Štev. Z96.
O Hubljonl, o ponedeUR, dne 23. decembra 1901
Leto XXXV.
Velja po poŠti: za cclo leto naprej K 26-— ia pol leta „ „ 13"— za Jetrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2*20
V upravniStvu:
za celo leto naprej	K 20'—
za pol leta „	„ tO1—
za četrt leta „	,, 5•—
za en mesec „	„ 1'70
Za poStlj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ez
- dvoriSJe nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm). za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve( ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie w Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
--Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. UpravniSkcga telefona Stev. 188.
Današnja številka obsega 4 strani.
lmim$ delegacij.
Cesar se jc povrnil ob četrt na 2. uro nazaj v Schonbrunn. Množica ga jc navdušeno pozdravljala.
Zvečer jc imela sejo avstrijska delegacija. Socialni demokrat Nemec izjavi, da socialni demokratje odklanjajo proračun. Poljski delegat Olabinski izjavi, da Poljaki glasujejo za proračun. V daljšem govoru nato protestira proti izgonu Slovakov iz Prusije in proti pruski razlastivni postavi. Zunanji minister Aerenthal obžaluje, da se je Olabinski vmešaval v zadeve tuje države. Klofač sc pridruži <ilabinskemu protestu. Hoffmann-Wellenhof seveda zagovarja Prusiio. Kramar izjavi, da izziva ravnanje s Slovani v Nemčiji avstrijske Slovane, da zavzamejo stališče. Pacher ugovarja vmešavanju v zadeve Nemčije. Delegacija jc odobrila računski provizorij, nakar jc bila seja zaključena. Odseki prično zborovati 8. januarja. Po obisku Pulja 20. januarja bo zopet zborovala dclegacija.
Ogrska delegacija je odobrila začasni skupni proračun za prve tri mesece leta 1908.
Držai/ni zbor.
D u naj, 22. dec.
Gosposka zbornica.
Včeraj je gosposka zbornica rešila dva važna zakona. S prvini se zagotovi železniška zveza z Dalmacijo, drugi zakon pa vladi dovoli šestmesečni proračun. Za dalmatinsko železnico so toplo govorili grof Harrach, ljubljanski knezoškof Jeglič naglaša, da ie nameravana proga za Belo Krajino življenjska potrebščina. Prebivalstvo .ic revuo in nc more vsled pomanjkanja prometnih sredstev prodati svoje proizvode. Upanje, da sc doseže nova železnica, jc vzbudilo novo veselje in srčnost do življenja. Toplo se zahvaljuje vladi, ki sc. je. vztrajno borila za koristi dežele. (Pritrjevanje.) Minister dr. Derschatta naglaša, da vlada dela priprave šc za druge železnice v Dalmaciji. V večerni seji, ki jc trajala do pol desete ure, jc fin. minister dr. Ko- j ryto\vski obljubil državno podporo deželnim | financam. Kredit avstrijske države, pravi mi- I nister, jc na najboljšem glasu, ker fin. krogi I segajo kaj radi po avstrijski renti in zastavnih listih. Vlada ima pravico, da izda za več sto milijonov nove državne rente, a je v prijetnem položaju, da ii ne bode treba iskati kredita na denarnem trgu. (Živahna pohvala).
Poslanec dr. Orabniayer sc jc spominjal 401etnice ustave in zagovarjal narodno avtonomijo. Kar pa' jc najlepše, ie to, da je dr. ' Grabmayer kot član nemškega ustavoverne-ga veleposestva javno obsodil liberalizem, ki zahteva »prosto šolo in prosti zakon.« Ljudstvo ne mara kulturnega boja, pač pa gospodarski in duševni napredek.
Grof Cen lin ie grajal žel. upravo ter zagovarjal zasebno državno železniško družbo.
Železniški minister pa jc odločno zavrnil to očitanje, češ, da je zanikerna uprava omenjene železnice, ki je zrela za podržavljenje.
Knez Švarcenberg je grajal potrato časa v poslanski zbornici ter zagovarjal federalizem.
Zbornica jc na to dovolila proračunski provizorij ter načrt zakona o znižanju sladkornega davka izročila odseku.
Poslanska zbornica.
Od 16. oktobra do včeraj je poslanska zbornica imela 30 sej. Prve tedne je zbornica potratila mnogo časa z raznimi nujnimi predlogi. Zadnji teden pa je rešila pogodbo z Ogri, začasni proračun, zakon o znižanju sladkornega davka, zakon, s katerim se vlada pooblasti za trgovske pogodbe z nekaterimi državami in zakon o konzularnih sodiščih.
Najprvo je včeraj zbornica z veliko večino dovolila proračunski provizorij, proti kateremu so glasovali le češki in nemški radikalci.
Proti znižanju sladkornega davka pa je govoril poslanec GUnther. ki pri vsaki priliki zagovarja le veliko industrijo. Celo njegov tovariš dr. Leclier mu je ugovarjal.
Dr. Ellenbogen pa jc priporočal naj sc črta drugi paragraf, ki določa denarne kazni za sladkorne barone, ako bi ne znižali cene sladkorju. Tudi čudno stališče!
Ministri so odgovarjali na razne interpelacije. Tako je baron Beck zavračal Malika in zagovarjal državno podporo za Dalmacijo.
Ze proti večeru je mogel predsednik dr. Wciskirchncr ob velikem hrupu v zbornici zaključiti sejo želeč poslancem vesele praznike in veselo novo leto.
Oruža Slama skupščina ,,0/uštva slousnsK.H profesorjem \
Otvarjajoč to drugo skupščino pozdravil ie ravnatelj gospod dr. Lovro Požar kot društveni podpredsed. tako številno došle gospode tovariše, kakor ni pričakoval. Udeležba je celo manja iz središča, kot iz oddaljenih krajev, od periferije. Udeležba pa dokazuje zavedanje stanovskih dolžnosti in pravic. Pozdravlja ne s površnim pozdravom, ampak izrazom veselja. Pozdravlja pa zlasti tovariše bratskega naroda hrvatskega, ki so z udeležbo dejanski pokazali skupno vez s slovenskim društvom. Navzoči so: predsednik »Društva hrvatskih srednješolskih profesorjev« g. dr. Knčera, dalje dr. Bazala in dr. Ogrizovič. (Pozdrav z aplavzom). Dalje pravi dr. Požar, da se je odbor v okviru društvenih pravil — kolikor mogoče zanimal za stanovske interese, pedagogično-didaktične in tudi družabne. Postopal je odbor tako, da ni zadel ob nobeno politično stran. Zato je ohranil soglasje in morda tudi prijaznost vseli političnih faktorjev. Tako je treba tudi v bodoče postopati.
K besedi se oglasi predsednik zagrebškega društva g. dr. Knčera. Povdarja, da so se radi in veseli odzvali vabilu ter prišli danes na to skupščino, zato udeležence najsrč-neje pozdravlja v imenu zagrebškega društva. Drug z drugim naj delajo za povzdigo šolstva s posebnim ozirom na pariteto srednjih šol hrvatskih in slovenskih. Danes so srednje šole važen predmet razpravljanja o njihovi reformi, nekaki prirodni evoluciji. Naša naloga jc, kako bi srednje šole preos-novali v tem smislu, da sc prilagode narodu. (Slovenske so presajene iz nemških tal).
Naša skupna naloga ic. da na to delamo; a samo z modrovanjem se to ne doseže. Povdarja Vzajemnost med narodom, ki biya med Dravo tja do Egejskega morja, katerega zavest edinstva se ie ustavila in zgubila pod težkim udarcem zgodovinskih dogodkov. To kulturno edinstvo so hoteli vzbuditi — Vraz. Gaj, Strossmayer, a naša naloga jc. zanesti to zavest v narod. (Odobravanje).
Nato predlaga ravnatelj dr. Požar volitev novega predsednika, ker sc je dosedanji predsednik gospod profesor Orožen vsled znane »afere Proft« temu mestu odpovedal. Ker pa sta odstopila tudi gospoda dr. Lončar iu Peterim, treba jc bilo voliti tudi tema nova namestnika. Izvoljena sta bila po predlogu per acclamationem: I. Izmed suplentov gosp. dr. Pestotnik in pa za Kranj gospod prof. Piruat (po predlogu dr. Korunovem).
Volitev predsednika sc je izvršila po listkih ter je bil izvoljen izmed 65 oddanih glasov v 49timi gospod dr. Žmavc, ki je živahno aklamiran prevzel predsedstvo z zahvalo in zatrdilom, da sc bo trudil po svojih močeh.
Poročilo tajnika gospoda dr. Ilešiča ter blagajnika g. prof. Vajtlc sc je razdelilo tiskano med vse navzoče člane. Radi obširnosti nismo v stanu priobčiti natančnega, sicer jako vestno sestavljenega poročila, zato podamo le nekaj točk v posnetku.
»Društvo slovenskih profesorjev« ic imelo ob koncu II. poslovnega leta 164 rednih članov; dva sta med letom izstopila; bilo jc 40 članov več kot lani. Odborovih Sej jc bilo II. Delovali so tudi odseki iu podružnice; tako n. pr. kombinirani odsek zastopnikov društva In zastopnikov »Slov. Šolske Matice« za izdajo poljudno znanstvene knjižnice in šolskih klasikov.
Za uvedbo znanstvene terminologije so snujejo odseki ad hoc; letos se je sestal že filozofski odsek. Ljubljanski tovariši so imeli letos osem prijateljskih sestankov s predavanji. Enega se ie vdeležil tudi gospod deželni šolski nadzornik Hubad. Odbor je razpravljal o uredbi našega srednjega šolstva ter kaj iu kako naj se izpremeni.
Z ozirom glede na očitanje strogosti pravi tajnikovo poročilo, da sc zavedajo svoje odgovornosti in svojih dolžnosti. Potulia nemarnosti bi bilo zanetnarjenjc bodočnosti.
Odbor jc zastopal tudi interese učitclj-stva. Personalia so postala sedaj bolj predmet zanimanja političnih faktorjev. V vsakem posebnem slučaju, kier se gre za državljan, pra-
vice ali svobodo izraževanja osebnega mnenja, je društvo v interesu srednješolskega stanu bilo pripravljeno, skrbeti za intervencijo pri poklicanih činiteljih.
Gromovito odobravanje pa jc žel tajnik g. dr. Ilešič pri poročilu o znani »aferi Proft-Le-vec« itd. (ki ie mogoča le pri nas; pravi uniciim. Op. poroč.) »Borimo sc kot učitelji in vzgojitelji za značajnost, za ideale človeške in narodne! Doseči moramo, da bo uvaževan le listi, ki jc v vrstah borcev za ideje, da bo pa sumljiv le tisti, ki ni med njimi.« (Gromovito odobravanje)
Društvo je občevalo in bilo v zvezi tudi z drugimi društvi: hrvatskim, češkim, poljskim, srbskim: dalje z domačimi posvetnimi društvi. Naše društvo je sprožilo vprašanje o šolnini v prvem razredu srednjih šol, ter zahtevo o voljenih zastopnikih srednješolskih učiteljev v deželnih šolskih svetih.
Vseh zanimivih podatkov pa — kakor že omenjeno — ne moremo z ozirom na omejen prostor priobčiti. Dolgotrajna pohvala s ploskanjem je sledila tajnikovemu poročilu, ki se je vzelo odobruje brez pripombe na znanje.
Sledi poročilo blagajnika gospoda prof. Vajde, ki izkazuje 903 K 52 v dohodkov ter 329 K 67 v stroškov. Prebitek iu imetje toraj 573 K 85 v. Pregledovalec računov gosp. dr. Korim konstatira soglasje; nato se zaključek odobri.
Potem poroča gospod dr. Ilešič »o slovenskih učnih knjigah za srednje šole«. Tudi to poročilo je natisnjeno s prvima vred, in je za naše eitateljc manj važno, ker jc »Slovenec« itak nedavno priobčil slično poročilo na podlagi podatkov deželnega odbora.
Dr. Lončar pravi, da je od tovariša g. profesorja Pirca pooblaščen izjaviti, da je ta pripravljen spisati tudi srednji in novi vek zgodovine.
Na vprašanje gospoda profesorja Kožuha, kako daleč ic slovar, zlasti manjši za Caesar-ja, Ovida, Virgila? pojasni g. dr. Ilešič, da je razven treh črk, ki pa se tudi že izvršujejo, vse izdelano. Prvo je glavni slovar; obenem pa je med tiskom šelc mogoče prirediti eks-ccrpt. Grškega slovarja pa šc ne bo tako kmalu.
Učitcljiški profesor gospod Lavtar (Maribor) graja zlasti postopanje cenzure. On jc bil tudi prvotno naprošen, da spiše učno knjigo (Geometrijo), a danes svojega imena ni čul. Izjavi, da knjige ne spiše.
Predsednik dr. Zmavc naglaša, da se poročilo nanaša na gimnazije, ne na pripravnice. Dr. Ilešič pa pojasni, da je treba ločiti med svojedobno enketo glede slovenskih učnih knjig in sedanjim društvom profesorjev. Predsednik dr. Zmavc obljublja, da se bode zadeva glede recenzije spravila v tir. Sicer imajo pa napake tudi nemške knjige.
Dr. Poljanec pravi z ozirom na to, da recenzorji zahtevajo podatkov glede virov, da srednješolski profesor tudi ne more vsega vedeti.
Dr. Sajovic izraža željo glede tiska iu opreme knjig. Za nazorni nauk je treba slik. Tako pa jih manjka pri zadnji naravoslovni knjigi malodane 400! Tiskana pa jc vrhtega pri Nemcu na malo boljši kot časniški papir.
Profesor Kožuh naglaša, naj knjige ne bodo predebele. Potem sc mora črtati. Profesor sam jc živa moč, nc knjige.
Dr. Pestotnik pravi, da treba pri sestavi knjig ene stroke enotnosti; sedaj niti pisatelji enih in istih knjig niso edini. — Predsednik pravi, da se bodo z ozirom na to sklicevale seje. Nato stavi in utemeljuje profesor dr. Ilešič resolucijo o slovenskem srednjem šolstvu.
Obširneje pojasnuje, kako nai se izvede ureditev pouka, in pa cilj srednjih šol, ki motajo biti v vseh slovenskih deželah enake.
Debate se razven poročevalca udeležita še dr. Pestotnik in profesor Vajda.
Vsebina resolucije, ki obsega štiri točke, ic sledeča:
1.	Vsak narod imej šole v svojem jeziku. To zahteva pedagogika in državni zakon. Društvo slovenskih profesorjev zahteva, da se temu ugodi tudi pri Slovencih v polnem obsegu.
2.	Na stališču pedagogike in zakonitih določb zahtevamo enako tudi poleg gimnazij, realk, učiteljišč, obrtnih in trgovskih šol.
3.	Ker bivajo na Koroškem. Štajerskem in Primorskem istotako Slovenci, zahtevamo to tudi za vse te pokrajine, kjer bivajo Slovenci. Kar sc ie smatralo na Kranjskem kot primeril'), ne sme biti drugače urejeno tudi v ostali!! pokrajinah.
4. (Dodatna točka.) Profesorji, ki so usposobljeni za več učnih jezikov, morejo biti nastavljeni na vseh zavodih.
(To jc vsebina resolucije, ne doslovno besedilo. Op. por.).
Predlog o snovanju strokovnih odsekov, (poroča g. dr. Ilešič). Ta se glasi:
Druga glavna skupščina »Društva slovenskih profesorjev« skleni ustanovitev odsekov a) za poedine znanosti oziroma skupine znanosti ter b) izberi v vsak odsek po tri člane.
Odseka člani so v Ljubljani, a razpredejo delo po vseh deželah.
Ker pa sc je zborovanje raztegnilo preko določenega časa. sklene se, da glede volitev vse potrebno ukrene odbor. O maturi stavi sledeče teze gospod profesor dr. Tominšek.
1.	Matura jc kot zaključek in višek srednješolskih študij iz praktično življcnskih in teoretiško-pedagoških ozirov potrebna in koristna.
2.	Skrbeti ie za to, da se potrebni pregledi posameznih predmetov pripravljajo že tekom zadnjih šolskih let, zlasti v najvišjem razredu.
3.	Abiturijentu naj se nudi prilika, da pri maturi pokaže morebitno odlično svoje znanje na kakem posebnem, njemu priročnem in komisiji pravočasno pripravljenem, šolsko-snov-neni politi.
4.	Razsodnosti komisije se prepušča, da uveljavlja v ozira vrednih slučajih kompenzacijo zc eden predmet.
5.	Ista veljaj za dispenze, ki se naj dovoljujejo zlasti za predmete s pismenimi nalogami.
6.	Ves izpit naj sc vrši natančno po predpisih v »Navodilih« (str. 32. - Organ, načrt S 84).
7.	Po vsem tem je in bodi matura zaključni srednješolski izpit, a nc more biti višješolski sprejemni izpit.
Vsako točko posebej na kratko utemeljuje rekoč, da bi njemu osebno bilo žal za maturo, ker je matura svečanostni zaključek, in vrh vedno mika. Dr. Zmavc predlaga,' naj se o maturi natančneje razpravlja na sestankih ali pa na skupščini, ki bi sc vršila o Veliki noči.
Profesor Jarc omenja, kako malo samostojni so mladeniči. Pouk in taktičen način poučevanja naj sc uredi, potem ne bode matura strah pridnim dijakom.
Dr. Lončar sc strinja s prof. Jarcom, češ, dijaku jc treba dati prilike, da samostojno misli.
Predlog o glasovanju, ali naj sc odpravi matura, ali nc, sc umakne radi nedostajan.ia časa, ker bi bilo treba za to debate.
Pri slučajnostih predlaga dr. Lončar, naj sc zborovanja v bodoče uredc tako, da se bodo tudi popoldne nadaljevala.
Splošni ugodni utis zborovanja je hotela motiti neka obskurna osebicd, ki čuje baje na ime Zalar. Rekoč, da ie odposlanec narodnega radikalnega dijaštva in pooblaščen od njih, hotel je poučevati navzoče gospode profesorje o vzgoji značajev 1 Govoriti jc hotel šc dalje o odpravi eksercicij a dobil jc lekcijo!
Vrlo taktno ga jc zavrnil predsednik dr. Zmavc, češ da narodni radikalni dijaki sploh nimajo tu nikake besede, ampak le društveni člani profesorji. On ni član in njegov predlog nc spada sem!
Profesor dr. Dolar predlaga, naj bi se za slovenske dijake odpravil izpit iz nemščine. Prof. Jarc pravi, navzlic protislovju med obstoječim predpisom in dircktno-ahalitično metodo za ljudske šole učna oblast še ni ničesar ukrenila. Dr. Zmavc je mnenja, naj se razgovor o predlogu vrši na prihodnjem zborovanju. Pred koncem stavi šc dr. Lončar resolucijo, ki obsoja postopanje dež. vlade v »aferi Proft«.
Nato predsednik g. dr. Zmavc ob pol drugi uri s trikratnim »Slava-klicem« na cesarja z ozirom na 601etnico vladanja zaključi glavno skupščino.
AVSTRO-OGRSKA.
Državni zbor.
Poslaniška zbornica ic v svoji sobotni scii dokončala proračunsko razpravo in dovolila začasni proračun. Nadalje jc odobrila postavo o sodni pristojnosti konzulatov iu sladkorno predlogo. Zbornica je nadalje sklenila pooblastilni zakon za trgovinske pogodbe in resolucijo Merzmanskega, da se nikakor nc sme dovoliti uvoz živine in mesa iz Srbije. Zbornica odobri v drugem in tretjem branju postavo o začasni oprostitvi hišnorazrednega
d»\ka za prezidave v Gradcu. Predlogi in peticije odseka za uimc se nakažejo vladi. Sodišču se izroče poslanci Szajer, Stapinski, Paduch, Schuhnieier, Starck, Budzynowski, Spaczek. Beck izjavi, da se Dalmacija brez dovoljenja državnega zbora ne odloči od države. Minister Klein izjavi glede na hebski jezikovni spor, da bo vlada izkušala rešiti vprašanje na način, ki bo zadovoljil obe narodnosti. Z ozirom na lvovske dogodke izjavi naučni minister Marchet, da omogočuje odlok ministrstva odpravo immatrikulacijskih slav-nostij. Po predlogih, interpelacijah in vprašanjih zaključi predsednik sejo, vošči vesele praznike in novo leto. Prihodnjo sejo skliče pismeno.
Ceško-neniška pogodba.
Češki Nemci so izvolili odbor, ki ima nalogo, da prouči material o češko-nemških spornih vprašanjih. V odboru so Prade, dr. Roller, dr. Danim, Krutzner, dr. Pergelt, dr. Urban. dr. Herold, Pacher in dr. Jager.
Dr. Korber.
Govori se, da postane bivši ministrski predsednik Korber predsednik upravnega sodišča.
Razžaljena ogrska deželna bratnba.
Ob krvavem spopadu med honvedi in Rumunci je aradska »Tribuna« ostro pisala o ogrskem honvedu. Državno pravdništvo je zato uvedlo dvoje sodnih preiskav.
HRVAŠKA.
Člani bivše narodne stranke
se 28. t. m. snidejo v Zagrebu, da nanovo osnujejo svojo stranko. Tako so se pogovorili 20. t. m. gospodje Tomašič, Šumanovič, Spevec in Chavrak v konferenci z banom Ra-kodczayem.
Pavel baron Rauch
se v Budimpešti z ogrskimi politiki pogovarja in dogovarja. Zdi sc, da Wekerle vendar le misli na eventuelnost, da Rakodezay odstopi, katerega naj bi nadomestil baron Rauch.
Minister za Hrvaško
postane, ako Rakodczav odstopi, namestu Jo-sipoviča baie gospod p!. Vučetič ali pa grof R. Erdody.
Hrvaški sabor
se snide 12. marca. Volitve bodo deset dni poprej dovršene.
Spletski občini
se je na njenem brzojavnem pozdravu in zahvali zahvalil Bjornson.
ATENTAT NA BOLGARSKEGA KNEZA FERDINANDA?
Ob pravoslavnem prazniku sv. Nikolaja je bil knez Ferdinand navzoč pri službi božji v sofijski ruski kapeli. Redarstvo je izredno skrbelo za varnost in zaprlo promet po vseh ulicah, po katerih se je vozil knez. izredne varnostne odredbe pripisujejo poročilom o nameravanem napadu na kneza. Neki pristaš Sandanskove čete je namreč naznanil redar-stvu, da je obsodila Sandanskova skupina poleg Sarafova tudi bolgarskega kneza na smrt.
SRBSKI REPUBLIKANCI.
Preosnovana srbska republikanska stranka ie sklenila, da prične izdajati strankarsko glasilo »Republik«.
KULTURNI BOJ NA FRANCOSKEM.
Francoska zbornica je po dolgi in burni razpravi odobrila s 354 proti 177 glasovom postavo o pripadanju cerkvenega premoženja. Nova postava izpopolnjuje tatinsko postavo iz leta 1905 o ločitvi cerkve od države na Francoskem.
REVOLUCIJA V PERZIJI.
Položaj v Tabrisu ie jako kritičen. Mesto je v rokah revolucijonarjev. Vladne čete se hočejo upreti. Revolucijonarji so oplenili arzenal. Šah dela na spravo med parlamentom in med konservativci.
HolnoužBe.
Konec pasivnega odpora poštnih uslužbencev.
Trst, 23. dec. Tukajšnja krajevna skupina je sklenila na sobotnem shodu zvečer, da opusti pasivni odpor.
Nekrvava dvobojna komedija Weckerle-Polonyi.
Budimpešta, 23. dec. Splošno so sodili, da se udarita včeraj Weckerle in Po-lonyi zvečer. Kraj in čas dvoboja je bil znan le ministrom in nekaterim ožjim znancem dvo-bojnikov. Ob eni ie \Vcckerle imel šc govor, ob pol 2. pa ie šel v svoje prostore. Dasi je prežala nanj cela armada časnikarjev, je zapustil neopažen zbornico in se ie odpeljal v Rakosijevo borilno dvorano, kjer se je vršil dvoboj ob 2. uri popoldne. Priči Weckerlovi sta bila državna tajnika grof Hadik in Franc Bolgar, Polonyjeva pa baron Kaas in Henez, ki je svojčas v dvoboju usmrtil grofa Kegle-viclia. S sabljami sta sc udarila dvobojnika dvakrat, a ko bi se morala tretjič spopasti, je nenadoma oddal Polonyi svojo sabljo priči, poda Weckerlu roko in prosi s solzami v očeh odpuščanja. Nato izjavi VVcckerle, da tudi on obžaluje, kar se je pripetilo, nakar izjavijo priče, da je zadeva končana. Dr. Weckerie se poda nazaj v zbornico. Vse je presenečeno zaradi nenadnega konca. Kabinetni cesarjevi pisarni so takoj poslali telefonično poročilo. Cesar je kmalu nato poslal brzojavko, ki izjavlja, da je cesar zadovoljen z izidom dvoboja. Dr. Weckcrle in Polonyi sta dobila popoldne mnogo brzojavnih častitk.
Izpremembe v Beckovi vladi.
Praga, 23. dec. »Narodny Listy« poročajo: Med poslanci sc govori, da namerava Beck, čc ne takoj, pa kmalu po Novem letu
izvesti nameravane izpremembe v vladi. Na praznik sv. Štefana zapusti Beck Dunaj in se poda na dopust. Odločno zanikavajo poročilo, da se snide nemško-češka spravna komisija že po Novem letu.
Ogrsko-hrvaški državni zbor končal pogodbeno razpravo.
Budi m p e š t a, 23. dec. V včerajšnji seji je ogrsko-hrvaški državni zbor v imenskem glasovanju s 173 proti 30 glasovom sklenil, da se prične o kvotni predlogi podrobna razprava. Nato so predlogo neizpremenjeno odobrili in tako rešili vse pogodbene predloge.
Vojna ladja »Leopard« v Šangaju.
Dunaj, 23. dec. Avstrijska vojna ladja je priplula 21. t. m. v Šangaj, kjer ostane 60 dni. Na ladji vse zdravo. Poštne pošiljatve moštvu vojne ladje »Cesar
Franc Jožef I.« v Honkonu.
D u n a j. 23. dec. I^oštnc pošiljatve. namenjene ladji »Cesar Franc Jožef 1.« v Honkonu odpravi poštni urad Dunaj 76 dne 1., 4., 11., 15., 18., 25. in 29. januarja 1908 ob 7. uri 25 minut zjutraj; tržaški poštni urad i pa ob istih dneh ob S. uri 25 minut zjutraj. Pošiljatve dospejo na ladjo dne 29. januvarja, 3., 8., 12., 17., 22. in 26. februarja, oziroma 2., 6., 13., 16., 20., 27. februarja in 1. marca 1908.
Upor kaznjencev v Brestu.
B r e s t, 23. dec. Uprlo sc je 12 jetnikov v tukajšnjem mornariškem zaporu. Niso hoteli delati in so prepevali revolucijske pesmi. Pomnožili so straže. Prefekt je obsodil upornike v 60-dnevni posainni zapor. Tri upornike postavijo pred vojno sodišče.
Revolucija v Perziji.
T e h e r a n, 23. dec. Ker kazaki ne ubogajo, iioče pozvati šali v Teheran Kurde, kar še pomnoži nevarnost revolucije. PaVlament namerava nevarnost tega koraka preprečiti z odstavo šaha. Položaj je jako kritičen. Poslaniki so se zopet posvetovali o položaju in kaj fla kaže ukreniti.
Ta bris, 23. dec. Na poti iz Urmije v Rusijo jc bila napadena 60 vrst od Tabrisa pošta ruskega konzulata. Konzulatni kurir je bil smrtnonevarno ranjen.
Prijeti baron Nopcsa.
Carigrad, 23. dec. Baron Nopcsa ie v Albanca preoblečen agitiral po skopljskem vi-lajetu. Prijele so ga turške oblasti. Na posredovanje avstrijskega konzulata so izpustili barona.
Nova odkrita zarota v Rusiji. — Proti pijančevanju.
P e t e r b u r g, 23. dec. Tukajšnja tajna policija je zasledila revolucijsko zaroto, ki si je stavila nalogo, da napada visoke uradnike. Do zdaj so zaprli pet oseb in zaplenili zalogo orožja, bombo in priprave za izdelovanje bomb.
P e t e r b u r g, 23. dec. V državnem svetu se je izjavil NVitte- za vzdrževanje treznost-nega kuratorija in monopola za žganje.
Turčija in Perzija.
C a r i g ra d, 23. dcc. Turški vladni krogi pozorno zasledujejo razvoj revolucije v Perziji. Sklenili so, da hočejo vztrajati na zasedenem perzijskem ozemlju in počasi še razširiti okupacijo.
Proti makedonskim vstašein.
Carigrad. 23. dec. Za zasledovanje makedonskih čet v treh makedonskih vilajetih so določili posebno brigado, ki ima tri polke po štiri bataljone, ki imajo 800 mož. Polkovna poveljništva so v Solunu, Monastiru in ^v Skoplju.
Proti grškemu škofu v Katernii.
Carigrad, 23. dec. Turške oblasti so zaprle v Serresu nekega grškega svečenika, ker je vprizoril ob sodnem usmrčeniu dveh grških ustašev dve grški demonstraciji. Izjavil je. da ga je nagovoril za demonstracijo me-tropolit. Guverner je priporočil turški vladi, da naj zahteva, da se metropolit odstavi.
Carigrad, 23. dec. Turška vlada je zahtevala pri grškem patriarhu, da naj odstavi grškega škofa Partheniusa v Katernii, ker preganja Kucovlahe.
Kdo postane turški poslanik v Londonu.
Carigrad, 23. dec. Med krščanskimi funkcijonarji za izpraznjeno mesto turškega poslanika v Londonu pridejo v poštev Naun paša, Selim Melhame paša in Mavrogenc beg.
Turčija proti Bolgariji.
Carigrad, 23. dcc. Turška ylada ie razposlala poslaništvom okrožnico, v kateri naglaša, da je dokazana udeležba bolgarske kneževine pri delovanju čet, ki vznemirjajo Makedonijo. Okrožnica se sklicuje na slavnosti ob pogrebu Sarafova, ki so sc ga udeležili trije ministri in odposlaništva 16 vstaških odborov.. Okrožnica zavrača odločno govorice, da ic bil Sarafov umorjen po naročilu turške vlade.
: »
Nemiri v Sautiago de Chile.
S a n t i a g o d c C h i 1 e, 23. dec. Stavkujoči delavci so vprizorili velike nemire. Vojaštvo jc rabilo orožje. Ubitih je 7, ranjenih pa 16 delavcev.
Preosnova španske mornarice.
Madrid, 23. dec. Senat jc odobril zakonski načrt glede na preosnovo mornarice.
Pomnožitev angleške armade.
London, 23. dec. V Edinburghu je izjavil vojni minister Haldanc, da bo popolnoma vrejena nova posebna rezerva, ki bo nameščala milico, žc avgusta meseca. Šest armad-nih divizij preskrbe z vsem, kar jc potrebno za dališo vojsko.
Razprava Moltke-Harden.
Berolin, 23. dec. Med sobotno razpravo je Harden omedlel. Moltke mu je dal poduhati svojo steklenico. Harden se je zahvalil Moltkeju. V sedanjem štadiju razprave so pogajanja izključena. Sodišče izreče sodbo šele po Novem letu.
Proti belgijskemu kralju.
13 r u s e I j, 23. dcc. Socialni demokrati so sklenili, da predlagajo v zbornici, da naj se izjavi zbornica o kralju Leopoldu, da ni sposoben vladati in da se zahteva zato regent-stvo. Položaj je jako resen. Kralj noče izpre-meniti pogodbe o Kongo-državi. V soboto popoldne jc bival kralj nekaj ur v Bruselju, zvečer jc pa zopet odpotoval na svoj grad Lor-rnois.
Kopnlška afera na Dunaju.
Skrajno predrzno tatvino, ki popolnoma spominja na kopniško afero, je izvršil v dunajskem arzenalu neki zlikovec. V soboto opoludne se je pripeljal neki poročnik računovodja pred arzenal. Plačal je voz in šel nato v arzenal. V arzenalu .ic zahteval od službujočega podčastnika ključe k blagajniški sobi, v kateri so blagajne vseh onih polkov, ki so sedaj v arzenalu. Poročnik je jako samozavestno nastopal in jc bil oblečen popolnoma po predpisih .Nikomur se ni zdel sumljiv. Poročnik jc, kakor že omenjeno, zahteval ključe k blagajniški sobi in izjavil, da mora revidirati blagajno 42. artilerijskega polka in o reviziji poročati divizijskemu poveljniku, a vsebino blagajne izročiti divizijskemu poveljniku. Poročniku je službujoči častnik brez pomisleka dal ključe. Zahteval je spise, da mu »kolega« potrdi sprejem, kar je »kolega« z veseljem storil. Poročnik je nato odprl blagajniško sobo — odpreti je moral pet vrat! — in ko je bil v sobi. sobo — od znotraj zaprl. Sedaj je poročnik pričel z dleti in drugim vlo-milnim orožjem vlamljati v blagajno 42. artilerijskega polka. Vlom se mu je krasno posrečil. Vzel je iz blagajne 27.780 K in dve hranilni knjižici, na katerih je bilo vloženih 1978 K 76 li in 49 K- Ko je vse dobro shranil po žepih. ie pustil orodie ležati na tleh ter je blagajniško sobo pravilno zaprl in — izginil iz arzenala. Straže so mu salutirale . . .
Kmalu nato je prišla v arzenal prava komisija, ki ie zahtevala od službujočega častnika ključe od blagajniške sobe, da vzame nekaj denarja za neki drugi polk. Službujoči častnik je izjavil komisiji, da mora itak v sobi biti že neka druga komisija, ker ključev še ni dobil nazaj. Komisija je šla k blagajniški sobi, ki jc bila pa - zaprta. Ključev ni bilo nikjer. Stvar je postajala sumljiva; poiskali so ključavničarja, ki je moral odpreti vseh pet vrat. nakar so šele zapazili, kakemu predrznemu sleparju so naseli. 300Q K. ki so bile v blagajni v neki šatulji. jc vlomilec prezrl. Iz arzenala je bila vlomilčeva prva pot v hranilnico, kjer je na ukradeni hranilnični knjižici brez vsake ovire dvignil 1940 K in 49 K-
Policija je po opisih vlomilčeve osebe kmalu dognala, da jc vlomilec bivši provijantski častniški namestnik žid Leopold Gold-s c h m i d t, katerega zasleduje artiljerijski polk št. 6 radi poneverjenja eraričnega denarja v znesku nad 4000 K. Goldschmidt je meseca septembra tega leta od svojega polka, ki jc tudi nastanjen v arzenalu, dezertiral in vzel seboj 4000 K eraričnega denarja. Meseca oktobra je bil že brez sredstev in so ga v Nemčiji v Mannheimu obsodili kot vaga-bunda na štiri dni zapora. Policijo posebno zanima, kje je Goldschmidt dobil pravilno častniško uniformo. Do danes opoldne so, kakor nam poroča brzojavka z Dunaja, vsa poizvedovanja po predrznem vlomilcu postala brezuspešna.
Škandal ie velik. Nemški kopniški aferi se vredno pridružuje avstrijska kopniška afera. Kopniški meščani se danes gotovo zadovoljno manejo roke — to kar se je zgodilo v krohot celemu svetu njihovim špisburgarskim ma-gistratovcem, se je zgodilo pri avstrijskem artiljerijskem polku, ki. kakor znano, slove kot cvct avstrijske armade.
V kopniški aferi torej Avstrija prav nič ne zaostaja za Nemčijo, da prekosila jo je celo!
Dnevne novice.
+ Umrl je včeraj v Veliki Dolini tamoš-nji župnik vč. g. duhovni svetnik Frančišek Brulec. Pokojnik je bil rojen dne 24. julija 1843 v Stopičah in je bil v mašnika posvečen leta 1869. Služboval je potem kot kapelan nekaj mesecev v Dolenji vasi pri Ribnici, bil nad sedem let katehet na uršulinski šoli v Škofji Loki, od leta 1878 dalje pa je bil župnik na Veliki Dolini. Tukaj .ie sezidal novo lepo župno cerkev in župnišče, kot predsednik krajnega šolskega sveta pa je deloval v pro-speh šole ter pozidal šolsko poslopje. V priznanje zaslug, ki si jih je stekel tekom svojega službovanja, je bil lansko leto odlikovan in imenovan knezoškofijskim duhovnim svetnikom. Zaradi srčne hibe, ki se je jela zadnji čas pojavljati z večjo silo, je hotel stopiti v stalni pokoj ter ie tudi že vložil prošnjo za pokojnino. A zgodilo se je drugače. Neposredno pred Božičem ga je odpoklical k sebi Bog, da v nebeški slavi vživa večni pokoj. R. I. P.!
+ Najnovejša sposobnost Hribarjeva odkrita. V seji državnega zbora dne 21. t. mes. izja,vi zbornični predsednik dr. Weiskirchner: Poslanec Marckhl sc jc pritožil pri meni, da je poslanec Hribar popravil njegov klic med Hribarjevim govorom v stenografičnem zapisniku naknadno tako, da je smisel medklica i popolnoma drugačna. Ker si je dovolil neki
drugi poslanec, da je popravil neko mojo opazko v stenografičnem zapisniku, prosim gospode, da naj v stenografičnili zapisnikih popravljajo le svoje lastne govore. (Živahna veselost in ploskanje.)
+ Celjski slovenski napisi so torej pri državnem sodišču prodrli! To je velika bla-maža za celjski občinski svet in za štajerski deželni odbor. Državno sodišče je pa tudi utemeljilo svojo razsodbo jako jasno in odločno. V razsodbi se namreč priznava, da je v Celju tudi slovenski jezik deželni jezik in da je za javni promet v Celju slovenski jezik potreben. Deželnega odbora odlok nasprotuje tudi členu 19. državnega temeljnega zakona. Policijske določbe — pravi razsodba državnega sodišča doslovno — ne sinejo biti take, da bi se ž njimi podpirali le enostranski narodni smotri. To se je pa zgodilo v tem slučaju, kajti ali so napisi nemški ali slovenski, je za promet, kateremu naj služijo ulice, čisto vseeno; izpodbijana določba samo ovira slovenske občinarje, da bi tako rabili ulice, kakor je dovoljeno nemškim občinarjem, kar se jim po členu ne sme braniti.
+ Jubilejni zlati in srebrni denar. Povodom 601etnice cesarjevega vladanja se bodo zlati in srebrni denarji kronske veljave leta 1908 kovali v posebni obliki kakor spominski denarji. Kakor prvi jubilejni denar pride dne 24. decembra v promet srebrna krona.
—	Podeljena je župnija Rovte tamošnje-mu župnijskemu upravitelju č. gosp. Mateju Sušniku.
—	Bojkot slovenskim trgovcem v Gorici
je napovedal »Corriere Friulano« v četrtek. Roti Lahe, naj nikar ne kupujejo več v slovenskih prodajalnah in grozi, da navede imena vseh onih, ki bi še hodili kupovat k Slovencem. Torej jc oblastveno dovoljeno, da se bojkotujc slovenske trgovce v Gorici!
—	Iz kranjskega okraja priporoča več volivcev za volitev v osebno-dohodninsko komisijo sledeče gospode: za drugi razred: Blaž Zabret, posestnik in tovarnar, Britof; za tretji razred: Karol Windischer, posestnik in sve-čar v Kranju (kot član), R. Jeglič, hotelir v Kranju in Janez Likozar, mesar v Cerkljah (kot namestnika). Volitev se vrši na glavarstvu v petek, dne 27. t. in., od 2. do 4. ure popoldne. Volivci pa pošljejo svoje glasovnice, ki naj bodo podpisane in jim legitimacija priložena, lahko tudi po pošti (zadostno fran-kovane!).
—	Mrtvega je našla Franca Pintarja iz Št. Mavra, bivajočega v Podgori, njegova svakinja. I^ntar je bil vdovec. Našla ga je na trebuhu ležečega v kuhinji. Rano ima na desnem sencu. Pintar je bil star okoli 45 let. Hiša stoji proti Grojni tik hiše št. ,5. Sodi se, da je Pintarja kdo ubil.
—	Utopljenec v Soči. V soboto dopoldne okoli 10. ure sta zagledala dva moža v Soči nad pevmskim mostom moško truplo, ki se je ustavilo pod neko skalo na levem obrežju Soče. Naznanila sta to dotični oblasti, ki je koj poskrbela, da so truplo izvlekli iz vode. Nesrečnež, ki je našel smrt v vodi, je bil mladenič, po obleki soditi, kmečkega stanu. Našli so pri njem nekaj denarja in pa uro ter račun o kupljeni uri, glaseč se na Ivana Šuli-goja. Na glavi je imel globoko rano, katero je pa najbrže dobil, ko so ga valovi narasle Soče butnili ob kako skalo. Sodi se, da je ponesrečenec utonil istega jutra, ker je pri njem najdena ura še tekla.
—	Velik zločin. V Vrblcnji pri Igu se je zgodil v soboto velik zločin. Posestnika Antona Modica ženo so dobili sosedje v krvi ležečo, s prerezanim vratom v hiši. Kot storilca je žena, predno je umrla — živela je še šest ur po zlgčinu — vpričo žandarmerije in ljudstva imenovala svojega lastnega moža. Antona Modica je aretirala žandarmerija. Anton Modic pravi, da je 21. t. m., ob 9. uri dopoldne šel v shrambo, kjer je imela njegova žena spravljeno žganje in kruh, da bi, predno gre v gozd, nekaj zavžil. Kmalu za njim je prišla njegova žena Neža, ki ga je pričela psovati. Modic pravi, da jo jc nato samo z roko sunil v prsa, nato sc je pa odpeljal v gozd. Sosedje pa pripovedujejo: Ob 10. uri dopoldne so pričeli Modicevi otroci, stari od 2 do 5 let, jokati, ker je mati vsa krvava prišla v sobo in obležala na tleh. Sosedje so Modicevo našli v strašnem položaju. Imela je prerezan vrat. Svojega moža je označila kot storilca. Ob pol 2. uri popoldne je umrla. V shrambi so našli krvavo britev. Aretirani Modic na obtežilne izjave svoje žene odgovarja, da je bila žena semter-tja slaboumna in da ie bila radi tega že dvakrat v deželni bolnici.
—	Pri občinskih volitvah v Radovljici so zmagali v I. in II. razredu liberalci, v III. razredu pa pristaši Slovenske Ljudske Stranke.
—	Nova mlekarska zadruga se je osnovala na Suhi pri Kranju.
—	Dopolnilne volitve v cenilno komisijo za priredbo osebno dohodnine za cenilni okraj ljubljanske okolice. Izvoljeni so: v I. volivni skupini gospoda Peter Kosler. tovarnar v Spodnji Šiški, udom, in Franc Cialle, graščak v Bistri, namestnikom; v II. volivni skupini gospoda Anton Belce, župan, posestnik in trgovec v Št. Vidu. članom, in Josip Šusteršič, župan in posestnik v Semiču, namestnikom; v III. volivni skupini gospoda Franc Lavtižar, nadučitelj v Šmartnern pod Šmarno goro, članom, in Lovrenc Pavčič, posestnik, gostilničar in tesarski mojster v Zavogljah, namestnikom.
—	Morilca kočijaža Vidava na Opčinah išče tržaška policija v Poreču. Drugo vprašanje jc seveda, če ga bo našla.
—	Iz politične službe na Kranjskem. Imenovani so za okrajne komisarje deželnovladni koncipisti gg. dr. Leopold Žužek, Maks baron NVinkler, dr. Rudolf Andrejka pl. Livno-grad in Anton Mencinger, za dcželnovladne koncipistc so pa imenovani deželnovladni praktikantje <rg. Vincenc Borštner, Henrik
Steska, Evgen marki Gozani iu dr. Henrik SchSfter.
—	Šolska vest. Na šolo v Dobrepoljah je priSla za suplentko gdčna. Marija Grahov-šck, začasno vodstvo tc šole je pa poverjeno učiteljici gdčni. Frančiški Žebre.
—	Telefon brez žic je iznašel inženir Paulsohn. Poizkus med Berolinom in Lyn-bergoni — 370 km. — se je popolnoma posrečil.
—	Viljem Teli — tat. V Trstu so zaprli 20 let starega mladeniča, voznika Viljema Telia, .ker je ukradel v skladišču južne železnice 2 kg kave.
Vlč-Gllnce. (Blagoslovljenje nove cerkve. — Predavanje.) Dne 22. t. m., prošlo adventno nedeljo je bila blagoslovljenja nova cerkev sv. Antona na Viču. Obred je izvršil preč. provicijal P. Placid, pridigal in maševal na to. Prostorna cerkev je bila skoraj polna. Lepo so jo ozaljšala dekleta z venci, fantje pa so poskrbeli, da se je poravnal in s peskom posul svet okolo stavbe. Mej božjo službo je vrlo peval številno pomnoženi domači pevski zbor, pod vodstvom organista P. Jeronima — Prihodnjo nedeljo bo v društveni sobi izobraževalnega društva na Viču predaval preč. p. p. Regalat.
— Zopet stavka v Trstu. V soboto popoldne so pričeli stavkati delavci v Lloydo-vem arzenalu. Število stavkujočih cenijo nad dva tisoč. Vzrok stavke je, ker je bilo odpuščenih okoli dvajset delavcev, češ, da primanjkuje dela V soboto zvečer so imeli socialni demokrati shod, na katerem je Pagnini odlagal vso odgovornost glede stavke. Na shodu so zelo napadali višje uradnike Lloyda in pa Slovence. Pokazalo se je v koliko so socialni demokratje internacionalni. Zabavljali so čez policijo in vlado, češ, da hoče s slovenskimi delavci slovanizirati Trst. Danes, v nedeljo, je bil v „Narodneni domu" shod Narod, delav. organizacije, kateri je bil zelo dobro obiskan. Udeležilo se ga je nad 700 slovenskih delavcev. Med shodom so se pred Narodnim domom pričeli hudo prepirati nekateri Slovenci in Italijani. Slednji so psovali Slovence s »krumirji" (stavkolomci). Vendar ni prišlo do nikakih izgredov. — Javno mnenje je, da so jo socialni demokrati s svojo zadnjo stavko hudo zavozili, ker niso bili čisto nič pripravljeni na njo. — Tudi o stavki v Lloydo-vem arzenalu dvomijo, da bo dosegla svoj namen, ker ravno sedaj ni posebno dosti dela in Lloyd lahko zapre svoje delavnice tudi za delj časa, ne da bi trpel pri tem preveliko škodo.
—	Iz Krškega. Pri nas je slovesno Štiridesetletnico službovanja obhajal gospod nadučitelj A d 1 e š i č Skromni gospod jo jc hotel obhajati na tihem, toda gospod župnik je njegov jubilej oznanil s prižnice. Na dan jubilantove slavnosti je napravil g. župnik slovesno mašo, katere se je udeležila šolska mladina z učiteljstvom vred Po maši so naši meščani stavljenca počastili v šolski telovadnici, ki je bila primerno dekorirana. G slav-jencu kličemo: Na mnoga leta!
—	Umrl je v Johnstovvnu Pa v Ameriki Josip Gačnik. Zapušča ženo in osem nepreskrbljenih otrok. V Bronghtonu Pa je umrl Jakob Ahlin, doma iz Lopa nad Škofjo Loko. Istotam je umrl Fran Vehar, doma iz Poljan nad Škofjo Loko.
—	Slovenci v Aurori Minn. v Ameriki so si postavili krasno novo cerkev in pokopališče. Trgovina v tem mestu je izključno v slovenskih rokah.
—	Selške podružnice „Sloven. planinskega društva" občni zbor bo v petek 27. t m na Češnjici ob 3 uri popoldne.
—	Živinorejska zadruga v Selcih je nabaviia s Koroškega dva močna bika pinc-gavske pasme.
—	Izredna sreča. Neki lovec je eno popoldne ustrelil blizu Dražgoš 1 srnjaka, 1 srno, 1 zajca, 1 lisjaka in 1 jazbeca.
—	Uredništvo „Domoljubovo" nas prosi objaviti, da je radi praznikov moralo zaključiti list že v soboto zvečer in so torej vsi pozneje došli dopisi morali izostati za prihodnjo številko.
Štajerske noulce.
š Deželnozborska volitev. Iz Celja poročajo: Narodna stranka je postavila na današnjem zaupnem shodu kmeta Zdolšeka po domače Kristana iz Ponikve ob južni železnici, za kandidata za deželni zbor. Mož je bil že večkrat kandidat. Zdolšek je odbornik Narodne stranke in je podpisal tudi zloglasno brošuro »Štajerski Slovenci, kaj hočemo?" Svoj kandidatni govor je začel s tem, da se je predstavil za brata dveh župnikov. Narodna stranka je protiduhovniška stranka, kar vedno naglaša in Zdolšek je protiduhovniški kandidat. Čemu se neki sklicuje na svoja brata župnika ? Hotel je menda reči, glejte, jaz imam dva brata duhovnika, pa bom vendar proti duhovnikom delal. To pa ravno zahteva narodna stranka. Škoda za moža, da sc je udinjal taki stranki.
š Smrtna kosa. Bridka izguba dohitela ic gospoda Vinkota Veršeca, veleposestnika in lastnika drevesnice in trtnice na Bizcljskem. V torek, dne 17. t, m„ umrla mu je blizu, devetdeset let stara mati, g. Katarina Veršec, tašča solicitatorja g. Josipa Christofa v Ljubljani; v soboto, dne 21. t. m„ pa je izgubil
svojo soprogo, gospo Terezijo Veršec, rojeno Lipaj. Pokojnici sta bili daleč na okrog znani vsled njiju dobrosrčnosti in jc posebno gospa Kata rina slovela po celem Spodnjem Štajerskem radi odkritega značaja in radodarnega srca. Blag njima bodi spomin!
š Zadušil se je z orehovim jedrcem. Te dni je dala pestunja pri posestniku Štišelu v Mali Mislinji malemu otroku orehovo jedrce v usta. Otrok se je zadušil.
š Ustrelil se }e v Mariboru trgovec s konjskim mesom Alojzij Jakup. Bil jc takoj mrtev.
— Politično društvo „Pozor" v Ptuju izvolilo si je na rednem občnem zboru v četrtek dne 19. decembra 1907 v „ Narodnem domu" v Ptuju sledeči odbor: 1. g. Dragotin Zupančič, predsednik; 2. g. dr. Ant. Brumen, podpredsednik; 3. Jos. Slavinec, tajnik; 4. g. Jožef Zelenik, blagajnik; 5. g. dr. Fr. Jurtčla, odbornik; 6. č. g. o. Lenart Vaupotič, odbornik; 7. g. Miha Brenčič st., odbornik in namestnikom: gg. Fr. Mahorič, Al. Šuta in Aleks. Pinterič.
LjuflijonsKe noulce.
lj Novi načelnik južnega kolodvora v Ljubljani. „Slovenčeva" vest, da je za načelnika ljubljanskega južnega kolodvora imenovan načelnik postaje v Št. Petru g. Šušteršič pe potrjuje. Čujemo, da je župan Hribar priporočal drugega gospoda, a mu je s svojim priporočilom le škodoval.
lj Sklep sv. misijona v stolnici bo jutri. Zjutraj ob 5. uri bo predzadnji misijonski govor: »Važno socialno vprašanje«; popoldne ob pol 4. bo sklep. Najprvo: Blagoslov devocijo-nalij, pridiga, papežev blagoslov s popolnim odpustkom in zahvalna pesem.
lj Pevska skušnja »Ljubljane« je danes ob pol. 9. uri zvečer v prostorih »Slovenske krščansko-socialne zveze«. Prosimo gg. pevce, da se skušnje poinoštevilno udeleže. — Odbor.
Ij Umrl jc v soboto po daljši, težki bolezni ravnatelj deželnega kemičnega preizku-ševališča za Kranjsko g. dr. Ernst K rani c r, ki je kot veščak visoko povzdignil ta zavod. Neprecenljivih zaslug si je pridobil dr. Kramer tudi za obdelovanje ljubljanskega barja ter je bil kot strokovni pisatelj splošno cenjen in pripoznan, posebno znamenito je njegovo delo o ljubljanskem barju in pa delo, v katerem je natančno analiziral ljubljanske vodnjake. Pokojnik je kot izboren družabnik imel mnogo prijateljev, ki s pokojnikovo rodbino odkritosrčno žalujejo nad njegovo prezgodnjo smrtjo. Naj blagi pokojnik počiva v miru! — Pogreb je bil danes ob 3. uri popoldne. — dr. Ernest Kramer, vodja deželne kemične preizkuševalnice, je bil rojen leta 1855 v Škofji Loki, po dovršenih študijah na kmetijski višji šoli je bil do leta 1888 tajnik kmetijske družbe in potovalni učitelj v Ljubljani in potem v Trstu. Leto pozneje vodja kmetijske šole v Gorici. Potem je nadaljeval svoje študije, dovršil 1892 doktorat in bil dve leti na graški univerzi docent. Leta 1894 je postal ravnatelj kemičnega preizkuševališča v Celovcu in od leta 1899 do 1907 v isti službi v Ljubljani, kjer ga jc rana smrt dohitela. Pokojnik je bil veščak v svoji stroki in spisal več znanstvenih knjig, o katerih bomo obširneje poročali.
Ij Razstava slik akad. slikarja g. Marko Rašica. Opozarjamo na razstavo slik hrvaškega akad. slikarja g. Marka Rašica, ki je aranžirana v razstavnem oknu »Katoliške Bukvarne«. O tei odlični razstavi šc izprego-vorimo.
lj Društvo davčnih uradnikov je imelo včeraj dopoldne svoj občni zbor v hotelu »Ilirija«. Zborovanje je otvoril g. Ravnihar. Naznani, da je umrl društvenik g. Artur Sedlak. Iz tajniškega poročila posnemamo, da so bile v pretečenem letu tri odborove seje in je reš<l odbor 75 pismenih vlog. Iz blagajniškega poročila pa, da je v društveni blagajni 377 K 70 h preostanka. Določi se, da ostane članarina 6 K na leto še v naprej ista. — Nato je g. Križman predaval, kako bi se dalo delo v davkarijah olajšati in omejiti. Referat je bil zelo zanimiv in poučen. G. Novak predlaga, naj se izreče g Križmanu zahvala za njegov trud in stavi tudi predlog, naj se ta referat pomnoži na društvene stroške in razpošlje uradom ter posameznim uradnikom. — Oba predloga se sprejmeta. G. Ferdcrber govori nemško in predlaga, da naj skrbi društvo, da bodo praktikanti in avskultanti tudi v bodoče dobili dragin.isko doklado letnih 120 kron. — Predlog se vzame na znanje. Gospod Novak predlaga še, da sc izreče staremu odboru priznanje za njegovo delo, nakar zaključi predsednik zborovanje. — Novi odbor se ic konstituiral sledeče: predsednik g. Fr. Ravnihar, upravnik, podpredsednik in blagajnik g. Adolf Ruda, upravnik, tajnik g. Aleksander Hruška, asistent; odborniki: Gg. Al. Mtišič, Ant. Burger, Jos. Ahlin, V. Premk, V. Praprotnik, Iv. Demšar in F. Novak; namestniki: F. Nitscli, K. Rozman, Igu. Kline, Ivan Stabelj in Ivan Tomec; revizorja gg. Spli-cher in Briifach. — V društvu je 125 članov.
lj Zopet nova podelitev patenta domače iznajdbe. C. kr. patentni urad na Dunaju, je podelil g. Ivan Ravniharju v Ljubljani patent štev. 4120. za izdelavo »Nadelkopier-apparnte" praktično za risarje in predtiskarije.
li O vlomu v Jebačinovo trgovino se nam poroča, da policija nima, kljub vsestranskih poizvedovanj po lopovih, še nobenega sledu. Odnešenega je bilo, kakor sc je dognalo, 8191 K in ic drobiž v srebru in bakru tehtal 9 do 10 kg.
Ij „Pohujšanje v dolini šentfiorijan-ski" 1. Cankarjevo se je preteklo soboto
vprizorilo na našem odru. Umetniške vrednosti to najnovejše delo Cankarjevo nima nobene, kar bo sicer priznal vsakdo, pa tudi vodilna misel je pogrešena, kajti ljudje niso tako neumni, kakor si jih predstavlja Cankar, on pa ne tako vzvišenopameten, kakor samega sebe slika v svojih proizvodih. To je vse, kar imamo povedati o »Pohujšanju". Mislimo, da ga na celem širnem svetu ni odra, ki bi si upal predstavljati tako igro razun orfejev ali kabaretov. Pustnopusto pretiravanje ni noben sarkazem in nobena farsa, temveč k večjem tingltangl Zakaj Cankar ni šel v šolo k Marc Tvvainu ali pa, če hoče že biti zagrizeno-sarkastičeu, k Svviftu? Naslikal je par pajacev, pa naj pomenjajo slovensko domovino ! Zlo-dej, ki v ti igri nastopa, je pravi diabolus ex machina, nepotreben, neumen, dolgočasen in bebast, vsa simbolika konflikta pa je velik balast, kajti okomatati misel, ki je samanasebi čisto vsakdanja, s toliko mistiko, se pravi trošiti po nepotrebnem velika sredstva za majhen namen. Potrata časa in besed. Če je pa Cankar s svojim »Pohujšanjem" hotel vleči izvestno ljubljansko glediško občinstvo, je svoj namen popolnoma dosegel. Ljudje, ki ploskajo in si od navdušenega smeha in naslade nad tako igro tiščijo trebuhe, so zares doma v dolini šentflorijanski in nihče ne sme pisatelju očitati, če se je hotel zabavati z njimi. Morda je Cankarju bila v mislih neka G. Hauptmannova komedija, toda bilo bi greh primerjati slednjo s »Pohujšanjem". Mi nimamo povoda smatrati Cankarjevih vsakokratnih ekstravaganc za literarne posebnosti; to je takorekoč njegova osebna stvar, ki nam nič ni mar. S tem smo s »Pohujšanjem" opravili in resnično nam je žal, da to ni delo, o katerem bi se mogle pisati ocene. Oceno bi zaslužili samo igravci in občinstvo. Bila je prava zloraba Verovška, da so ga spravili v tak šmir, seveda, da bi on vlekel, kar igra ne more. Pretiraval je seveda po vseh močeh, kajti hotel se je maščevati nad svojim strašnim položajem s tem, da se je norčeval iz sebe, iz Cankarja in iz občinstva. Občinstvo se je najbolj veselilo nad svetinjico Marijine družbe, ki jo je imela okoli vratu čednostna ekspeditorica Ronovska, in nad pesmijo v čast sv Alojziju, ki se je klafovemu dacarju tako podala, kakor svetinjica ekspeditorici. Nedolžna mladina med občinstvom seveda ni opazila, da se z odra iz nje norčujejo. F. T.
li Poizkušen samoumor. V soboto zvečer je prišel v neko gostilno na Francovem nabrežju neki 181etni gluhonemi ključarski pomočnik, kjer je nekai pil in okoli 1. ure zapustil gostilno. Tekel je naravnost po stopnjicah v Ljubljanico. Policijski stražnik, ki je slučajno mimo prišel, ga je našel v bližini stopnjic nezavestnega, polovico v vodi, polovico pa na suhem. Bil je prepeljan z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Ij Umrla ie v deželni bolnici Ivana Eger.
li Dober tek! Gostilničarju Ignacu Bauko-tu na Sv. Martina cesti št. 7, je ukradel sinoči neznan tat iz drvarnice 3 krone vrednega petelina.
lj Razžaljenje časti. G. Angela Griin-feld je bila danes pred okrajnim sodiščem obsojena na 10 K globe oziroma 24 ur zapora, ker je opravljala g. Adolfa Razbergerja. — g. Leopold Griinfeld je tožil g. A. Razbergerja zaradi razžaljenja časti. G. Razberger je bil obsojen na 20 K globe.
lj Premog. Gospa Katarina Kuga, prodajalka premoga, je stala danes pred okrajnim sodiščem, obtožena slabe vage pri polnenju vreč s premogom. Tehta namreč premog z žaklji, ki tehtajo po 11/2 kilograma. Tako je kupec oškodovan za 1 do 2 kilograma. Bila je oproščena, ker se je zagovarjala, da delajo tako vsi premogarji in ona sama že 15 let, in ker se ji ni moglo dokazati namena, oškodovati koga. —
Razne stuarl.
Krvno maščevanje v Milanu.
Mila 11, 23. Zlatarja del Frate je zabodel ob belem dnevu v prodajalnici v najživahnejr šetn mestnem delu neki 20-lctni mladenič. Morilca so zaprli. Izkazalo se je, da je morilec izvršil krvno maščevanje.
Prodaja starih Shakespearovih izdaj.
London, 23. dec. Prodanih je bilo 23 zvezkov starih Shakespearovih izdaj za 105 tisoč mark.
Rudniška nesreča v Pruski Sleziji.
V r a t i s i a v a, 23. dec. V Knurotu se .ie podrl v rudniku 15 metrov visok oder. Ubitili je 5, ranjeni pa 4 delavci.
Velik uspeh brezžičnega telefona.
Koda 11 j, 23. dec. Kemiku Poulsonu se ie posrečilo, da so 1x1 Poulsonovcm aparatu telefonirali brez vporabe žice iz Berolina v Ko-danj neki godbeni komad.
Umor v železniškem vozu.
R i m, 23. dec. Pri Folignu je bil umorjen med vožnjo v vagonu inženir Arvedi, ki jc imel pri sebi večjo vsoto v kreditnih papirjih.
Most se je udri. Allahabad, 21. dec. V Ne\vsheri pri Aruritsaru se je udri most, ko je šla preko njega velika množica ljudstva. Več sto oseb je padlo v vodo. Bati se je, da iih je več utonilo.
Primanjkljaj v ruski državni banki. V ruski državni banki v Pcterburgu so odkrili znaten primanjkljaj. Višina še ni določena, govori se pa o primanjkljaju v višini enega milijona rubljev.
DAROVI.
Za ljudski sklad: Državni poslanci Slovenske Ljudske Stranke 300 kron.
Telefonska ln brzojavna poroči.
BOJ MED SLOVENSKIMI IN LAŠKIMI
DELAVCI.
Trst, 23. dec. Slovenski delavci pri »L!oy-du« so hoteli iti na delo, a laški delavci so jih napadli. Razvil se je boj. Policija je prihitela posredovat. V boju je bil policijski inšpektor Bučar težko ranjen.
POGREB GROFA SCHONBORNA.
Dunaj, 23. dec. Ob veliki udeležbi se je danes tu vršil pogreb umrlega predsednika upravnega sodišča grofa Schonborna. Cesarja je zastopal nadvojvoda Leopold Salvator. Navzoči so bili skoro vsi ministri.
KOPNIK NA DUNAJU.
(Glej dopis.)
Dunaj, 23. dec. Sleparja Leopolda Gold-schmidta, ki je iz arzenala odnesel 28.000 kron, tudi popoldne še niso dobili.
DRŽAVNI ZBOR OGRSKL
Budimpešta, 23. decembra. Ogrski državni zbor je sprejel kvotno predlogo v tretjem branju ter je zasedanje odgodeno na dan 50. januarja.
RAZMERE V PERZIJI.
Teherian, 23. decembra. Šah je sprejel poslanika Angleške in Rusije, katerima je zagotavljal, da ne namerava odpraviti ustave, pač pa da hoče ustavno vladati.
POGREB PALERMSKIH ŽRTEV.
Palermo, 23. decembra. Pogreba nesrečnih žrtev eksplozije se je udeležilo 100.000 oseb. Navzočen je bil kardinal in več poslancev.
ŽITNE CENE.
Budimpešta 23. decembra.
Pšenica za april.......13 28
Pšenica za oktober......11'12
Rž za april.........1213
Koruza za maj........7'36
Oves za april........8 47
Efektiv: brez prometa.

Žalostnega srca pa klanjajoč se božji Previdnosti naznanjam prijateljem in znancem tužno vest, da ,e prečastiti gospod
Frančišek Brulee
knezoškofijki duhovni svetnik, župnik
umrl danes v nedeljo zjutraj po kratki, zelo mučni bolezni, večkrat previden s sv, zakramenti za umirajoče.
Pogreb bo v torek ob desetih dopoldne. Blagi pokojnik bodi priporočen v molitev in spomin. Velika Dolina, dne 22. decembra 1907.
2929	Alojzij Kralj
kaplan.
Namesto vsakega posebnega naznanila.
2930
Ivanka Kramčr roj. Lenarčič naznanja v svojem in v imenu svojega sina Emila vsem sorodnikom in znancem pretužno vest, da je njen soprog, oziroma oče, gospod
dr. Ernest Kramer
ravnatelj kmetijsko-kemičnega pre-izkuševališča v Ljubljani
po dolgi in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, dne 21. decembra ob 10. uri zvečer mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega nam rajnika vrši se dne 23. decembra ob 3. uri popoldne iz hiše štev. 5 na Resljevi cesti na pokopališče pri sv. Križu.
Sv. maša po pokojnem se bo darovala dne 30. decembra ob 8. uri v župni cerkvi sv. Petra.
Nepozabnega nam rajnika priporočamo v pobožno molitev,
V Ljubljani, 23. dec. 1907.
Kuratorij kmeti jsko - kemičnega preizku&evališčaza
Kranjsko naznanja žalostno vest ■i o smrti za preizkuševališče velezasluž-nega ravnatelja, gospoda
dr. Ernesta Kramerja.
Pogreb bo v ponedeljek, 23. t. m., ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Resljeva cesta št. 5 na pokopališče k sv. Križu.
Ljublj ana, 22. dec. 1907.
Predsedstvo.
s premikajočo klavijatur o 3Va igre, s sledečo dispozicijo :
Forte za bas in diskant, Grandjen, Sotirdine, Harpe eoliene, Basson, Cor anglaise, Expression, Flute, Harpeeoliene, Vox celestis, Tremblaut, skupaj 12 registrov — je na prodaj. Kupna cena 580 K, sedaj 380 K. — Harmonij je pripraven za kapelo ali za izobraževalna društva. — Ponudbe na naslov: Župnišče na Vrhpoiju pri Moravčah.
2905 3 2
ki znajo kope delati, dobe takoj trajno službo.	29:6 3—1
Vprašanja naj se naslove na g o z d no oskrbništvo barona Lanna,
Griinau, Almtal, Gorenje Avstrijsko.


CL>
<U
ca
a» te«
»-9
C«
ca
t/i
Ustanov. 1870. Izdelovanje perila. Ustanov. 1870. fi^L
Najbolj praktično
2791 3—3
božično darilo
za gospode, dame in otroke je
ir perilo
iz specialne tr
J. C. Hamann,Ljubijara.
Zalagatelj perila ces in kralj, visokosti, raznih častniških uniformir. zavodov itd.
3 bi 53 E3
CO
N
-n
»S
<
trt
rc
ta
CD
Najboljše blago. Najsolid.delo. Največja izbera. Zmerne cene.

Pozori
Oskrbovanje
novega in edinega
hotela
(dosedaj „Narodni dom") v Slovenski Bistrici se bo oddalo prihodnjo spomlad. Isti se nahaja na glavnem trgu, kjer je že dosedaj bila najbolj obiskana gostilna. Hotel z lastno koncesijo ima lepi poletni vrt za goste in obsežne postranske prostore. Kdor želi prevzeti oskrbovanje hotela in more položiti primerno varščino, se naj obrne pismeno na Posojilnico v Slovenski Bistrici, kjer se bodo dobila natančnejša pojasnila. 2924 1-1
—	Dobro jutro, gospod stotnik!
—	Imam čast, gospod doktor, kam ste se napotili?
—	V Šelenburgove ulice grem k ALOJZIJU K O R-SIKA, cvetličarju. Naročil bom nekaj za svojo soprogo kot božično darilo.
—	Aha, tudi Vi kupujete take stvari pri tej tvrdki, gotovo zato, ker je ondi največja zaloga mnogovrstnih cvetic, svežih in suhih šopkov ter vencev s trakovi, prepariranih palm ter veliko drugih predmetov za božično in novoletno darilo in druge prilike.
—	Toda čuli smo, da je precej drag.
—	O. ravno nasprotno je resnica ; cene, kakor povsod drugod. O tem smo se že prepričali, in bom to tvrdko vsakomur najtopleje priporočal. Na zdravje !
—	Se priporočam ! Moj poklon !	2908 2-2

C. kr. priv. zavarovalna družba
Avstrijski feniks' na Dunaju
zavaruje proti
2931 3-1
tatinskemu vlomu
blagajne, zaloge blaga, vsaktere druge vrednosti --in pohištvo.--
Vodja generalnega zastopa v Ljubljani:
Jos. Prosenc, Sodnijske ulice štev. 1.
Ml
8>.j
m m
m:
m
v
primerne!
božično darilo.
Vse to priporoča v najobilnejši izberi ob redni postrežbi
w trg©vina za modno biago in kSobuk®

Ljubljana.