Državni zbor. Po 4tedenskem prenehanju se je 20. t. m. zopet zborovanje začelo. Bilo je koniaj za sklepanje dovoljno število poslancev navzočih, mnogo jib je za dalj časa odpust vzelo. — Seja 101 bila je prav važna. Pred vsem se je predbral odgovorčeskihposlancev na vabilo predsednikovo, da naj pridejo v državni. Vrli zastopniki prebrisanega českega naroda so obširno in prav tehtno razložili, da tega storiti ne morejo, ker ima slavno 5esko kraljestvo pravico državne samostalnosti za vse notranje aii domače zadeve, kterih toraj ne morejo in ne smejo z svojim vstopom v drž. zbor prepustiti volji poslancev drugib dežel. Tudi jih nič kaj ne mika podpirati sistemo, ki je v 14 letih sem, odkar česki zastopniki od strani gledajo, velik kup ustavnih podrtin nakopiSila, ki je nalaš5 zato napravljena, da se Slovani majorizirajo, ki slednjič vedno le davke povišuje, državna posestva prodava in sredi gospodarstvenega poloma rešilne poti pogoditi ne more. — Dr. Pražak je zahteval, da se ta važna odpoved odboru izroči in pride na dnevni red za obravnavo; tudi L i e n b a c b e r (iz Solnograda) je bil za to, češ, da je stvar tako važna, da se ne da na strani pustiti. Ker je pa piedsednik že poprej o tem pismu sodbo izrekel, da ni to dovoljen izgovor in da se o rečeb, v pismu navedenih, v tej zbornici še govoiiti ne sme, so že vedeli ustavaki, pri čem da so. Pri glasovanju so zavrgli Pražakov predlog; česki poslanci (tudi 3 mladočeski) so zgubili pravico poslancev in — razpisala se bo zopet nova volitev. Potera pride v poav.t vladin predlog, v da se nekteri volilni okraji kmetskih skupin na Ceskem prenarede. Grof Hobenwart vgovarja, da — ker so se po neposrednih volitvab v derž. zbor pravice deželnim zborom prikrajaale, se tudi temu drž. zboru pravna veljava priznati ne more, in toraj tudi pravna stranka, ktero govornik zastopa, v tej reei glaaovati ne more. Poslanci desnega središča z apuste zbornico med glasovanjem. Sprejel se je potem z veliko veeino (115 proti 41 glasom) predlog Fuksov in tovariaev, da se posilno legaliziranje odpravi, vlada pa na jesen, ko bo drž. zbor zopet sklican, poaebuo poBtavo pripravi, ki bo dotične §§. v postavi zastran zemljišnih bukev, govoreče o legaliziranju, odpravila. V imenu vlade je zoper ta predlog govoril minister pravosodja, dr. Glaaer, toraj je sklep zbornice novo pobitje vlade bil! Takrat 8ta vendar z naao stianko glasovala tudi Brandstetter in Seidl; Carneri je pa z vladno stranko potegnil. V gosposki zbornici se je dne 22. in 23. t. m. obravnavala važna stvar, namreč naprava zborne sodnijezavsoupravo (Verwaltungsgerichtsbof), ki bi v pravdah z okr. zastopi in deželnimi odbori razsojevala in straakam tako pomagala, da pridejo do svojih pravic. Postava je sprejeta, dasi je miniater Lasser pri tej priliki nekaj rekel, kar bi v drugej zbornici, kakor je naša gosposka, ves drug sklep bilo sprožilo. Rekel je namreč, da tudi vlada take zborne sodnije za upravo potrebuje vobrambo proti gklepom okr. zastopov ia dež. odborov, če so ji namreč nepovoljni. — To je očitno znamnje, da sedanja vlada nikakor ne misli javne uprave tako predelati, dabideželni samovlastni zastopi popolno svobodni bili, na laatnih nogah stali. G. Herman utegne toraj ae dolgo čakati, pieden se vresniči nja vzor samostalnc deželne oblaati brez pridevka c. kr. V 102. seji zbornice poslancev se je pretreBovala proanja železninskih obrtnikov, da država njim na korist nemudoma vse križem železnic delati začne. — Gornje-atajeraki poslanec Čok govori proti nasvetom odbora, ki so mu premalo odločni in predlaga naglo pomoč na vsako stran; pri glaaovanju se mu pa vse spodbije, kar je bilo res najpametneje, ker je v državi še drugih ljudi, kakor so železninski obrtniki, ki stokajo pod težko butaro davščin. Če se vsem enakomerno butara zlajaati ne more, pojdite tudi 8 takimi enostranakinii nasveti rakom žvižgat! Dalmatinski grof Bonda vpraša v imenn tovarišev prvosednika ministerstva, ali kaj ve in kaj da misli storiti zastran hudodelstva, ki so ga grdi Turki storili nad M. Šimunovičem, biva- jo-im v Dubravi v Hercegovini, ktereniu so že pred meseci posiloma odpeljali 161etno hčerko Ano, ki je kakor stariši katol. vere, in jo v Mostar spravili. Zastonj se je na pritožbo etariaev obrnil do turske vlade avstrijski zastopnik; kakor v zasramovanje avstrijske države je turska vlada potem še dopustila, da je ubogo dekle pred tursko oblastnijo mohamedansko postalo, kar je tem večje nasilstvo, ker je dekle nedoletno in se avstrijski zastopnik zaatran tega ae vpraaal ni. Slednjič se je posiljena Turkinja enemu ugrabnikov za žeuo dala! — Vpraaalec pravi, da sta zastopnika avstrijska v Mostaru in Carigradu potem se večkrat — zastonj! pravice zabtevala!! Za Boga! kam smo piišli, ako se Turčija drzne, tako budobno žaliti avstrijsko državo? — Radovedni smo, kaj da bo min. Auersperg na to odgovoril.