Natis 12.000.   Stajerc košta za celo leto samo 60 krajcarjev.
Uredništvo in upraviteljstvo v   Ptuju v gledališkem poslopju.
jlajerc   izhaja   vsaki   drugi    petek. datiran z dne naslednje nedelje.
Sestavki dobrodošli.
Rokopisi se ne vračajo in se morajo lajdalje do poud-eljka pred izdajo do-tične Številke vposlati.
Stajerc
Posamezna številka velja v Ptuju za celo leto K 1.— s poštnino K   1.20.
Pri odjemanju več ko 10 številk primeren rabat.
Cena za oznanila za: 1 stran K 32.—, '/* strani K 16.— '/4 strani K 8.—. '/„ strani K *.-V„ strani K 2.—, ',„ strani K- 1.— Pri večkratnem oznanilu posebno zui, žana cena.
Štev. 7.
7 Ptuju v nedeljo dne 7. aprila 1901.
II letnik.
Sveti velikonočni prazniki.
Devetnajststo let je že preteklo, odkar je naš Zveličar v svoji neskončni milosti najglobejše poniževanje in najgrozovitejše muke prenesel in svoje zemeljsko življenje žrtvoval, da je s svojim veličastnim jfstajenjem iztrgal človeštvo iz moči peklenske in novo božje kraljestvo na zemlji postavil. Ni sveta katoliška cerkev brez vzroka ta praznik v pomladni Čas postavila. Saj je tudi dokaz neskončne milosti Stvarnika, da pusti slednje leto setev na poljih kaliti in na isti način oni del stvarjenja ponovi, kateri je Jjadstvu v telesno ohranitev potreben.
*Bog je vsegapričujoč, on živi v žarkih solnca v prvih cvetkah spomladi in v kalečih semenskih zrnih. Lepota spomladi je toraj zemeljski posnetek krasote [zopet vstajajočega ZveliČarja in zato ni kmetovalec najnižji med stanovi, kajti njemu so izročena opravila božja in skoz njegovo trudapolno delo se iz blagoslova jbožjega, kruh za vse zemljane pridelava.
Ker je naš ljubljeni Oče o Veliki noči posebno milostljiv proti vsaki stvarici, nerazumni živali in divjačini hrano deli in vsaki gosenici list rasti pusti, za   svoj  živež   potrebuje,   tako naj bi tudi
Lukčeva ženitev.
(Piše Simon iz Šentjurja.) (Konec.)
Pri ženinu Lukecu jih je bila Že polna hiša. Lukčevi znanci, prijatelji, sorodniki in pa 6 godcev. Trije imeli so trompete, dva gosle in eden pa piščalko. Kazalec na uri se je pomikal vedno dalje in dalje 'proti desetim in ker „protfirerjau Jožeta še ni bilo, Ipošlje ženin ednega muzikanta, da gre po njega. podcu se ravno ni ljubilo ven na mrzlo, toda ženinu se ni mogel ustavljati. Potegne ga še prej en glaž |in potem odide.
Hitro koraka muzikant, ki je godel na tisto (irompeto, katera ima najbolj nizek glas, proti sosedni rasi. Med potjo je moral tudi mimo neke gostilne. ptec ravno mimo te, ogovori ga krčmar in ga vpraša, kam tako hiti.
E, po „protfirerja" moram, menda se je skujal, ga ni."
„No stopi noter", pravi krčmar,  nen glaž ga že
mi dobrotljivega Boga prosili, da bi se tudi milost-ljivo na kmeta ozrl, Ako naj bode dobro ali slabo leto, Bog ve, koliko milosti ubogo grešno človeštvo potrebuje, ali ena prošnja ne vidi se nam neopravičena, da to, kar nebo kmetu rasti pusti, naj tudi kmetu pripada. Kaj pomaga, če je pomlad še tako lepa, ako setev še tako lepo vspeva, trta tako bogato trgatev kaže in sadna drevesa vsled teže sadja po-i kajo, če pa kmet te bore goldinarje, katere on za svoje trdo delo dobi, za svoj dolg v posojilnico, hranilnico, doktorju in v davkarijo nositi more, sam pa z ženo in otroci silo trpi in nobenega vinarja v žepu ne obderži.
Uradnik plačuje še le potem davek, ko njegov čisti dohodek 800 gld. na leto prekorači, delavec še le takrat, ko ima 600 gold, dohodkov, kmet more pa zmiraj davek plačati, tudi potem, če njegovo posestvo ni večje kakor ena dlan, pa če tudi nič ne nese.
Ja, ali kmet ni tudi človek, ki more jesti in svojce oblačiti? Gospodje doktori, kateri postave delajo, pravijo vedno: Kmet je kapitalist, on ima za toliko in toliko tisoč premoženja, tega moža moramo obdačiti! Le počasi vi prebrisani gospodje! Posestvo je vsekakor na več tisoč goldinarjev cenjeno, ali ono nebode   skoro   vinarja nosilo,   ako ne bode kmet   od
lahko potegneš, ne boš nič zamudil. Dolžen sem ti ga še od zadnjič, ko si mi pomagal spravljati vino v klet. Pojdi boš novega poskusil."
BTedaj pa hitro, hitro, meni se mudi", pravi godec in stopi v sobo.
Krčmar mu ga prinese pol litra. Spil ga je godec kar v eni sapi. Dopadlo se mu je bolj kakor tisto, ki so ga pili na ženinovem domu, in zatoraj ga naroči še pol litra.
Tudi tega je naglo spil. Hotel je zadnji pol litra sam plačati, a gostilničar ni hotel denarja.
„To pa ne gre", se huduje muzikant, „da bi ti dal kar za en liter. Pol litra moram pa že zapiti. Tu imaš denar, pa prinesi za tega še pol litra, če ga za onega nečeš vzeti *
Godcu je vino stopilo v glavo in ko sta ga spila s krčmarjem še tretji pol litra, tedaj je že popolnoma pozabil, kam se mu mudi in začel je na dolgo in široko pripovedovati, kako je bilo na zadnji „ofcetia, na kateri je on igral.
— 2 —
četrte ure zjutraj do poznega večera težko delal, težje in dalje, kakor kak delavec v fabriki. Računi on pa li dohodek skupaj, ni jih 800 gld., ne 600 gld, in dostikrat tudi 300 gld. ne, ali on mora pa le 30—40 gld, davka plačati. Kaj takega predrzne se samo od kmeta zahtevati. Ljudje v mestu bi si takega obdačanja niti eno leto ne pustili dopasti. Bode toraj prva in nujna naloga kmečkega stanu, proti temu pristranskemu in neopravičenemu obdačenju kmečkega dela nastopiti.
Zgubljena pravda južne železnice.
Iz Goi'nje Ragone se nam poroča: Okrajni zastop gorrijeradgonski je pravdo, katero je vodil po svojem zastopniku gospodu dr. Frideriku Gottsche r-ju proti južni železnici v zadevi železničnega postajališča v Gornji Radgoni že izza šestih let v vseh instancah dobil. Skoz ugodni izid te pravde ostalo je okraju prihranjenih 26000 goldinarjev prvič, ker 20000 gld. z južno železnico pogojenih ni bilo treba plačati in drugič, ker so pravdni stroški v šestih letih ogromno narastli, padli južni železnici v breme. Da se je okraj tako velikih izdatkov obvaroval, zahvaliti se je v prvi vrsti inicijativi mnogozasluženemu načelniku okrajnega zastopa gospodu Francu Vračko-tu, kateri je prvi na protipogodbeni načrt postajališča v Gornji Radgoni pokazal in nato odločno proti izplačilu pogodenih 20000 gold, južni železnici protestiral. Gospod Vračko je v teku dolgotrajne pravde, ki se je vodila od strani okrajnega zastopa, celi čas tej stvari vso svojo pozornost daroval in pri tem ne le veliko dragega časa zgubil, ampak se tudi občutno gmotno žrtvoval.
Ce se spomnimo nazaj na zasramovanjo nekih listov, v prvi vrsti na »Slovenskega Gospodarja", ki je gospoda Vračko-ta najgrše obiral in mu slabo gospodarstvo predbacival, si pač lahko predstavljamo, koliko je mož po nedolžnem in tiho trpel za dobro stvar. Ako ima ta časnik le iskrico krščanske pravicoljubnosti v
0Veš tij lušno je bilo tam", je rekel. nIgral sem tako in piskal, da mi je sape primanjkovalo. Pa kaj češ, ljudje na „ofceti" hočejo biti lušni in ti moraš piskati, če kar pogineš. No pa greva me ne, ženin se je izkazal. Plačal mi je dobro, jedel in pil sem, kakor še nikoli."
Tako, in še veliko druzega je pripovedoval godec. Toda vse tukaj zopet povedati bilo bi predolgočasno in zatorej sem raje opustil. Bal sem se, da bi dragi čitatelji pospali, ko bi morali godčevo pripovest citati.
Pustimo zdaj godca in krčmarja in se vrnimo na ženinov dom.
Ta je vse nestrpno čakalo. Ura je že davno deset odbila, a bilo ni godca ne nprotfu*erja". Bilo je pol ednrvjstih, ko se vrata odpro in v hišo stopi „protfireru Jože Ferderber.
„No hvala Bogu", pravi Lukec, „da si že vendar enkrat prišel. Pozen si pa pozen."
Jože po resnici pove, kaj in kako se mu je zgodilo. Ženin Lukec ga vpraša, kje je pustil godca.
sebi, bode v tej zadevi poročal in svoje zaničeval napram temu možu preklical. Pač bi se pa že stoj v naprej reklo, da tako pošten ni, da bi svoje psoval preklical. — Gospodu Vračko-tu za njegov mn trud in skrbi.  — Bog mu plati.
Podržavljenje  železnice Celje-Velenl
Dne 25. marca vršil se je v Velenji shod, I devajoč podržavljenje železnice Celje-Velcnje. Prisol so bili gospodje: deželni poslanec Vošnjak, Len™ S t a 11 n e r, dr. S e r n e c, župan S t i g e r, dr. JI bornigg, Rakusch, Lapp; od okrajnega I stopa slovenjegraškega gospodje: R o g i n a, bail Warsberg, Stocker in župan slovenjegral gospod G o 1 L
Deželni poslanec gospod Vošnjak pozdravi zbnl in prebere dopise poslancev Zičkar-ja, dr. Pol m e r-ja, dr. W o 1 f f h a r t-a, R o b i č-a in Berk« Predsednikom tega shoda bil je izvoljen g. Vošnjl njegovim namestnikom g. Stiger.
Prvi je govoril gospod dr. Sernec,   kateri je I od okrajnepa odbora šoštajnskeganaprošen, pripral peticijo. Govornik spomnil je na radost pri otvorjel železnice dne 27. decembra 1891, na žrtve, ki sol doprinesle od okrajev in občin, imenoma od rudni! Lap p-a   za   to   podjetje,   v   katerem   videlo   se I zboljšanje vnovčenja deželnih pridelkov, povzdig inl strije in trgovine.   V splošno začudenje   nastavili se je  tarifa   tako visoko,   da je vožnja z vozovi vedno    nižja.     Vse    pritožbe    in    interpelacije ] deželni odbor bile so brezuspešne, ker je on (deži odbor) z društvom južne železnice, katero je  proi prevzelo,     sklenilo     pogodbo,     po     katerej     ji železnici   vsaj   74000   gld.   paušalnega  zneska no mora,   med  tem  ko  se  deželnemu odboru nobe mej na tarife  ni   pridržalo.   Južna  železnica,   kai se brez ozira na njen veliki javni pomen,   le  od kaliških nvaževanj voditi pusti, nima nobenega za
„Kaj, kakšnega godca?! K meni ni bilo no nega godca. Sam sem prišel."
„To pa je vendar preveč", pravi Lukec. „En godca pošljem po tebe, ti prideš in godec se zgu
„Veste kaj ženin", pripoveduje nek drugi m kant. „ Gotovo je šel med potjo v Rebekevo gosti Jaz ga poznam. Nikdar še ni šel tam mimo, da ne stopil v njo. Verjemite mi, jaz vem."
„E, kaj, naj bo kjer hoče, mi gremo.   Kaj b pa rekli na nevestinem domu, če tako dolgo ne demo", pravi ženin.
„Ja, hm, vraga, to pa ne gre", razkladajo go „Brez njega ne moremo nič."
On   „špila"   na   tak „štument",   ko   mora povsod   zraven   —   pri   vsaki   muski.    Ce te   del „štime"  ni zraven je muskanje čisto prazno.  Najbol je, če gre eden po njega."
„Grom   in   peklo!   Vrag   naj   vzame   celi   si Ravno danes,   ko bi moral   biti najbolj zidane vol
— 3  —

manja na povzdigo prometa na tej progi, ker kolikor | manj vlakov, toliko manj vagonov se rabi in toraj [toliko več ji ostane od 74.000 gld. Država se do |sedaj še ni ojunačila, da bi krepko nastopila. Mnoge j peticije ki so se v ta namen vložile, niso imele uspeha, :če tudi bi državi na tem ležeče biti moglo, kratko | progo Cel je-Velenje odkupiti, ker potem cela gornja (proga Velenje-Zeltweg na vrednosti pridobi. Dr. Ser-[nec sklenil je z besedami: „Ako ne nastopi kmalu Izboljšanje, zamoramo postati čisto razdraženi in ob |naš patriotizem popolnoma priti."
Nato prebral je gospod dr. Sernec načrt peticije. m železniško ministerstvo, katera naj se tudi intere-siranim državnim poslancem izroči. V tej peticiji za-[hteva se, da odkupi to železnično progo država, (med tem časom pa se tudi vpelje tretji osebni vlak.
Gospod dr. Jabornegg navaja tarifo te proge in primerja tarife drugih železničnih prog. Tako znaša [vozna cena za 10.000 kilogramov moke na progi [Celje-Maribor-Spodnjidravobreg 89 kron. za ednako i progo državne železnice 77 kron; za progo Celje-Ve-jlenje 44 kron* za ednako dolgo progo državne želez-]nice 28 kron. Primerjal je tarifne cene tudi drugega |blaga in našlo se je, da je na tej progi vožnja raz-| litega blaga, povprečno vzeto, več kot za polo-JTico dražja.
Potem ko je župan Stiger predlog g. dr. Serneca | najtoplejše   priporočal,   se je isti   ednoglasno sprejel.
Predsednik zaključil je shod z zahvalnimi bese-jdami za živahno udeležbo.
Mi se pa prav veselimo, da so se vendar en-| krat Spodnještajarci spametovali in Slovenci in Nemci | složno skupaj delajo, Spodnji Stajar iz krempljev [južne železnice rešiti.
Vojna v Južni Afriki.
Sedaj priznavajo celo angleški časopisi, da je I vojni položaj v Južni Afriki jako težaven. Tudi „ Times,"
| se najbolj jezim. Saj sem že večkrat rekel, da meni I ne gre nič po sreči", jezil se je ženin.
Med tem vstopi godec, ki je iskal, ali boljše rečeno,   ki bi naj   poiskal    „protfirerja".   Napil in na-i vlekel se ga je dobro.    Krvave in  solzne   oči so mu ^stale izbnknjene. Opotekal se je s kota v kot.
„Klada pijana si vendar prišel", pravi „protfirer". jZdaj pa godci skup in hitro odidemo na nevestin pom. Žagodite eno nlušnoa.
Godci stopijo skupaj in vrežejo takoj eno tako ki rada v noge gre. Vse je šlo dobro, samo godec ki je igral .debelo štimo", zavozil jo je vČasi. Vsako-jkrat. kadar je tako napravil, dregnil ga je sosed s Komolcem v rebre, češ, bolj pošteno igraj!
Na nevestinem domu, tam, tam je bilo križ in (groza. Nevesta je jokala in roke vila, kajti bila je skoro prepričana, da ženina ne bo. Mislila si je, da [je ženina zgrevalo in da je noče.
Toda ta jok in ta žalost se je naekrat spreme~ |sila v veselje, kajti pred vrati se je začulo: „didel, Bdel, turn, turn, turn, trara, trara, bum, bum, bum/
ki je ostala do zadnjega časa optimistična, piše, da se mora Burom, ki se morejo držati še dve leti, dokazati, da more storiti isto Anglija še 10 let, če treba. Radi narave dežele in temperamenta sovražnikovega se ne sme pričakovati, da bi kako posamezno gibanje ali kaka uspešna bitka napravila vojni konec; posamezni oddelki se morajo podati, a vedno bo ostalo še neko število Burov, katere bo treba preganj^i tako dolgo, da se udad6 ali pa,. da popadajo mrtvi in ranjeni na bojišču. ttTimes" piše, da je treba redno pošiljati v Južko Afriko nove čete ter se ne sme omejiti le na 30—50 tisoč mož. Če se to ne zgodi, „je mogoče, da bode trajala vojna še mnogo lettt. Angleški vojni minister je povedal, da se je odpeljalo ali pa se še odpošlje 34 560 mož novih Čet. O bojih na vshodu Transvaala se poroča, da operira general French dalje. Prišo je do raznih prask, v katerih je bilo 17 Burov ubitih in ranjenih ter 57 ujetih; 93 Burov se je udalo. Buri so vrgli dvoje vlakov s tira, katerih pa niso mogli opleniti, ker so jih pregnali Angleži.__________________________________
Razne stvari.
Notica. Vinorejce opozarjamo na današnji razglas štajerskega deželnega odbora glede pridobitve žveple-nega prahu. Ta žvepleni prah, ki se bode oddajal letos pri deželnem poskuševališču v Mariboru in Gradca, kakor je razvidno iz razglasa, je najfinejše vrste (90—95° 0 droben) in se bo pred razpošiljatvo od deželnih strokovnjakov preiskal glede čistosti in drob-nosti. — Naročnikom se pošljejo z žveplom vred tudi kratka navodila, kako se more uspešno žvepljati.
Od visokih Oiešk na Koroškem. Ko sem bil še mlad šolar, imel sem do šole debelo uro hoda. Moji stariši videvši, da trpim posebno po zimi, naprosili so tedajšnega učitelja gospoda J. T., da bi me vzel čez zimo na stanovanje, zato pa sem opravljal v cerkvi in doma lahka dela, tako, da sem se mu jako   prikupil,   na kar me je še dalje časa obderžal.
Vrata se odpro in v sobo stopi ženin in njegovi svatje. Žalosti je bil konec.
Napilisodrug drugemu dolgo zdravje in srečo, potlej so se pa podali v cerkev, kjer je Lukec pred oltarjem prav možko rekel trikrat   „da.u
Tudi jaz „šimen iz Sent Jurja" sem bil na tej „ofceti.tt Godec, ki je iskal „protfirerjaa in protfirer sam sta me prosila, naj nikjer ne povem, kako se je na Lukčevi ženitvi godilo. Obljubil sem njima sicer, da bom molčal, toda ker sem po poroki dobil le iz nfingretau jest in iz rešeta pit, me je jeza zgrabila in sklenil sem to resnično povest napisati, da jo zvedo vsi tisti, ki jo berejo. Če se pa kateremu ne dopade, naj jo pa ne bere. Kateremu se pa dopade tisti jo naj pa bere in mene bo veselilo. Cisto mlade lepe deklete jo ne smejo še zdaj brati, ker o ženitvi jim ni treba še nič vedeti, ampak naj še počakajo nekaj pustov, ko se bodo same ženile. No, potlej pa tako ne bodo hotele brati, ker skusile bodo že same kaj je ženitev. Z Bogom! Na svidenje pri kaki drugi povesti!
— 4 —
Prišli so pa tudi večkrat častiti gospod kaplan A. O. na kratek čas k nam in se pogovarjali o marsičem. Enkrat so govorili tudi o državnem zborovanju in rekli, da bode vsak stan volil svoje zastopnike. Navzoča učiteljica pa je vprašala gosp. kaplana, če bojo tudi kmetje si volili kmete in če bojo potem tudi kmetje kot zastopniki svojega stanu — šli na Dunaj! Ja — so rekli gospod kaplan: kmetov pa ne bodo pustili na Dunaj. Če bi kmetje sedeli v državnem zboru, bi gospodje mogli tako voziti, kakor bi jim kmetje pot nadelovali; to bi pa ne bilo dobro. Rekli so tudi, da ne znajo kmetje z državnim premoženjem tako gospodariti kakor gospodje, vendar pa zna enkrat do tega priti, da se bodejo kmetje toliko zbrihtali in ne pustili se po drugih stanovih zastopati, pa to ne bode že tako hitro. Glejte kmetje, to je bil odkritosrčen pastir. — Blag mu spomin. Kako pa je zdaj, ko je tudi kmet za državni stan sposoben?!
Iz Teharjev. Burni čas, čas volitve je pred pragom. Naši nasprotneži, napetneži, delajo na vse kriplje ponoči in podnevi, z vsemogočimi sredstvi, da bi nas razdražili. Ne zamerimo jim, saj ne vedo, da tisti, ki za vrv najbolje vleče, najglobeje v lužo pade. Pri nas imamo dva taka, ki sta pred malo časa si prišla v Teharje kruha iskat, a sedaj, bi pa že rada vse Teharčane strahovala in po svoji volji odbornike odbirala, kar pa ne gre. Sramotno bi bilo za nas Teharčane, če bi mi mogli tako plesati, kakor ta dva godeta. Pridobila sta si ta dva prenapetneža poleg sebe še dva druga, tako da so sedaj že štirje, ki jim kri narobe po žilah teče in bati se je, da bodo zdivjali predno do volitve pride, ker že kar tudi ponoči z lučjo okoli divjajo kakor kresnice o kresu ter Be okoli kmetov smučejo; ali mi kmetje nismo tako neumni, da bi v njihov koš poskakali. Te neumneže pustimo le na strani, naj si pete brusijo kolikor se jim poljubi, mi pa stojmo trdni, pa združimo se, da bodemo ložje tudi lepo božjo hišo postavili, ker vrag si že na vso moč prizadeva, to zbraniti skoz svoje zveste pomagače, kateri nas s svojim narodom zmotiti hočejo. Kaj li hočejo? Slovenci smo tako vsi, samo da mi smo miroljubni Staroslovenci, oni pa so takorekoč — nJnngovci", ki sejejo med mirne ljudi le prepir. — Dragi kmetje! mi držimo se stare vere in tudi starega miru, pa ne poslušajmo teh novih »niruničujoČih rogoviležev, kakor tudi tistih slinastih pridig ne, ki jih nekdo iz Teharjev v „Domovinift na vsa usta razklada, kjer teharski dopisnik pamet išče. Pa naj jo le išče, saj je tudi tam našel ne bode. Mi hočemo voliti miroljubne može, ne pa takih, ki za vsako mrvico iščejo Časti pri sodniji, tako, kakor se je to pretečena leta godilo, ko še ena tožba ni končana bila, se je že druga pričela. Takih narodnjakov varuj nas sam Bog. Saj vemo: advokati so imeli na Teharji pa najboljšo žetev. Skrbimo dalje, da bomo izvolili take može, ki bodo sami gospodarili, ne pa tajnik, da ne bomo strahovani, kakor se je to prej godilo, da se je hrulilo nad ubogim kmetom, če je imel kaj pri občini opraviti, pa ni znal besede prav po novi slovenščini postaviti.   Takega se je kregalo in zasra-
movalo, kakor da bi bil slabši kot zai^ikern pastii Kmetje, zdaj je priličen čas, da se takih nepotrebnil strahovalcev otresemo. Res je sicer, da je dosedajn tajnik odstopil, ali ko bi pa njegovi ljubljenci zmagali kar hitro bi prišel nazaj v svoje prejšnje gnez<lo Tudi naša cerkev bi potem kmalu postala porusei grad in tam bi imeli oni prenapetneži lep spominek ker so tako neumno ravnali, ko so hodili na tist doktorske shode, kjer so dobro jedli, pili in plemenit kadili, cerkev pa brez strehe imeli, misleč: če gr dež, saj imamo „marelea. — Ne, kmetje, to se d sme zgoditi! Bodimo možaki, in zmagali bodemo Pravilno rečeno: združimo se in kaka dva par možičeljnov na cedilu pustiti. Pojdimo dalje. — D je sedanji odbor dobro gospodaril, ni nobeno čudo saj je jemal v celih šestih letih večje občinske de klade kakor prešnji; gotovo pa ni nobeden iz svojeg žepa v občinsko blagajno denarja nasipal. Gotovo p bodejo novi občinski odborniki boljše gospodarili, h ne bojo denarja nazaj dajali tistim, ki so bili kaznovani — ^Domovina" piše, da Nemci na slovenski zeml dobiček delajo. Poglejmo jih „prefrigance"! ali pa d štorovska tovarna spala pet let? Zakaj jo pa takra ni kupil kak slovenski bogataš? in napravil, da fc potem Slovenec na slovenski zemlji dobiček delal! Grdo in graje vredno bi bilo, če bi mi zato pošten Nemce sovražili, če so denarje iz drugih krajev pri nesli in mi boljše živimo. S tistimi dopisi v „Doiq viniu pa se le skrijte. nas ne bodete z njim oplašil Mi bodimo previdni, pa ne verjamimo tistih zvija saj onim se bodo možgani zmešali od „prevelike po božnosti." Mi nismo neumneži, kakor oni pišejo, tu< ne judeži ter demokrati, če po naši vesti si za na blagor prizadevamo.                 Miroljubni Teharčani.
Iz Ljutomera. Dragi mi „Štajarcu : Do sedaj nam veliko veselja s tvojim listom napravil. Že dolg čitamo izvrstne in potrebne nauke za naš kmetic stan in radovali bi se ako bi ti na vsaki tretji da izhajal. Posebno dosedaj so te črtili duhovniki odvetniki (advokati) a zdaj le so še spoznali tvo mnogovredna in koristna dela in nauke, katere m ti podajaš. Danes 24. marca to je na črno nedel so celo naš Gospod dekan Ivan Skuhala na: pridige Štajerca brali iz prižnice. Mnogo gospodo je prišlo v cerkev, kateri še niso videli svete cerki znotraj, ako ravno že stanujejo od 2 do 8 leij našem trgu, n. pr. dr. Rosina in njegova obite Kontrolor Ivantschitsch z njegovo milostljivo dr. il cheliteh i. t. d., ker sem Še le kratek čas v Ljut meru in vseh gospodov po imenu ne poznam.
Iz Polanc pri Ptuju, (vojaški nabor). Iz Polai se nam poroča: Pri letošnjem vojaškem nabora Ptuju potrdili so k vojakom iz naše občine izmi 19 fantov pa celo 13 kaj takega se redko kje, a pa nikjer ne zgodi. To priča kake korenjake imun mi v naših mladenčih. — Vsa dekleta opozarjan na to.
Samomor. V   takozvani   »delavski    koloniji11 Mariboru   prerezala , si  je 361etna    delavčeva   žei Antonija Leim z britvijo vrat ter je bila takoj mrH
Pri Sv. Bolfenku fare majšperske pri Ptuji je Hdc 26. marca požrla svinja enega 3|.,letnega otroka ■koraj popolnoma. Stariši ne puščajte otrok samih.
Obsodbe. Obsojen je bil pri okrožnem sodišču v
■»riboru visokočastiti gospod Š e g u 1 a, urednik <"as-
Bka „Siidsteirische Presse"  na  100 kron kazni,   ker
j? razžalil gospoda   Friedr. pl.   K a 1 c h b e r g-a.   G.
I Kalchberg-a zastopal je gospod dr. A m b r o s i t s c h
| iz Ptuja. Šegula pa gospod dr. G laser iz Maribora.
[Porotniki potrdili so jim šest stavljenih vprašanj eno-
^Basno. Dalje, obsojen je bil pri  okrajnem  sodišču v
Kozjem gospod M u r š i 6, kaplan od Sv. Benedikta na
■60 kron,   zaradi razžaljenja poslanca   g. dr.   P o m-
Her-ja in isti g.   Muršec bil je dne 3. aprila zopet
I obsojen na   100 kron kazni   pri   okrajnem   sodišču v
[Ptuja.zaradi razžaljenja časti napram g. Kalchbergu. Isti
i dan in zaradi   enakega razžaljenja na časti kakor g.
■nršec,  bil je v   Ptuju   obsojen  g.   dr.   B r u m e n
Ha 300 kron denarne kazne.   Gospodje naj   le vedno
Itako naprej   gonijo,   bodejo   vsaj reveži denar dobili.
Iz Leskovca V Halozah.   (Kje je bilanca?)   Kon-
Izumno društvo v Leskovci imelo je na letošnjo pustno
nedeljo svoj glavni shod. Na dnevnem redu stalo je:
bova volitev načelnika in pregled računov in bilance.
od  kaplan   nasvetoval  je,   naj bi se izvolilo g.
Kapnika načelnikom konznmnega društva; ta predlog
■e se je z   vsemi   glasovi   razun   enega (g. kaplano-
Bga)odklonil in nato bil je načelnikomizvoljen muzikani
K r a j n c.   Učitelj gospod B r u n k e r predložil
[je bilanco (letni sklep računov), kateri je baje izkazal
hO kron  „ čistega dobička. Ta izid je tem presenet-
Bjivši. ker konzum   usmiljenim  bratom v Gradcu niti
■•bresti od dolžnih 4000 kron ni zmogel plačati. Samo
I sebi umevno je,   da   se tam  prav   „lašno"   godi. izumua   gostilna   bila  je   prenapoljena in gospod nik in   kuharica imela sta dosti opravila z nata-jem   vina   in   piva   svojim   gostom. Muziciralo in alo se je do  dveh po polnoči.   Na pustni torek 1 se je  v  konzumni   krčmi   drugi   praznik,   pri erem je   gospod župnik na kitaro, organist pa na li k plesu igral.  — Mi čakamo pa že dva meseca bilanco, katera bi se, glasom pravil § 17 v nSiidsteir. sse"   in    v    „ Slovenskem   Gospodarju"    razglasiti :ala.  Ven toraj z bilanco,   da bodemo vsi videli, je ista tudi pristna. Poslano. Iz Črešnjevec.   Javno pismo na g. župnika Janez taika.   — Glej ljudstvo in strmi,   to je brezverec, aajiun, socialdemokrat itd., ker napade duhovna,  boste ■ričali po vaši stari navadi, ko boste brali to pismo. ■©spod župnik le pomirite se,   stvar je drugačna  in le bodeva v lepem  pogovorila.  —■  Mnogokrat sem že Koral   slišati,   da ste me črnili   in se   trudili   mi na Bedn pred ljudstvom škodovati. Nisem se brigal za Hl& napade, ter misli! da ste še mladi,  brez skušnje Bb mogoče še pridete do sprevidnosti.   Napadli ste me Bni  dve   nedelji   celo iz   prižnice   in   prišla  mi   je Bndar potrpežljivost   do   vrhunca.   Šuntali   ste   med ■ngim, da bi me naj občinski odbor izobčil, ker ne Km v zakonu itd.    Vi me silite v boj.    -lavno vas
tirjam gospod župnik, da mi dokažete, na kateri strani moje ravnanje ni pravo. Kje in kedaj dajam z mojim osebnim obnašanjem ali hišnim redom pohujšanje ali slab zgled. Ponosen sem, da me ljudstvo ljubi ter živim z istim sploh v najlepšem miru in složnosti. Ako niste na očeh in umu slepi, poglejte v kak položaj ste Vi z Vašim nepohvalnim delovanjem našo faro spravili. Z vašim hujskanjem v spovednici, na prižnici in pri drugih priložnostih ste vkoreninili sovraštvo in prepir med zakonske, sosede, brate. Zamotali ste tu in tam sosede in brate v sodnijske pravde. Povejte mi, kaj Vas briga moja oskrbnica. Jaz sem samec brez sorodnikov. Oskrbnica je poštena udova višje starosti, od ljudstva splošno spoštovana. Potrebujem tisto pri mojem gospodarstvu. Dokažite mi najmanjšo nespodobnost. — Tudi Vi imate oskrbnico, mladinko, ktero ste si izvolili v Dobovi, kjer ste bili kaplan, ko je izstopila iz šole. Jeli Vam ista v potrebo. — Ne. — Njena naloga je, da Vam popravlja postelj, in se kratkočasi v Vaši ekstrasobi, kedar odide druga drnžina na delo. Da jo poŠlete v toplice, in jo popihnete skrivaj za njo; seveda iz krščanske ljubezni do bližnjega. Koliko grenkih solz je Vaša rajnka mati zavoljo te osebe pretočila, koliko zatiravanja od Vas pretrpeti mogla. — Imate pa še tudi pametno kuharico, katera pa ne uživa pri Vas posebno milosti. Tudi neka tretja oseba se pomika po farovžu. Da se nikjer v fari toliko prepira in krega ne povzroči kakor ravno v farovžu, je obče znano. Pri tem, da brez vzroka napadate in zatira-vate najpoštenejše osebe in rodbine in jih črnite, občujete v prijateljstvu: po drugem kraju z družinami, ktere ne uživajo posebnega glasu, samo ker Vas hva-lizujejo in se Vam uklanjajo. Vse to in drugo me ne briga, — samo prosim pustite me v miru, saj Vam gotovo še nisem hodil na pot, niti Vam storil najmanjše krivice. Mi spoštujemo milega dušnega pastirja, ne pa zagrizenega preganjača. Mi ljubimo spovednico, v kateri se dobiva duševne tolažbe in prižnico s katere se razlaga sveti evangelj in božja beseda in vtrjuje ljudstvo v krščanski veri ne pa uganja bedasta politika in napada in ščuje mirno ljudstvo. S častitim g. kapelanom sem zahajal vedno v najlepši zastopnosti in veselila me je njih družba in govori. Žalibog, da so dobrotljivega gospoda prestavili č. g. knezoškof za provizorja. Ostali bodo celi fari v dobrem spominu. Dobri pastir popravi slabe ovce, — slabi pastir pokvari dobre ovce. Besede mičejo zgledi pa vlečejo.
Toliko za danes. Ce pa še ne bode ljubega miru, slišali bodete takšne zanimive, neverjetne, a vendar resnične pripovedke, da Vam bodo dolgo časa po ušesih šumele.
Črešnjevec pri Slov. Bistrici 30. sušca 1901.
Johan Novak.
Zunanje novice.
Predrznost burskega generala Deweta. Neko noč hodil je angleški vojak na straži po železnici 20 milj daleč od Johannesburga.   Naenkrat je skočil
nanj človek oblečen v uniformo angleških gorskih pešcev in vprašal: «Kje je postaja?» Vojak seje obrnil, da bi mu jo pokazal, neznani mož pa mu je stavil revolver na sence: «Stoj pri miru, pa ti ne skrivim niti lasu.» Na to je vzel neznanec straži puško iz rok in zažvižgal. In glej, nedogleden sprevod: dva tisoč in 80 vozov je šlo prav mirno mimo stražnika. Ko so odšli vsi, se je obrnil neznanec k stražniku in mu rekel: «V eni uri boš svoboden. Ako se le zganeš 5 minut pred šesto uro, pogineš. Po eni uri pa se smeš vrniti in povedati svojim oficirjem, da je bil tukaj general Dewet. Uro pozneje je zdirjala izza neke lope črna podoba v temo gozda v hitrem galopu. Vojak pa se je vrnil z lepo novico. To seje zgodilo pri Vrederdorf Wegu. Takrat je vzel Devet Angležem ves vlak streljiva in hrane.
Osveta USOde. V nekem ogrskem mestecu je živelo mlado dekle Ana Sandor. Zaljubil seje vanjo mladenič, ki je bil sluga njenega očeta. Dekle je tudi ljubilo mladeniča, a ne dolgo ter se celo zaročilo z bogatim posestnikom. Njen ljubimec se je obesil na dan zaroke v hiši. Te dni so šli svatje k poroki, posestnik pa je vodil Ano. Ko so prišli do cerkve, se je nevesta nakrat zgrudila in umrla. Ženina je ta nenadna smrt tako prestrašila, da je na mestu zblaznel!
Tat in ropar ter — elektrika. V Madridu so zaprli nekega premetenga človeka, ki je ropal na nenavaden način. Nosil je seboj močno električno baterijo, ki je bila zvezana z žico. Dotični ropar je ponudil svojo roko neznancu, pozdravljaje ga z be-zedami: «0, stari prijatelj, ali me ne poznaš več?» Neznanec mu je začuden dal roko, a hkratku je dobil hud električen udarec, da ni mogel za hip niti govoriti in premakniti se. Ta hip je porabil ropar ter izpraznil neznancu žepe, mu vzel uro in denarnico, nato pa zbežal. Tako je oropal več ljudi, ne da bi bili mogli naznaniti ga.
Kdo je Ščipal lepo gospo? Na strehi omnibusa, ki vozi v Parizu, so se peljali nedavno mlada, jako lepa gospa, njen mladi soprog in starejši gospod z rudečim trakom častne legije. Ko se je približal voz postajališču, je zaupila lepotica nakrat: «Gospod to je nedostjno!» Jaz vam pokažem, kaj se pravi mene ščipatiU — in priložila staremu gospodu zaušnico. Gospod se je prestrašen izgovarjal, da je nedolžen, a v tistem hipu ga je klofutnil še soprog razžaljene dame. Kondukter je prihitel na streho, da pomiri prepirajoče se osebe, a takrat se je oglasila neka ženska, ki je sedela za lepo gospo: «Moj Bog, moji raki mi uhajajo!» In res se je držal lepe gospe zadej velik rak s svojimi škarjami ter jo vščipnil še jeden-krat, da je glasno zacvilila. Seveda je gospa prosila starega gospoda odpuščanja ter mu dala v zadoščenje celo poljub na oklafutano lice.
Dewet je ušel. V Londonu je hodil neki deček po cesti gor in dol ter ponujal ljudem zaprte kuverte z napisom: Podoba burskega vodje Deweta. 10 pence. Neki gospod je kupil tako pismo, odprl kuvert in videl, da je — prazen. Togoten je tekel za dečkom
ter kričal nad njim;  «Kje pa je Dewet ?»  —  «Kaj se je čudil deček. «Ali ga niste našli ?» — «Ne!» «No, vidite,« je   dejal   fant   ter   se poredno smej «ta vražji Dewet je ušel celo iz zaprtega kuverta!
Umor vojaka. Iz Celovca se poroča: Podčasti z imenom Bodi tukajšnega huzarskega polkaje med ve banjem udaril huzarja Gedeona Veresa z ročem svo sablje s toliko silo po levi strani prs, da mu je ranil si ter se je mož zgrudil mrtev na tla, potem so n srečnika pokopali z vojaško častjo, med tem ko bil podČastnik-morilec odveden v   garnizkijski   zap(
Stroški vojne v Južni Afriki. Neizmerne svo denarja so že izdali Angleži za vojno v Afriki. Pi so trosili povprečno 70 milijonov kron na ted( Sedaj pa, ko se je število vojakov zmanjšalo, jih sta okoli 50 milijonov kron na teden. Vsak ubit Bur stal Angleže jeden milijon kron.
Dobro srce kraljice Henrijete. Nevadnoje pol zil dvorni voz belgijske kraljice Henrijete neke delavca. Kraljica je takoj stopila z voza ter ukaz prepeljati ponesrečenca v bolniščnico, kamor je k ljica sama opetovana poslala vprašat, kako mu Nesrečnež pa je vendar le umrl, vsled česar je k: ljica sila razburjena in žalostna. Družini nesrečne delavca pa je darovala sedaj 40.000 frankov.
Strupeni  kolači. Pariški listi poročajo iz Valcnc Tukaj je nad 100 oseb zbolelo, ker so jedle zastri ljene kolače.  Neki 4 leta star otrok je umrl, več jih je jako nevarno bolnih.
Samomor na grobu prijatelja. Iz Velikega Vi dina poročajo: Nekdaj bogati veleposestnik Aleksam Kiss je postal berač. 81 letni starec je šel te dni pokopališče,   potrgal   z   grobov   križe in   spomeni onih oseb, ki so ga baje pahnile v propast, nato se je obesil na grobu svojega prijatelja.
Grof V  prisilni  delavnici.   Nedavno   je    obsod sodišče v Curihu ogrskega grofa Andreja R. na e leto v prisilno delavnico. Po prestani kazni pa se moral grof zagovarjati tudi radi ponarejanja menic
Zemlja 8e Udira v občini Domanin nedaleč Uh Središča. Tri hiše so se že  podrle, sedem pa se menda Še bo. Posestniki hiš so sami   reveži.
Nevedoma je   ubila  svojega  moža.  V   Hoj
(njitranska županija) je prišel v neko hišo tujec, je prosil prenočišča. Prej pa je prosil ženo, naj i spravi zavoj. Ko je spal, je pogledala žena zavoj t videla, da je poln bankovcev. Iz lakomnosti ga je spanju ubila s sekiro. Ko pa je hotela truplo skti je videla, da je ubila svojega moža, ki se je vi iz Amerike.
Strah Bavarske je bil 251etni razbojnik -Mat Kneissl, katerega so lovili več mesecev in ga konč nedavno ujeli. 25 orožniku je oblegalo ves dan dotič hišo, v kateri se je ropar skril. Šele ko je dobil \ ran, je nehal streljati ter se je udal.
Strašna rodbinska drama. V Palermu se je p
petila grozna nesreča. V II. nadstropju palače Rizz je živela rodbina vdove d' Alvia: mati, troje hče in dva sina. Eden izmed njiju, Alfonz, 23 let i ki je radi zavratnega umora prebil že  petletno je

Be s sestrami spri ter ustrelil sestro Marijo in pega zaročnika. Nato je ustrelil še svojo drugo po Gastanello. Tretjo sestro je hotel tudi umoriti, |krat je ustrelil nanjo, a je ni zadel. Tedaj je pri-fcla mati ter dejala sinu: «Ustreli še mene!» Sin ije odgovoril: «Tebe ne, mati!» ter ustrelil sebe nega. Morilčev oče je umrl lani v blaznici, zato Kas tudi morilec ni bil duševno zdrav.
Gospodarske stvari.
[ Kako se iz vina odpravi duh po žveplu, ki je tanje prišel vsled žveplanja trt proti plesnobi? Odmor: Ce ima vino le  malo duha  po žveplu, ga že
Hibi. če se enkrat, pretoči, samo da pride zelo z Kom v dotiko; če pa že močno diši, potem je pri Betakanjn treba dejati v škaf bakrenih rečij, kakor Rce. pokrovke i. t. d., potem pa še v lij, če ni wen. Žveplo se spoji z bakrom, zato je bakrene H večkrat obrisati. — Duh po žveplu se vinu tudi Brzame, če se pretoči v zažveplan sod.
: Kako naj kmetovalci obvarujejo svoje kožuhovi-He pred molji? Odgovor: Na pomlad, ko se kožuhoma ne rabi več, se dobro osnaži in otolče, potem s /.ivije v gosto platno ali v popir in se spravi v ■boj, v kterega moljeve vešče ne morejo. Zaboj ali Irinja ne sme imeti nobenih luken ali špranj, zato H se vse odprtine z močnim popirjem dobro zale-io. Med kožuhovino se potrese mrčesni prah (Insec-ftpulver) ali pa kafra, in popir ali platno, v ktero liavije kožuhovina, naj se poškropi s trpentinovim nem. Za zavijanje je najbolješi tiskan popir, na pr. Kri časniki.
Kako se kravi odpravi razvada, da ne bo sama sebe sesala?  Krava ima   sedaj  prvo tele.   Odgovor: Pni sredstvo kravi odpraviti razvado, da ne bo sala >ebe sesala je.  da   jo   tako   privežete,   da   ne   bo Hfa do  vimena.   To   pa ni   vselej   lahko   narediti. fee priporočajo kravi dati okol vrata španski zavrat-ft. ki ji onemogočuje   vrat   nazaj  vkloniti.   Ta za-itnik obstoji iz pločic, kakih  15 do 20 cm. dolgih, se med seboj zvežejo kakor vrvna lestvica  in   se em obesijo kakor zavratnik okol vrata. Krava, ki a tek zavratnik, ne more več z vratom prosto gi-i, in tudi ne more do vimena. Znaki zdravja pri konjih. 1. Konj, če ga pelje-jiz hleva, mora   biti  zelo  pazen   na  vse,  kar  se li okrog njega.  2. Konjsko oko mora biti živahno, tudi zaupno.   3. Nosne  sluznice   morajo biti bledeče. Preveč blede sluznice so znak malokrvnosti. [se konj živahno pregiblje, morajo biti živordeče. pa imajo živordeče sluznice počivajoči konji, je to ak. da jim kri tišči v glavo.  Nosna sluznica mora i nekoliko vlažna. Po presuhi nosni sluznici lahko nimo, da je konj grozničav. 4. Zdravim konjem ne j iz nosa teči.   Ce opazimo le nekaj kapljic vode-tekočinc, to nič ne škodi.   Če  pa   se  opazi malo ■ ali krvave drobljive snovi,   ki  izteka le  iz ene Bce, je to sumen znak smrkavosti.   Gnojen obilen smrkelj iz obeh nosnic  se   navadno  izteka
7  —
smolikavim konjem. Če pa smrkelj ali sapa zelo smrdi, je to znak, da so v nosu ali v pljučih gnojna uljesa. 5. Konjske nosnice morajo biti na koncu čiste in suhe. Krastave ali zamazane nosnice so sumne, da iz njih izteka tekočina vsled kake nevarne bolezni; to se pogosto opaža pri smrkavosti. (>. Očesna sluznica mora biti bledordeča. Ce sta očesna sluznica in pa vidni del belega v očesu rumena, lahko z gotovostjo sklepamo na kako bolezen na jetrih. 7. Koža naj bode mehka in prožna. 8. Dlaka mora biti pri zdravih konjih gladka in svetla. Zdravemu konju se dlaka ne sme dati rada ruvati. Gladka, pritisnjena in svetla dlaka je vedno znak dobrega počutenja in finega ustroja. Pri popolnoma zdravih, pa težjih konjih pa je dlaka večkrat tudi bolj groba. Te živali so vztrajne, neobčutne proti slabemu vremenu. Tudi pri žrebetih dlaka ni nikdar tako svetla in gladka kakor pri odrastih konjih. Kadar se konj spomladi in jeseni goli, nima tako svetle dlake, naj bo še tako zdrav. Zdravi konji se spomladi in jeseni redno golijo (menjajo dlako.) Zdi se, da se konj začne goliti. kadar spomladi nastopi gorko, jeseni pa zimsko vreme. 9. Če je konj zelo mršav (suh), je bil ali dolgo časa slabo krmljem, ali pa bolan, da se ni mogel redno hraniti ali ne redno prebavljati. Če konji radi jedo in pravilno prebavljajo, pa so vender zelo mrša-vi in slabi v dlaki, potem lahko sklepamo na hude bolezni, na n. pr. smrkavost. 10- Telesna toplina mora biti na površju enakomerna. Ušesa, vrat in život morajo biti pri zdravih živalih zmerno topli. Le noge so navadno nekoliko mrzlejše. Mrzla ali mokro-mrzla ušesa so pri bolnih konjih vedno zelo slabo znamenje. Ce se toplina na dnu ušes zelo hitro menja, če je spodaj pri ušesih zdaj vroča, zdaj mrzla, potem je žival mrzličeva. 11. Zdrava žival dihne 10—14 krat v minuti, če miruje. Pri dihanju se sme videti le rahlo gibanje nosnic in lahko dviganje in upadanjo lakotnic. Zdrave živali dihajo popolnoma tiho. Če se čujejo grgrajoči ali žvižgajoči glasovi, ali če se z roko, ki se položi na jabolko, čuti določno šumenje, potem so v goltancu in jabolku vnetja, nabran zlem, ali celo huda vnetja, vsled kterih so se sopila zožila. 12. Zdravi konji ne smejo kašljati. Tudi na umeten način se kašelj nev sme lahko povzročiti, če se pritisne na jabolko. Ce se kašelj lahko povzroči, je to znak, da je jabolko ali sapnik vnet ali dražljiv. Ce žival večkrat kašlja brez vzroka in je kašelj slaboten, kratek, tih, potem se lahko sluti, da je konj nadušljiv. 13. Zdravemu konju žila vdari 40—48 krat na minuto. Konju se najlaže na žilo tipa na čeljustni vtripalki. Tisti pa, ki niso vajeni tako na žilo tipati, bolje store, če poslušajo, kako srce vtriplje, in štejejo vdarce. Taki pritisnejo uho v bližino k srcu. 14. Se bolj zanesljivo se mrzlica spozna z merjenjem topline kakor pa, če se štejejo vtri-pi žile. Za to pa je potreben poseben toplomer, ki se konju vtakne v mastnik in se notri pusti 3—4 minute. Pri zdravih konjih toplina ne znaša čez 39° C. Pri tem delu mora preiskovalec biti zelo previden. 15. Zdravi konji jedo, tudi če so že nakrmljeni, pri-
— 8 —
ljubljene reči prav radi, na pr. ,kruh, sladkor i. t. d. Kadar pride čas krmljenja, določno kažejo, da so lačni in hočejo jesti; nemirni so, kopljejo in bijejo ob tla, rezgetajo in se živahno nazaj ozirajo, posebno tedaj, če so sosedni konji že dobili svojo krmo. Če konji povešene glave mirno stoje poleg drugih zročih konj, je to znak, da se ne počutijo dobro, ali pa da so pretrudni. Položenov krmo morajo konji radi jemati in živahno žvečiti. Ce konj naenkrat preneha grizti grižljej, ki ga ima v gobcu, ne da bi ga bilo   v nje-
govem obližju kaj zmotilo, je znak motenih možj ali bolnih zob. Ce žival dobro krmo varno zvect večkrat preneha, ali celo grižljej, ki ga je že žvf la, izpusti iz gobca, so temu najbrž vzrok bolni z< je ali zobne konice (osti.) Ce konji, ki oves pozna jedo le travo, slamo ali seno, oves pa puščajo, bolni, in njih želodec ali pa njih gobec ni v rei Zelo slabo znamenje, če konji puščajo dobro in ravno krmo, žro pa umazano steljo,   žaganje,   pej
zemljo   i.   t.   d.                       (Konec prihodnjič.)
"HP' "^            WZNANA
OSVEŽUJOČA PIJAČA. Nepresegljiva zdravilna voda.
SIS^VODA
79
ki ima   veselje   do usnjarstva, sprejme pri
Jožef Goriupp
usnjarju v Ptuju.
Učenca
XX
tratiti $ Stiger
v Celji.
Trgovina z  špecarijskim,   kolonjalnim   blagom,   sladčicam   (delikatese) in   mineralno vodo na debelo in drobno.
23
r
X
XX
s primerno šolsko izobrazbo, poštenih starišev,   ki ima veselje do p«
stva, sprejme v učenje Johann Baumgartner,   pek pri Sv. Marjeti ob Pesnici
Mariboru.                                      -i\'\
*Kft*XK*X*XftX*ftXKXKKK*
G. SCHMIDL
nasledniki v Celji
Rotovžka ulica I „zum Bischof Glavni trg 2
trgovina z suknenim, roRotvortiim, platnenim, drobni tkanim in itovošegnim blagom.
Največja in najstarejša zaloga
šivalnih strojev in bicikelnov.
Obrazci se brezplačano  dopošiijajo in  vsem zunajnj naročilam najhitreje in po vsem vstreže.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXKXI
Najizvrstnejši in na     i-,    2-,    3-    in
4-rczila,
plugi iz jekla
hrillf*   za travnike in mah.  razdeljene in Ml aut                        diagonalne,
poljski valarji, obročasti in iz gladke plehovine, sejalne stroje ..Agricola",
stroji za košnjo in žetev, travo, ^eijo in
grablje za seno in žetev, za obračanje mrve,
patentovane aparate za sušenje sadja, zelenjave i. t. d.
Preše za vino in sadje,  kakor za vse druge porabe,
padne in grozdne mline,
stroji za obiranje grozdja,
stroje  za  reaanico
na   valjčkih    in   z   mazljivimi   tečaji, jako lahko za goniti pri oimur se prihrani 40°/e moči.
Mline za šrot, ribežne   za   repo,
stroji za mlatiti
8 patentovanimi   valjčnimi,   okroglimi
in mazljivimi tečaji na roko,   na vital
in za na paro.
priznano najboljši ——.-f-4-,—i*] =,     fknniPi    za vPreBati * do 6 voznih živalij
vii^-u,   ^Ji.upj^  YYYYVYYYYVYYYYYYYYr( Najnovejše žitne čistilnice, — frijerji za roskanjc turške.
Samotvorne patentovane
brizgalnice  za   pokonča-
vanje grenkulje in trtne
uši
„Syphoniaa>>
prenesljive
štedilne peči,
parnike za krmo,
"?a   preše za seno in slamo
na roko,   pritrdljive in za
prepeljati,
kakor tudi vse druge  poljedelske  stroje  izdeljuje in razpošilja garantirano po najnovejši konstrukciji
Ph. Mayfarth & Co.
C. kr. edino priv. tovarne kmetijskih strojev, livarna in fužina na par Vstavljeno 18?%.     pja   Q||nflj||   ||| I         7^0 delavcev,
Tabor str asse štev. 71.
Odlikovana z nad 400 zlatimi,  sreberniml In bronastimi medaljami na vseh večjih razstavah. Obširne cenike in mnogoštevilna priznanska pisma zastonj.— Zastopniki in pni kupci se iSčcjo.
Dopisuje se tudi v slovenščini.
9 —
Vstanovljena leta
1862.
Čekovnemu računu št. 808051 pri e. kr. postu o-h ran ilničnem uradu.
p lad. državnega mesta
Mestni denarni zavod.
i
Giro konto pri
podružnici avst.
ogersk. banke
v Gradcu.
priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže.
h
Ravnateljstvo.
R
azglas.
Letni, mesečni in tedenski sejmi v Ptuji 1900.
Letni sejmi:
(Kramarski, živinski in lesni sejmi) o. dne avgusta in 25. dne novembra.
Konjski in goveji sejmi:
Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu, izvzemši prvo sredo avgusta meseca in tretjo sredo novembra mesca, in sicer zaradi tega, ker  se vršč v  dotičnih  tednih zgoraj navedeni letni sejmi. — Po tem takem vršita se v mestu Ptuj vsaki mesec dva goveja in konjska sejma.
Svinjski sejmi:
Vsako sredo- Ako je v sredo praznik ali letni sejem, tedaj dan popreje.
Tedenski sejmi;
Vsako sredo in vsak petek, posebno za meso, slanino (špeh) in perotnino.
Ob zgoraj navedenih dneh prodajajo se na trgu ob ledji   (Lend)   velike   množine  stavbenega   tesarskega
lesa, krajnikov,  letev (lat)   trsnega kolja i.  t. d.                   /noan
Mestni urad v Ptuji.                                                    y    Oi»tiift
— 10
Drogerija (lekarna dišav.)
MAX WOLFRAM
Maribor, gosposka ulica 33
priporoča
vsakovrstna zelišča, dišave, cvetove in druge potrebščine za hišo, živino in drugo gospodarstvo. JesihOV esenc za napravo najmočnejšega jesiha. (Substance) esenci za mošt iz   česar   se napravi zdrava domača  pijača.
Čaj, rum, medicinska vina, zdravniška obve-zila in drugo kirurgično blago i. t. d.
Doktorja pi. Trnktfczyja
2« mnogo let Izvrstno preskufiena zdravila,   redllna In dietettčna   sredstva, priporočena v stotinah zahvalntc, priporoča in razpošilja
lekarna Trnkoczy v Ljubljani, Kranjsko.
Najceneje se dobivajo, če so naroča po pošti v te] lekarni, odkoder se ta zdravila vsak dan takoj pošiljajo na vse strani sveta s povratno poŠto a poStnim povzetjem,
tudi celo samo en komad z natančnim rabiinim navodilom.
Za Sledilne gospodinje, dojenčke,   otroke,  nervome,   okrevajoče,   slabomcie, malo-
krvne, blcdične, is vsakega bolnika, sploh ca vsakega se namcsio   brezmočne,   r*f-
draiujoce kave in ruskega čaja Doktor p|. Trnk6czyjev
TCa.1ra.tt   al ftHTli    ?a.l   priporoča kot tečno, krepilno, idravo  in najceneje *».«,n.«w    oi.au m.   v«j    hranilnfl sredstvo. Bolje kot sladna kava. Zavojček (1 4 kilo vsebine) 40 h, 14 zavojčkov samo 9 K.
Dalje se priporoča: Doktorja pi. Trnkoczyja
ŽelodeČne   *aP'l'ce- Iiborno sredstvo ta   želodec.   Deluje pomirjujoč«, kre-' ^-m^^—,■™P'ln°> bolest uteiujoče. tek vzbujajoče, čisti želodec in pospešuje prebavo. Steklenica 40 h, pol tucata 2 K.
i.Ce     odvajalne, Želodec čistilne. Odvajajo blato brez vseh bolečin, ka-
__     ^   k or se lo česiokrat pripeti pri drugih kroglicah. Ubranj ujoče je to
sredstvo zoper bolezni, ki morejo nastati vsled zauehc,   napenjanja   Ud.    Škatla 42 h, Seat Škatlic 2 K 10 h. — Pooukrene krogiice. Škatla 80 h, tri ikatle 2 K.
PrSni     fljučni >n kailjev SOk ali zeliščni sirup, prirejen   z  lahko  raclvarljivim ^^^apnenim  železom,   uteiiije  kaSclj, razmaja s\\xt   lajia  bol   in   kaSclj,
'k
Krogi
Varsivena   znamka,
Varstvena znamka.
t vri a b i c i k I ji (Fahrriider)
Sty« danes
vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol tucata 5 K.
DrCnllni  a'' u('ov cve* (G'chl0e'8*) priporočljiv je kot boli otesujoče,  lajiar
*^jL^™^^^^jote drunenje v križu, rokah in  noRah,   kot novo poživljajoče <irg-nenjr po ,i,Jgem hodu in težkem delu. Steklenici l K, icsl meklenic 4 K 50 h.
Tinktura za kurja očesa,
preskuseno sredstvo proti bolestnim kurjim očesom, bradavicam, roženici, žuljrm in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati. Steklenica SO h, Sest steklenic 3 K 50 h. Ker je vedna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev Itd Obrnjena na vzdrževanje zdrave In krepke živine, opozarjamo Iste possbno na doktorja pl. Trnk6czyja redllne pripravke za ilvlno.
Doktorja pl. Trnkoczja
ŽitrinslVl    redilni prašek za notranjo rabo pri /■ivmbm   |>rnunh  vol|h h konJ(h    ,u bUzu
50 let z najboljšim uspehom uporabljevan, kadar krave nočejo žreti, in da se zboljSuje mleko. Zavojček z. navodilom glede uporabe 1 K, pet zavojčkov samo 4 K.
PraŠiČii  reditni '." krmilni praiek. Varstve-
„^p^^mJ^^ no in dietetično sredstvo za prašiče. /a notranjo rabo, služi za tvorbo mesa in toUČe. Zavojček 50 h, p« zavojčkov samo 2 K.
Pozor! Želi kdo samo eden kos od teh sredstov,  lorej se tudi omenjeni eden kos takoj s poštnim povzetjem posije.
danes pripoznani najboljši fabrikati po 200, 220, 240, 260, 280 in 300 kron priporočata
brata Slawitsch v Ptuju.
Dobri stari biciklji se dobijo po nizki ceni. Ceniki (Preiskourant) brezplačno.         204
Pri graščini Negova nalsopiti je služba   ednega
SO TD-ČL.TZ T-A.
s sledečimi prejemki: 120 goldinarjev letnega plačila in 15 krajcarjev od vsakega prodanega hektolitra vina, dalje prosto stanovanje, pridatek drv za kurjavo, njivo in travnik, kakor 300 litrov vina. Prosilec za to službo se mora skazati s spričevalom, da je učen sodar. Oženjeni, posebno taki, ki vsako vinogradniško delo razumejo, imajo prednost. Ponudbe, kakor vprašanja, imajo se poslati:   graščinsko oskrtmištuo, HcflOPa   pri
Radgoni.                                  200
Chief-Office: 48, Brixton-Road,   Londou,   SW.
Če se hoče pridobiti slast za jed in si želodec okrepčati, naj se vzame po potrehi 20 do 40 kapljic
A.Thierry-jevegabalzama
kateri je z zeleno nunsko tovarniško varstveno znamko id z klobufikovim zatvorom : — „Allein eeht" — previden. Dobi se v vseli lekarnah.
S poŠto frankirano 12 majhnih ali 6 velikih steklenic 4: K. Steklenice za poskus proti nakaznici po 1 K 20 vin. s prospektom in imenikom prodajalnic vseh dežel sveta razpošilja lekarničarja A. Thierry-jeva lekarna v Pregradi pri Rogački Slatini. Svari se pred ponarejanjem in naj se pazi na v vseh državah registrirano nunsko tovarniško znamenje v zeleni barvi.                                     137
š
i    12.631 l' 13.360.
Razglas.
Za pokončavanje prave medene rose na vinski trti (0'idium Tnckeri) oddajal se bode tudi letos žvepleni prah v vrečah od 50 kg za 8 K pri deželnem poskuše-valisču v Mariboru (Landes-Versnchsstation in Marburg) in pri deželnem poskuševa-lišču v Gradcu (Landes-Versuchsstation in G raz, Heinrichstrasse Nr. 39). Manj kakor 50 kg se ne more oddati.
Naročniki naj se torej obrnejo pravočasno na edno zgoraj imenovanih posku-ševališč, kamor naj poslejo ob enem tudi dotično vsoto z natančnim naslovom (zadnja pošta, zadnja železniška postaja).
Žvepleni prah, kateri se bo oddajal letos, je najfinejše vrste (90—95° droben) in se bo pred razpošiljanjem od deželnih strokovnjakov preiskal glede čistosti in drobnosti.
Naročnikom se pošljejo z žveplom vred tudi kratka navodila, kako se mora uspešno žvepljati.
Gradec, meseca sušca 1901.
Od staj. deželnega odbora: 2oi    Edmund grof Atteras m. p,
— 11
MORELLY
poprej Franc Petrowitsch
slikar, barvar in trgovina z barvami (farbami)
naznanja slavnemu občinstva,   da  86 je   prestavil  iz
ogerske   alice   (Ungarthorgasse)   k  veliki   cerkvi
Bahnliofgasse  št.  5  poleg  gostilne g.  Knaus-a
(Judennatzl)
in priporoča svojo obilno založeno zalogo
najboljših oljnatih barv za okna, vrata, pohištvo i. t. d., dalje suho barvo za malanje hiš, dobri, hitrosušeči fimež, ki ostane svetel; vsakovrstne lake trpentin, polituro, brunolin, sikativ, orehovo pajco, glaspapir, pinzenštajn, abcugpapir za fladrati, kakor tudi mnogovrstne čopiče (pinzelne) lin pinzelne za belenje malanje in slikanje. Nove muštre ali patrone za hiše barvati, zlati in srebrni prah za podobe in rome zlatiti ter druge v   to stroko spadajoče stvari
vse frišno blago in po najnižji
ceni.
177
smmmwrnM
Prodaja in prevzetje
vsakovrstnih popravil optičnega blaga
kakor nanosnikov (Zwicker) ^^.^^^^—^^b^^^— očalov, barometrov, termo-| metrov, daljnogledov, vage za mošt, vino, žganje, jesih, libele (Wasserwagen) itd. itd.  pri
KARL ACKERMANN-TT, urarju
ivina   z   urami,   zlatnino,   srebrnino   in   optičnim blagom v Ptuju v gledališkem poslopju.   182
j   Kopališče v Ptuj«.   >
I Vsak dan dobe se kopele v banjah, pršilne in mrzle ko-  P
( pele In vsaki torek, četrtek in soboto od  1  do  2 ure  )
I popoldne soparne kopele, ki posebno pomagajo zoper ir-  |
|                        ganje po udih in kosteh.                   8     k
oproda se gospodarstvo.
l^nton Rečnik.   posestnik v Selnici št. 12 železnična postaja Marija-Ruše (Zellnitz, Station Maria-Rast)
proda takoj svoje gospodarstvo   in sicer:   enonadstropna hiša katera ob-
Istoji iz štirih sob in štirih kuhinj, veliko gospodarsko poslopje, svinjski hlevi. vse ognjavamo zidano, 13 johov zemljišča, to vse skupaj za 5000 ud.; 1800 gld. pa lahko ostane intabulirano. K temu spada tudi obenem lep wliscni vrt in eden sadni vrt opremljen s trtno brajdo. Vpraša naj K'i                              se pri lastniku samemu.
šeiger»jetia
«&
trgovina z knjigami in pisalnimi potrebščinami
v Celju, glavni trg 2,
priporoča svojo najveco zaloga molitventJi in šolskih Icnfig in ljudshih (narodnih) spisov,               20/f.
„Štajerc"
izhaja vsaki drugi četrtek,
prinese najnovejše novice in zastopa interese kmečkega stanu.
Štajerc stane za celo  leto  s pošto  vred samo
1 krono 20 vin. ali 60 kr.
io izvodov stane na leto 6 krone 60 vin. s pošto
vred. Naslov: „Upratite!j$tvO Štajerca o Ptuju."
Pravo domače platno
za rjuhe in obleke različne vrste, se dobiva v podružnici mešanega blaga
Bratov Slavitsch v Ptuju
Wagplatz pri mostu.
1M
A d.  Hochegerja
glavno zastopstvo marienfeldske tvornice motorjev In lokomobil
(Marienfelder Motoren- und locomobilen-Fabrik)
Dunaj VIII/2 Josefstadterstrasse 64
nasproti postaje mestne železnice »Josefstfidterstrasse."
Zaloga motorjev in lokomobil, ki se gonijo s petrolejem, bencinom,
špiritom in plinom.
Nikake nevarnosti glede ognja ali da bi se raznesli, so vedno pripravljeni za delo. — Najboljši in najmočnejši stroji, kar se tiče vstrajnosti. — Primerni za kmetijske, industrijske in druge namene. — Popolne mlatilne priprave. — Mla-tilnice od Hofherrja in Schranza.
Gonilni stroški ene konjske mori za eno uro samo 4 do 6 vinarjev!!
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
106
O priliki svoje preselitve
v Slovensko Bistrico poslavljam se od vseh svojih prijateljev in znancev po Slovenskih goricah ter jim kličem presrčni:
Z Bogom!
Kari Hanss
199
c. kr. notar. Sv. Lenart v Slov. gor. dne 23. marca 1900.
"1
— 12 —
Sezona 1901.                                                                                               Sezona 10O1.
Salon za imenitne gospodske obleke po meri,
najelegantnejšega kroja in zmernih cenah.                                            1&2
Leopold IJlein, ^Fojašl^i mojster, z. ]p. imetnik griuilegija.
Vzorci zastonj in franko. Maribor, Tegetthoffstrasse Štv. 41.1, nadstropje. Vzorci zastonj in franko
Dober sadni mošt *35
se prodaja v žganj ski pivnici
AX   STBASCBILL-a  v   PTUJU.
Vnovič   znižane   cene!                                              0±                  ££
U$e stroje za poljedelstvo.       mSk  i
1                                                                                     ■ i -
Trijerji (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi.                     £fi       2k  ££
ijj   faffi" Jfr*~ ^^^                  ^*^     Sušilnice za sadje in zelenjavo, škropilnice proti peronospori.  Zboljšanj
Zastopniki se iščejo!
sestav Vermorelov. Mehovi za žvepljanje trt.
Mlatilnice. mlini za Žito, stiskalnice (preše) za vino in sadje različnih
sestav.   Slamoreznice jako lahke za goniti in po zelo zmernih cenah*
Stiskalnice za seno in slamo,  ter vse potrebne,   vsakovrstne poljc-
deljske stroje, prodaja v najboljši izvršitvi
IG. HELLER, na Dunaju, ll2 Praterstrasse 49.
Ceniki hrezplačno *                 Pred ponarejanjem se je posebno treba vorooati
147
J^fflf^fl^^
^Aiat^^AjftJiAA.
JOSIP   KOLLENZ v Ptuju
Ustanovljeno 1874.
K priporoča svojo bogato zalogo jacgersKib StajC, z ali brez ovratnikov, (od 55 kr. naprej)
stirkane srajce, ovratnike, masete, kravate, nogavice, obujke (Socken), čipke (Spitzen)
vse potrebščine za krojače in čevljarje,   najboljše vrste lastinK za čevlje   in Žamet za čevlje, dalje pisani Žamet za lajbiče v vseh barvah, kOneC (Zwirn), SivankC vseh sistemov za šivalne stroje, (klMIHC mOSnjiCke, bikSlajnVanfl v  vseh  barvah itd. itd. po najnižjih cenah.
Prekupcem prodaja se tudi na debelo.
Trgovina s steklom
'.v'*. -M'-->'^^'£*
m in porcelanom
tt ^T"crj"cr
priporoča svojo bogato in najboljše sortirano zalogo gostilniČarske posode iz porcelana in kamenice, (Steingut) steklenice za pivo in vino, kozarce, steklenice za jesih in steklenice za kislo vodo v vseh velikostih. Rome za ogledala in podobe, vrtne krogle v vseh barvah in velikostih, steklene strešne cigle in lična velikonočna
darila. Prevzetja stavbenskega steklarskega dela.                                           189
Zavoljo starosti proda sme>r raf c^
obstoječe iz zidane hiše, velikega gospodarskega poslopja, svinjaka, obširnega vrta in dvorišča z vodnjakom. Dalje spada k temu 11 oralov (johov) njiv in travnikov. Vse je v najboljšem stanju in se proda s pre* mičnino vred za 13.000 gld. posebno ugodno za mlekarstvo in gostilno, katera se lahko dobi. Več pove lastnik Kari Kegula v Celju.       184
Kovač ali ključavničar
(šloser) se   sprejme   v službo pri   mestni  plinarni V  PttljU. (Gasanstalt in Pettan).           202
•»•••••OSMI
— 13 —
G. kr. pri«.
tovarna za cement
Trboveljske preniogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten Portiand-CflflCltt v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in odporne trdote daleč nadkrtljaiOčf dobroti, kakdr tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in spričevala
raznih uradov in najslovitejSih tvrdk so na razpolago. Centralni urad; Dunaj, M/3 Rennweg 5.           in
_________)$$$$$$$$&&
Za velikonočni čas!
Dobi   se v knjigoveznici   in   trgovini s papirjem
Viljema Blanke
mdCČ  papir,   s katerim se prav lepo barvajo velikonočne jajce, pola po 2 in 3 krajcarje.
lUPOd 0 poraUi: Denejo naj se v lonec jajca, prilije |vode zraven in pusti kuhati, potem se še dene papir v lonec in pusti z jajcami skupaj nekoliko časa vreti.
Zidan papir v vseh barvah na izbiro dobi se jpo najnižjih cenah. — Ravno tukaj je velika zaloga i lepih in cenih
molitvenih knjig;,
| ki so okusno vezane. Molitveniki so od škofijstva [potrjeni. Velika zaloga: Šolskih knjig, nove (izdaje, pisalnega orodja, šolskih tabel, kamenčkov, svinčnikov, peresnikov, radirk, peres, I sploh vsakovrstnega šolskega orodja najboljše kvalitete po najnižjih cenah.
Dobi se najboljše gumnato vezalo za cepljenje trt po zelo nizki ceni.
I Poštni lističi s cvetljicami (Postkarten) po 3 kr, Pisalni papir, zavitki, papir za pisma, tinte, jkakor   vse    pisarniško    in   pisalno   orodje  v največji izbiri dobi se v kjigoveznici
TTiloe^ncLa. Blazine
trgovina s papirjem,   pisalnim in   risalnim  orodjem,   tiskarna,
zaloga tiskovin in knjigarna v Ptuju [nasproti   nemške,   mestno   župnijske   cerkve   in  nasproti velike kasarne, Ungartorske ulice.
rtalnl Stroj  (Bohrmaschine)   ©    ©    ©    © še v dobrem   stanu,   se za   ceno   20   gld. takoj proda.                                                            188
Mestna plinarna (Stadt. Wassergaswerk) v Ptuju.
Klobuke,
najlepše, najtrpežnejše
in najcenejše, vse samo lastni izdelek
priporoča
J. MAYER, v Ptuji
florrjanske ulice št. 6.     180
II
FRANC KOSI, 1
civilni in vojaški krojaški mojster           J&
V PTUJU             1
pri vagi, blizu mosta (Wagplatz),
priporoča  se  cenjenemu  občinstvu, visoko častiti     5?
duhovščini, slavnemu uradništvu za napravo           *S>
jI   oblek za gospode in  dečke, za iz-   j||
g$                 delovanje uniform                 #
$§t     po  najnovejši  modi  in   solidni  izpeljavi, ter  prosi     Jggt
j&                                za prav obilen obisk.                        89     >$»[
Chief-Office: 48, Brixton-Road. London. SW.
A. Thierry-ja pristno Centifolien-mazilo
najnovejše t z vlečno mazilo sedajnosti. Deluje skoz temeljito Čistenje bolečine olajšujoče in hitro ozdravi j ujoče učinke in odstran skoz omehčanje v rani se nahajajoča tuja telesca vsake vrste. Je za hribolazce, kolesarje in jahače neizogibno potrebno.
Dobiva se v vseh lekarnah.
S poŠto f ran ko 2 lončeka 3 krone 50 h. Eden lonček na poskušnjo proti naprej poslanemu znesku po 1 krono 80 h razpošilja zraven navodila in imenika zalog vseh dežel zemlje lekarna Adolf Thierry-ja fabrika v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Ogiblje   naj se ponarejanja   m pazi na  gornjo  na vsakem lončeku vtisnjeno varstveno znamko.                                        136
Med univ.
Dr. Ernst Treitl,
zdravnik in zobozdravnik
v Ptuju,
Wagplatz  št.  4   pri   mostu.
Piplje  zobe  brez  bolečin,   blombira   za i gld. in višje, stavi umetne zobe, tudi krone, mostke in cele čeljusti.   37
Kari Ackermann,
urar
v PTUJU, glavni trg,
v gledališkem  poslopju ima veliko zalogo
ur, zlatih in srebernili reči.
Zenitbene prstane vsake velikosti.
Vsakovrstna popravila, kakor tudi popravila god-benih  avtomatov, izdeluje vestno, hitro, po najnižji ceni in proti jamstvu.                                    h
— 14
Živinski in letni sejmi
v Slovenski Bistrici
1900—1901.
Dne 24. februvarja; na dan Marije device 7 žalosti;
dne 4,   maja;   dne  4.  junija; dne 25. julija; dne
24. avgusta; dne 24. septembra;  dne 28. oktobra
in dne 23. novembra.
Ob teh dnevih vršijo se razun
kramarskih in živinskih sejmov,
ob jednem tudi
HT  konjski sejmi ~Wi
8 prav živahno knpčijo. Te sejme obiskujejo razun domačih, v obilnem številu tudi tuji, da cel6 inozemski
kupci.                                  45
Brata Slawitsch
priporočata izvrstne Šivalne Stroje (Niihmaschinen) po sledeči ceni:
Singer A.............70 K — h
Singer Medium...........90 „   — „
Singer Titania..........120 „  — „
Ringschiffchen..........140 „  — „
Ringschiffchen za krojače.....180  „   —  „
Minerva A     ...........100 „  - „
Minerva C za krojače.......160 „  — „
Howe C za krojače in čevljarje   .   .   .   .   90  „   —  „
Cylinder Elastik za čevljarje    ....     180 „   —  „
Oeli (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje.   Cene po
pogodbi na obroke (na rate). Cenik brezplačno.  178
)        Ustanovljeno leta  1842.
V. Schulfink,
v PTUJU, glavni trg
priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, kakor kavo, sladkor, riž, rozine, vajn-perle, moko, petrolej i. t. d. po najnižjih cenah.
Josef Orni
Ptuj,
parno pekarstvo, trgovina s soljo, moko in z drug imi drobil imi rečmi. £Šk %gh Mh Sfe £gj (Ustanovljeno 1*53)
P. n.                                 j
OgCr$K0 mOkO (melo), suho, dobro blago, semj dobil več vagonov zaradi bližajočih se praznikov in mi je zategadelj mogoče, jo falejše prodajati, kakor povsod. Posebno priporočam jaz moje zavoje z vrečami PO 25 Ml, ker jaz moko pri tem kilO PO 1 Rr. CtIKJt iMt kakor pa če se na drobno kupi. Zraven še dam vrečo (žakel) kot navržek.
Dalje   imam vsaki  dan   frišni kvas,   vse   vrste
ržcne, ajdove in koruzne moke, proseno, ječmenovo in ajdovo pšeno, riž, lepe zdrave orefce, milo (zajfo), škrob (sterko), pšenične in ržene otrobe ter ječmenovo debelo moko (Srot).
Ronino Seme gotovo kaljivo, doma pridelano. Iz mojega pekarstva pošiljam vsaki   dan   frišne
velike pekarije. — Imam še lepo navadno grudno, brigetsko, kameno, morsko in živinsko solza mnogoštevilni obisk prosi ter beleži s spoštovanjem 196               JOSEF 0RNIG, Ptuj, Florjanski trg.
JOS. kasimir"
v Ptuju,            I
flori j a n ski  trg Trgovina špecerijskega in vsakovrstnega blaga, zaloga piva »Reininghaus."] Zastop zavarovalnega društva proti ognju in zavarovanjem življenja »General? ustanovljeno leta 1876. — Zaloga Sladkorja, kape,  Čaja, ruma, celega ii zasekanega ipeba, najmočnejšega iplrita   za Jesti), iganla,  najboljšega!
olia, cementa, karbolineja, žgane smole, suhih in oljnatih farb, lirneia!
Žucplfl, apllO za klajo (Futtcrkalk), grenke $011, SOde, žajfe, živinske in
dmge kortafe, predenice prosto deteljno seme, osakoorstna ortna, poljska
in trapnUka semena i. t. d. po najnižji ceni.                78
— 15
Poljedelska,
zelenjava in cvetlična semena od
Edmund Mauthner=ja v Budapest!
Prodaje po izvirnih cenah glavnega kataloga franko na dom  postavljeno; zalogo
ima samo
Jfdoir Sellfnschega
trgovina ,pri zelenem vencu' nasproti gledališča
v PTUJU.
Vsakovrstna deteljna semena:
štajerska 31etna, predenice prosta lucerna 7Ietna predenice prosta rudeče cveteča lletna predenice prosta, Esperset, hmeljsk,a šotska, švedska vund ali tanen detelja, bela travniška detelja,
Krmilna pesna semena:
mam nth dolga, rudeča velika (Riesen), ekerndorfska rumena velika podulgasta, ekerndorfska rudeča velika podolgasta, eberndorfska rumena okrogla, sladkorna pesa velika za krmenje, podzemska kolo-raba za krmenje, veliki Koren za klajo, nove velike buče z jedrami brez lupink za olje dobivati, mohar za zeleno krmljenje, grašica, solnčne rože, mak, konoplje, lan, ogrščica, ženof in pesna semena, sadna čebula, (luk) mala in rudeča.
Trsta travnih semen:
Travna  mešanica  za mokra   tla,   Travna mešanica za snha tla, Raygras, Honiggras,
Kaingras, Knaulgras, Pioriengras, Gold-hafer, Rispengras, Wiesenschwingel, Wie-senfuchs črni, nizka trava, Thimotheusgras.
Zelenjadna semena:
Karfijol, zlati koren, dolge murke, zgodnjo in pozno zelje, ohrovt, koloraba, zgodnji pritličen grah, sladkorni grah, kolni bob, špinača, paradižnik, bela in rudeča repica, monatretig, zimska retkvica, pastniak, por, paprika, jedilne buče, en-divija in glavnata solata, majoron, basili-kum sladkorne melone, timijan vodene melone, čebulna semena, kifličasti krompir, nove vrste prav zgodnji   rumeni krompir.
Semena za evetljice:
Reseda, rožmarin, fajgel, klinčeki (nagelni) čudežnica (Wunderblume), vrtnice, lobelia, ritersporn, petunia, portulac, verbenien, mačehe,  zinien,   samtblume,   vergissmein-
nicht.
Gumi za požlahtnenje amerikanskih trt, najboljše vrste. Rafija, svetla dolga, dobro vezilno blago za vinograde. Galica, rimsko žveplo najfineje, kadilna smola za vinograde, za varstvo slane, novi kuhani, in pre-klani štopelni za požlahnenje trt, drevesni vosek za sadna drevesa, milo (Schmierseife) in mrcešni prašek proti krvni uši, dalje umetna gnojila, Tomaževa moka, koščena moka, amonijak in kali, superfosfati, kilisalpeter, vinograška gnojila. Prodaja judendorfskega roman in portland-cementa, kotran in karbolej. Barteljevo klajno apno, neobhodno potrebni dodatek h krmi za mlado, molzno in brejo živino. Vasilinovo mazilo za usnje rumenoj Rusko patentovano mazilo za usnje. Štedilni kolomaz.
Ceniki zastonj in franko.
— 16 —
Dr. Rose balzami Praško domačo mazilo
za  želodec
iz lekarne B. FRAGNER-ja v Pragi |#
je že več kakor 30 let občno znano domaČo zdravilo  slast vzbujajočega, prebavljanje pospešujočega in milo odvajoCega učinka.   Pre-bavljanje se pri rednem uporabljanju istega sredstva, okrepčuje in obdržuje v pravem teku. Velika steklenica 2 K, mala I K. 06^ Po pošti razpošilja se vsak dan.   JQ£! Proti vpošiljatvi K 2"56 se pošlje velika steklenica in za K 1"50 mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto.
je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja in bolečine manjša ter
hladi.
V pusicah a 35 in 25 kr., po pošti 6 kr. več. Razpošilja se vsak dan.
Ako  se   vpošlje  naprej  gld.   1-68,   se   pošljejo  4/1   pušice,   ali   za
gld. 1-68 6/2 pušic, ali  za gld. 230  6/1   pušic,  ali za gld. 2-48 9/2
pušic franko na vse postaje avstro-ogerske monarhije.
SVARILO! Vsi deli anbalaže imajo  zraven   stoječo postavno   deponovano   var-stveno znamko.
Glavna zaloga:
lekarna B. Fragnerja v Pragi, c. in kr. dvornega dobavitelja „pri črnem orlu'4
Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ulice.
Razpošilja se vsaki dan. — Zaloga po lekarnah v Ovstro-Ogerskem, potem v Ptuju v lekarnah g. Ignacija Behrbalk in g. Hans Molitor-a,
v Celju pri M. Rauscher-ju in Otto Schwarz1-u; v Slovenskem Gradcu pn Gustav Uxa-tu in pri g. Maks Leyrerju v Radgoni.         101
ooooooo
g  Pozo
0000000000=
Pozor gospodarji!
»Gloria" redilna krma za konje, zabranjuje bolezni, vzdrži konje močneje in iskre.
„Gloria"za6imbnakrma za govedo, pospešuje prebavljanje,  čisti kri, zboljšuje in množi mleko.
»Gloria" prašek za krmljenje in pitanje svinj, povzročuje, da svinje rade jedo, da se nabira meso in mast.
»Gloria" mlekarski prašek za krave, pospešuje izločenje mleka in odstranuje napake mleka. 1 veliki zavitek velja K 120, mali K 070, 5 kg v zavitku za poskus po poŠti K 5'— poslano iz Dunaja.
Barteljevo klajno apno, neobhodno potrebni dodatek h krmi za mlado, molzno in brejo živino. B kg za poskns K 2—, 100 kg. K 22"— iz Dunaja.
Vaselinovo mazilo za usnje rumeno, najbolje sredstvo,  da se  ohrani usnje mehko,   voljno in
' trpežno, ter se obvaruje plesriobe in pokanja. V plehastih skatljah: i/, kg 60 h, 1 kg 1 K, 5 kg K 4'—.
Rusko patentovano mazilo za usnje po "/> kg K  1-10, 1 kg K 2—, 5 kg K 8.—.
Stedilni kolomaz, najfinejša kakovost. 4 kg K 1-40,  100 kg 24—,
Navodilo brezplačno.
Miha Barthel & drug, Dunaj X.
1MT Občuje se slovenski. *W*§ 99 Zaloga pri gg. J. Kasimir in A. Sellinschegg v Ptuju.
JOSEF GSPALTL,
zlatar, srebrar in optiker v Ptuju, crkvena ulica št. 6,
priporoča svojo zalogo najnovejših, najpripravnejših insolidnih Žlabnit)
kamenop, zlatnine, sKbcrnine itd., potem tudi svojo veliko zalogo zla-tli), srebernib, tttla- in nikclnastib ttt. Za vsako uro se več let jamči. bare kpotiio in dragOtljO kupuje po   najvišji ceni, ali  jih pa tudi zamenja za drugo robo.
U$akOvT$tna popravila se sprijemajo in vsakemu v zadovoljnost, dobro in po nizki ceni izdelujejo.                             o
Slivovko,
v vsaki   poljubni   količini,   garantirano  naravno čisto,   liter od   1   krone   naprej,   postavljeno   na   železnično   postajo   Poljčane, prodaja                 208
3oban Stoinscftegg, Rogatec-Slatina.
Za bolehajoče
zdravniško   preskušene   patentovane
&tm& 3sil33.e pase S^^S
(Patentbruchbander)
vsake velikosti ima v zalogi                                                            187
Jos. Kollenz v Ptuja.
Meščanska parna žaga.
Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju
zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova
parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t.  d.  po zahtevi  takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa-hati i. t, d.                               3°
r:
xx;
Pisarna
x
odvetnika
dr. E. Afflbrositsch-a
se nahaja v
Ptuji,
Ungarthorgasse  št.   9. 159 -----------*--------
XX
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Pauko.
Tisk: W. Blankc v Ptuju.