403
Mnogovrstne novice.
Grozoviti požar v dunajskem gledišči „Ring-theater" dne 8. decembra t. 1.
Blizo zbornice poslancev na „Schottenring-u" tik gostilne „Hotel de Franc" stoji novo, lepo zidano gledišče, v katerem se je imela igrati dne 8. t. m. v drugič zadnja opereta Offenbachova: ,,H°fmann's Erzah-lungen." Ker je bilo vreme pusto , oblačno in je malo sneg naletaval, ni čuda, da je mnogo ljudi v gledišče sililo, in videti novo opereto, jih je posebno veliko mikalo ; nekateri pripeljali so se k tej predstavi celo nalašč po par ur daleč z dunajske okolice.
Prodalo se je za to predstavo od 16 — 1700 vstopnic in pred glediščem prodajali so judovski mešetarji vstopnice, ki pri blagajnici veljajo 2 gold. 50 kr., do 10 gld.
Ker ljudje na praznik nimajo dela, in da si boljše prostore diobijo, prihajajo uže ob lj^l. uri posebno tisti, ki imaio vstopnice za više prostore, galerije imenovane, za katere se manj plača kot v prvem nadstropji in pri tleh.
404
Malo pred 3/47. uri — pripovedujejo srečno rešeni obiskovalci gledišča — se nenavadno hudo začne zaganjati veliko zagrinjalo pred odrom , po nekaj sekundah pa hudo zavihra in vrhu zagrinjala plemea skozi švigne, na obeh straneh doseže vrhne galerije poine gledalcev in s krikom ,,ogenj I" ,,ogenj !" vse hiti proti izhodom, silnejši čez glave druzih, —- povsod na izhodih nastane strašanska gnječa, boj za prednost izhoda — za življenje in smrt. Prvi so prihiteli na hodišča, posrečilo ?e je posebno iz prvega nadstropja in pritličnih prostorov večidel vse rešiti, kateri niso od strahu zgubili zavesti, in prvi, toda le nekateri, rešili so se, rešili tudi iz viših nadstropij; nekaj jih je poskakalo na ri-juhe, ki so jih nastavljali pod okni in balkoni, nekaj jih je ušlo po lestvah; toda izmed 1400 ljudi, ki jih je bilo pri začetku ognja gotovo uže v gledišči , se jih je rešilo morebiti 200 — 300. Večidel se jih je zagnjetib pri izhodih, — s tem je bil vsem znotraj ostalim izhod zaprt; k veliki nesreči je nekdo gas zaprl, — nesrečneži niso potem v temoti cel6 nikamor vedeli in žalibog ni dvomiti, da je 900 — 1000 ljudi notri našlo grozovito smrt. — Do danes (12. dec.) izlečenih je 243 mrličcv, pogrešanih oglašemh pa je do danes 918, ki so poleg še neoglašenih vai še zagrebeni pod razvalinami pogorišča. — Grozovita je bila noč po prazniku, koliko družin je pogrešalo sinov in hčer, očeta, mater ali obeh, — koliko nesrečnih je vso noč popraševalo od znanca do znanca, od gosposke do gosposke, kje je oče, kje mati, kje žena, kje mož, kje otroci, prašali in čakali so, pa — zastonj, vzela jih je za zmiraj grozovita smrt. Ne da se popisati grozovitih prizorov, ki so se te dni vršili na Dunaji. Izlečene mrliče pokladali so najprej blizo pogorišča pa v policijskem poslopji. potem v splošni bolnišnici. — Pogled mrličev bil je strahovit, še bolj grozen pa pogled nesrečnih, ki so med mrliči iskali — svojih pogrešanih dragih. Zgorele so cele družine, matere z otroci, popotni, ki so komaj došli na Dunaj, prišli so v gledišče iskat svojega groba. Dva brata dvojčeka praznovala sta svoj 15. rojstni dan, in k prazniku jima veselje napravit, pošljejo ju stariši v gledišče — po smrt; tudi izmed državnih poslancev šel je v gledišče poljski poslanec vitez Pengovski s svojo ženo, in ni ju bilo več.
Kakor morebiti nikdar še, bil je razburjen ves Dunaj, in še več: vsa država, in vsak, ki ima svojega ali znanca na Dunaji. V petek zjutraj ob 3. uri uže so prišla telegrafična vprašanja z Angleške do znanih oseb, ali so še žive; te vprašanja ponavljala so se potem neprenehoma iz vseh krajev; v enem dnevu se je fitelo 27.000 telegramov, kar se do zdaj  Še ni culo.
Blizo 3 60 mrličev je spoznanih in teh so posamezne rcdovine nekoliko dale same pokopat včeraj; skupni pogreb ostalih bil je danes. Bila je zjutraj slovesna mrtvaška maša ob 9. uri v Stefanski cerkvi, kjer je bilo razun uradov, vojakov in poslancev videti prestola naslednika nadvojvodo Rudolfa, nadvojvodo Albrechta in druzih.
Slovesen skupni pogreb pa je bil potem na centralnem pokopališči ob 11. dopoludne. B.agoslovili so najprej katolišk duhoven, potem pastor in nazadnje ra-binar vsak svoje vere mrliče , ki jih je bilo kmalu od glavnega vhoda, pred arkadami v polukrogu zidanimi, na črno pogrnjenem odru naloženih krog 120, v lepih pleaastih trugah , vsaka je imela vsaj en venec in številko; imena našel sem samo pri treh, neka dekla 19 let stara, nek trgovec stanujoč na „Grabnu" št. 28. Na sredi polukroga napravljen je bil dober meter visok oder, do katerega se je po diljah polagoma prišlo, na vrhu stal je mrtvašk oder s svečami in venci. Za odrom
vihrala je na visokem mlaju dolga črna zastava, pred odrom sred vabljene gospode govorili so mrtvaške govore zaporedoma katolišk duhoven, luteranski pastor in naposled judovak rabinar. Jaz sem prišel do odra med govorom pastorjevim ; kmalu se obrnem ogledat si grozno vrsto mrličev , kar začujem živahno kričanje ,,Peuer ! Feuer!" (ogenj! ogenj!) upila je tako črno oblečena gospa blizo 50 let stara , katero je neslo na pol onemoglo 6 gospodov. Zblaznela je morebiti vsled zgube edinega sina. — Ni čuda! Ta požar bo še marsikomu pamet zmešal.
Vsak bo prašal, kako je kaj tacega mogoče, mogoče na Dunaji? Žalibog, da je bilo mogoče. Gledišče ima na odru gasilnico, ima 4 pipe, katerih bi bilo dosti le eno zavrtiti o pravem času m ves oder bi bil v vodi, ima železno zagrinjalo , s katerim se oder dobro zapre proti prostoru poslušalcev, in le malega pritiska je tre-balo in v trenutku bi bil ogenj omejen na oder, večidel poslušalcev bi se bil mogel potem rešiti , vse te lepe priprave so; toda ena napaka je bila: glave so vsi zgubili, priprave o pravem času rabiti, in tako je nastala strašna nesreča, kakoršne do zdaj še svet ne pomni.
* Lepa kmetija. Dr. Glenn je posestnik kmetije v dolini Sakramento v Ameriki, katera se imenuje ,,Ja-cinto Grant" in katera meri 45.700 oralov. Ograja njena, tam navadno obstoječa s treh vrst napetega dratu, meri 37 naših milj. Na 31.700 oralih njegovega polja poseva redno pšenico in pridela ,e v dobrih letinah po 9*3 met. centov na oralu, tedaj skupaj v letu 294.810 met. centov. — Vse delo opravlja s stroji; kedar seje, potrebuje na dan 50 delavcev , med žetvijo pa po 150. Namlati na dan redno 1800 žakljev ali 1230 met. centov, ako pa dela z vso močjo strojev , namlati v enem dnevu 30.000 žakljev. Pridelke odpošilja v 350.000 žakljih. Žetev in mlatev vršite se zaporedno tako, da je žito v 15 minutah potem, ko je bilo pokošeno, uže omlačeno in v žaklje spravljeno.
*   Zveza Trsta z Novim Jorkom. Nedavno so se v Trstu dogovarjali zarad zveze z Brazilijo; zdaj so se začeli p<;tezati za zvezo z Novim Jorkom; vsak dan nam prinaša nove projekte, ki pa večidel ostanejo tudi le projekti.
*   Premog na Notranjskem, Iz Bukuja pri Postojni se piše „Ed.": Tukajšnjim posestnikom se je posrečilo, da so blizo vasi našli izvrstno kameno oglje (Stein-kohle), uže ga kopljejo in je upanje, da se v kratkem večina odkrije Ta najdba je toliko ugodniša, ker je postaja merjene železne ceste ,,Skofja Loka-Trst" blizu ;ega kraja namenjena, zato se nadejamo, da ta najdba nekoliko pomore, da se železnica ,,Loka Trst" skoz naš kraj spelje.