- - , T _m m m T T m m ^^ m m , M , , ■ m ^^^^^ ^^^ f ~ r.r ^^^^^^ ■ ' ___» NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. __ NO. 108. ' CLEVELAND, OHIO. WEDNESDAY, SEPTEMBER, 13. 1916. LETO IX. — VOL. IX. Pet milijonov dolarjev so potrebuje za nove dole v mestu. —Tri milijone dolarjev bon-dov bo treba v jeseni dovoliti mestnemu šolskemu odboru, ce I bo hotel postaviti dovolj šol m šolske priprave za vse otroke L« javnih šolah. Toda Xi trije K. milijoni ne bodejo zadostovali, r Odbor se je izjavil, da bi potreboval najmanj pet milijonov za nove šole, pa bo še komaj Ustregel vsem potrebam. Pritisk na javne šole je litos tako velik, da je zmanjkilo skord xa 25.000 otrok prostora. Mno-tisoč ofrok bo moralo dobivati samo poldnevni poduk. $600.000 se je porabilo od meseca maja do 1. *ept 2* eno novo šolo in za štiri prizidave. S tem seje dalo jwostora jooo otrokom. V Addison Junior High šoli so mnoge .matere protestirale pri priacipalu Taylor, ker so morali otroci sedeti na tleh fadi pomankanja stolov. Šolska oblast je nemudoma obljubila stole. Addison la je ena najbolj obiskanih javnih šol, kjer je nekaj stotin Slovenskih otrok. 253 novih iolskih sob je treba, da se vsem otrokom ugodi. Mi opozarjamo rojake ""i, > J ' 4 1l1 I i (I1 i:: t —Boznr, slovenski izdelovalci vina ! V veljavo je prišla v torek, 12. sept. določba, da ne " sme noben izdelovalec vina 3 pridelati na, leto za svojo ose-, bo več kot £0Q galoaov, kar j je ve4, je ^podvrženo davku. r Torej .pazite, in ako dohjjo pri c vas več vina, bo naložena ka-k zen 40 centov za vsako galono, I ki jo dobijo pri vas več kot aoo galonov zaloge. —V pondeljek zvečer je ,po-" lici j a 13. jjrecinkta zaprla na * vogailu Addison Ud. in St. 1 Crair ave tri Slovence, ki so 1 prepevali pijani po cestah av-t strijske pesmi. Razsajali so kot " pravi avstrijski Wtejjni, dok-1 ler ni bilo polkiji dovojj, da.jih 1 je vtaknila v ječo. Podivjani " Avstrijaki v resnici delajo po-a vsod škandal narodu. 1 ,—,y hiši na 411 Hamilton ~ ave. so v torek zjutraj našli " mrtvega 50 letnega Ora An-5 gius. Policija pravi, da se je si-" rotmak do smrti opijanil. —V kratkem se prične na " county sodniji zanimiva ®b-a ravnava proti Chas. Choate, -fei r je obdolžen, da je nekega Cam-5 pl>eTla spravil ob moštvo. Oho-e ate zbral slednje. Sedaj se bo vr-j : šila to£ba. 1 —Sodnik Philips je postal 1 strah "bogatih lastnikov avto-' mobilov, ki brez brige in čuta * odgovornosti dirjajo po mestu. 1 V torek je obsodil Mrs. Mlar-1 garet Henry, milijonarko iz i Euclid ave. na pet diir ječe in ' $50 kazni, ker je brezbrižno ■ vozila in povozila nekega siro-' maka, za katerega se pozneje 1 ni brigala. Sodnik Philips je * oštel milijonarko, ker sef je > brezčutno obnašala. Seveda, ■ kakor hitro je milijonarka za- ■ slišala besedo "ječa", so pri- * šle solze,' in njen odvetnik je * vložil priziv, docim se je njen ■ .mož- izrazil, da bo porabil zad-i ni j cent svojega ogromnega 1 premoženja, da ne pride razva- ■ jena ženska v ječo. Tako je z " milijonarji. Oni imajo denar, > lahko tožijo naprej, ječa je - pred njimi zaprta, siromak pa mora takoj v ječo ,ker nima ■ mamona, s katerim bi hranil * odvetnike, da mu pfihranijo je-i čo. Drugi, ki je bil obsojen na 30 dnij ječe in $50 kazni je bil 1 bogati zdravnik Charles Bee, ki je pa tudi vložil priziv. —-Ali ste že Jctfpili krasno knjigo "Slovenija Vstani" delo našega odličnega rojaka dr. Zupaniča? Kupite en izvod, ne bo vam žal. Knjiga bi morala priti v vsako slovensko hišo. Naročite pri Dr. Niko Zupanič 1369 R 40th St. Cleveland, O. —Senator Atlee Pomerene je odklonil čast zvelzinega sodnika v Clevelandu, katero službo mu je ponudil1 Wilson. Govori se, da bo novi zvezinl sodnik najbrž sedajni zvezini pravnik Mr. Wertz. Kot znano je bil zvezini sodnik v Clevelandu MV. Clarke imenovan vrhovnim zvezinim sodnikom. Francozi so osvojili 4 milje nemških jarkov. 1 * v ! i m ■ V pol uri so zajeli Francozi važne nemške pozicije in 1500 ujetnikov. Nemci priznajo zgube na angleški fronti. Rusi so v Karpatih vzeli Avstrijcem več utrjenih točk. Geiieral Brusilov prerokuje, da bo konec vojne avgusta 1917. Bulgari vrženi nazaj na Balkanu. Blokada s submarinL London, 12. sept. Iz Beroli-na poiilja neki vojni dopisnik sledečo brzojavko: Nemčija se je odločila, da bo proglasila blokado napram Angliji. Blokada se začne okoli 1. jaitua-rija. Neka oseba, ki ima visoko mesto pri nemški mornarici, 9e je izjavila: Ob koncu leta to© imela Nemčija 300 submarines posebnega mod'ela. Začeli bodemo z blokado Anglije, in nobena ladija, ki nosi municijo ail i živeži ne bo smela v angleško pristanišče. S tem bo povzročena takojšna lakota v An- Angleži zopet napredujejo. • London, 12. sept. Vojni urad naznanja: Sovražnik je priredil dva napada včeraj na Glnchy, toda je bil vselej odbit. Več oddelkov nemške infanterije je skušalo zaseti Moquet farmo blizu Pozieres, todla Nemci 'so bili odbiti. 'Med Neuville in La Bassee so naše čete zasedle nemške jarke in dobile mnogo ujetnikov. Miočni oddelki Angležev so prekoračili reko Strumo v Maeedoniji in se spoprijeli v boju s sovražnikom. Hudi artilerijski boji se vrše pri jezeru Doiran. Sovražnik »ste je hudo upiral, konečno pa smo >ga pregnali iz sledečih krajev::'Oraorman, iz Gorenje-"^»Tin Dolenjega Gudeli in Ne-vcilina. Bulgari so poskusili z 'močnimi proti napadi, toda so 'biti odbiii. Rumundi ae bore za Srbe. fbandan, iw. sept. Prva drvi-zrja iTumunake armade je juž-mo (od Orsova prodrla na srbsko zemljo pri Negotinu in porrpodDa btilgarsko postojanko v l>eg. !Rumnnska armada se nakaija seedaij na srbskih tleh. Pri N-egotinu }e mala postaja vtnandke proge Berolin-Cari-^rad, m Negotin je le 29 milj severno od Niša, kjer je glavna (postaja Carigrad-Berolin železniške zveze, katero nameravajo Ktmrtiflci pretrgati. Rumunri zmagujejo. Bnkarešt, 12. setp. Generalni štab naznanja: Na severni in severozapadni fronti zapad-no od dolin Maros in Toplipa se Avstrijci ponovno umikajo. Tu smo ujeli 3 častnike in 106 mož. Južno od Subiu smo zasedli vas Hebimbar. Ob Streit-bar dolini zapadno od Merisor-ja simo odbili več sovražniko-vilh napadov. Naše čete so začele z ofenzivo in so dobile 2 topa, mnogo streljiva, tri častnike in 300 mož. Na južni fronti se vrše boji s pušjeami. Na Dobrudža fronti se boji nadaljujejo. Nemci so ustavili Ruse. Berolin, 12. sept. Vojna skupina princa Leopolda: Na o-beh straneh Czernovizce so Rusi, ki so z vso silo napadali, imeli krvave zgube. Fronta nadvojvoda Karola: Bitka med Zloto Lipo in reko Dnjester, ki se je končala 8. sept. je bil poskus Rusov, da prebijejo skozi našo fronto in zasedejo Halizc. General Bothmer je prekrižal ta načrt. V Karpatih je položaj nespremenjen. Za-padna fronta: Velikemu angleškemu napadu severno od Pozieres je včeraj sledil drug napad, ki je bil odbit. Med Gin-chy in Combles so dobili* Angleži nekaj strelnih jankov v oblast. Francozi so zaman napadli južno od Som me in Ver-mandevillers. Okoli Verduiia se vršijo neprestani ostri artilerijski b6ji. Na italijanskem bojišču. Rim, 12, sept. Včeraj so na-; še čete med Valarsa in Posina : dolini zasedle nekaj strelnih , jarkov. Sovražnikove strelne ■ jarke na gori Monte Corn o in > Monte Spil Smo očistili sovra- ■ žnika. Napredovali smo tudi v , gorenji Posina dolini. Dunaj prizna zgube. Dunaj, 12. sept. Rumunska i fronta: Severno od Oršove je > naša artilerija odbila več so- > vrainikovih naskokov. Zapad-. no od Gyergyo in Csik pa smo se umaknili na drugo fronto. . Ostri ruski napadi severno od rdbe Bistrice in Rafalov so os&ali brez uspeha- Na fronti [ dotenjjega toka reke Stokhod I je sovražnik zftova poskusil si-, len napad, ki pa je bil odbit. : Na laski fronti so Italijani : med Astico in Adige dolino . jako živahno obstreljevali na- ■ še postojanke. V Pasubio oko-: lici so Italijani na dveh krajah . prodrli skozi našo linij©, toda ; smo jih s protinapadom vrgla ■ iz strelnih jarkov. i Turki poraženi 1 »Petrograd, 12. sept. Na na-Si zapadni fronti je položaj Ties' spremenjen. V Kavkazu pa so ■ se v -nedeljo in pondeljek vrsi- > Ti siloviti boji. V nedeljo smo i ulovili 4 častnike in 240 Tur-. kov, eno havbico, nekaj «troj-- nfh pusk in dva topova. Zasedli : smo mesto Bana in zasleduje- > mo sovražnika. Srhi no porazili Bulgare. Solun, t2. sept. Srbska ar- ■ mada je zasedla dve vasi tlo-• sedaj v hulgarski oblasti. V . okoTicl proti Florini so Srbi 1 razvili močno ofenzivo in pri-. silili Bulgare, da so se umak-1 nili na oeti črti. V okolici Ko-, šane so Srbi pregnali bulgar-i ske čete iz vasi Talečor in Em- boria. Nemške zgube do sedaj. London, 11. sept. Nemške 1 zgube za mesec avgust glasom nemškega izkaza znašajo 240.-000 mož- Skupne nemške zgube od začetka vojne Ao iy sept. znašajo 3.375.000. Avgusta meseca letos je bilo 42.700 Nemcev ubitih, 1.800 ujetih, pogreša se jih 42.000, ranjenih pa je I53-50O. Štirje Zeppelini zgoreli. Kodanj, ri. setp. List "Poli-tiken" piše, da je zvedel od potnikov, ki so prišli iz Nemr čije, da je nemška, postaja za zrakoplove pri Frankfurtu zgorela. Silni ogenj je popolnoma uničil 15 zrakoplovov in štiri Zeppeline. Brusilov prerokuje konec vojne 1917. Ruski glavni stan, južna fronta, 6. sept. General Brusilov je izdal sledečo svojo izjavo zastopniku francoskega časopisja : Z velikim veseljem sem sprejel novico, da je Ru-munija napovedala vojno Av-j striji. »Moje levo krilo, ki se dotika rumunske armade je sedaj popolnoma varno. Rumunska armada je moč s katero se mora računati. Predvsem ima rumunska armada krasno ar-tilerijo, ki je jako uspešno. Tekom zadnjih dvet let je Rumu-nija neprestano kupovala stre* Ijivo. Ima ga dovolj za tri leta boja. In če še pomislimo, da je Nemčija dosedaj večina koruze in petroleja dobivala iz Rumunije, katera je sedaj za-; prta, tedaj je pomen Rumunije za nas še večji. Po mojem mnenju se avstro-ogrska armada ne bo dolgo več ustavljala. O'd vseh strani je obdana od sovražnika, ki vedno huje priti- ska. Avstrijska armada bo nekega dne kar zginila. Sovražna avstrijska armada, katero sem imel pred sebdj junija in julija je uničena, toda So Avstrijci dobili drugo, tako mešano, da je skoro brez upoštevanja. Nekaj so jih vzeli iz laške fronte, nekaj od nemške, nekaj so dobili novih in koneč-no so poklicali Turke. Ta armada je zadnje upanje Avstrije. Utrjena je v močnih gor- • skih utrdbah, ki se morajo z 1 naskokom vzeti. Ofenziva, ki so jo začeli Francozi in An-I gleži ima najlepše uspehe, ker 1 prepreči Nemcem ,da ne mo-i rejo pošiljati ojačenj na našo t fronta In kar je glavno, da- ■ nes vse zavezniške armade de-, la}o v sporazumu. Zgubiti ne i moremo, dasi nam preostaja 1 «e veliko delo. In zavezniki bo- • dejo diktirali mir. Jaz nisem - pmerok, toda povem cam. da 1 meseca avgusta 1917 bodemoi 1 sklepali mir. i Pravi, da Avstrija ne more ' * biti premagana. Dunaj, 7. sept. Zunanji mi-. niste r baron Burian se je na-. prani korešpondentom "Asso-> ciation Press'' izjavil sledeče: . "Avstrija je še daleč od svoje-» ga konca kot nekateri mislijo. • Resnica je, mir bi z veseljem po . zdravili, toda ne tak mir kot i ga nasprotniki želijo. Rumu- - ni j a nas ni presenetila, toda razočarani smo bili, ker se je Rumunija tako hitro odločila ■ za vojno. Vedeli smo, da je ■ Rumunija že junija meseca bila sporazumi jen a z Italijo, da i nam napove vojno, toda mislili • smo, da koncem avgusta Ru- ■ munija ie ne more biti priprav-. IjefaiL. Toda dejstvo je, da mi - nismo se mrtvi kot nekateri • mislijo. Nekateri mislijo, da avstrijska armala ničesar ne zmore. Ustavili smo Italijane i in nstavili smo Brusilova, kar 1 ni bila otročja igrača. (S po« ■ močjo Turkov, op. ured.) Kar ■ se tiče Amerike, ima absolutno pravico izvažati orožje komur hoče. O tem se ne moremo pregovarjati. Velika ofenziva v Maeedoniji. Amsterdam, 12. sept. Velika ofenziva 'zaveznikom severno od Soluna se je pričela. Angleži so prvi stopili v akcijo in so prekoračili strugo reke Strume Bulgarske utrdbe v onih okrajih so padle, štiri bulgarske vasi so osvojene in bulgarska armada se je imorala umakniti nazaj. Srbi, postavljeni na levem krilu so otvorili strahovit napad na postojanke Bulgarov pri jezeru Ostrovo. Ob istem času so Srbi začeli prodirati proti Florini. Gr&ki kralj poveljnik na Balkanu. Atene, 12. sept. Tu se čuje, la bo menda grški kralj Kon-štantin zvoljen za vrhovnega poveljnika zavezniške armade na Balkanu. K raj j Konstantin je včeraj razpustil rezervno ligo na zahtevo zaveznikov, ker so člani Lige demonstrirali za ! Nemčijo. Grki so že v akciji. Atene, 12. sept. 1200 grških mornarjev je bilo izkrcanih v Solunu. Prideljeni «p zavezniški posadki. Grški ministerski predselnik Zaimis se je moral I odpovedati, ker je bil preveč nevtralen. 2000 grških vojakov je pripeljal polkovnik Grivodo-ulu zaveznikom na pomoč. Bulgari so spraznili grške forte Pariz, 12. sept. "Petit Pari-sien" poroča, da je zvedel iz poluradnih krogov, da so Bulgari spraznili vse forte v grškem mestu Kavala, katero mesto so Bulgari osvojili pretekli mesec. Ti forti so bili brez vse vrednosti za Bulgare potem ko so v pristanišče dospele zavezniške vojne ladije, ki so forte lahko obstreljevale. Bu/gari imajo velike zgube. Nova ofenziva zaveznikov severno od Soluna napreduje. Na Macedonski fronti so doživeli Bulgari velik poraz. Bitka je trajala neprenehoma 36 ur. Bulgari so se v divjem neredu umaknili. Francoske in angleške čete, kr so začele z ofenzivo so se v novo pridobljenih krajih trdno ustanovile. Uradna poročila, ki prihajajo iz Soluna naznanjajo, da se Bulgari umikajo na celi fronti. Grlka ne dobi nobenih garancij London, 12. sept. -Ce grška vlada sklene, da se pridruži zaveznikom in napove vojno Bulgarom in Nemcem tedaj ne dob' nobenih garancij za svojo pomoč. Bil je čas ko so zavezniki ponujali Grški velik kos zemlje, če se jim ,pridruži. Po končani vojni bo od zaveznikov odvisno ali dobi kaj Grška ali ne. Pač pa obljubijo zavezniki Grško preskrbeti z ord-žjem in rmmicijo. Premog $50 tona v Italiji. Rim, 12. sept. Cena premogu v Italiji znaša $50 tona, ali za deset dolarjev več kot lansko leto kljub angleško-laške-mu sporazumu. 250.000 ton s« je eksportiralo iz Amerike, do-čim je poslala Anglija 750.00c ton premoga v Italijo. Največja težava je, ker železnice nimajo dovolj voz za prevažanjf premoga, objednem je pa Anglija izročila Italiji vse one parnike, katere so Portugalci zaplenili Nemcem v portugalskih pristaniščih. Sedaj se je ponudila Japonska, da bo lahko prodajala premog na evropska tržišča za $12 tono. * Nemci pobegnili it zaporov po tunelu. Sydney, Avstralija, 12. sept. Sedem Nemcev je pobegnilo iz koncetrancijskega tabora blizu Liverpoola. V svojem šotoru so izkopali štiri čevlje globoko jamo, nakar so naprej kopali toliko časa, da so prikopali ven iz koncentracijskega tabora. Ko so odšli so odnesli drugim u'jetnikonf obleko. Beg so opazili šele drugo jutro, nakar je bila policija alarmirana. Dobili so jih šest, in le eden se nahaja še prost. Nova francoska ofenziva. London, 13. sept. Francozi so začeli z novo ofenzivo severno od reke Somme. Tako nenadoma so prijeli Francozi nad Nemce, da so tekom pol ure zasedli celo prvo vrsto strelnih jarkov na fronti štirih milj in da so zajeli v pol ure 1500 Nemcev. Nemci so bili popolnoma presenečeni od francoskega napada. Napad se je zvršil od mesta Combles do reke Somme. Napad je bil tako silen, da se Nemci nikjer niso mogli pri najboljši volji ustavljati. Pozneje so Francozi osvojili ponovne strelne jarke na cesti Peronne-Bethune^ Francoska pozicija severno od Pe-ronne je sedaj na ptftu Nemcem, ker bo ovirala njih promet. —47 osebam je pokraden denar ta teden na uličnih karali. Žepni tatovi praznujejo pravi karnival po uličnih ka rah. Zapisnik IL konvencije SL Dobr. Zveze. I. ZASEDANJE. Vrhovni predsednik otvori zborovanje ob 8. uri dopoldne. -Pozdravi navzoče zborovalce* vz-podbujajoč jih k resnemu delu v prospeh organizacije. Povdarja, da edino z resnim složnim delovanjem moremo zaključiti veliko tfelo, ki ga nam je naložilo članstvo. Vrhovni tajnik .prečita imena gl. odbornikov; . John Gornik, vrhovni predsednik, Primož Kogoj, vrhovni podpredsednik; Frank Hu-dovernik, vrhovni tajnik; Jernej Knaus, vrhovni blagajnik; Dr. J. M. Seliškar, vrhovni zdravnik. 1 Glavni odborniki: Frank Jakšič, Joe Rus, Fr. i Zorič, Frank Černe, Anton : Grdina, Ignac Smuk, Anton Oštir. Navzoči delegati: 1 Jos. Zokalj, Albin Stemfoer-! ger, Frank Coš, Josip Kunta-, rič, Antonija Likar, Josip Ka-| lan, Feny Trbežnik, Genovefa i Supan, Mary Strniša, Helena i Mali, Frank Cvar, Louis Re-> char, John Maroh," Frank Le-: gan, Štefan Pirnat, John An- - doljšek, Aignes Zalokar, Ana • Rrornar, L- J. Pire, John Korn : Leopold Kušljan, Anton M, • Kolar. ■ Odsoten: F. J. Turk. Delegata John Jalovca na- • domestuje Jos. Ogrin. Določi se, da se sprejme še enega delegata za št. 9. in to vsled tega, ker ima omenjeno - društvo v tem času že nad 100 i članov. Delegat John Eržen je - vsled tega opravičen do zboro* - vanja. 5 Predsednik imenuje poveril* • ni odbor v .pregled poverilnih } listin. V to so imenovani: Jo-' sip Kalan, Josip 2okalj, Fr. ' Cvar. Označeni odbor se izja-5 vt po tpregledu, da je vse v re- - du. ; Sklene se izvoliti dva zapis-' nikarja. Plača se določi prtfe-" mu 5 in drugemu 4 dolarje 5 dnevnice. ' K temu poslu imenuje pred-1 sednik Ig. Smuka in Leopold Kušljana, ki zavzameta svoja 1 mesta. Cas zborovanja se določi od ' 8. do 11. ure dopoldne in od 1, do 4. ure popoldne. Za vsako sejo imenuje pred* 1 sednik vratarja. Medsebojno se nazivamo 1 bratje in sestre. Imena zborovalcev, ki stav-Ijajo predloge in dajejo nasve* Vte, se ne stavljajo v zapisnik. Zapisnik se tiska sproti od seje d!o seje. Zborovalec, ki se ne udeleži 2 sej, izgubi pravico do zborovanja. Opravičuje edino bolezen zborovalno odnosno njegove družine.* Vse morebitne resolucije naj se izroče v to določenemu odboru. Vsak delegat je opravičen o eni točki le dvakrat do besede. Izvzet je le, kdor je vprašan za morebitna pojasnila ali zagovor. Poročila delegatov se rešuje zaporeiino (po številkami društev. Sprejme se, da najprvo poro-jo o svojem delovanju gl. odborniki. 'Morebitni odbori v korist Zveze odpadejo, vsak v to svr-ho potreben odbor določi konvencija sproti. Izvoli se preiskovalni odbor. V ta odbor so po predsedniku imenovani sledeči: Jos. Kalan, Gfnovefa Supan* 'Louis Re-char, Anton Kolar in Josip 2o-kalj. Predsednika tega odbora si določijo medsebojno. Dalje 9a drugi strani. ..'.tj ižL&iŽB CLEVELANDSKA AMERIKA IZHAJA V PONDELJEK, SREDO IN PETEK. NAROČNIN A» Z,a ALmtiKo ' Za CWi po poJHJSJ.OO JZa Extropo ' - £5.5 O Vosamtxria Jt*x)ilfja - 3< Vn pisma, dopisi la four naj m pošilja na: "Clevelandska Amerik«", 6119 ST. CLAIR AVK N. E.. CLEVELAND. OHIO_ EDWARD KAUSH. Publisher._ LOUIS/. PlRC, Editor. ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. Rmtd by 25.000 Slovenians {/-in the City of Cleveland and elsewhere. 1 Advertising rates on request. American in spirit Foreign w language only. " —p— YELEPHONE"CUY PRINCETON 180 _ Entered as second-class matter January 5th 1909. at the post office at Cleveland. Ohio under the Act of March 3rd, 1&79. _ 1 "•V -1 - i No. 108. Wed. Sept. 13. , SH555SSSS33SSSSS———i Nemška politika y katoliški cerkvi. ■Pred nekako tremi tedni se je vršil v New Yorku katoliški shod ameriških katoličanov, katerega so se udeležili vsi trije ameriški kardinali, mnogo Škofov, stotine duhovnov in tisoče lajikov. Ta shod bi imel biti slovesna manifestacija a-merlskih katoličanov, toda se je s pomočjo Nemcev spremenil v navadno politično komedijo ,prve vrste. Ob tej priliki piše neki belgijski katolik v "New Ylork Times" sledeče: ''Katoliška konvencija, ki se je vršila v New Yorku, je bila obširno razglašena in mnogo se je debatiralo o njej. Dele-, gatje iz vseh delov Zjed. držav «0 se udeležili. Toda mnogo katoličanov je nezadovoljnih) s to konvencijo radi obnašanja j takazvanih "nemsko--ameri-ških" katoličanov na konven-, ciji. I "Od začetka konvencije do, zaključka je pihal gotov veter < v tej konvenciji, veter, ki se je nagibal na nemško stran, in 1 pozabljeni so bili ostali ameri- 1 ški katoliki. Debate so se vr- 1 šile večjidel v nemškem jezi- j ku, nemška društva so imela 1 povsod prednost, dočim se Ir- 1 cev, Italijanov, Poljakov, Fran- I cozov aH Belgijcev niti omeni- I lo ni. |] '^Resnica je, da kar je bilo na programu, se je do pike spolnilo. Ze dne 19. avg. so časopisi prinesli novico, da bode- . jo Nemci skušali izrabiti ves I svoj upljiv na konvenciji v svo- 1 jo korist. In ta upljiv nemške < manjšine se ni uporabil, da bi < se debatiralo o verskih zade- j vdh, za kateri namen je bila i konvencija sklicana, pač pa so < Nemci porabili katoliški shod!) v svoje lastne sebične namene, da so napadali ameriško vlado i in administracijo in da so pro-1 pagirali pod krinko katoličan- 1 stva za protestantovskega nem- < škega kaj zer ja. |1 N. pr. v poročilu seje nem- i ških društev države New York : beremo sledeče tipične izraze, I izjavljene od predsednika dru- i štva Charles Korza: i "Nikakor ne moremo sami ] sebi odrekati veselja in zado- < voljščine radi uspehov, ki jih imajo Nemci. Globoko zaupa- i nje v božjo pravico ,v goreč patrijotizem in vzvfšen entu- i ziazem za človeške ideale ,sve i to nam priča, da Nemci ne mo- i rejo biti nikdar -poraženi." ! In še veliko bolj začudeni smo bili, ko je govoril kardi- i nal O'Connell iz Bostona, ko je nagovoril shod: "Je tudi nekaj, kar je čudo~< vito, enostavno ogromno, namreč v nemškem značaju, namreč njih občudovanja vredna zmožnost organizacije. Oni vedo kako se mora organizirati, da imajo uspeh, in uapeh ima- < jo tak, da se jim nihče ne more upirati." Poročila govore, da je kar- . dinal O'Connell govoril v angleškem jeziku, toda ko je svoj govor končeval, je rekel v nemškem jeziku: "Jako .me žalosti,, da ne moreon nemščine tekoče govoriti." In navzoči nemški delegatje so bili kar pijani veselja in kričali so: "Auf \Vie-, dersehenl" škof Muldoon iz Rockford, 111. je rekel: ( "Rad bi vam na srce položil to, da kadar se bo vaš jezik zmanjšal v tej deželi in bo angleščina prevzela njegovo mesto potom vaših otrok, pa vi vseeno ne smete pustiti, da za-mrje nemški dufli." , Najbolj očarujoče besede pa :f'je spregovoril drugi dan za"e-[ tfanja neki jezuit Rev. F. Bet-, ten. Med drugimi nevrjetnimi besedami je povedal tudi sledeče: : "'Bila je nemška glava, nemški možgani, ki je povzročila »pri centralnih oblasteh, da so se vzdržale proti desetkrat večji sili. Na eni strani je angleško svetovno cesarstvo s svojo mornarico in svojim denarjem,' Rusija, 'kateri nikdar ne zmanjka vojakov, Francija z veliko anmado, dobro izurjeno in več drugih držav. In proti vsem tem so nemški možgani trium-, firali." Ta "znani jezuit in vzgoje-valec" — kot je imenovan v | reportu — je najbrž pozabil drastične in barbarske odred-; be, katere je izdala nemška! vlada proti jezuitom na nem- h ških tleh, ta jezuit, ki hvali nemške možgane, je pozabil, da je nemška vlada prepovedala vsem katoliškim jezuitom naseliti se v Nemčiji, in smešna ironija je, da hvali nemške možgane, kateremu so ti možgani prepovedali bivati v Nemčiji...Ta jezuit je pozabil na ( strašne zločine Nemcev, od- ' kar se je vojna pričela, zločine, katere so Nemci povzročili napram njegovim lastnim bratom, n. pr. Rev! Dupireux i^ou-vainu, katerega so Nemci barbarsko ustrelili, ker je brapilj | znano knjižnico v LouvainuJ ^ katero so barbari sveh vekov . spoštovali in so jo uničili Nemci v dvajsetem stoletju s tem, j da so zapalili ogromno poslop-/ je in so zgorele vse dragoceno-i sti v njej. Ta jezuit je pozabil, j da je dala nemška vlada v Bel- j giji še pred kratkim zapreti 60 jezuitov, pozabil je, da je nem- j ška vlada obsodila jezuita Rev. ( Dubar na dvajset let trdega | dela v Nemčiji, ker je bil ob-dolžen, da je pisal članke v ne- , ki časopis, ki ni bil naklonjen nemški vladi. In da ne omenim ' silno klanje in streljanje du- j hovnov v Belgiji od strani i nemških vojakov, katero kla- j nje in streljanje je potrdil sam . poglavar belgijskih katoličanov 1 častitljiv kardinal Mezieres. j In nadalje ali so temu jezu- , itn in "vzgojevalcu" znani pro- , testi španskih katoličanov, ki ( so bili sprejeti pri zborovanju španskih klerikov in lajikov , najbolj iprominentnilh krogov, , v katerih protestih se z zaniče-i vati je m govori o Nemcih. Nam- , reč radi njih nastopa v Belgi- ' ji. Ali je jezuit pozabil strašno \ •sramoto, ki so jo naredili Nemci katoliškemu svetu, ko so se , zvezali 7. rojenim sovražni'koni| , katoličanstva, s Turki? Tziava namškega delegata na katoliškem shodu v New Yorku Rev. Heinrich Kuniga je mar-J ■kantna po svoji vsebini in celo izzivalna: "Nekaj naših tovarišev se •mogoče sramuje svojega nem-' škecra pokoljenja (kako krasno je ta duhoven zadel nemški karakter') toda mi se ne sramu- , jemo. Nihče, niti prvi uradnik, te dežele nam ne more prepovedati. da izražamo čustva in ponos našega pokoljenja." Ali ni Čudno to, da se sliši pri katoliškem shodu, kjer soj zastopani vsi narodi, take govorice? In konečno, zadnje zasedanje zborovanja je vredno, da se posebej omeni radi vmešavanja v politične razmere, ko j so nemški katoličani pokazali ves gnjev svojeea sovraštva} 1 Proti ameriški upravi, kar se 1 tiče hajfenov, »nrndaie orožja,1 meksikansko politiko, itd. Ne- 1 ki govornik se je izjavil: "Dejstvo splošno je, da preko meje in ob naši lastni meji so se nagrmadile nedostojnosti - nad naše Škof*, duhovne,, nune in ljudstvo. Kakšen združen - protest je prišel radi tega?" i Toda ravno ta katoliški ^shod niti z eno samo besedo ni onie-" nil strašne zločine Nemcev v - Belgiji, grozne »more nedol-_ £nih žensk in otrok na morju, r. i o je bila torpedirana JUisita- nija in stotine drugilh ladij. In ti strašni zločini Nemcev so bili vendar dokazani od najbolj resnih in upoštevanja vrednih " mednarodnih komisij, kakor ' so: Belgijska komisija za pre- ■ iskovanje kršitev mednarodnih pravic v Belgiji, report ameriškega poslanika Bryce, report kardinala Mercierja, re- - iport Dunajske zveze katoli- - ških duhovnov. Kardinal Ptffl i na Dunaju in kardinal Hartman . v Kolinu. oba sta preiskala ■ grozote Bplgije n trdita isto ■ kot kardinal Mercier v Belgi-i ji- ► Iti katoliški shod v New Yor-. ku je sprejel v očigled vsega • tega sledečo resolucijo: . "(Mi obžalujemo predsedni-; kove »govore in obžalujemo njih učinek, kajti ti govori so izraženi, da se krivinčo sumi velik del ameriškega prebivalstva, in kateri govori lahko povzročijo škodo političnemu in gospodarskemu življenju." • Vsi katoličani Zjed. držav morajo resnično obžalovati, da se je moglo kaj enacega uprizoriti na katoliškem shodu, da se je Nemcem posrečilo v ime-inu vere in katoličanstva goljufati svet in podajati napačna poročila! Kaj ima politika pri veri? 1 "Belgijski katoličan." 1 (New York Times, Sept. 4th, 1916.) 1 1 --o- Shod treh cesarjev, i 1 1 Poroča se iz Evrope, da bo- * dejo nemški kajzer, avstrijski cesar in bulgarsiki car priredili j na Dunaju vojno zborovanje, da se posvetujejo o nadaljnih J bojih centralnih vlad napram zaveznikom. Mogoče to poroči- J lo ni resnično in mu je ravno • 1 toliko vrjeti kot poročilu, da je grški »kralj pobegnil k nemškim ulancem ali pa poročilu, ki je že 22krat naznanjalo, da je nemški kronprinc mrtev. To- ^ da to zborovanje bi 'bilo v resnici tako zanimivo, da bi nam j bilo prav žal, če se v resnici ne bi vršilo. Trije cesarji — j kajti bulgarski Ferdinand sam sebe nazivlja "car vseh Bulga- . rov" bi 11a tem zborovanju lahko sklenili glede "Deutschland ^ ueber alles" ali pa "Deutsch- ^ land unter alles'' Nefški kaj- . zer bi z veseljem predlagal, da tekom dveh let ne sme biti nobenega sovražnica Nemčije več, avstrijski Franc Jožef in biilgarski Ferdinand pa bi gle5-dala na mapo tja doli proti ju- ■ gu. Nekoliko več potrpljenja, trdnosti in vztrajnosti, pravi nemški kajzer, in vse bo rešeno. "Da, Nemčija bo rešena" ponavlja Franc Jožef, toda njegove oči obstoje na mapi Ogrske. 1 Viljem nekoliko dvomljivo 1 pogleduje Franc Jožefa in zač- j ne ponovno razlagati svoje ide-je. Nemčija je vodila defenzi- 1 vno vojsko; napadena je bila 1 od kroga »močnih sovražnikov, > ki so udrli nad Nemce, ko je ! Anglija daia znamenje, da i Nemčija se bori za svoje do- 1 move, za svojo zemljo, za svo- ; jo svobodo. In če se bodete ] Avstrija in Bulgarija borile tako kakor so se dosedaj, te- ] daj Nemčija ne dobi ene same 1 j pedi zemlje od sovražnika. 1 "Ne, Nemčija nas ne sme pu- j stiti" pravi Ferdinand, ko gle- 1 da na mapo tam, kjer Rumun- j ci in Rusi korakajo proti Sofiji. 1 Toda Viljem nadaljuješ svojimi idejami in postane skoro i navdušen. Avstrija in Bulgari- 1 ja ste izvedli čudeže v tej voj- < ni. Istotako je storila Turčija. 1 j Vsi so se borili za slavo, za re- 1 šitev svoje respektivne domo- ! j vine. Nemčija mora imeti svo- < je mesto na solncn. Dosedaj 1 i Nemčija tega še ni imela, no-' < beno solnce ni sijalo v Nemči- < ji, in v resnici Angleži so Nem- - cem odvzeli solnce tam nekje i v Afriki, toda Nemčija je dobi-i la solnce V Belgiji in na Polj-V skem. "Vztrajajte!" kriči kaj-1 zer, "ne obupajte, in če bodete 1 vzdržali, £0 Nemčija gotovo 1 dobila svoj prostor na solncu, - katerega tako silno potrebuje". t "Da, Nemčija bo , dobila pro- - štor na solntu" pritrjuje Franc , Jožef, ko kaže s svojim prstom ■ od Albanije proti Gorici, kjer 1 prod-ira Cadorna. • , In Viljem govori in govori j nadalje. Franc Jožef ga poslu-1 ša že nad dve leti. Tekom teh ■ dveh let je Franc Jožef dobil . Srbijo, toda ne saim ampak s • pomočjo Turkov, Bulgarov in Nemcev. Zgubil je nekaj Tirolske, nekaj Primorske, vso . Bukovino, velik - del Galicije, Sedmograško. In prokleti Rusi še sedaj ne mirujejo, neprestano se zaganjajo v Avstrijce, in še trikrat bolj prokleti češki regimenti se podaj^Q Rusom in delajo škandal avstrijski armadi. "Potrpljenje, vse bo bolje, Nemčijg bo dobila »prostor na solncu!" ponavlja Viljem in Franc Jožef žalostno kima z glavo in pravi, da je res tako. Viljem lahko zadržuje Francoze in Angleže na Somme fronti, pravi Viljem, samo če se bo Avstrija dobro držala. In Nemčije živ krst ne more napasti, dokler Avstrija ne pade. Viljem Avstriji ne more dati več vojakov, kakor jih je dajal včasih, zato mora Franc Jožef sam braniti svoje meje-Da, tedaj ko je Viljem našun-tal starega Franca Jožefa naj pokol je Sr^be in s tem odpre Nemčiji pot iz Berolina v Carigrad in Bagdad, da bo azij- ^ sko solnce pripekalo tudi v Berolinu, da, tedaj je bilo dru-gače. Franc Jožef je že star in se je dal kmalu pregovoriti. Mislil je, da ga pripelje njegov , pobratim Viljem v Bagdad in Mosul v naročje Mohamedovih hurisk in odalisk, na katerih ^ nežnih prsih bo lahko svoje ( stare zadnje dni preživel. To-dk vlak za Bagdad in Mosul je že olšel. Viljem leti za njim, ( kriči, podi Bujgare nad Srbe, ( Angleže, Francoze in Grke, toda vlak vozi hitro in Viljem | s Franc Jožefom ga ne bo več dohitel. Toda Franc Jožef mo- J ra biti vztrajen. Če se bo boril dovolj dolgo, tedaj bodejo za- J vezniki upehani, Deutschland bo ueber alles. In na shodu treh cesarjev bo vprašal Franc Jožef: Kako naj se pa borim, ko smo že po- ' brali vse moške do 60. leta v J vojno, ko smo pobrali vse one, « katerim manjka eha roka ali j eno oko, kje naj dobim materi- j jal, kje denar, ko smo pobrati j ljudem že ves baker, gumi, j cink, medenino itd? "Deutsch- j land ueber. alles" odgovarja kajzer, in Franc Jožef molče kolje nadalje svoje narode. -o- Nadaljevanje iz prve strani. ] /ZAPISNIK II. KONVENCIJE S. D. Z. Slede poročila gl. odbora, . j Oglasi se vrhovni predsed- j nik John Gornik. Omenja zad- i nje dve seji prejšne konvenci- i je, ki sta bili dokaj viharni, da j pa je prišlo konečno do popol- j nega sporazuma, ter se je de- j legacija v popolni solidarno- j sti razšla. Omenja, da so na- j stale v pravilih nekatere po- \ manjkljivosti, katere je spopol- ] nil potem vrhovni odbor. Izra-* i zi željo, da se pri novih pravi- i lih to ne zgodi vnovič,, to pa i vsled tega. ker je temelj pravi- i lom .postavljen in takorekoč j trden. Sporoča, d'a je z solidar- j nim sodelovanjem gl. odbora i pač vedno pazil, da so se spol- j novala pravila, katera je spre- | jel gl. odbor v varstvo od zad- ] nje konvencije. Najtežje njegovo delo za ] časa njegovega poslovanja je j bilo, ko je moral po odločbi gl. ] odbora črtati iz Zveze eno čla- i nico. Narekovala so mu pravi-' la, katerih se je moral držati, j Sporoča, .da je sodeloval gl. j odbor z njim v vedni složnosti, j po kateri je bilo edino mogoče i delovati za napredek organiza- i cije. i i - Vrhoviii podpredsednik Pri- e!mož Kogoj sporoča, da bo svo- - ja mnenja izražal pri poznejših - posaoneznih točkah. - Vrhovni tajnik sporoča sle- J deče: > Nalogo, katero mi je kon-» vqneija in pravila naloiija j t • bila teška, kajti vse iz novega ■ začeti, vpeljavo knjig v vrJiov-: nem^ uradu in pri krajevnih ' društvih, preračunati starost 1 ' č,lanov, izdelovati nove certi- : fikate, še. vse ,poleg tega pre-.: i jemati stare člane v novo Zve- • zo. Vse to delo je trajalo sko- ■ 1 raj nad eno leto predno so bile I vse re^i v redu. i Sistem, katerega je zbrala 1 1 zadnja konvencija oziroma o- ■ dobrila, ne odgovarja današ- ► njem času, daje preveč dela vrhovnemu tajniku in krajev- • nim tajnikom, priporočam tej - konvenciji, da pride na dnevni red radi sistema. Actuary, ki pregleduje knjige za državo se je izrazil, da to se vse ne rabi ter da je to samo delo, poleg tega pa ne odgovarja pre-gledovalcem računov* od zave. Sistem je treba upeljati j po starosti in na card system, I da ne daje vrh. tajniku koncem | leta preveč d$la za izdelova- I ti poročilo na Insurance De- I partment za državo Ohio. Svoje delo sem opravljal to- i čno in pošteno, kakor je raz- I vidno iz mojih priobčenih ra- I čunov v glasilu .Zveze in v glav- I ni knjigi vrh. tajnika. S kra- I jevnimi tajniki je bilo od kraja j precej truda, predno so razu- I meli system, a drugi ga zopet I niso hoteli razumeti, radi tega I je prišlo nekaj pritožb na vrh. | urad, radi tajnika. A to se je I že vse nekaj poravnalo, a drugo se bo danes. Od zadnje konvencije do sedanje se je vršilo 30 odboro-vih sej, katerih sem se izključno vdeležil vseh, ker sem ob jednem vodil zapisnik sej. Na zadnji konvenciji je bilo zastopanih 18 društev, ki jih je danes samo 16. Vzrok je ta, j I da se je društva Carry Tigers združilo z št. 12. in društvo Dobrodelne Slovenke št. 13. z društvom št. 6. Dobili smo tudi več prošenj iz Pa. in iz Ohio za ustanovitev društev, a povsod nismo dobili nobenega glasu nazaj, vzrok naštevam ta, da jih devlje nazaj 15% višji asesment, kot (ga druge razne slovenske organizacije nimajo. Nekaj vrh. odbornikov je bi- I lo dvakrat v So- Lorainu na I agitaciji za ustanovitev nove- ^ ga društva, a zaman društvo nismo mogli ustanoviti, poicj^ tega so pa odborniki žrtvovali stroške iz svoje blagajne. Da*mo»od zadnje konvencije do sedaj napredovali nam kaže statistika; od 22. novembra, 1913. do 31. avgusta, 1916 je pristopilo v Zvezoj novih in starih članov 2*«£e 1893 lz~ med teh jih je umrlo 17 in črtanih jih je bilo 376 ostanek z dne 30. avgusta 1916 1500 članov in članic. Kateri so zavarovani: 13 za $2000, 783 za in 20 za $150, skupaj 1500 aH • <.,.. r 1 « t, , I 1021 moških in 479 zenskin. V bolniškem oddeJku so ti čla ~ ni zavarovan«: A. $3. na dan ir, B. $2 na dan 136, C. 994 $1 na dan, D. 290 po $5.00 na teden in t. $3.50 na teden poleg tega pa 65, ki so zavarovani samo za posmrtnino. , Od strani vrh. zdravnika in druge zapreke radi starosti jih Dalje na tretji strani. Pozor! Opozarjamo cenjeno občinstvo, da smo dobili veliko zalogo novega blaga. Naj-novejša jesenska moda se vidi ta teden v izložbenem oknu. Belaj & Moeaih 6205 ST. CLAIR AVL JVoxfi model strefepif * Ok tv Jt Oliver; jgk »mirni tKfc KUPITE GA SEDAJ! Da triumf strojepisa je tu. Pravkar je izšel — prišel je leta prej, predno so eksperti -to pričakovali. Izdelovalci so se trudiili leta in leta, da naredijo ta strojepis. In Oliver je zopet zmaigal kot je zmagaj tedaj, ko -je prišel prvi Oliver strojepis na trg. Nobenega strojepisa ni na svetu ikot Oliver št. 9. Pritaslk gum/bov na stroj je tako lahafk, da mačka s tačicami lahko preigiba gumbe. POZOR! SVARILO. « Vb« novosti, ki jih dobite pri Oliver stro- Ta brilljautnl nori Oliver strojeipls »e jeplau so 'kontrolirane od Oil ver ja. Celo nail prodaja po »t arih cenah. Ne velja nI« več kot prejfinl modeli, kakor so bili slavni ▼ lstlh 6a- drugI modeli, ki ao danes Se starina Id. slh, nlao Imeli dvojnega pritiska za »premeru- In dočim ao nove iznajdbe pri tem strofle- bo firk. 1 plsu dragocene, pa amo olajšali konstrukcijo, V& kontrola 84 črk In znakov je v malefn kljub temu, da amo a tem sami zvišali aebl prstu deane in leve roke. In vse te Črke ln stro&ke. snake plSete z 24 gumbi, najmanj kar jih je Sklenite takoj, da dobite ta etrojepis, pred- sploh na kakem atrojepiau. no potro<e kak dolat za drug stroj. Ce Ima- Plsol vseh Strojev lahko nemudoma pifte- te kak drug strojepJs, bodete gotovo radovedni, jo tudi na Ollfrer Ln sicer hitro ln lahko. , kako se dela s tem strojepltom. 17 CENTOV NA DAN. Pomnite, da popolnoma novi št. 9. Oliver' strojepis je največje vrednosti v strojepisu. Ima vse naše posebne znajdbe, vidno pisavo, avtomatičen predelovalec, dvojno spremembo za črke, trak, ki ki piše lahko v dveh balVih in vse druge iznajdbe. Kljub temu smo se odločili, da prodamo ta stroj vsakomur za 17 centov na dan. Vsak, ki ljubi stroj, popolnoma lahko dob« ta strojepis* najboljšega sestava na svetu. Dvojna vrsta pismenk, kaikor želite. DANES PlSlTE ZA PODROBNA POJASNJLA in bodite eden izmed prvih, ki se seznanijo s tem krasnim strojiem. iPrepričajte se, I zakaj skoro vsakdo najraje ima Oliver. Pošljite nam dopisnico. Nič se vam ni treba zavezati. Nam je v največje vesdje, da vam razložimo, kako se Oliver rabi. THE OLIVER TYPEWRITER CO. 946 Prospect Are., Cleveland, Ohio Vi lahko dobite Oliver v najem za 3 mesece za $4 00. 1" '" ' % - ■ ' < ■ . • ' \ ■ ■ 91 j^J^^Tv!^ '' fl I! 01 I |\ |< i rt | 1 Movenska Uobfodfiliid /vszs II (SLOVENIAN MUTUAL BENEFIT ASm)f M ■«■—■«rni ' ■■■■......."n " n U«Un*vU*n« 13. nov. Inkorpor. 13. marca 1910. M 1914. t dri«vi Ohio MM t dnUr. Oblo 1| ^HMHBMMHMMHMMMMMMBMMMMMn«^ - .WHH.Hi.- .»II .11 m II!.. m ..»WW« lr rn"^ Sedež: CLEVELAND, OHIOf " ji ; : a j =:=:="= f = = = = = t ■ £ š ■ r Ei ■■': 7^rSirSggmS i; • I 8 8T • _ VRHOVNI URADNIKU PREDSEDNIK: JOHN GORNIK, 6106 AT. GLAIR AVBNUB. PODPREDSEDNIK: PIRJMO« KOGOJ, 3904 ST. CLAIR /mD. TAJNIK: PRANK HUDOVERNIK, 1058 EAST 62nd ST. BLAGAJNIK: JERNEJ KNAUS.1062 OAST 62nd STREET. VRH. ZDRAVNIK: J. M. S E LIBlK AR. 6127 ST. CLAIR AVE. ODBORNIKI: Frank M. JAKSIč, 1203 Norwood Rid. Jos. RUS 6919 Bonna are. Frank ZORIC, 6909 Frosefir ava. Frank CERNE, 6038 Sc. Clair avs. Anton GRDINA. 6127 St. Clair are. Ignac SMUK, 1051 Addison Rd. Anton OSTllR, 1168 E. 61st SL H Seda vrhovnega odbora as vrtijo vsako Četrto nedeljo v meseou i n ob 9.30 dopoldne y pisarni vrhovne«* urada* Pisarna vrhovnega urada 11062 E. 62nd Bt drugo nadatropje, ta-daj. Cuyahoga Telefon Pripceton 1276 R. Vsi dopisi/druge uradne atvarl In denarne nakaznice, saj se 'pošiljajo na trrhovnega tajnika. Zvealno flaeilo: "CLBJVBLANOSKA AMERIKA" I Nadaljevanje is a. »trmnj[. t 11 .. ------^--.— je tylo zavrženih v tem,c?^o j Starost Članov pri Zveži: 16 , let i, 17 let n, 18 let 8, 19 tet 24, 40 let & let 51. M^ft let 53» ?4 ^ 45» 25 let 49, 26 let % 27 let 66, 28 let -8^29 let 76. 30 let 66, 31 let 72 let 80, 33 let 66, 34 let let 72, 37 l4 51» 3S le* 57» 39 let -40, 40 let HI let 29, 42 let 28, 43 let 2JJ14 let 23, 45 let 17, 46 lit let, i 2, 47 tet13, 48 let 9, 49 let 12* 50 let 3, si let 8, 52 let 6, 53 )et 3. 54 let 4. 55 let i> 62 let let'i. Skupaj 1500. KraVvna^ društva so plačala v Zvezb $68.867.11 vzela ven ^26.505.69, preostanek $42.361. Smrtnih slučajev je bilo pri Zvezi, odkar obstoji 32, kate-se je izplačala posmrtnina >«13.400.00, dolg n£ posmrtni-fiWh $1.300.00 za John Jerše umrl 19. noveinbra, 1914 in Frank Bernik $1000 umrl 7. .sept. 1915. Bolnikov je bilo med tem časom 583, ki sem jim je izplačala bolniška .podpora $16.-505,69. Poškodb ni bilo nobe-, nih izplačanih. Med črtanimi, ki so že enkrat Zvezo pustili, jih je 18 zopet nazaj pristopilo. Poleg tega sem spisal za vsako društvo eno listino, na kateri je < razvidno, koliko je društvo v teku 36 mesecev plačalo v Zvezo in koliko vze-( lo iz blagajne in napredek članstva. Citaj račun iz knjige. Samih obresti je $1.565.41'. Citaj izdatke iz upravnega sklada. Denar naložen po : 3202 The Garfield. .$4.339.39 , 33533 The Lake Shore $.977-44 1^799 C1ev. Trust Co. $5.630.67 A Skupaj......$16.946.41 IjFoGoji/o .......... $14.800.00 ^ Skupaj ,. .$31,746.41 Bolniški in odškodninski sklad: li 33534 Lake Shore... $2,993.20 24648 CI. Trust Co...$1,135.63 s Check account......$ 845.53 < Skupaj .............$4,974.36 1 Posojilo ............$4,00000 1 $8,974.36 t U. S. check aocoun na 1 CI. Trust Co........$1,266.33 Ročna blag, taj......$ 20.00 1 Sjkupaj ..........$1,286.33 Skupaj ..................c $31,746.41 1 I $ 8,974.36 $ 1,286.33 $42,007.10 foleg tega ima Zveza vredr v nost na pohištvu in pisarniški j opravi nad $400. 152 moških l i znakcrv po 40c $60.80 in 542 t plačilnih knjižic po ioc $54.20. a Račtini so bili pregledani Od «ž j an. do junija t. L od actuary . A. Coy in sedaj za dvj^ seča od F. M'. Jakšič in Josip jp Iv Iga. . j :Žveza ima 7 članov izven p C levelanda 2 v Illinois. 1 v Pa. r i 2 v Ohio in 2 v Colorado. F To so moja poročila, imam g še nekaj točk radi pravil in s dr^o, kar prinesem na razno, i Zahvaljujem se cenjenim dele- i; svatom za posluh in za zaup- t< noit v teku mojega poslovanja ti kot vrh. tajnik . t« Sporoča, da je imela organi- n adja dohodkov od 22. nov. E 1913 do 31. avg. 1916 $68.867.' 11 skupnih dohodkov. Skupnih stroškov $26.505.69 čisti pre-^ ostanek v tej dobi $42.361.42. 1 Vrhovni blagajnik Jernej Knaus sporoča, da je kolikor se tiče njegovega posla, opra-e vil vse vestno in pošteno. ® $ Predsednik se mu zahvali v imenu delegacije, ker je za svo-je poroštvo oddal svoj osebni bond ter s tem prihranil Zve-ej!|i dokaj lepo svoto. ® Poročila posameznih odbor-nikov: Za porotni odbor sporoča br ' Anton Oštir, da z svojim poslom ni bil preveč preobložen. Pritožbe z malo izjemo niso a prihajale na porotni odbor. 11 V istem smislu se izrazita tudi ' br. Cerne in br. Zorič. Sporočilo finančnega odseka: " Br. Černe sporoča, da je tu E" pač bilo veliko več posla. Zve-l.a zino premoženje se je oddaja-1 lo na posestva in treba je bilo >e dovolj previdnosti, opreznosti in dela, da se je premoženje Zveze razposodilo na zaneslji-^ ve prve vknjižbe (First mortgage) V istem smislu se izra-: žita br. Jakšič in br. Grdina. Predsednik se zahvali finan- k.. enemu odboru za njegovo v resntei požrtvovalna defo. O- 1— • ■ menja br. Jakšiča, ki je imel H največ potov, da je pravilno pregledal Iti naredil vse potreb-a ne listine. ! a Poročilo nadzornega odbora; e Br, Jakšič poroča, da je na- 1 sel ob vsakem pregledovanju "l knjig račune v najlepšem re- 1 "tdu ter zajedno častita vrhov- l " neinu tajniku za njegovo vzor-1 no poslovanje. Br. Smučin br. ] Rus izjavita v istem smislu. I Br. predsednik zaključi pr- 1 ',vo zasedanje. t J Ig. Smuk, Leop. Kušljan, « zapisnikarja. ' 1 • l 5 II. ZASEDANJE. s 1 i Brat predsednik otvori zbo- A Irovanje ob določenem času. s 5 Čita se zapisnik prvega za- j j sedanja. T^ooke glede zboroval- 1 j cev, ki se udeležijo ztibrova- j > nja se popravijo v toliko, da j ) lahko v slučaju še kakega r- skovalcev ter zdravniških obi-' skov, kot od drugih1! Sklene se br vso zadevo izročiti preiskoval-->s- nemu odboru. 'Štev. 7. John Marolt iz|azi so željo, da vrh, zdravnik, odpade )r; od glavnega odbora. Pritožuje se, da so se mu godile osebno vsakovrstne krivice. Štev. 8. Fr. Legan nima ni-kakrh pritožb. V ostalem se pa njegov^ društvo strinja z f" sklepi konvencije. 1 l0 * ^ r r.- ,tj Stev. 9. Stefan Pirnat se pri-• tožuje proti vrihovnemu tajni-|. ku da je samostalno črtal dru-t gega delegata. Nadalje se pri-a_ težuje, da se je predbacivalo » 11 štvu, da se ne drži pravil. O.iienja glede vrh. zdravnika, ■ da je zavrgel > kandidata Fr. Novaka, katerega je po pomo-j ti zamenjal z Anton Novakom. Dr. J. M. Seliškar pojasni slu-} čaj. Vse ostale pritožbe se ijs roče preiskovalnemu odboru. t; Brat Eržen -se izjavlja v istem J smislu. u Stev. 10. John Andolšek ni-tna pritožb, pač pa izroči reso-hicijo. r- Štev. n. Agnes Zalokar se r. pritožuje, ker ni bila ponovno preiskana kandidatinja po vr-hovnein zdravniku in glavnem odboru. Pojasnjuje o tem ob-j širno vso afero. Vloži pritož- t { bo proti Ant. Grdina, da je ra- J bil žaljive izraze napram društvu. Anton Grdina se izrazi, " da je pripravljen podati zago-vor. O tem se vname vsestran- J ska obširna debata. Mnenje L" posameznih zborovalcev je bi- 5 lo, da se izroči vso zadevo pre-L" iskovalnemu odboru. Člani pre- 1 a iakovalnega odbora kakor br. 3 l" Kalan, br. Kolar in drugi so g " mnenja, da jim je konvencija v u naložila preveliko breme, fca- fj j terega dotičnemu odboru ni- L kakor ■ ne bo mogoče rešiti. ti Sklene se podobne kritične 3 n slučaje reševati na konvenciji. 6 Razprava se vsled tega nada- ji ljuje o nesprejeti Icandidatinji * j št. n. Debzate se udeleže: Se-e stra Zalokar, br. Zorič, Gor- x i nik,. Marolt, Hudovernik, Kuš- 3 1 ljan, Ogrin, Smuk, Rechar in _ . drugi. i Vsled odsotnosti vrhovnega Vi j zdravnika se konečno debata -prekine. ^ .u, Čita se brzojar: Zi 1 "Zborujoča delegacija dru- _ . ^tev sv. Barbare vam zeli na;- 1 j lepših uspehov." r ( Frank Taučar, n; ♦ /^ predsednik. ^ Se sklene poslati brzojaven 'z pozdrav konvenciji društev sv. ; Barbare v Forest Cityi kakor tudi zborujoči delegaciji Jug. " " Slov. Katoliške Jednote) Predsedhik zaključi sejo ob ^ j 4. uri popoldne. ie te (Dalje prihodnjič.) ja POZOR I •Vsem cenjenim rojakom se vljudno naznanja, da priredi s Slovenska ,'Mlada Godba v ne-i deljo, 17, sept. piknik na Re- i charjevi iarmi. Vljudno, vabi" • mo vse Slovence, .da se ■ tega ; piknika v velikem številu ude- ■ leže, ker čisti prebitek je na-. menjen za godbine potrebšci-» ne in njen poduk. (io9) NAZNANILO./- • ' >»' Cenjenemu občifistvu vljud- ■ no naznanjam, da sem prevzel • kegljišče ojJ Anton Sveteta, na St. Clair ave. in 55. cesti. Občinstvu se priporočam, da tudi mene tako pogosto obiskuje kot je mojega prednika. Se ♦vam priporočam (109) JOS. ZUPANIC. ' Na prodaj so sodčki za žganje, držeči po 50, 30, 25 in 10 ga-lonov, A. Cohn, 5819 St. Clair ave. (x iog) Dekle dobi stanovanje. 5908 Bonna ave. (112) POZOR I Cenjenemu občinstvu vljud-l no naznanjam, da boder.. naj novo otvoril kavarno in rest'a-vrant. Pri itseni bode ki.hinjal prve vrste in sp oh bodeni sku-j šal sVoie čv»iii^:iic goste v vsilil, ozirih " Ignac Tirbič in sorodniK Inteligentna mlada Sloven^n f se išče za delo v pisarni. Vn^ Saite 6204 St. Clair ave. Dr ? ! J, Fink. v tfcm) PREKLIC! Jaz spodaj -podpisana s tem izjavljam, da ne vem ničesar žaljivega proti značaju ali dobremu imenu Katarine Blatnik kakor tudi, da nisem nikdar govorila take besede, katere bi se naslanjale na njen značaj ali dobro ime. Ako bi bila kateri-krat kaj tacega govorila, tedaj so bili taki govori ali izjave popolnoma lažnjive in s tem prosim Katarino Blatnik za odpuščanje za vsa'kO tako besedo ali izjavo, katero bi mogoče izrekla proti drugim. S tem se tudi zavezujem, da ne bom nikdar več kaj žaljivega govorila proti njej. MARY ČESEN. Priče: J. Morgenthau, Tillie Boston. Eden ali dva fanta se'sprejmeta na stanovanje. 1197 Norwood Rd. (108) NICKEL PLATE ROAD NIZKE CENE PROTI ZAPADU ZA NASELJENCE Od 24. Mpt do S. oktobra. » two Um m b«4*l* »w««J»H IMkl » mm In« CMUds, Mah., »»mi, Utah. Uw, Or*c*a, NICKEL PLATE ROAD • E. A. AKUtS, 7»3 Aran««. . 1 , , ^ ■ pravna za 4 družine. Renta na mesec $44. Cena $4800, Rojaki, poslužite se tega prostora. hiša je ravno zraven Sokolske-ga vrta, v dobrem redu, pripravna za vsakega Slovenca. Vprašajte pri John Zulich, 1376 Marquette Rd. in 55. St (110) Soba se odda v najem za 1 ali 2 fanta. 6019 Bonna ave- (108) Poceni se proda še zelo dobro ohranjena harmonika na 4 to ne. Proda se ker je lastnik kupil novo. Fr. Koci, 1045 61 st St. (108) Proda se dober konj in voz s celo opravo. Po jako nizki ceni. Vprašajte na 984 Addison Road. (108) Proda se dober Jackson avtomobil za 5 potnikov. Samo. za $250, V dobrem stanju. L. He-nikman, 15606 Calucutta ave. Collinwood. (107) Naprodaj je restavrant v Col linwoodu na Waterloo Rd. in E. 156th St. Vzrok prodaje je, ker odide lastnik na farme. Vpraša se na 15512 Waterloo Road. ^ (108) Dobro sluibo dobite dve Slovenki na restavrantu. Vprašajte na 6009 St. Clair ave. (108) FARE $322 ftSDAILY BETWEEN /Stk L ^JK CLEVELAND* — mg telwl mDm *t tb» wwM. Wii)h| mmmmtš* JJ 5 ---'TIitT nT' ir "^^T'frni— i, % CLEVELAND-Dafly,B/IaylsttoNqtv. 15tk-BUFFALO S teKiUSS!^ . •. * -MMLJEWSt--1 • S r C««Mee«M ft* Brff»W to MteMfStaHMl >11 Eaatam and CanmllM »Ata. Ra[>oUlick- JP ™ THE CLE Pravi starokrajski brinjevec Cena 6 steklenic . . . $6.50 Cens 12 steklenic , . . $13.00 Cista slivovka kuhana iz pravih čeipelj. Cena 6 steklenic . ' $6.50 Cena 12 steklenic . . . $13.00 Imamo najfinejii tropinjevec in drožnik. I gal $2.25, $2.50, $2.75 Pristna rudeča ohioska vina Galons . . 50, 55,60 in 65c Katavba in Delavare vino 80 its 85c gsL Vinska posoda ob 5 do 10 gal. velja $ 1.00, za25 gal. posoda $2.00. Pri večjih naroCilili je sod breac* platen. Te cen« se samo za n« debelo. Naročilu naj se priloži denar in natančni naslov. — The Ohio Brandy Distilling Co. Prva ilovtnib dntiba n prodajo finih pijač. 61024)4 St Clair Ave. - , derdani 0. j .... ■> m Slovenska Društva po vseh Zjedinjenih državah imajo ss geslo, da kadar treba naročiti DOBRE IN POCENI društvene tiskovine, ss vselej obrnejo na slovensko ungsko tiskarno , "Clevelandska Amerika" Mi iadalajamo rao društvene, trgovake in privatne tiakovine. * Naša tbkaraa Je najbolj moderno opremljena izmed Taeh alovenakih tiakaren v Ameriki. Pilite m ceae vaaka tiakovine nam, predno ae obrneta kam drugam. Pri nas dobite lepie, cenajie in boljše tiskovine. CLEVELANDSKA AMERIKA PRVA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA 6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. SKRIVNOST HIŠE ST. 47. Roman. SPISAL J. STORER CLOUSTEN. "Saj bi lahko inkognito potovala." Zopet je škof premišljeval. "Zadnjih oseminštirideset ur," je 'končno rekel, "sva imela še nekaj miru. Morda se naše časopisje vendar zave dolžnosti dostojnosti. iPočakajva torej še malo; obljubim ti pa, da pojdem s teboj na potovanje, če se ta sramotna namiga-vanja ponove. Sicer pa ostaneva mimo doma." ^ Molyenuxov sosed na levi strani, na št. 45. je bil sloveči signor Dado di Fresco. Ta je bil tedaj na vrhuncu svoj esla-ve; na stotisoče gramofonov je vsak večer pelo njegove sladke arije. Ce je nastopil v gledališču Covent Garden ali v New Yorku, v Parizu, v Berolinu ali na Dunaju, so bili že tedne poprej vsi sedeži razprodani. Bil je prvi tenor sedanje dobe. A ne samo, da je bil hjegdV glas brež primer«, tudi igrati je znal; tudi najbolj flegmatični poslušalec "je trepetal kakor bilka v vetru, če ji Dado dl Fresco na qfiru prisegal večno ljubezen aH celo umrl, ' •- ■■v Kakor je pri molu take na* darjenosti pač naravno, je Dado di Fresco tudi v svojem zasebnem življenju prestal že različne dramatične epizode. Sedanja signora di Fresco je bila že tretja dama, ki je zavzemala to zavidanja vredno mesto, povrh pa signor Dado tudi"pri drugih življenjskih prilikah ni ostajal samo gledalec. Zlasti ga je mikalo, da stori v življenju, kar so delali na odru tisti junaki, ki jih je on predstavljal. Nekega večera je čital poročilo o tragediji v hiši svojega soseda. Vso noč ni mogel zati-sniti očesa. 2e na vse zgodaj je šel na vrt in poskušal pogledati v sosedovo hišo; končno si je prinesel klop in zijal na sosedni vrt. Popoldne se ni. mogel več premagovati. Šel je k Molyne-uxovi hiši, pozvonil in povedal, da želi govoriti s policijskim nadzornikom Brayem. "Gospod nadzornik," je rekel ponosno, "prišel sem vam pomagat, da bo umorjena gospa prej maščevana." Policijski nadzornik ga je ogledal od nog do glave, potem pa rekel: "Peljite se s podzemsko železnico do ulice Westminster Bridge in tam vprašajte, kje gre pot naprej." "Vprašam naj?" je ponavljal umetnik. "In za katero pot?" "Za pot v Bedlam, v norišnico," je hladno odgovoril policijski nadzornik in signoru di Fresco obenem pokazal, da je njiju pogovor končan. Tenorjev ponos je bil sicer hudo užaljen, njegove vneme za dobro stvar pa to ni zmanjšalo. Storil je junaški sklep, da prehiti brutalnega policijskega nadzornika in spravi sam vso zadevo na dan. "Jaz jih bom naučil, te detektive," je ponavljal neprestano. " Ni .mu bilo všeč, da se je James Buffington pojavil na prizorišče, kajti na "Evening Tribune" je bil hud, ker ga je V svoji zadnji kritiki štela med prve umetnike vseh časov in narodov; od tedaj .ta list zanj ni več eksistiral. Toliko bolj pa je podžgala njegovo vnemo vest, da se je V hiši st. 47 naselit Feliks Chapel Sklenil je, da bo ž njim skupno deloval, saj je bil Chapel umetnik kakor on in torej mislil in čustvoval kakor on. Najprej je hotel svojega bodočega zaveznika preštudirati. To pa ni bilo lahko, zakaj gospod Chapel je bil menda zelo plah in sam svoj človek, ker ga sploh ni bilo nikdar videti Signor di Fresco je potratil mnogo ur s tem, da ]t glfcdal na sosedni vrt, a je videl Chapela k večjemu par sekund. Končne ga je nekega popoldne, ko je ■ hudo deževalo, videl ha vrtu. Chapel je nanj napravil jako ugoden vtisk, samo to se je tenoristu čudno zdelo, da se je gospod Chapel pogostoma odkril in se — praskal po glavi. Naslednjega dne je signor di Freco zapazil, da je Buffington s svojim kovčekom odpotoval. Zdaj je bil čas, se s Cha-pelom osebno seznaniti. Pevec je šel na vrt, se tam sprehajal in prepeval svojo najlepšo arijo — kar je v sosednem vrtu slišal šum, kakor bi kdo zemljo prekopaval. Zlezel je na klop, pogledal čez ograjo in — kaj je videl. Sam iMolyneux je bil na sosednem vrtu in je kopal jamo. Signor bi bil skoro od strahu padel s klopi; srce mu je bilo, kakor veliko kladivo, pred očmi se mu je bliskalo — Moly-neux pa je ravnodušno kopal jarto- Tedaj je pri sosedni hiši 2ažvonilo; iM'olynepx se je pre- • strašil; prisluškoval je pol tre-1 nutka, potem je vrgel lopato iz rok in je zbežal v hišo. Šele zdaj je prišel signor dl Fiasco k zavesti; skočil je s klopi in hitel v svoj dom. ''Senzacija bo to, velika senzacija," je vzkliknil, ko je bil svoji mladi ženi v naglici razložil, kar je videl. "To je življenje, to je pravo, živo življenje.'! ^ MKaj pa hočeš stdriti?" ga je vprašala njegova preplašena signora. "Ali pošlješ po policijo?" "Policijo!" je vzkliknil. "Še mar mi ni zanjo! Policija me je zaničevala in se mi je roga-la! A jaz ji že pokažem! Jaz sam bom morilca prijel J Da, jaz sam!" "Dado," je zakričala signora, "ljubljeni Dado! Tega ne pustimi Ne, ne in tisočkrat ne!" Dado je sicer svojo signoro strastno ljubil in se navadno udal vsaki tudi najsmešnejši njeni želji, toda ta dan je ostal trd in jeklen. "Jaz — čisto, sam," je ponavljal tako odločno, da je signora naposled odnehala. "A kako hočeš to storiti ?" je vprašala in solze so ji zalile oči. "Svojo puško vzamem,' 'je zaklical on in je hitro šel po puško, s katero je bil pred par tedni ustrelil domačega zajčka. Naenkrat je obstal in začel samega sebe ogledovati. "A v tej obleki?" je mrmral. "V tej obleki vendar ne morem streljati!" V očeh lepe signore se je zasvetil ogenj. "To je res, Dado," je zaklicala. "Obleci svojo športno ob leko — zadnjič si bil v njej kar nebeško lep." "Da, moj angelj, športno obleko oblečeni," je zaklical signor. Tako govoreč je šel v svojo oblačnico, kamor mu je sledila njegova lepa signora. XXIX. S tresočimi rokami si je Ir-vin Molyneux potegnil lasuljo na glavo in si pritrdil brke; zvonec pri hišnih vratih je neprestano pel. "Kako sem nepreviden," je sam sebi očital, "da devljem vedno lasuljo in brke stran — a kaj, ko mi je oboje tako zoprno — sicer pa — kdo ve, če ne bom prisiljen nositi celo življenje lasuljo in umetne brke." Storil je bil ret veliko nerodnost A ker sta Bray in Buffington odšla, tudi redarja ni bilo v hiši, kuharica je pa imela izhbd, ni mogel Irvin Molyneux premagati skušnjave, da si enkrat glavo pošteno prezrači. In 2daj je nekdo zvonil, kakor da bi bil obseden! Kdo je mogel to biti? Mislil je na sto možnosti, naposled je ves vesel skočil pokonci . "To bo HarritO si je rekel; "moja žena se je vrnila!" Tako je bil prepričan, da zvo-( ni njegova &na, da -se niti popolnoma ni oblekel, nego je I laJhkega srca hitel kar je mogel I po stopnicah ter je odprl vrata. "Imam li čast-govoriti z go-I spodom Feliksom Chapelom?" I je vprašal tujec, ki se je zdel I Chapelu zelo znan. "Da — da!" "Moje ime je Soper," je de-I jal tujec, ki, je izgledal kakor ! kak duhovnik. "Ali dovolite, I da vstopim?" j Tujec pač ni bil oblečen po I j škofovsko in klobuk, ki ga je I , držal v rokah, je bil čisto nava- I . den cilinder, a sicer je bil mož I bedforskemu škofu na las po- I I doben in Feliks Chapelu je bi- I lo takoj ravno pri srcu, kakor I vedno, kadar je bil v bližini I svojega prevfzvišenega sorod- I nika. , "Pripeljal me je semkaj ve- I lezanimivi začetek vašega ro- I mana v časopisu "Za ves svet", I ki se bavi z žalostnim dogod- I kom v tej hiši. Upam, da niste I nevoljni, da vas nadlegujem: I prignala me je vroča želja, spo- I znati kraj, kjer se je zgodila I taka žaloigra." Gbspod Soper je bil prav ta- I ko nervozen, kakor gospod I Chapel, ki ni vedel, ali naj se I veseli ali naj bo vznemirjen. I "S čim*vam tnprem postre- I či?" je vprašal z negotovim I glasom. \ Tudi glas došlega tujca se je I tresel, ko je govoril; I "Smem-li — po — pogledati I po — po sobah, ki — ki — ki I so bile priče ža — ža — zalo- I stnim dogodkom?" "Se — se — seveda, go — I go — gospod." "A jaz vas ne bi rad motil, I gospod Chapel." "Saj me nič," je odgovoril I Chapel; "jaz se bom kar u fa al »Inif imln nt— too ——JgfcXWfc M+mrO. ' National Drug Store! I Slovenska lekarna. I vogal St. Clair ave. in 61. ceste i S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise V za* ' logi imamo vse, kar je treba I v najboljši lekarni. (45) ' jNNIIIIINMIMNiN% ! j IZURJENI ZOBOZDRAVNIK,- I Dr.ll ; Kalbfleisch, ! ! 6426 SlQm Ave. , 1 ...........~ ; I Govori se slovensko m hrvat-! sin. Točna postrežba, časopisi na razpolago. Ženske ' ; ; strežnice. Edini zoboakavnii-I ki urad v mestu, kjer te govori \ \ \ slovensko in hrvatsko. Uradne arci I ; Od 9«80 do 11*80 dopk Od 1^0 do 6:00 pop. * Od 6:00 do 8KX)tr«eer 1 1 < , ' .'.«■ I • I • . * -..Jt-ifl H ' J Telefon urada: ' I I; East 408 J. - 1 EddF 1SM M. I I ' ...... ______ J