LETO XII 7 september 1986 glasilo szdl občine logatec NOVICE Hudo neurje je povzročilo veliko škodo Sobota, 23. avgusta bo ostala v kronikah zapisana kot črn dan. Približno ob 19. uri je strahovito močan vrtinčast vihar pustošil nad logaško in vrhniško občino. Mini tornado, kot so ga poimenovali strokovnjaki, saj Slovenci za ta pojav nimamo ustreznega imena, se je razbesnel okoli Dednega vrha in nato z veliko močjo in hitrostjo zdivjal čez novi del Hotedr-sice, Logaške Žibrše, Zaplane, Staro Vrhniko, Sinjo Gorico in Bevke. Za njim so ostale strahotne posledice. Vrtinci vetra so na svoji poti opustošili vse, v kar so zadeli. Vihar je divjal na zelo ozkem času in skoraj v ravni črti, kar je še najlepše vidno na posnetkih, narejenih iz zraka Po petnajstih minutah se je vihar umiril Za njim so ostala podrta gospodarska poslopja, hiše brez streh, potrgane žice telefonske in električne napeljave, neprehodne ceste, uničena vozila, izruvana in podrta drevesa. Pomoč je bila takojšnja Takoj so se sestali štabi civilne zaščite; gasilci, delavci cestnega podjetja, elek-tričarji, gozdarji in miličniki so imeli polne roke dela. Potrebno je bilo očistiti ceste, preko katerih so ležala podrta drevesa. S pomočjo vseh so cesti v Rovte in Žibrše odprli že okoli polnoči. V nedeljo zjutraj so bile trgovine z gradbenim materialom odprte, na prizadeta področja So začeli takoj voziti strešno kritino in drug potreben gradbeni material. Naše delovne organizacije so priskočile na pomoč tudi z gradbenimi stroji Ko so si opomogli od prvega šoka, so z delom začeli tudi krajani. Složno in brez panike so potekala dela. Sosedje so pomagali drug drugemu, pomagali so tudi člani različnih društev in organizacij Nekatere delovne organizacije so takoj pomagale svojim delavcem, ki jih je prizadelo neurje Zelo hitro je prišla pomoč tudi iz drugih krajevnih skup nosti, ki jih neurje ni prizadelo. Prišli so ljudje iz Godoviča, Črnega vrha, prišla je mladinska delovna brigada iz Idrije. Odpravljanje posledic neurja je bilo izredno hitro V nedeljo ni bilo objekta, na katerem ne bi potekala dela-. V ponedeljek so na opustošeno področje prišli člani strokovnih komisij za ocenitev škode, izredno hitro so se organizirali tudi strokovni cenilci zavarovalne skupnosti Triglav. Akontacije za povrnitev škode so občanom začeli izplačevati že v petek. Pomoč prizadetim v neurju je bila učinkovita. K temu je pripomogla predvsem dobra organiziranost struktur v posameznih krajevnih skupnostih. Odločitve so bile hitre in delo je potekalo organizirano povsod. Prve grobe ocene so pokazale, da je rušilni veter povzročil izredno veliko škodo. Številke se gibljejo okoli 150 milijard dinarjev. Točne številke bodo znane, ko bodo vse komisije na opustošenem področju končale delo. Spet se je pokazalo, da ljudje v stiski pomagajo drug drugemu. In ravno to je bilo tisto ohrabrujoče dejstvo, ki je ljudem pomagalo, da so se odpravljanja posledic neurja lotili z veliko vnemo in brez panike. PROGRAM PRIREDITEV V POČASTITEV PRAZNIKA OBČINE LOGATEC »12. SEPTEMBER« v času od 4. 9. 1986 do 26. 9. 1986 ČETRTEK ob 20 uri PETEK ob 16 uri ob 17. uri ob 20. uri ob 20 uri SOBOTA ob 17 uri ob 17 uri NEDELJA ob 9. uri ob 11. uri ob 20. uri od 8. do 17 ure- PONEDELJEK ob 15 uri ob 16. uri SREDA ob 16.30 uri ČETRTEK ob 17. uri ob 20 uri PETEK ob 19. uri ob 20 uri SOBOTA ob 9. uri ob 9 uri ob 14 uri ob 19 uri 4. 9. 1986 - prikaz diapozitivov in filmov o dejavnosti Jamarskega društva Logatec z glasbeno spremljavo - pred starim vrtcem 5 9 1986 - otvoritev poslovnih prostorov obrtnega združenja na Tržaški 11 - otvoritev razstave reliefov in plastik ZORANA MRAKA, cvetlic JANEZA RUPNIKA in čipk JULKE FORTUNA - otvoritev razstave gospodarstva in malega gospodarstva v prostorih OŠ Edvarda Kardelja in Doma KS Tabor - literarni večer - pogovor s pisateljem TONETOM PARTLJIČEM Titova dvorana - Narodni dom - video disko z VLADOM KRESLINOM na Na-klu kolesarsko tekmovanje s startom ob Rovtarski 9. 1986 odprto občinsko Logatec - Rovte cesti finalna tekmovanja obrtnikov Notranjske in družabno srečanje s plesom 9 1986 šahovski hitropotezni turnir v Narodnem domu smučarski skoki na 15-m skakalnici na Sekirici za pokal Elektrotehne večer narodnih pesmi v KS Rovte - sodelujejo pevski zbori občine Logatec in pevski zbor Doberdob Pevski večer bo pred trgovino v KS Rovte spust v jamo Gradišnico - ob cesti Logatec - Laze 9 1986 - fotografska razstava - naravna in kulturna dediščina - Zavarovalna skupnost Triglav Razstava bo odprta do 14 9 1986 - košarkaški turnir na igrišču KS Tabor 10 9 1986 - občinsko prvenstvo v streljanju z malokali-brsko in zračno puško v KS Hotedršica 11.9 1986 - odprto občinsko prvenstvo v namiznem tenisu za vse kategorije v domu na Griču - gledališka predstava pred Narodnim domom 12 9. 1986 - nastop mažoretk pred trgovino Mercator - nočni tek po ulicah Logatca za vse kategorije 13. 9 1986 - občinsko prvenstvo v kegljanju na kegljišču na Vrhniki - modelarsko tekmovanje za OŠ »8 talcev« - SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE pred lovsko kočo v Lomu, svečana podelitev priznanj in otvoritev lovske koče - kabaretni program - pred lovsko kočo NEDELJA ob 8 uri ob 8 uri ob 8 uri ob 9 uri ob 16 uri PETEK 14. 9. 1986 - občinsko tekmovanje gasilskih desetin na poligonu Valkarton Logatec - odprt turnir v malem nogometu na Kovku v KS Rovte - odprto občinsko prvenstvo v balinanju na balinišču »Pri Krištofu« - odkritje spominske plošče z imeni padlih Hercegovcev v Grčarevcu - smučarski skoki na 25-m skakalnici na Sekirici 26 9 1986 - svečana otvoritev trgovine Kmetijska zadruga Logatec Mercator Ob občinskem prazniku bo Lovska družina Logatec odprla prenovljeno lovsko kočo v Lomu. Koča je bila zgrajena leta 1961 in je bila prenovitve zelo potrebna. Pri prenovi so veliko dela opravili člani lovske družine s prostovoljnim delom, pomagale pa so tudi delovne organizacije naše občine. Foto: M. Tršar Uspešna krvodajalska akcija Občinski odbor Rdečega križa je konec julija organiziral krvodajalsko akcijo. Kljub dopustniškemu času se je vabilu odzvalo skoraj 300 krvodajalcev Posebno razveseljivo je, da se je povečalo število mladih in tistih, ki so letos kri darovali prvič. Akcijo za pridobitev krvodajalcev so vodili sindikalni aktivisti. Zaradi dopustniškega časa je bilo seveda nekaj težav, saj je bilo potrebno zagotoviti, da bo kljub odsotnosti delavcev proizvodnja potekala nemoteno Aktivisti Rdečega križa ocenjujejo, da je bila akcija uspešna V občini je zdaj evidentiranih že preko 2000 krvodajalcev. Humanost ljudi torej še ni odpovedala Občinski odbor Rdečega križa je sklenil, da bi skupaj z Zavodom SR Slovenije za transfuzijo krvi v naši občini pripravil akcijo dvakrat letno, in sicer v zimskem ali pomladanskem času in poleti. Zahvaljujemo se vsem, ki so pomagali, da je akcija uspela, posebej pa vsem, ki so darovali kri. Morda jo bomo potrebovali že jutri! Naš praznični dan - za boljši jutri! 43 let mineva, od kar so mladi fantje 12. septembra 1943 množično stopili v partizanske vrste NOV. Za naše takratne razmere smo formirali veliko vojaško revolucionarno formacijo - LOGAŠKI BATALJON. To ime nosita in negujeta njegove tradicije vojaška enota V.P. 9983 in naša mladinska delovna brigada. Mnogi fantje so padli za svobodo, za našo domovino. Kljub dobrim štirim desetletjem, ki je za človeštvo kratko obdobje, smo korenito spremenili komuno in širšo domovino. Krvavo revolucijo je zamenjala po svoje še težja: družbenoekonomska revolucija, ki jo danes izvajajo že nove generacije, vedno mlajše, bolj usposobljene. Ni potrebno naštevati vseh uspehov, ki so bili doseženi po osvoboditvi, saj jih doživljamo vsak dan, vsak trenutek. V povojni izgradnji in borbi za osvobajanje delovnega človeka smo imeli seveda tudi krizna obdobja, ki smo jih vedno bili sposobni obvladati in reševati. Tudi danes živimo v času in razmerah, ki so dovolj zapletene in za prihodnost nič kaj spodbudne. Negativna gospodarska gibanja se poglabljajo, v razvitem svetu se poraja nova tehnološka revolucija, smo na pragu nove računalniške dobe, ki bo po oceni strokovnjakov postavila na glavo najbolj napredne države. Prihodnosti, pravi razviti svet, ni brez računalništva. Gospodarska prenova na osnovi informacijskih sistemov lahko omogoči novo gospodarsko in družbeno dinamiko, novo kvaliteto življenja. Računalniki pete generacije ne bodo več obdelovali podatkov, marveč znanje. To je družba 21. stoletja. Te revolucije ne bodo izbirali družbeni sistemi, bo pa in že ustvarja neizbežne družbene konflikte - po dialektiki se bo »staro« moralo umakniti »novemu«. Tehnološke posledice bodo nujno zahtevale nova samoupravna, strokovna in politična ravnanja (odnos do strokovnjakov, razvojnih služb, inovacij, šolskega sistema, teamskega dela ipd.). Nove delegate in družbenopolitične delavce ne čakajo ravno lepi časi Končali smo srednjeročno obdobje, smo na pragu novega težave in problemi so znani Blizu 40 kongresov in konferenc družbenopolitičnih organizacij v republikah, pokrajinah in federaciji, se je zvrstilo pred nekaj meseci Nekaj deset tiso-čev delegatov mladine, borcev, sindikalnih organizacij in organizacij zveze Komunistov je sodelovalo pri tem in v imenu baze razpravljalo in sklepalo, oziroma začrtalo smeri razvoja in aktivnosti družbenih subjektov Ugotovili so, da je naš najhujši »sovražnik« inflacija, da cene divjajo neobrzdano, da življenjski standard še vedno pada. da se realni osebni dohodki že nekaj let zmanj Sujejo, da se otepamo z dolgovi m vračanjem anuitet, da premalo delamo, da odgovornosti skoraj ne poznamo več, ali pa se skrivamo za splošno, skupno odgovornostjo .. Marsikaj tega smo vedeli že doslej Tudi naša DPS ni imuna za orne njene »bolezni« Dolgo smo sicer »kljubovali« krempljem gospodarske krize, vendar so nas v letu 1986 že zagrabili Obdobja razcveta so bila za našo DPS kratka in če ocenjujemo dolgoročno, bolj škodljiva kot koristna Res je, da smo v republiki tako pristali na 14 mestu glede na družben proizvod na občana in smo takoj za velikimi občinami. Žal pa nam ti rezultati, ki so bili bolj posledica Konjukture ali monopola, le tos zaradi spremenjenih pogojev gospodarjenja niso več v ponos. Posebno zaskrbljujoče je to, da se je zmanjšala ekonomičnost poslovanja in da so se bistveno spremenili Pogoji za izvoznike Skupščina občine se je v tej smeri intenzivno vklju- čevala v razreševanje statusa izvoznikov lesarjev. Naši delegati so na republiški skupščini trikrat nastopili in zahtevali hitrejše razreševanje tega problema, ki je za našo občino življenjskega pomena Reproduktivno močnejša sta VALKARTON in TOZD Gozdarstvo, izrazito slabše pa je v DO KLI. Značilnost logaškega gospodarstva je, da se je zaposlenost povečala v celi občini le za 0,1 %, zato ni čudno, da si mora približno 900 občanov iskati delovno mesto izven občine Temu problemu bomo morali nameniti več pozornosti in iskati rešitve v novih programih, izmenah in delovnih mestih. V tem trenutku organizacije združenega dela nočejo ali ne želijo o tem razmišljati, vendar brez ambi-cioznejšega razvoja, ki bo gotovo vseboval tudi tveganje, ni pričakovati sprememb. Na področju skupne porabe smo dosegli v zadnjih letih relativno hiter razvoj, ki pa se bo v sedanjih razmerah moral nujno umiriti. V zadnjih letih, letos pa gotovo, dosega skupna poraba zgornjo mejo obremenitve za naše materialno gospodarstvo To je že drugi razlog, da bomo morali v naslednjem srednjeročnem obdobju nujno okrepiti gospodarstvo in izkoristiti vse možne rezerve, tu mislim predvsem na obrt, gostinstvo pa tudi turizem »Bodoča Než-ka« nam mora biti spodbuda, da olepšamo naša naselja, hiše, občino, da izboljšamo odnos do svoje preteklosti. Pred kratkim so krajevne skupnosti izvedle glasovanje za uvedbo novega samoprispevka. Rezultati so znani. Krajani so se, razen v mestni KS NAKLO, izrekli za uvedbo sa- moprispevka Trdno sem prepričan, da bo v bodoče to skoraj edini način hitrejšega razvoja krajevnih skupnosti pa tudi občine. Minili so časi, ko je »oblast« planirala in financirala programe Danes smo že prerasli dobo, ko so »drugi delali v imenu nas« KS so se morale ali pa se še morajo organizirati tako, da zadovoljujejo vse interese krajanov. Prepričan sem, da bo tudi KS NAKLO sposobna zbrati interese krajanov in dokazala željo po hitrejšem razvoju in s tem izboljšanju pogojev bivanja Mnogo je še nalog in težav. Vseh ni možno niti nakazati, kaj šele razrešiti: sanacija starega otroškega vrtca, stare osnovne šole v KS TABOR, STARIH PODRTIJ IN ŠE MARSIKAJ, KAR NAM NI V PONOS Pri razreševanju teh problemov ima skupščina veliko subjektivnih ovir, marsikje je celo pravno nemočna Pri teh problemih bomo morali uporabiti vse možne metode in proble me v zadovoljstvo vseh občanov razrešiti Vse omenjene naloge bomo lahko realizirali le s sodelovanjem vseh občanov, organizacij, s planiranim in realnim pristopom, z dobro voljo, z željo, da bi bila naša soseska, zase lek, KS, občina, OZD naš skupni cilj Cilj. kjer bodo občani naš ponos in ogledalo velike zavesti, cilj. kjer si bodo občani kovali srečo sami, kot pravi tovariš Kardelj Ob občinskem prazniku vsem občanom in delovnim kolektivom želim veliko delovnih uspehov ter vas v imenu občinske skupščine vabim k nadaljnjemu sodelovanju za našo boljšo prihodnost. Predsednik skupščine občine Andrej LOGAR, l.r. Priznanja ob občinskem prazniku Skupščina občine Logatec vsako leto ob občinskem prazniku podeli priznanja »12 september« organizacijam, društvom in posameznikom, ki so s svojim delom pripomogli k razvoju občine. Delegati vseh treh zborov občinske skupščine so se odločili, da letos podelijo šest priznanj. Na slavnostni seji občinske skupščine bodo 13 septembra priznanja prejeli: LOVSKA DRUŽINA LOGATEC za 40-letno delovanje na področju varovanja in gojitve divjadi ter urejanja in vzdrževanja lovišč, za tesno sodelovanje z drugimi društvi, družbenopolitičnimi in delovnimi organizacijami Lovska družina Logatec ima pomembno vlogo pri krepitvi splošnega ljudskega odpora in na področju ohranjanja in varstva zdravega okolja GASILSKO DRUŠTVO TABOR LOGATEC ob 90-letnici obstoja za prizadevanje na področju izobraževanja in vzgoje gasilskih kadrov, za nesebično pomoč v operativnih akcijah ob elementarnih nesrečah v krajevni skupnosti in izven nje ter za preventivne akcije in varstvo pred požari. DELOVNA ORGANIZACIJA KONFEKCIJA LOGATEC za 25-let-no uspešno gospodarjenje. Iz obrtniške delavnice se je dejavnost razvila v večjo delovno organizacijo tekstilne stroke, ki se z delom izkazuje doma in v tujini V petindvajsetih letih je delovna organizacija potrdila pravilnost zastavljene politike opiranja na lastne sile, trošenja v okviru svojih sposobnosti, čim večjega vključevanja v mednarodno delitev dela, predvsem pa skrbi za socialno varnost svojih delavcev. VOJKO PREZELJ za nesebičen prispevek pri organiziranju množične telesne kulture V prostem času je organiziral predvsem mlade in jih pritegnil na področju atletike in smučarskega teka Njegovo delo je opazno v vsej občini Strokovno je v okviru Smučarskega kluba Loga tec-Sekcije za teke in hojo na smučeh usposabljal selekcijo pionirjev in mladincev, ki v zadnjih letih dosega zelo dobre rezultate na zveznih, republiških in medklubskih tekmovanjih Telesno kulturo popularizira v vseh sredinah, med mladimi in sta rejšimi občani FRANC GODINA za pomemben prispevek k družbenemu in gospodarskemu razvoju občine V občini Logatec in na nivoju republike je dolga leta požrtvovalno opravljal odgovorne družbenopolitične funkcije Kot predsednik občinske skupščine je vložil mnogo truda za hitrejši raz voj občine in dosegel pomembne uspehe pri delovanju samoupravnega delegatskega sistema V zadnjem času je na čelu delovne organizacije KLI Logatec veliko prispeval k razvoju lesne industrije v občini VINKO HALOŽAN za pomemben prispevek k družbenemu in gospo darskemu razvoju občine Logatec V krajevni skupnosti Tabor, občini ter republiki je dolga leta opravljal odgovorne družbenopolitične funkcije Kot predsednik občinske skupščine je veliko svojega truda vložil v razvoj občine in posameznih krajevnih skupnosti V zadnjem času pa je na čelu TOZD Valkarton veliko prispeval k razvoju papirne industrije v občini IfL^t?ANE VAB,M0 NA PROSLAVO OB OBČINSKEM PRAZNIKU, KI BO 13. SEPTEMBRA OB 14. URI PRI LOVSKI KOČI V LOGATCU Petindvajset uspešnih let Konfekcije Okroglih petindvajset let praznuje letos kolektiv logaških tekstilcev. 25 let v zgodovini kakega naroda ne pomeni veliko Za delovno organizacijo pa je tako obdobje pomembno Še posebej zato, ker je bogatejša za 25 let izkušenj, kajti njeno pot so spremljale številne preobrazbe in delovne preizkušnje H5LET Petindvajset let pa pomeni za delovno organizacijo še mnogo več Poleg uspešnega poslovanja smo dosegli tudi druge rezultate. Postali smo enoten kolektiv, ki si je z delom pridobil veliko izkušenj. Delavci so postali strokovnjaki na svojih delovnih mestih in tudi dobri samoupravljala, saj ni organa v krajevni skupnosti, v katerem ni delegata naše delovne organizacije V sedanjem trenutku so nam bolj kot kdajkoli potrebni dobri odnosi med ljudmi, dobro vzdušje med delavci in vodstvenimi kadri. Človeški odnosi pomenijo v tem času za marsikoga veliko, morda tudi več kot osebni dohodki, ki so v zadnjem času predmet sporov in nezadovoljstva. A do dobrih odnosov je težko priti Treba je volje in skupnih prizadevanj Petindvajset uspešnih let je tudi potrditev, da so bile naše odločitve glede opiranja na lastne sile, trošenja v okviru svojih sposobnosti, vključevanja v mednarodno delitev dela in skrbi za delavca pravilne. Prehojena pot ni bila lahka. Začela se je, ko je bila v okviru invalidskih delavnic iz Ljubljane odprta tudi delavnica konfekcije v Gornjem Logatcu. Prva delavnica je bila v bivši trgovini pri Rusu Prostori so bli majhni in niso dovoljevali zaposliti večjega števila delavcev. V delavnici smo zato blago samo krojili, šivale pa so ga delavke na svojih domovih z lastnimi šivalnimi stroji Krojenje je bilo ročno Uporabljali smo samo mizo in lastne škarje Kljub temu delovni uspehi niso bili slabi. Delavci so bili skromni in pridni Kmalu smo dobili kooperante tudi v rugih krajih. Ustanovljene so bile zbiralnice na Rakeku, v Žireh, Postojni in Ljubljani. Potrebovali smo nove, večje prostore. Odločili smo se za skladišče pri Klobučarju v Gornjem Logatcu. Proizvodnja se je večala, večalo se je tudi število delavcev po domovih. Zanimanje za zaposlitev je bilo zelo veliko, saj so se do akrat delavci, predvsem pa ženske, lahko takrat zaposlile samo v elovni organizaciji KLI. Kolektiv Konfekcije se je zato odločil za adaptacijo stavbe v Dole- Leta 1976 so delavci dobili nove prostore, v katerih je delo postalo veliko prijetnejše njem Logatcu Z novimi prostori smo prešli od dela na domu na elo v delavnici, kjer je bilo lažje dosegati večje količine Zaradi neposredne kontrole pa se je izboljšala tudi kvaliteta. Tu smo lahko zaposlili že 80 delavk. Leta 1966 so tudi ti prostori postali pretesni. V stavbi ni bilo mogoče širiti delavnic, zato se je elavski svet odločil za gradnjo. Zrasla je nova, sodobna tovarna. Vsa ta leta je delovna organizacija pozitivno poslovala, čeprav je doživljala tudi krize in šla skozi mnogo težav Veliko pozornost smo vseskozi namenjali večanju in širitvi materialne osnove dela Tekstilna dejavnost je vezana na ročne spretnosti in va- Spomin na praznovanje - skupinska fotografija vseh zaposlenih in upokojencev njo je treba vložiti veliko truda, da se delavka izuri do take mere, da je izdelek dober za zahtevno zahodno tržišče. Rezultati, ki jih dosegamo v letošnjem letu, so prav gotovo elika spodbuda za nadaljnji razvoj naše delovne organizacije V prvem polletju letošnjega leta smo ustvarili 412.917 000 din celotnega prihodka ai 69 % več kot lani. Porabljena sredstva so se ovečala za 59,5 %, dohodek pa za 81 %. Za amortizacijo smo izločili za 151 % več sredstev, za akumulacijo pa 48 % več kot lani Del čistega dohodka za osebne dohodke seje povečal za 102,4 %. Obračunani čisti OD na delavca se je povečal sicer za 109,6 %, vendar znaša 67 866 din, kar je precej pod povprečjem občine, ki ob polletju znaša v gospodarstvu 84 325 din. Naša nadaljnja prizadevanja so usmerjena k izboljšanju življenjskega standarda delavcev in rasti osebnih odhodkov. Na tem področju smo že letos napravili velik korak. Boljši osebni dohodki bodo vsekakor tudi stimulacija za nove delovne uspehe Petindvajset let je za nami, petindvajset let truda, naporov, dela in razvoja, ki se odraža tudi v napredku naše stroke. Obračun našega dela je ugoden Zato še naprej lahko gradimo in se razvijamo, predvsem s kvalitetnim elom. Delavcem Konfekcije so ob 25-letnici zaplesali tudi mladi folkloristi iz OŠ Edvarda Kardelja. Celih petindvajset let sta s Konfekcijo Franc Leskovec in Anton Jernej čič Zaskrbljujoči polletni rezultati Na svoji 5. seji se je 14. avgusta sestal občinski izvršni svet. Osrednja točka dnevnega reda je bila obravnava rezultatov gospodarjenja za prvo polletje letošnjega leta. Tovariš Sirca, predsednik komiteja za DER in DP. je v uvodu opozoril, da je pri obravnavi letošnjih rezultatov potrebno upoštevati, spremenjene pogoje poslovanja v letu 1986, saj so se odrazili pri rezultatih gospodarjenja Celotni prihodek gospodarstva se je v prvem polletju povečal za 70,8 %, porabljena sredstva so večja za 84,2%, dohodek pa za 41,3%. Podatki kažejo, da je bila rast porabljenih sredstev veliko hitrejša od rasti dohodka in je tako več prispevala k rasti celotnega prihodka Zaradi tega se je zmanjšala tudi ekonomičnost poslovanja. Pri primerjavi indeksov pa je potrebno upoštevati, da so se za izvoznike zelo spremenili pogoji poslovanja To se ob polletju predvsem odraža pri delovni organizaciji KLI, ki je naš največji izvoznik Indekse znižujejo tudi lanske visoke osnove Temeljne organizacije in OZD so povečale izdvajanje sredstev za enostavno reprodukcijo, saj so se sredstva amortizacije povečala za 143.7 % Na tako visok odstotek najmočneje vplivata KLI in VALKAR-TON Izrazito slabši je položaj pri izločanju sredstev za razširjeno reprodukcijo, saj je akumulacija zelo padla in je za 16 % manjša kot v lanskem letu Še posebej slabo je v delovni organizaciji KLI, kjer je reproduktivna sposobnost TOZD-ov zelo majhna TOZD Stavbno pohištvo, ki je imel v prvem polletju izgubo, in DSSS za akumulacijo nista namenila sredstev. Reproduktivno sposobnejša sta Valkarton in GG-TOZD Gozdarstvo Na to nas poleg porasta akumulacije opozarja tudi delež akumulacije v dohodku, ki je bil tu najvišji. Zelo visoki so indeksi porasta akumulacije pri Gradniku in TOZD-u Gostinstvo Logatec, vendar ne smejo zavesti, saj je kljub temu delež akumulacije v dohodku še vedno zelo majhen. Delitev dohodka, oziroma čistega dohodka v gospodarstvu ni bila v skladu z doseženimi gospodarskimi rezultati Na to kaže visok porast bruto mase za osebne dohodke, ki znaša 101,6 %. To pa je precej več kot se je povečal dohodek oziroma čisti dohodek Spet je najslabše ravno v naši največji delovni organizaciji. Tu se je dohodek nominalno znižal, del čistega dohodka za osebne dohodke pa se je kljub temu povečal za 83,4 % Podobni sklepi veljajo tudi za povprečne mesečne bruto osebne dohodke na zaposlenega ter obračunane mesečne čiste osebne dohodke. Čisti osebni dohodki so povsod v gospodarstvu naraščali hitreje kot bruto osebni dohodki zaposlenih. V negospodarstvu se je celotni prihodek povečal bolj kot v gospodarstvu. Obenem so bila tudi porabljena sredstva manjša, zato seje dohodek povečal za več odstotkov kakor celotni prihodek Dohodek v negospodarstvu ni padel v nobeni organizaciji. Zelo nizka pa je v negospodarstvu akumulacijska stopnja, saj znaša 2,5 % Sredstva za osebne dohodke so v negospodarstvu delili bolj v skladu z doseženim dohodkom kot v gospodarstvu, saj je bil porast obračunanih čistih OD na zaposlenega nižji od porasta dohodka in čistega dohodka Porast čistih in povprečnih bruto OD zaposlenih je manjši kot v gospodarstvu. Rezultati ob polletju so zaskrbljujoči Izvršni svet je zahteval, da TOZD Stavbno pohištvo pripravi sanacijski program, saj je imel ta TOZD izgubo že po prvem trimesečju Člani IS so menili, da je gospodarsko stanje tako problematično, da bo potrebno probleme v nekaterih organizacijah analizirati še posebej podrobno. Nasploh pa je potrebno opozoriti OZD na izvajanje reso-lucijskih določil in odločno ukrepati v primerih kršitev. Sredi avgusta nas je po obdobju tropske vročine presenetilo hudo neurje. Poškodovalo je precej streh in lomilo drevesa. Tile posnetki so bili narejeni na Ravniku. (Foto in tekst M. Tršar). Dinar na dinar za razvoj kmetijstva Problemi gospodarjenja z denarjem so vsak dan večji V začaranem krogu nizke akumulativnosti kmetijstva, neusklajenih cen, visokih obresti za kredite in naraščajoče inflacije se v precejšnji anonimnosti trudi razreševati financiranje zadružne in kmečke proizvodnje Zadružno hranilno kreditna služba S spremembami zakona o hranilno kreditnih službah naj bi se zadružno hranilništvo materialno okrepilo in postalo celovit finančni servis za kmetijske organizacije in kmete, kjer bi lahko kmet uredil vse finančne zadeve, ki jih ima v odnosu do svoje zadružne organizacije, pa tudi drugih organov in organizacij. Po predvidenih vsebinskih dopolnitvah v poslovanju bi hranilno kreditne službe v prihodnje vodile žiro in tekoče račune svojih vlagateljev in opravljale plačilni promet zanje. Z združevanjem občasno prostih sredstev društev, skladov, SIS, krajevnih skupnosti v potenciale HKS pa se bodo tudi HKS vključile v celovit razvoj podeželja in vasi, ne samo na področju kmetijske proizvodnje, ampak tudi infrastrukture. V zadružnih hranilnicah se zbirajo hranilne vloge združenih kmetov, delavcev, zaposlenih pri ustanoviteljih HKS, in sredstva drugih občanov Spodbuda za varčevanje denarja so obresti Ker je HKS del bančnega sistema, vodijo HKS Slovenije enotno politiko obrestnih mer za hranilne vloge, in sicer enako kot temeljne banke v Sloveniji v skladu s sporazumom združenja bank Jugoslavije Obrestne mere za sredstva hranilnih vlog občanov so od 1. 8 1986: - hranilne vloge na vpogled - 7,5 % letno - hranilne vloge nenamensko vezane nad 3 mesece - 42 % letno - nad 6 mesecev - 48 % letno - nad 1 leto - 56 % letno - nad 2 leti - 59 % letno - nad 3 leta - 61 % letno Za obračun in izplačilo obresti od hranilnih vlog pred koncem leta se uporablja diskontirana obrestna mera (to je za vezavo nad 3 mesece 36,65 % in nad 6 mesecev 43.31 %) Naraščanje obrestnih mer za kmetijske kredite je zadnja leta glavna ovira pri najemanju kreditov za investicije v kmetijstvu, kar je gotovo slabo za dolgoročni razvoj kmetijstva Zato bo treba poiskati vse možnosti in načine, da se kmetijske naložbe oživijo Ker naj bi bilo kmetijstvo po vseh družbenih dokumentih prednostna panoga, upajmo in pričakujemo, da bo vsaj na področju kreditno monetarne politike kmetijstvo deležno večjih ugodnosti Iz sredstev hranilno kreditnih služb in dodatnih bančnih kreditov se kratkoročno dolgoročno kreditira naložbe v tekoče kmetijsko proizvodnjo, v modernizacijo opreme, mehanizacijo in ureditev gospodarskih objektov, za razvoj kmečkega turizma HKS daje kredite za dokup let za invalidsko pokojninsko zavarovanje kmetov in za kreditiranje razvoja zadružnega kmetijstva HKS pripravlja rešitve za sistem kreditiranja kmetov za stanovanjske potrebe na način, kot velja za delavce v združenem delu Zaradi omejenih sredstev in veli kih potreb se malo denarja izloča za vključevanje v financiranje: izobraževalnih kadrov in pripomočkov za kmete, pospeševalce agroživilske šole, za sofinanciranje republiških tekmovanj in prireditev kmečke narave (Kaj veš o kmetijstvu, Srečanje mladih kmetov na Vranskem, tekmovanje traktoristov, tekmovanje pionirskih zadrug Jugoslavije in podobnih) ter za ostale propagandne stroške Krepitev in razširitev dejavnosti HKS bo zahtevala tudi posodobitev poslovanja, da bo vlagateljem omogočeno čimbolj poenostavljeno in racionalno urejanje finančnih zadev Jana Jerina Vse za boljše počutje gostov Glavna turistična sezona je za nami. Pravzaprav prihaja čas, ko bodo gostinci delali ocene uspešnosti svojega dela. Ocene pa bodo delali tudi tisti, ki so gostinske in turistične usluge potrebovali. In tega se gostinski in turistični delavci zavedajo, zato si tudi prizadevajo, da bi gostje bili čimbolj zadovoljni. Logatec je na področju turizma še kako zanimivo področje. Pa vendar iz leta v leto ugotavljamo, da nekaj ne gre Premika sicer se, a zelo počasi. K dobri ponudbi in zadovoljstvu gostov gotovo sodi tudi urejenost lokalov. Prav na tem področju se pri nas končno le nekaj premika. Preurejen je lokal Mercatorja na Tržaški cesti v Logatcu, v zaključni fazi je prenova bifeja pri Krpanu. O pridobitvah letošnje turistične sezone smo se zato pogovarjali s tovarišem Bogom Ajdičem. Povedal je, da je TOZD Gostinstvo Logatec letos za investicije namenil približno 160 000.000 dinarjev, kar je za TOZD, ki je imel v letu 1985 150.000 000 dinarjev celotnega prihodka izredno veliko Največji del, približno 130 000 000 dinarjev je TOZD vložil v izgradnjo novega večnamenskega objekta v Kampu v Fiesi. Malo naših občanov ve, da v TOZD Gostinstvo Logatec sodi tudi enota v Fiesi, kjer je manjši hotel z 48 ležišči, oziroma 21 sobami in avtokamp, v katerem letuje lahko približno 800 gostov. Letos je bilo ob konicah v kampu celo več kot 1000 gostov. Z izgradnjo večnamenskega objekta so pričeli konec marca, 7. junija pa je bila otvoritev. Na 550 m' pokritih površin so v objektu sanitarni prostori, recepcija, pralnica, likalnica, kuhinja, soba za prvo pomoč, pisarne ter prostori za trgovino in bife. Objekt zagotavlja udobnost 800 gostom. V naslednjih sezonah bodo dokončno uredili še prostore za kampiranje in dostope ter vse potrebne priključke, parkirne prostore in asfaltne poti. Računajo, da bi tako leta 1988 zaključili kompletno ureditev in bi kamp zadoščal vsem pogojem za pridobitev I. kategorije. Kar je bil v letošnji sezoni zelo zaseden. Čeprav v kampu letuje največ domačih gostov, je bilo letos tudi tujih zelo veliko. Preko študentskega servisa so zaposlili tudi dijake in študente iz Logatca, ki so opravljali različna dela. S to akcijo želijo nadaljevati tudi naslednja leta. Letošnjo investicijo v Fiesi so pokrili delno s posojilom Stanovanjsko komunalne banke, delno pa tako, da so s samoupravnim sporazumom dali v zakup za 10 let postelje v hotelu. Na ta način so zbrali približno 10 000.000 dinarjev. K temu sporazumu je pristopila tudi delovna organizacija KLI in tako pridobila nove kapacitete za letovanje svojih delavcev. V TOZD-u razmišljajo tudi o možnostih za podaljšanje turistične se- zone, saj so klimatske razmere v Fiesi izredno ugodne. Veliko pridobitev pomeni tudi nakup prostorov v novi soseski na Pavšičevi ulici v Logatcu. Tu naj bi uredili gostinski lokal, kjer bi lahko postregli predvsem zahtevnejše goste Ponudba bo zato bolj izbrana, ponudili bodo tudi različne slaščice in hladne jedi. Hudo potreben obnove pa je bil bife pri Krpanu. Tu so prostor namreč zadnjič obnavljali pred 18 leti. Lokal bo zdaj popolnoma prenovljen, v njem bo možno ob kavi tudi posedeti, saj to v restavraciji ne bo več možno. Namenjena naj bi bila tistim gostom, ki bodo želeli pri Krpanu poskusiti tudi njihovo hrano. Nekaj se le premika Tarejo pa jih še vedno kadrovski problemi. Zavedajo se, da ponudba še ni dovolj kakovostna in predvsem to bi radi izboljšali. Tudi stara cesta se vedno bolj odpira in sama ponuja možnosti. Samo zagrabiti jih bo treba. Ne samo TOZD Gostinstvo, tudi vsi drugi, ki lahko pripomorejo k večjemu razmahu turizma. bn Priznanje za pridno kmetovanje Smukov Janez - Mercatorjev nagrajenec Janez Klemene, po domače Smukov Janez, iz Jakovice sodi med tiste kmete, ki združeni v Kmetijski zadrugi Logatec s svojim trdim in pametnim delom uspešno gospodarijo. Zadružni svet Kmetijske zadruge se je spomladi letos brez posebnega dvoumja soglasno odločil, da je za letos razpisano Mercatorjevo nagrado najprimernejši prav jakovški kmet Smukov Janez. Utemeljitev za nagrado pravi, da se je nagrajenec s svojim znanjem in delom dodobra uveljavil v svojem kraju, kjer si je uredil povsem na novo domačijo in dodobra učvrstil kmetijo ter se opremil s sodobno mehanizacijo, da velja za primer urejene kmetijske proizvodnje; tako je Smukov Janez tudi največji pridelovalec za trg. Lani je na primer prodal prek zadruge 30.000 litrov kvalitetnega mleka (3.7 do 4.0 % tolšče) in nekaj nad 2.500 kg mesa. Danes obvladuje Smukov Janez blizu 30 glav goveje živine. Na 17 ha zemlje (od tega ima 3 ha v zakupu iz zadružne lastnine) teče vse dogajanje, in življenje družine, ki se celost- Kdo si to upa? no ubada s kmetovanjem; namreč, poleg gospodarja še žena in dvoje sinov, od katerih je starejši sicer gozdni tehnik - sedaj v vojski, mlajši pa še na poklicnem razpotju. Zato, ne le velika volja in sposobnost gospodarja, ampak ubranost pridnih rok vseh Smukovih je v teh velikih dosežkih. Čestitamo Janezu za nagrado in vsem njegovim, pa ne samo zaradi nagrade, pravzaprav, zaradi vseh zglednih kmetijskih prizadevanj. maš Noben pošten občan si ne upa vzeti, kar ni njegovega. Pričakuje tudi, da bo za denar dobil pošteno protivrednost. Ko greš v trgovino, moraš za nakupljeno blago odšteti denar. Če vzameš v najem zemljo, jo moraš plačati. Tudi prostor na pokopališču moraš plačati. Pri nas v Logatcu pa moraš izjemoma plačati tudi nekaj, kar ne uporabljaš in tudi nikoli ne boš. To je čistilna naprava in kanalizacija. Prispevke plačujemo skupaj z vodarino, čeprav na te objekte nismo in verjetno tudi ne bomo priključeni. Denar za to pobira Gradnik Logatec - TOZD Komunala. Mislim, da je ta denar nam krajanom ukraden. Pozimi si je nekdo dovolil brez dovoljenja lastnika in krajanov napraviti odpad odvečnega snega pred mrliško vežico. Med snegom je bilo tudi veliko smeti. Ob večjem pritoku vode potok tam naraste, poplavi dolino in vso nesnago odnese v Jačko To pa je potrebno zaradi takega neodgovornega obnašanja čistiti.. Čiščenje Jačke pa je gotovo dražje od odvoza smeti na smerišče. Za vse te stvari pa niso krivi delavci Komunale, ampak tisti, ki sprejemajo take od ločitve. Ti so tisti, ki si vse upajo. ČaR Pripis uredništva: Uredništvo je delovno organizacijo Gradnik zaprosilo za pojasnila v zvezi s člankom občana. Do oddaje materiala v tiskarno odgovora nismo dobili. Upamo, da ga bomo lahko objavili v naslednji številki Logaških novic. Na podlagi priporočila komisije za usklajevanje programov socialnega varstva, pri skupščini Skupnosti socialnega varstva Slovenije, glede medletne uskladitve denarnih pomoči otrokom in medletne valorizacije prispevkov staršev k oskrbnim stroškom v vzgojnovarstvenih organizacijah z dne 24. 6. 1986 in v skladu s 16. členom SS o socialnovarstvenih pravicah je skupščina Skupnosti otroškega varstva Logatec na 2. seji 8. 7. 1986 sprejela naslednji SKLEP Družbene pomoči otrokom in prispevki staršev k oskrbnim stroškom v VVZ Kurirček se s 1. septembrom 1986 povečajo za 35 %. Ta sklep se objavi v Logaških novicah. Obrazložitev: Zaradi rastoče inflacije in hitre rasti osebnih dohodkov je odbor za razvoj družbenega varstva otrok predlagal valorizacijo družbenih pomoči. Družbena pomoč otrokom je eden od pomembnih dejavnikov, ki urejajo socialno varnost družine in otrok. Primarna funkcija družbenih pomoči je delno kritje stroškov, ki jih namenja družba staršem za vzdrževanje otrok, zato se mora njihova realna vrednost povečati skladno z rastjo inflacije, oziroma njihova realna vrednost ne sme padati. Osnovni življenjski stroški se stalno povečujejo (cene hrane), kar pogojuje dvig oskrbnega dela cene v VVZ. Zato se bo prispevek staršev k osrbnim stroškom v VVZ Kurirček povečal za 35 % in bo znašal od 1.9. 1986 dalje za oddelke otrok do 2,5 let 30.614 - din, za otroke od 2,5 do 6,5 let pa 21.254 - din. SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA OBČINE LOGATEC PREDSEDNIK SKUPŠČINE: Rajko RUPNIK, l.r. Sta kramp in lopata čedalje manj privlačna? Letošnje brigadirsko poletje je za nami Brigadirji so se vrnili v svoja domača okolja, bogatejši za novo izkušnjo, za številna prijateljstva, nekateri pa tudi za novo simpatijo. Sekire, mačete ter ostalo brigadirsko orodje je shranjeno, tako da lahko ocenimo in analiziramo naše delo Brigadirji naše občine smo kot MDB Logaški bataljon letos sodelovali v II. izmeni republiške mladinske delovne akcije BRKINI od 20 7 do 9. 8 1986 Poleg naše brigade so bili na akciji še brigadirji s Ptuja, iz Ribnice, in brigada z Madžarske. Čistili smo teren za akumulacijsko jezero Klivnik, ki naj bi pomagalo pri rešitvi enega največjih ekoloških problemov v naši republiki - onesnaženju reke Reke. Tudi tokrat smo se brigadirji iz Logatca izkazali z zelo dobrimi delovnimi rezultati (največji povprečni preseg norme celotne akcije, največji dnevni preseg norme 277 %). Na delovišču smo se srečali z zelo strmim in zahtevnim terenom ter visoki temperaturami, saj v času akcije ni bilo niti enega deževnega dne. Imeli smo tudi tri udarniške popoldneve, ko smo čistili potok pri hotelu Lovec v Ilirski Bistrici ter pomagali pri obnovi gradu Prem. Seveda pa nismo zanemarili interesnih dejavnosti. Za dosežene rezultate na delovišču in na področju interesnih dejavnosti smo kot brigada dobili pohvalo, imamo pa tudi 7 brigadirjev -udarnikov ter 5 pohvaljenih brigadirjev. Dva brigadirja sta dobila pohvalo centra za mladinsko prostovoljno delo pri OK ZSMS Logatec. Zanimivi so tudi nekateri drugi podatki o naši brigadi. Brigada je štela 32 brigadirjev, kar pomeni, glede na velikost občine in število mladincev, lep uspeh, saj je popolnih brigad v Sloveniji vse manj Poleg tega pa smo imeli iz naše občine tudi 3 brigadirje v štabih mladinskih delovnih akcij v Sloveniji. Tudi veliko večje občine odpovedujejo udeležbo svojih brigad zaradi premajhnega števila brigadirjev (npr Sežana, Izola, Vrhnika, Ljubljana-Moste itd.) Tako je v naši brigadi sodelovalo tudi 6 vrhniških mladincev, ker tam niso uspeli organizirati brigade. Značilno je, da so brigadirji vse mlajši Povprečna starost naših brigadirjev je bila 17 let, kar se odraža tudi v dejstvu, da je letos doživelo svoj brigadirski krst kar 18 brigadirjev. Temu primerna je tudi sestava briga- Na delovišču je bilo sonce neusmiljeno. Pripekalo je, in žgalo naša telesa. dirjev, saj je bilo kar 16 osnovnošolcev, 3 dijaki, in 13 delavcev Pogrešamo torej predvsem večje število dijakov in študentov, čemur bo potrebno prihodnje leto posvetiti večjo pozornost (predvsem bo potrebno razmišljati o štipendistih). Pozabiti pa ne smemo na neugodni finančni položaj, ki marsikaterega mladinca prisili, da si poišče priložnostno zaposlitev preko študentskega servi- se malo, pa bo deblo okleščeno in naš najmlajši brigadir, 8-letni Dejan si bo lahko malo oddahnil. sa Marsikje pa imajo doma tudi kmetijo, kjer je največ dela ravno poleti. Prav tako ne moremo mimo dejstva, da so bili tabori kot alternativna oblika mladinskih delovnih akcij v Sloveniji letos izredno dobro zasedeni, in to predvsem z dijaki in študenti. Torej sta zgolj kramp in lopata čedalje manj privlačna Tudi odziv hnladincev, delavcev je v naši občini zelo različen. Medtem, ko je bilo iz delovne organizacije KLI 9 brigadirjev in iz TOZD Valkarton 2, se iz ostalih OZD ni udeležil akcije nihče Brigadirji bi si želeli speljati tudi lokalno akcijo v Logatcu, da to ne bi bila značilnost samo okoliških krajev, vendar je pri pripravi take akcije potrebno sodelovanje več dejavnikov, predvsem krajevne skupnosti, Nasmejani obrazi in smeh so dokaz, da je bilo kljub vsemu na akciji prijetno. Brigadirski pregovor pravi: - Kdor drugemu pomaga, je dober brigadir.. s skupnimi močmi gre delo lažje od rok. ki bi v svojih programih razvoja morala predvideti, katera dela in akcije bi bilo možno izpeljati z brigadirsko pomočjo Upamo, da bo v prihodnjem letu to sodelovanje boljše. Pri pripravljanju brigade in pridobivanju brigadirjev pogrešamo delovanje in podporo ostalih družbenopolitičnih organizacij ter drugih dejavnikov, ki so k temu zavezani po samouprav nem sporazumu o razvijanju mladinskega prostovoljnega dela v občini Logatec Tako ostaja vsa teža dela na OK ZSMS in centru za mladinsko prostovoljno delo. Zdravko Klemen Uspešni pri Zapustil nas je prvoborec svojem delu stane Žitko - Stojan Društvo upokojencev Logatec prizadevno uresničuje svoj delovni program V poletni sezoni je največ dela z organiziranjem izletov Menim, da je za aktivnega človeka, ko odhaja v pokoj, spoznanje, da naenkrat družbi ni več potreben, velika prelomnica v življenju Kako človek to sprejme, pa je odvisno od njega samega, od njegovega značaja, predvsem pa seveda tudi od njegovega zdravja Nekdo kar naenkrat zgubi smisel in voljo do vsega, medtem ko drugi postopoma predaja štafeto dela mlajšim Del resnice je tudi v tem, da smo izločeni in osamljeni toliko, kolikor sami hočemo biti. Imamo veliko možnosti za aktivnost v svojem društvu, v drugih društvih in v svoji krajevni skupnosti. Največja nevarnost pa je, če se zapiramo med štiri stene in pretrgamo stike z ljudmi in naravo Kako lepo je bilo npr v sončnem julijskem nedeljskem jutru vstopiti v avtobus med sebi enake. Mnogo je bilo nekdanjih sodelavcev, ki smo obujali spomine na nekdanje dni in se pogovarjali o sedanjem življenju Peljali smo se in si ogledovali lepote naše dežele preko Cerknice, Ribnice, Kočevja, Kočevskega Roga do zgodovinske BAZE 20 Tu nam je vodič podrobno seznanil z dogodki v času NOB. Sledilo je kosilo v Dolenjskih Toplicah, nato pa smo obiskali še znameniti samostan Pleterje Tu smo bili s filmom (enakopravno tudi ženske) seznanjeni z zgodovino in sedanjim življenjem v samostanu. Prehitro se je dan nagnil h koncu Mi pa smo pričakovali še presenečenje, ki so ga organizatorji napovedali že na začetku. Izžrebali so številke sedežev, dobitniki pa so prejeli lepe nagrade, darilo DO EMONA. Nagradi sta dobila tudi najstarejši in najmlajši udeleženec na izletu Veseli in razpoloženi smo preživeli še en prijeten dan našega življenja, dan, ki ni izgubljen v prazno. Udeleženci se zahvaljujemo organizatorjem in tudi šoferju za varno vožnjo Društvo pa je aktivno tudi na drugih področjih V delu je gradnja novega balkona na stavbi društva Finančna sredstva za ta namen pa so tudi tokrat prispevale delovne organizacije iz Logatca. V septembru bo organizirano tekmovanje v balinanju Za poznejši jesenski čas načrtujemo vrsto aktivnosti, ki bodo zanimive za vse člane Organizatorji pričakujejo in želijo, da bodo vse te prireditve obiskane in da trud ne bo zaman. Tatjana Društvo upokojencev obvešča svoje člane, da bodo URADNE URE OD 15. SEPTEMBRA DALJE OB SREDAH IN PETKIH OD 8. DO 10. URE. Odbor Težka zahrbtna bolezen je iztrgala iz naših vrst rezervnega majorja in nosilca spominskega znaka 1941 Staneta Žitka - Stojana, ki smo ga drugega julija letos pokopali na pokopališču v Kopru, kjer je tudi z družino preživel zadnje obdobje svojega življenja Pred 62 leti se je rodil v Lazah pri Logatcu v delavski družini Že v zgodnji mladosti je spoznal tegobe takratnega režima, in se že poleti leta 1941 vključil v delo OF V Lazah je takrat za OF delovalo več skupin. Stane je delal v moji skupini Bil je zaveden in požrtvovalen mladinec. Ko sem ga sredi marca 1942. obvestil, da je prva skupina rakovniških fantov že odšla v partizane in mu predlagal, da se čimprej odpraviva še midva, ni dolgo razmišljal. Z omenjenimi fanti smo namreč skupaj delali za OF. Sekiro, ki jo je imel v roki kot gozdni delavec, je vrgel čez ska- Stane Žitko - Stojan, komandant relejnega sektorja za Primorsko Delegati občinske skupščine so na zadnji, seji pred počitnicami obravnavali tudi odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč v občini Logatec za leto 1986 Občinske skupščine so namreč dolžne po 2 členu zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini vsako leto za svoje območje določiti povprečno gradbeno ceno in povprečne stroške komunalnega urejanja. Cena se uporablja pri oblikovanju vrednosti pri prodaji stanovanj in le v dolino in takoj sva se pripravila za odhod. Že naslednji dan sva zgrabila za orožje in odšla v neizprosen boj z okupatorjem in domačimi izdajalci. Stopila sva v borbene vrste Rakovške čete, kjer sva se več mesecev skupaj bojevala za osvoboditev večjega dela Notranjske Med ostalimi zelo uspešnimi akcijami, ki smo jih izvajali po Notranjski, je Stojan maja 1942. sodeloval tudi pri ustavitvi parne žage na Ravniku. Na najino pobudo so v dobrih dveh mesecih odšle v partizane še ostale skupine mladincev iz Laz, tako da je bilo do konca maja 1942 iz naše vasi že 11 fantov v vrstah Rakovške čete Konec junija 1942. nas je nekaj iz te čete odšlo v sestav Dolomitskega odreda, ostali, med katerimi je bil tudi Stojan, pa so preživeli težke dni roške ofenzive na Notranjskem. Jeseni leta 1942. pa so v sestavi Loškega odreda odšli na Primorsko, kjer so se bojevali z ramo ob rami s tovariši s Primorske vse do konca vojne Najprej je bil Stojan v borbenih vrstah Soškega odreda, nato Se-vernoprimorskega odreda ter Grad-nikove brigade Poleti 1943. je bil dodeljen v enote VOS. Po kapitulaciji Italije je postal kurir. Najprej je bil komandir kurirske postaje TV-2a v Kališah. Tu se je srečal tudi s sestro Tončko, kije bila članica rajonskega komiteja KPS za Logatec Čeprav sva bila takrat na različnih dolžnostih, sva skupaj načrtovala še marsikatero akcijo. Sredi leta 1944 je odšel na dolžnost komandanta relejne linije in kmalu nato za komandanta sektorja za Primorsko. Po osvoboditvi je bil nekaj mesecev v II. brigadi vojske državne varnosti, od tam pa je bil premeščen v poveljstvo milice za Slovenijo, kjer je opravljal razne politične dolžnosti. Več let pred upokojitvijo je bil v Kopru načelnik organov za notranje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini Tako so delegati sprejeli cene za leto 1986, ki so izračunane na podlagi podatkov delovne organizacije Gradnik Logatec Cene so naslednje: - povprečna gradbena cena m' koristne stanovanjske površine za leto 1986 znaša 85.558,00 din, - povprečni stroški komunalnega urejanja za m' stanovanjske površine znašajo 12.951,00 din. Delegati so sprejeli tudi novo ceno m' stavbnega zemljišča, ki znaša 0,6 % povprečne gradbene cene ali 513,00 dinarjev zadeve V času zadnjega službovanja in tudi po upokojitvi se je veliko angažiral pri cestnem skladu in Gasilski zvezi Slovenije. Bil je aktiven družbenopolitični delavec v krajevni in občinski samoupravi Še posebno aktiven je bil pri usposabljanju novih šoferjev na Koprskem. Za svoje nesebično in požrtvovalno delo je poleg spomenice 1941 prejel še večje število visokih državnih odlikovanj in raznih priznanj. Ohranili ga bomo v spominu kot zglednega in požrtvovalnega borca za delavske pravice. Jože Simšič-Jelen V Kališah so podelili plakete Dolomitskega odreda Ob dnevu borca so se v Kališah zbrali še živeči borci Dolomitskega odreda, mladina in občani Logatca Srečanje je bilo tudi delovno, saj so se borci Dolomitskega odreda zbrali najprej na vsakoletni skupščini, na kateri so ocenili delo in si zadali nove naloge Dolomitski partizanski odred je bil ustanovljen v začetku julija 1942 v Polhograjskih Dolomitih V času razvoja in delovanja je bil odred v specifičen položaju, saj je trikrat prenehal delovati kot vojaška organizacija, njegovo operativno območje pa je bilo od Ljubljane do Vipave Prispevek odreda v NOB je bil zelo velik. Po kapitulaciji Italije je bil Dolomitski odred 16. septembra obnovljen, vanj pa je vstopilo veliko novih borcev, predvsem iz Ljubljane in Logatca Obnovljeni odred je bil odlično oborožena in sodobno zasnovana enota, vendar je bil že po mesecu dni ukinjen. Po umiku partizanov pa se je v Dolomitih pokazala vrzel. Okupator in domači izvajalci so obnavljali postojanke in strahovali prebivalstvo. Bližajoči se odločilni boji za osvoboditev so narekovali pospešene akcije zlasti na glavnih prometnih žilah proti Trstu in Gorici, zato je štab 9. korpusa januarja 1944 ponovno obnovil odred Njegovo operativno območje je obsegalo poleg Polhograjskih Dolomitov še okolico Črnega vrha, Hrušico in področje do železniške proge Bo-rovnica-Postojna in predele med Gorenjo Trebušo in Idrijo Dolomitski odred je vse naloge opravil zelo uspešno in je bil ukinjen konec leta 1944 Odbor borcev Dolomitskega odreda je na proslavi v Kališah podelil še živečim borcem odreda plakete Prejeli so jih tudi predstavniki organizacij, ki negujejo revolucionarno izročilo odreda in predstavniki občin z območja, kjer je odred deloval Nove gradbene cene Že tretjič v brigadi Rdečega križa Slovenije Tudi letos sem se odločil, da del prostega časa preživim v brigadi RK Slovenije Odločil sem se za udeležbo v brigadi »Dr Dušan Reja«, ki je sodelovala v prvi izmeni na R MDA Bela Krajina 86 v Lokvah pri Črnomlju od 22 6, - 12. 7 1986 Sprejel sem nalogo komandanta brigade. Brigada je bila sestavljena iz treh enot: - zdravstvene, - vzgojiteljske in - tehnične Vsaka enota je delovala po posebnem programu pod vodstvom mentorjev Zdravstveno enoto smo sestavljali štirje brigadirji iz srednjih in višje zdrastvene šole Delo te enote je bilo pomembno tako za normalno življenje v naselju, kakor tudi za pat-ronažno službo v okviru zdravstvenega doma V naselju smo skrbeli za nadzor in nuđenje pomoči obolelim, poškodovanim, za sanitarno-higien-ski nadzor Pod vodstvom patronaž-nih sester smo obiskovali krajane To so bili predvsem starejši ljudje, invalidi, borci NOB, pa tudi matere z dojenčki Pri njih smo opravljali vrsto strokovnih posegov preveze, merjenje krvnega tlaka, dajanje injekcij, kopanje dojenčkov V 15 dnih smo opravili kar 85 obiskov. Pri delu smo se večkrat srečali z nehigienskimi razmerami, vendar pa nas to ni nikoli odvračalo, da svojega dela ne bi strokovno in vestno opravili Izkušnje, pridobljene v tej enoti, so za bodoče zdravstvene delavce velika pridobitev V vzgojiteljski enoti je delovalo šest dijakinj iz Celja Organizirale so brigadirski vrtec v kraju Otavec. V vrtec je prihajalo približno trideset otrok Delo z otroki je potekalo po že vnaprej pripravljenem programu Za večino otrok je bila predvsem higiena nov pojem Veliko truda je terjalo predvsem delo z Romi Vendar pa so bili otroci zelo zainteresirani in kljub začetnim težavam so hitro sprejeli kolektivno delo Naučili so se pesmic, hodili na spreh: de. poslušali pravljice ter se igrali. Nad delom te enote so bili navdušeni tudi krajani, saj imajo z brigadirskimi vrtci dobre izkušnje že iz pre-Išnjih let V precejšnjem številu so se udeležili zaključne prireditve, na kateri so otroci pokazali, kaj vse so se naučili Tehnično enoto je sestavljalo sedem kadetov iz Tacna Poprijeli so *a razna dela. sekanje drv, beljenje stanovanj, košnja trave, čiščenje vodnjaka, vezanje trte. To je bila predvsem pomoč starejšim in onemoglim, ki sami tega dela ne bi mogli opraviti Pri delu so to enoto ovirale predvsem tehnične težave, večkrat so bili prepuščeni lastni iznajdljivosti, neredko pa so morali do svojega delovišča tudi precej peša- čiti Seveda pa zavest, da hočeš narediti nekaj koristnega, premaga tudi take ovire Največje zadovoljstvo po opravljenem delu pa je zadovoljen obraz starčka, ki je bil tako rešen, za njega, velikega problema Verjetno pa je lep tudi občutek, da le nisi sam .... Tudi naša brigada je pripravila udarniški dan. Odšli smo v Vinico Lotili smo se zanemarjene hiše ob olele in onemogle matere, ki živi sama s sinom. Dela ni manjkalo Dekleta so pospravljala po hiši, čistila tla, okna, vrata Odstraniti je bilo treba kupe praznih pločevink, pre-perelih in od moljev preluknjanih odej, steklenic s smrdljivo tekočino Na čisto vodo je čakala posoda, ki že kdo ve koliko časa ni bila pomita Fantje smo pokosili in očistili vrt, odstranili pajčevine s sten, nosili kupe smeti iz hiše Spraševali smo se, kdo je kriv, da ljudje v tem času še vedno živijo v tako srednjeveških pogojih Kljub temu da se je večina prvič srečala s takšnimi razmerami, smo se s pogoji sprijaznili in trdo prijeli za delo Z našega delovišča smo odšli z občutkom, da smo naredili veliko in koristno delo Kopanje v prijetno hladni Kolpi, pa je bilo po takem delu tudi zelo dobrodošlo. Damjan Slabe Razpisna komisija delovne skupnosti Medobčinskega inšpektoriata občin Idrija - Logatec - Vrhnika razpisuje dela in naloge SANITARNEGA INŠPEKTORJA - delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi (reelekcija) Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: - da ima visoko ali višjo izobrazbo sanitarno-tehnične, medicinske ali druge ustrezne smeri VII/2 ali VI/2, - strokovni izpit za sanitarnega inšpektorja, - 5 oz. 3 leta delovnih izkušenj Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje kot z delavcem s posebnimi pooblastili in odgovornostmi s polnim delovnim časom za 4-letno mandatno obdobje Prošnje z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po razpisu na naslov: - MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT OBČIN IDRIJA - LOGATEC - VRHNIKA Idrija O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku razpisa. Gradnja planinske koče na Vrhu nad Rovtami PD Logatec je v zadnjih letih napravilo velik korak. Pred časom obnovljena kmečka hiša v Novem svetu je bila prva večja pridobitev, na katero smo ponosni vsi logaški planinci Da je bil ta dom obnovljen in usposobljen za svoj namen, so veliko prispevale delovne organizacije v občini Logatec Največji prispevek pa so dali sami planinci, ko so pričeli z akcijo in s svojim delom veliko pripomogli, daje bil dom predan svojemu namenu v dogovorjenem roku. Sekcija v Rovtah pa je na svojem letošnjem občnem zboru v svoj načrt vključila tudi postavitev planinske koče na najlepši točki v naši občini, to je na Vrhu nad Rovtami Znano je, da v sedanjem času ni možnosti za novogradnjo, zato je sekcija ubrala drugo pot. Planinci iz Rovt so se dogovorili z lastnikom zemljišča, da odstopi del zemljišča, na katerem so bile pred več desetletji že postavljene lesene barake Nato smo se s predstavniki DO KLI Logatec TOZD Žaga dogovorili, da nam predajo montažno hišo, ki je stala skladišču žaganega lesa Zaradi večjih prostorskih potreb skladišča bi jo morali odstraniti. Delovna akcija se je pričela 21. 7. 1986. Že pred tem pa so nekaj del opravili nepoklicani monterji, saj so iz stavbe odnesli dva električna ra- diatorja, ventilator, dva lijaka in še nekatere predmete. Pri demontaži in transportu elementov na drugo lokacijo je sodelovalo 16 planincev, za delo pa sta poprijela tudi prevoznika Stanko in Tone. Lesena hiša je bila še isti dan prepeljana na določeno lokacijo, kjer smo planinci zaščitili in pokrili elemente V naslednjih dneh smo že kopali temelje in betonirali nosilne plošče. V jesenskih dneh bomo hišo postavili in jo pokrili Izkoristili bomo ugodno vreme in uredili notranjost z lesenim opažem V spomladanskih dneh bo koča odprta Planinci bomo poskrbeli, da bo lepo urejena To akcijo vodijo zavzeti planinci, ki so se izkazali že na drugih področjih v športnem društvu Kovk, pri gradnji lovske koče, gasilcih in drugih akcijah v KS. Materialno pomoč pa smo dobili tudi v matičnem društvu Logatec. Da smo se planinci odločili za postavitev koče na Vrhu nad Rovtami, je bil glavni vzrok prelep razgled na Triglav, ki je v u godnem vremenu dosegljiv skoraj z roko Prelep razgled je še na druge vršace v Kamniških planinah Planinska sekcija vabi predvsem mlade iz KS Vrh nad Rovtami, da se včlanijo v PD Loga-tec-Sekcija Rovte. SŠ ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame MARIJE JEREB iz Rovt se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in posebno sosedom za darovano cvetje in izraze sožalja. Zahvaljujemo se tudi govornici za poslovilne besede in gospodu župniku za pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Sin Franc z družino in vsi, ki so jo imeli radi Hočemo, znamo, zmoremo Geslo sindikalnega kongresa je bilo tema letošnjega natečaja, ki ga vsako leto razpiše skupščina občine ob občinskem prazniku. Knjižne nagrade za najboljše spise bodo na slavnostni seji prejeli: - Polona Gantar, - Bojana Šinkovec in - Mihaela Logar iz osnovne šole »8 talcev« ter - Jože Gladek in - Zdenka Nagode iz osnovne šole Edvarda Kardelja. Uredništvo se je odločilo, da dva od nagrajenih spisov tudi objavi. Mladi smo Naš svet je še vedno poln sanj A vendarle bi s trudom nekatere lahko uresničil Začne se že na vasi Mnogi sosedje se grdo gledajo noč in dan. Pa zakaj? Če koga vprašaš, ti odgovori: »Kaj pa misli, da je! Tisto drevo tam je postavil, da mi zdaj dela senco na vrtu!« Če dobro pogledamo, vidimo, da je drevo res tam Ampak to sploh ni drevo, ampak drevesce In če smo še bolj natančni, vidimo, da kamor pada senca, sploh ni vrta, ampak samo malo trave, ki pa vseeno dobro raste. Če pa je to vzrok slabe volje, potem je to že hudo Mnogi se zaradi takih stvari prepirajo kot majhni otroci. Prepirljivce pa je treba spraviti. In kako? Lepo bi jih povabili na prireditev, kjer bi si vsi morali podati roke in si oprostiti Postavili pa bi pogoj, da kdor prekrši prijateljstvo, dobi ustrezno kazen Tudi majhne otroke bi naučili, da bi vse ljudi kjerkoli in kadarkoli lepo pozdravljali. To bi bilo zelo lepo, saj mnogi starejši ljudje danes pogrešajo toplo besedo Tudi hoja po stopnicah v bloku bi bila lažja, če bi te mimotekoči deček, tudi nepoznan, pozdravil ali celo pomagal pri nošenju prtljage Za to se moramo potruditi, ker vemo, da to HOČEMO, ZNAMO in ZMOREMO. Jože Gladek, OŠ Edvarda Kardelja Mnogim na svetu se morda zdi to geslo neuresničljivo, pravljično, sanjsko, skoraj nepomembno. Pa vendar imajo prav te besede in ta dejanja danes velik pomen Če želimo, da bo svet še naprej obstajal, da bomo obstajali tudi mi, morajo te -naslovne besede - postati geslo prav nas, ki smo postavljeni, da se zavzemamo za mir, svobodo ■kratka za naš lepši jutri. Milijone in milijone ljudi je po svetu, ki bi za trdo, suho skorjico kruha kruha dali življenje, milijone in milijone pa je tudi takih, ki mečejo kruh v smeti, svoje življenje pa bi dali za en sam gram mamila, eno samo cigareto Mar zna kdo odgovoriti na neštete klice sestradanih otrok, ki poznajo samo vroče sonce in razpo-kano zemljo; na klice vseh tistih, za katere se nihče ne zmeni; tistih, ki žive v želji, da čimprej umrejo; tistih, ki poznajo namesto hrane in ljubezni samo trda vojaška povelja in mrzlo orožje?!... Pravega odgovora najbrž ni! Zmeraj se porajajo za novimi in novimi vprašanji še bolj boleča in težja kot prejšnja. »Popolnoma nemočni smo pri tem!« pravimo vsi, ki imamo vsega v izobilju in nam ničesar ne manjka, Morda pa to le ne drži Še vedno in zmeraj bolj nam manjka. Morda pa to le ne drži. Še vedno in zmeraj bolj nam manjka medsebojnega spoštovanja, razumevanja, ljubezni in strpnosti Sodobni svet hiti hitreje in hitreje v začaran krog tehnike, napredka, po drugi strani pa v lastno pogubo, uničenje. Mi šele vstopamo v to družbo, pa se vseeno zavedamo, kakšna je lahko naša mladost, če ne bomo dovolj pogumni, da bomo to, kar je sedaj slabega, odpravljali in delali samo to, kar je res v korist človeštvu. Mladina je danes vse premalo upoštevana. Vse premalo je danes takih, ki v nas res vidijo graditelje bodočnosti, preveč pa je tistih, ki mladino obravnavajo kot nezrele »mulce«, ki se zmenijo samo za zabavo in druge »neumnosti« To, da je mladina še premalo upoštevana, je bilo poudarjeno tudi na letošnjem kongresu ZSMS v Krškem Krško - to je kraj, ki je vsem znan, zlasti tistim, ki se borijo proti gradnji jedrskih eleket-rarn To so zopet predvsem mladi! In to kljub temu, da si nekateri predstavljajo AE kot edino pot, ki vodi k hitrejšemu napredku in razvoju Mar je napredek in razvoj tudi to, da se bo zaradi nekaj takih naprav, kot je bil jedrski reaktor v Černobilu, ali pa zaradi ene same ogromne jedrske gobe sesula vsa Zemlja? Kaj nam koristi vsa industrija, če bomo nekoč umirali zaradi zastrupljenega zraka in radioaktivnega sevanja? Bi ne bilo bolje, ko bi te ogromne vsote denarja, ki so sedaj namenjene za graditev nukleark, dali za vse tiste, ki nimajo niti umazane mlakuže, kaj šele vode za pitje ali elektriko? Nemara bi bilo to dejanje le drobtinica v morje lakote Toda - če bi se vsa miroljubna mladina na svetu združi la, imela namen lepše živeti, bi znala in zmogla rešiti tudi najbolj pereče probleme našega planeta HOČEMO, ZNAMO, ZMOREMO -to so besede, ki lahko marsikaj pomenijo Za nekoga to lahko velja kot: Hočemo graditi AE, ker jih znamo in zmoremo Za mnoge druge, ki žive v prepričanju, da moramo res živeti in ne životariti, kot se nam obeta, to geslo pomeni edini izhod iz vseh velikih in malih stisk sveta. Mi mladi bi radi živeli, radi bi delali, se učili, vse za srečnejše življenje, kot je sedaj. S pogumom in voljo smo oboroženi zato, da neskončen asfalt in beton spremenimo spet v nekdanja zelena mesta, da porušimo vse tisto, kar leto za letom terja na tisoče človeških življenj.. In - če bomo res tako močni in trdni, če bomo ZNALI in ZMOGLI vse to, bo svet postajal lepši, pa čeprav počasi. In tudi neslišen krik neštetih OBRTNI CENTER VRHNIKA umirajočih otrok, ki prosijo: »Mama, pusti mi življenje!«, bo nekoč zamrl, morda celo utonil v pozabo ... Polona Gantar, OŠ »8 talcev« Notranjski obzorniki na TV do konca leta Približno enkrat mesečno se bodo od septembra dalje zvrstili notranjski obzorniki. Na sporedu bodo na I. TV mreži ob 19.00 uri, in sicer: 4. 9., 30. 9., 22. 1t>., 13. 11., 9. 12. TV dopisništvo Logatec Primož Sark Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas - 2 KV slikopleskarja (IV. stopnja strokovne izobrazbe, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 90 dni) - 1 NK delavca za priučitev za slikopleskarja (končana osemletka, poskusno delo 90 dni) Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: OBRTNI CENTER VRHNIKA, Klis S8, 61360 VRHNIKA. 'Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. Indiv poslov organ: Jože Krašovec ŽELEZOKRIVSTVO Obveščam cenjene stranke, da sem odprl obrat -delavnico železokrivskih dejavnosti, v kateri lahko naročite armaturo za plošče, nosilce, stebre, preklade in drugo. S Brus, Kalce 21 a, Logatec 30-letne izkušnje združene z najsodobnejšimi spoznanji Novi uradni servis RENAULT-IMV JANEZ OBLAK Logatec, Tržaška 84 je naslov, ki mu lahko zanesljivo zaupate. Servis z vlečno službo vam bo še naprej v pomoč tudi pri vzdrževanju in popravilu drugih znamk avtomobilov, zlasti FIAT-ZASTAVA Ob pripravi planskih dokumentov v občini Logatec (Nadaljevanje iz 7. številke LN) Žal nam dobre volje, strokovne odločnosti in predvsem denarja, ki je potreben za pripravo vseh potrebnih strokovnih podlag ter zakonsko zahtevanih dokumentov, zadnja leta manjka Komaj še lovimo z zakonom predpisane roke za pripravo planskih dokumentov, nimamo pa še programa priprave izvedbenih aktov Vse to pa bomo morali pripraviti, če bomo hoteli načrtno graditi in za najrazličnejše gradnje (družbeno in individualno) pravočasno pridobiti ter opremljati zemljišča. Današnji čas hitrih sprememb ne prenaša več nenačrtnosti Samo posamezna nenačrtna gradnja, ki jo moramo po nekaj letih opustiti, stane več kot vsa pravočasna strokovno pripravljena dokumentacija S predloženim zapisom želim predvsem opozoriti na potrebo po strokovnem, dolgoročno zasnovanem delu, na določene pomisleke, ki sem jih posredoval že v času javne razprave o UN Logatec, in nakazati potrebo po večjem zanimanju nas vseh za načrtni razvoj v prostoru, v katerem živimo Vse to narekuje organiziran pristop, ki mora upoštevati tudi za tako delo potreben čas, finančne možnosti in višjo stopnjo strokovne osveščenosti vsakega izmed nas. Spust v Gradišnico bo 7. septembra 1986 Že v prejšnjih dveh številkah Logaških novic ste bralci lahko spremljali opis raziskav, 214 in globoke jame Gradišnice, ki jih je opravil Wi-Ijem Putick s svojimi sodelavci Takrat so lahko mnogi gledali spust hrabrih mož v to ogromno brezno, ki je dolga leta veljalo za najgloblje na svetu To se je dogajalo natanko pred 100 leti Prav zaradi te častitljive obletnice se je Jamarsko društvo Logatec odločilo, da organizira množični spust v znamenito jamo, in sicer v nedeljo, 7. 9. 1986. Že v četrtek, 4. 9. 1986, bo od 20. do 22.30 ure prikaz diapozitivov o najuspešnejših akcijah in odpravah JD Logatec in o delu jamarjev v 30-ih letih Prikazovanje diapozitivov ob glasbi bo na prostoru pred starim vrtcem V NEDELJO, 7. 9. 1986, pa bo od 8.-17. ure SPUST V GRADIŠNICO. Obiskovalci si bodo lahko ogledali razstavo o raziskavah Gradišnice Panoji bodo postavljeni pred jamo. Kljub ugodnim vtisom, ki jih pušča pregled dosedaj opravljenega dela. želim v naslednjih nekaj vrsticah izpostaviti nekaj vprašanj, ki naj bi podobno kot (vsaj želim si) pripo mbe drugih pripomogle k pravočasnemu oblikovanju celovite bodoče zasnove prostorskega razvoja v Logatcu in občini kot celoti Še vedno nam manjkajo dogovorjene skupne usmeritve in izhodišča Eno izmed osnovnih vprašanj, ki se ob seznanjanju z izdelanimi gradivi ponuja, je razkorak ali točneje pomanjkanje izhodišč, ki bi jih dosedanjim in bodočim načrtovalcem morale ponuditi strokovne podlage za pripravo dolgoročnega plana občine. Ob pomanjkanju takih izhodišč je seveda razumljivo, da so dosedanji pripravljalci strokovnih gradiv iskali svojo pot in nadomestili to vrzel z dodatnimi analizami, ki pa ne morejo povsem nadomestiti izhodišč, ki jih more ponuditi dolgoročni plan občine, ta pa je še v pripravi. Zato so podane strokovne utemeljitve toliko pomembnejše, potrebne resne najširše razprave, in v marsičem nakazujemo smer bodočega razvoja na celotnem območju občine in ne samo v Logatcu Na opravljeno delo opozarjam še posebej zato, ker smo v času priprave dolgoročnega in srednjeročnega Jamarji bodo med spustom demonstrirali najnovejšo tehniko premagovanja brezen in ostalih ovir v podzemlju Poskrbljeno bo tudi za hrano in pijačo. Program bo zelo pester in če bo sreča z vremenom, pričakujemo veliko obiskovalcev Vseh prav gotovo ne bomo mogli spustiti v jamo, saj spust in dvig v 65 m globoko brezno traja kar nekaj časa. Vsi, ki bi želeli v jamo, naj pridejo primerno oblečeni (delavski kombinezon in primerna obutev), za ostalo bodo poskrbeli člani JD Logatec Vsak udeleženec spusta bo dobil spominsko dokazilo, da je bil v Gra-dišnici, na voljo pa bodo tudi razni spominki, ki bodo narejeni za ta jubilej Gradišnice. Dostop do jame bo označen iz centra Logatca, preko Martinj hriba do jame. Možen je dostop z vsemi prevoznimi sredstvi, želimo pa, da bi do jame prišlo čim več obiskovalcev peš. (Iz Logatca do jame je 25 minut hoje.) Jamarji prosimo vse obiskovalce, da upoštevajo navodila organizatorjev. Za varnost in spust bodo poleg jamarjev poskrbeli tudi njihovi sodelavci (zdravstvena služba, reševalna skupina, PM in ostali, ki bodo pomagali ustvariti prijetno vzdušje v jami in okrog vhoda vanjo). Jamarski srečno! plana Že izdelana gradiva pa z mnogimi nakazanimi rešitvami že pomembno presegajo v bistvo dolgoročnega načrtovanja Zato bo v nadaljnjem delu pri pripravi dolgoročnega plana potrebno s pridom vključevati in usklajevati že opravljeno delo tudi v nastajajoče planske zasnove V analitskem delu posebej opravljenega strokovnega gradiva prav gotovo po kvaliteti in obsegu odstopata poglavje Morfološka analiza in Anketa o geografskih, socialnih, komunalnih in prostorskih razmerah Obe poglavji pomenita strokovno pomembnejši prispevek in odstopata od običajnih »povprečnih« gradiv te vrste Še posebno pri »Anketi«, njenem obsegu in zaključkih kaže na posrečen poizkus iskanja odgovora, kaj občan res želi in potrebuje Zdi se, da je po tej poti spoznavanje problemov mogoče dopolnjevati odgovore, ki naj bi jih dajali, največkrat premalo zavzeto, posamezni nosilci planiranja K rezultatom ankete naj pripomnim le to, da bo verjetno v bodoče potrebno zajeti večji »vzorec« in predvsem zajeti vse kategorije prebivalstva enakomerno Npr.: iz odgovorov se kaže, da je »način življenja« prebivalcev preoptimistično ocenjen kot »urban« Vsekakor pa bolj, kot ga ocenjujemo mnogi prebivalci v posameznih delih obravnavanega območja Opozoriti kaže še na dejstvo, da niso dovolj opredeljene medobčinske povezave To pa seveda ponovno opozarja na še ne opravljeno delo, ki zadeva dolgoročni plan občine. Z dolgoročnim planom bo potrebno opredeliti funkcije in velikost Logatca ter obseg njegovega gravita cijskega zaledja To pa je povezano z načrtovanjem bodoče prebival-stvene rasti, infrastrukturne opremljenosti, prostorskega razvoja (kaj in kje bomo gradili) itd Strinjam se z v uvodu (v UN mesta Logatec) izpostavljeno misijo, da je razpoložljiva zemlja in še posebno obseg gradbenih zemljišč pomemben pogoj nadaljnje tudi fizične rasti naselja Logatca. Morda ne dovolj izpostavljena se mi zdi ekološka problematika, povezana z onesnaževanjem zraka v jesenskih in zimskih obdobjih Znano je, da je naša kotlina kakor nalašč ustvarjena za pojav toplotnega obrata, ki pogosto pogojuje nastanek megle do vsega samo nekaj deset metrov nad dnom kotline Nastanek megle in slabo kroženje zraka v posameznih letnih obdobjih narekuje, da bomo morali biti pri bodoči zgostitvi dejavnosti (industrije) še posebno pozorni. Morda bo, dolgoročno gledano, kazalo še po-gumneje iskati nove zazidljive površine nad kotlinskim dnom, čeprav bo to morda trenutno dražje. Se temeljiteje bo potrebno povezovati prostorski razvoj s predvidevanji gospodarstva V strokovnih podlagah in dokumentih bo potrebno utemeljiti še smiseln obseg in stopnjo koncentra cije prebivalstva v kotlini, kakšno stopnjo deagrarizacije (opuščanja kmetovanja) in v nekaterih primerih depopulacije (odseljevanja) predvi devamo, kakšne poselitvene, stanovanjske, zemljiške, gospodarske cilje predvidevamo in zato kakšne ukrepe bo potrebno za dosego teh ciljev sprejeti. Vse to pomembno vpliva na rast in kvaliteto »urbane koncentracije« Logatca kot središča tega dogajanja in morda tudi spremembe v razporeditvi delovnih mest v drugih lokalnih centrih občine Med do sedaj izpostavljenimi izhodišči še vedno manjkajo opredelitve naselja Logatec v regionalnih okvirih Bodoči funkciji (prevladujoči), soodvisnostim s centri višje stopnje v sosednjih območjih in še posebno opredelitev možnih ter pričakovanih naselitvenih pritiskov iz Ljubljane bo potrebno dodati prostorski zaključek Že zapisana izhodišča so preveč grajena samo na že podanem razvoju in ne odpirajo vseh možnosti za smelejša predvidevanja Res pa je, da so že bile dane pobude in opozorilo o potrebi po smelejši celoviteje zasnovani viziji razvoja Jasneje bo potrebno v pripravlje nih planskih dokumentih nakazati tudi posledice določene variante razvoja na rast kotlinskih in drugih naselij v občini. Tudi funkcija občinskega središča v odnosu do ostalih naselij v občini se zdi še premalo dorečena Zasnova gradbenega razvoja os rednjega naselja je po osebnem prepričanju načelno strokovno zadovoljivo opredeljena Zdi se, da bi pri že nakazanih omejitvah (kot so razpoložljiva zemljišča, ekološki pogoji, ekonomska moč - če je znana ..) morali nakazati maksimalne okvire možnega razvoja in tisto minimalno potrebno rast centra, da bi bil lahko racionalno opremljen kot »pravo urbano-mestno« naselje V ta okvir razmišljanj spadajo tudi dolgoročni okviri razvoja že zasnovane industrijske in obrtne cone Že zasnovani okviri naravnost kličejo po dolgoročnem programu njenega razvoja, ki bo moral upoštevati tudi regijske potrebe in ponudbe za nova delovna mesta itd (Se nada|JU)e) P Mihevc >!; Mercator - Kmetijska žalil: druga Logatec objavlja prosta dela in naloge S ČIŠČENJE POSLOVNIH Ž I PROSTOROV IN PRE- Z £ VZEM MLEKA Delovno razmerje s« sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Interesentu je na voljo dvosobno družinsko stanovanje. Interesenti naj naslovijo vloge za sklenitev delovnega razmerja na Komisijo za delovna razmerja Mercator - Kmetijska zadruga Logatec. Informacije o pogojih dela dajemo vsak dan. vabimo vas KULTURNA KRONIKA Filmski spored za september 5. -7. francoska komedija FANTJE ZA ZVEZO, r. J. Cou- turier, gl vi bratje Charlot Bratom Ci arlot uspe prelep spremeniti kar v ročk koncert, po-zneie pa zaidejo v mreže kriminala. Zabaven film v stilu bratov Charlot1 6. -7. ameriška drama MARIJINI LJUBIMCI, r. A. Konča- lowsky, gl vi. N Kinski, J Savage Zgodba podeželanke. ki v mestu doživi razočaranje v ljubezni in zvestobi 9 ameriška drama RAGTIME, r. M. Forman, gl vi. J Cagney, B Dourif Miloš Furman /e še enkrat dokazal, kakšen mojster zvrsti te. RAGTIME je eden zadnjih filmov velikega Jamesa Cagneva 12.-14 ameriški športni ROCKY III., r. S. Stallone, gl. vi S Stallone, T. Shire, B Meredith Etoksar se vda lenobnemu življenju in to ga stane naslova prvaka S športnim življenjem se spet vrne uspešno v rlng 13-14 italijanski erotični ŽENSKA V OGLEDALU, r. P. Qua-regna, gl vi S Sandrelli, M Honorato Po uspehu lilija KLJUČ (videli ga bomo oklobraj je lepa Stctania posneta še en prece/ podoben film o ljubezni 16 ameriška drama NEŽNO USMILJENJE, r B. Beres-ford, gl. vi R Duvall, T. Harper Precej »i,