Cinuulu na Rumeni reki, ki je zavarovan ' prod topovi vojnih ladij, ki tu ne morejo pluti po reki. Med nankinško vlado in Kantonom, ki ima, kakor znano, neodvisno komunistično vlado, se bodo začela prihodnji torek pogajanju za to, da preneha medsebojno vojno stanje. Japonska kolonija v Nankingu je z izjemo konzularnih uradnikov mesto zapustila. I Rusija se slejkoprej zadrži popolnoma nevtralno. Vprašanje je, kaj bo naredila Amerika. Senator ltorah je izjavil, da si ho Amerika sicer i z vsemi silami prizadevala za m r, da pa se za-' radi Mandžurije lie misli spustiti v nobeno vojaško akcijo. Ostale evropske velesile, ki so slejkoprej prepričane, da sc bo Društvu narodov posrc-j čilo mundžiirski spor ndrno poravnati, bodo v slu-i čaju resnega konflikta popolnoma nevtralne. Anglija na tihem z Japonsko simpatizlra. Zanimivo pn je, da so na strani Kita.ia Nemel, dočim sc slejkoprej trdi i vso gotovostjo, d!« Rusija japon-ko I okupacijo južne Mandžurije želi, ker una dobiti i v kompenzacijo severni del dežele. Zakaj Nemčija simpatizira г Nankin^om, ni znano Kar se tiče Rusov, bi v slučaju japonskega neuspeha, seveda potegnili s Kitajem. Washington, Iti. oktobra. Japonei so ustavili vlak. v katerem sta so na'aja'a ameriški konzul iz llarbina. Ilansen. in ta;nik ameriškega poslaništva v Tokiu. S'al|glniry, ki sta se hotela podati v Mnkden in Kinčoit, da se sania prepričala o položaju Kot pretvezo so Japonci navedli, da vlaku trozijo ropurske bande .. Japonci so progo is Mukdena v Peking pri po-staji Tadiisau. 150 kn> južno od Mukdena. popol-i iionia odrezali. Zato se jo morala vsa železniška ; uprava proge Peking—Ilankov evakuirati v Kai-| seng. oziroma v Nanking. Newyork, 10. okt. tg. Stiinson je ohliuhil ja-: pouskeinu poslaniku, da se bodo Združeno države . ndeletile zasedanja Sveta Zveze narodov v Ženevi I -anio v prijateljskem duhu za Japonsko. Nato jc japonski pos'anik brzojavno priporočil svoji vladi, naj spremeni svoje stališče v Ženevi. Domneva se, da se ho ameriški konzul Oilliert ie danes udeležil seje Sveta Zveze narodov. Kitajsko pos'an-Stvo v Washingtonu v posebni Izjavi pozdravlja udeležbo Amerike. Papeževo pismo španskim vernikom Vatikansko inesto. 16. oktobra, tg. Papež Pij XI. je naroČil papeškemu nunciju v .Madridu, naj sporoči duliovniiitvu in vernikom v Španiji, da je v trenutku bolj kot kedaj prej z njimi in da i vso odločnostjo protestira proti žalitvam, ki so se zgodile sv. pravicam Cerkve in ki so pravice Roga in duš. 1'apcz poživlja vsakogar, da se vsi /dru/i- Stav'm nemških mornarjev Berlin, 16. oktobra. AA. V Leningradu je izbruhnila stavka mornarjev ua nemških ladjah in parnikih. Po tem primeru so stopili v stavko tudi mornarji nemških ladij in parnikov. ki so zasidrani v drugih sovjetskih pristaniščih. Večina mornarjev bi rada delala, vendar posluje vodstvo stavke tako teroristično, da je redno delo nemogoče. Nemški konzulati so prejeli nalog, naj pokrenejo takoj vse potrebno, da se vzpostavi delo in omogoči redna plovba nemških parnikov. Konzularne intervencije pa so ostale brez uspeha. Zato je nemška vlada pozvala nemško poslaništvo v Moskvi da primerno intervenira. Nemške paroplovne družbe so medtem poslale v Leningrad vlačilce, ki naj odpeljejo njihove ladje. Sovjetska vlada je vlačilce zadržala pred vhodom v Leningrad. Položaj v Leningradu, kjer je 40 nemških ladij, se je zaradi sabotažnih dejanj poslabšal. Nemška vlada je zaradi razgovora o tej stvari poklicala svojega poslanika Von Dircksena iz Moskve. Po posvetu z zunanjim ministrom se je Von Dircksen vrnil v Moskvo. Otvoritveno zasedanje albanskega parlamenta Rim. 16. oktobra, tg. V Tirani so danes otvoril! četrto redno albansko parlamentarno zasedanje s prečitanjem kraljeve spomenice. Kralj z zadovoljstvom ugotavlja v svoji spomenici, da se je Albaniji posrečilo priti do prijateljskih odnošajev z v-.cmi državami, posebno s sosedami, pri čemer |e kralj posebno poudarjal obnovo prisrčnih odnošajev z Italijo. Kralj navaja dalje razne pogodbe, ki so bile sklenjene v tem času, ter izraža svoje upanje, da se bodo razčistila tudi vprašanja, ki so še ostala nerešena z Grčijo. Kar se tiče notranje politike, napoveduje kraljeva poslanica ustanovitev nove agrarne banke za kmetijsko povzdigo Albanije. Največja pozornost se posveča spopolnitvi vojske in orožništva, da bo Albanija inogla vršiti vlogo, ki ji pripada. Javna varnost jc v Albaniji ze zelo napredovala. Devetletnica fašizma Rim, 16. okt. ž. Direktorij fašistične stranke je v sporazumu s predsednikom vlade izdal naredbo, da se preslavi devetletnica fašističnega pohoda v Rim 28. oklobra. Na lej proslavi bodo sodelovale vse fašistične organizacije. Po vseh večjih mestih bodo imeli fašisti mnnifestacijska zborovanja ter bodo istega dne izvržene rckrutacije mladih fašistov, in sicer onih, ki iz otroških organizacij >Bal-lile<- preidejo v »Avanguardo«, in onih, ki iz »Avan-guarde« prestopijo v fašistično milico. Dunajska vremenska napoved: Večinoma jasno. Počasi se bo temperatura zvišala. jo v skupni molitvi, posebno na dan praznika Kri-s'usa Kralja, ko bo on sam v vatikanski baziliki opravil sveto žrtev v posebnem namenu, da bi prenehale nadloge, ki so obiskale Cerkev in ljubljeni španski narod. Papež izreka končno trdno upanje, da sc bodo z božjo pomočjo krivice popravile. Matuška pred obsodbo Dunaj. 10. okt. ž. Atentator Matuška danes dopoldne ni bil zaslišan. Policija čaka rezultate zasliševanj dosedanjih preiskav iz Berlinu in Budimpešte. Čeprav je poiieija prepričana, du je Matuška iz.vršil zločin sam in da nima sokrivcev, nihče ne veruje, da jo atentat res sam izvršil. Policija hoče nn ta način samo skriti potek preiskave. Eno je resnično, in sicer, da jc bil Matuška za časa komune v Budimpešti častnik pri rdeči armadi, ali je pozneje pobegnil k llorthyju in bil član zloglasnega odreda Britunia<. vendar pu sc ni nikjer in nikdar pokazal sposobnega, niti ni )н>-čciijnl krvološtev. Pravniške kroge v glavnem Se dalje zanima: če ga bo Madjarska takoj po izročitvi kaznovala s smrtjo. Vsi avstrijski pravniki so mnenja, da se Matuško lahko sodi edluole j>o zakonu one zemlje, kjer jo hil ujet. Z druge strani jm trdijo madjnrski pravniki, da se mora Matuško solili v Mudjarski po madjarskem zakoniku, ker ie bil zločin izvršen na teritoriju Madjarske, brez ozira na to, da je Matuška šo madjarski državljan. Budimpešta. 16. oktobra, tg. Tu se govori, da je Silvester Matuška ludi v Jugoslaviji že leta 1°2S poskušal atentat, in sicer v svojem domačem kraju Cantavir, ki pa ni uspel. Jugoslovanske oblasti se bodo sedaj tudi bavile s tedanjim poskusom. Ameriški denarni trg Nevvjork, 16. oktobra, tg. Zvišanje diskonta jc povzročilo liausse v bančnih akcijah po oficiel-ni borzi. S tem so nameravali velike množine pri-veriženih dolarskih not zopet dovesti bankam, ker so vplačila bančnih vlog že zopet presegla prvo milijardo. Obrestna mera za hranilne vloge, katere se smejo vsak dan odpovedati, se je tudi že zvišala za pol procenta. Upor v Ekvadoru Pariz, 16. okt. AA. Hnvas poroča: Poskusen! upor dveh bataljonov vladnih čet v republiki Ekvador, ki so hoteli proglasiti predsednika senata za predsednika republike z diktatorsko močjo, se je zaradi odpora ostalih zvestih čet popolnoma izjalovil. V glavnem mestu republike Ouitu je prišlo do krvavih spopadov. Toda upornikom se ni posrečilo, da bi jajeli predsednika republike in vlado. Na električnem stolu Cikago, 16. okt. A A. Snoči opolnoči so usmrtili na električnem stolu štiri osebe, ki so bile pred kratkim obsojene na smrt. Eden izmed obsojencev je bil umoril dva stražnika, ko sta ga hotela aretirali. Drugi in tretji sta bila obsojena zaradi umora nekega bankirja, četrti pa je ubil lastnika nek" restavracije. Zagrebška vremenska napoved; Pretežno oblačno, nestalno, hladno in vetrovno. Malinov predsednik sobron a BukaroSt, 16. okt. 1. Iz Sofijo poročajo, da je bil včeraj globoko v noč in po zcio razburljivih scenah v sobranju izvoljen za predsednika sobranja dosedanji predsednik vlade Malinov. Vsega skupaj je bilo oddanih 208 glasov, od katerih je Malinov dobil 166. Proti njemu so glasovali edinole komunisti ter politični pristaši bivšega zunanjega ministra Murova, medlem ko so ostali člani vladne veČino uli Zgovora držali disciplino in dali svoje glasove Malinovu. Iz tega glasovanja sledi, du ima Z govor v sobranju kompaktno veČino, e katero se lahko mimo dela v korist države, ako bo bolel izrabiti moralno moč. Pariz. 16. okt. AA. Permanentna komisija francoskih kardinalov in nadškofov je Izdala v listu Semnine Religicuse* apel v korist medunrod-uega socialnega miru. Vrnitev turških državnikov Milan, 16. oktobra, tg. Izmet paša in Tevfik Rudži bej sta pri svojem prihodu v Benetke takoj stopila na lurški parnik »Eye«, s katerim se bosta odpeljala naravnost domov v Turčijo. V političnih krogih je povzročilo največjo pozornost, da se turška državnika nista sestala z Mussolinijem ali Grandijem, dasi sta ta sestanek prej napovedala. Vsa ras pogore a Nova Gradiška, 16. okt. ž. 14. t. m. zvečer je izbruhnil v vasi Kr&piju pri Jasenovcu požar, ki je objel skoro vso vas. Zgorelo je 17 hiš in 20 gospodarskih poslopij. Razen tega je bilo uničenih tudi mnogo manjših objrktov, ki so bili postavljeni na tem zemljišču. Vse hiše so bile iz lesa ter se je požar zelo hilro razširil. Zgorelo je mnogo ljudske in živn'ske hrane. Nadalje je zgorelo tudi mnogo krav. konj, goved, svinj, perutnine itd. Tudi psi, ki so bili privezani na verigi, so našli smrt v plamenih. Požar Je bil pogašen šele včeraj zvečer. Vsega je zgorelo 50 objektov. Skoda se ceni na preko 2 milijona Din, brez strehe pa je ostalo 17 družin. Car ntrnica na J sen'cah Belirrart, 16. okt. 1. Iz ministrstva za javna dela poročajo, da je bil svoj čas predloženi načrt za zgradbo carinarnice na Jcsenicah odobren. Proračun zrnša 1 013.982 Din. Banska uprava v LJubljani je dobila ukaz, da takoj razp'še ofertalno licitacijo v teku 20 dni, da bi se z gradbenimi deli moglo čimprej začeli. It že'ezničarshe službe Be'grad, 16. okt. L V prometni službi so premeščeni: pomočnik vlakovodje 10. položajne skupine Bitil Jože, Macsar Janez ter Sernac Bogomil, vsi iz postaje Ljubljana gor. kol. na postajo Ljubljana gl. kol., direkcije državnih železnic v LjuVjani; Černigoj Avgcst, strojevodja 9. pol. skupine, iz delavnice Jesenice v Ljubljano v delavnico na gor. kolodvoru iste direkcije. * Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni za zdravnika 39. pešpolka in celjske gar-nizije san. poročnik dr. Oskar Cičin; za vodnika mitraljeske čete 1. bataljona 13. pešpolka peh. poročnik Milko Vagner, za vodnika mitraljeske čete L bataljona 54. pešpolka neh. podporočnik Zdenko Šrajber in za vodnika mitraljeske čete 2. bataljoua 54. pešpolka neh. podporočnik Matej Paič. V nižji tečaj inženjerske častniške šole so odrejeni in?d drugimi inženierski kanetani II. razr. Jaroslav Voraček, Franjo Stiur in Robert Murko ter inžen;erski poročniki Ivan Singer, Vladimir Skarlovnik, Jurij Rukavina, Velimir Budak in Milan Pozder. Drobne resfi Ljubljana. 16. okt. AA. Gr.-dbeni oHdcl-k ravnateljstva državnih želcznic v Ljubljani razglaša to-le: Vsled vložitve popravljene mos'ovne konstrukcije na Martinovem mostu pn ko ftmavti'iske (Martinove) ccste ostano dne 20. okt. prehod pod železniškim mostom za pešce in vozila zaprt in sicer od 7.80 do 17. Belgrad. 16. oktobra. 1. V nedebo 18. t. m. bo blagoslovljena tukajšnja tehnična fakulteta, ki bo nato izročena svojemu namenu. Zagreb, 16. oktobra, ž. Včeraj se je po posvetitvi nove cerkve vršila v dvorani deškega semenišča svečana akademija. Akademiji je prisostvoval dr. Bauer, nadalje vsi škofje in nadškofje, ki so prisostvovali škofovski konferenci. Program aka-demiie je bil zelo pester. Po akademiji je bila prirejena gostom zakuska v semeniščnem refekto-riju, pri kateri priliki je nazdravil dr. Sarič prevzv. škofu dr. Bauerju kot ustanovitelju deškega semenišča. Dr. Bauer se mu je v toplih besedah za-I hvalil za zdravico. S čim se boljševiki drle v Rušili? Ruska pisateljica Z. H. Gippins je zapisala v knjigi Carstvo Antikrista; te-le besede: »Rusijo vlada sedaj ničvredna kopica ljudi, do katere zavzema v ogromni večini ves ostali dej prebivalstva negativno ali sovražno stališče.« Ce je to res, kako so pa boljeviki mogli obvladati toliko število nasprotnikov? Prvo je bilo, da so ob prevratu nahujskati vojaštvo zoper oficirje. vsled tega so vojaki pobili mnogo oficirjev in je nastopil popoln razval armade. To so imeli boljševiki v načrtu, ker so vedeli, da brez uničenja armade ne pridejo do oblasti. Ker domačemu prebivalstvu niso zaupali, zato so najeli v prvi sili tujce: Kitajce, Mongole, Latiše in tuje vojne vjet-nike, da so strahovali rusko ljudstvo. Osebna straža boljševiških mogotcev je bila sestavljena iz Kitajcev in Mongolov. V Moskvi, Petrogradu in drugih mestih so Kitajci ubijali uboge vjete in na smrt obsojene žrtve. V državljanski vojni so boljševiki poslali v ogenj domačo rdečo armado, katero jc sestavil Trockij, toda zaupali ji niso. Za rdečo armado so korakali polki, sestavljeni iz Kitajcev in raznih tujih narodnosti, ti so imeli nalogo streljati v rdečo armado v slučaju, če bi utegnila bežati pred belimi nasprotniki. Tako so se komunisti na Ruskem uveljavili in se še zdaj držč z najhujšim nasiljem. Ruska komunistična stranka šteje le nekaj čez 2 milijona članov, a strahuje okrog 160 milijonov ostalih prebivalcev. Strahuje jih z mečem, ognjem, lakoto, prisilnim delom in z najbolj skrbno razpreženo špijonažo. Ne bomo tukaj razpravljali o tem, koliko milijonov ljudi so že pomorile te zveri v človeški podobi, omenimo le, kar pravi D. S. Me-režkovsky o gladu. Tako niše: »Bo,;tevikom ni potreben kruh, temveč glad. Ne borijo se z gladom. a z giaciuin se dr