leto LXV_Poifatn. piatan« t goto^ni v_ v Ljub,janji v gredo, dne 21. jprlli 1937 _Stev. 90 a_Cena 1.50 Din Kopitarjevi d1.6/UI Naročnina mesečno ^^^^^^^^^^ ^^^ ^^ ^^^^^^^^^^ ček. račun: Ljub* » za ^^^^^^ ^^^^^^ ^^^^^^^ ^^^^^^^^ ^^^ Ijana št in »tro 40 — ne- ^^^^^ W ^^M V m ^^M____ ^^M ^ 10.349 za ce- ^^^^^^ ^^m M m ^^M ^^m ^^m ^^m m ^^mM ^^m Zagreb inozemstvo 12CDin ^^M m Uredništvo je v JLj^P ^^^^^^^ W ^^^^^^^ U prava: Kopitar- jeva ulica štev. b. Telefoni uredništva lo upravei 29-92, 29-93, 29-94. 29-99, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka la dneva po praznika — Ilustrirana priloga „Teden v slikah" Resnica o Mehiki Velikonočna okrožnica papeža Pija XI. mehiškemu narodu je zopet obrnila pozornost sveta na to deželo, v kateri že nad dvajset let, zdaj več, zdaj manj, divja verska borba. 2e v šestdesetih letih, ko je cesar Napoleon III. izvabil v Mehiko najplemenitejšega izmed Habsburžanov, nesrečnega Maksimilijana, je v Mehiki vladalo globoko nasprotstvo med konservativno in liberalno stranko. Od Spancev je Mehiko osvobodil leta 1810. Hidalgo. Nekaj časa je državi vladal mladi cesar Iturbide, za katerim se je pa kmalu razglasila republika. Višja duhovščina je koreninila dolgo v tradicijah Španije, ker je spočetka sama bila po velikem delu iz mateme dežele. Višji klerus in samostani so imeli iz časov španske vlade velika posestva. Istočasno s svobodomiselnimi pokreti, ki so izbruhnili v Evropi po restavraciji za padcem Napoleona v tridesetih in štiridesetih letih, se je tudi v Mehiko zanesel liberalizem, katerega je dosledno podpirala velika severna Unija, ki je pogoste strankarske in državljanske vojske v Mehiki izkoriščala v to, da je odtrgala od nje velik del severnih provinc in istočasno deželo tudi gospodarsko spravila čisto pod svoj vpliv. Obenem so se vršile ljute borbe za ustavo, ali naj bo dežela urejena unita-ristično ali federativno. Ko je zmagalo poslednje načelo, je zopet z vso silo vzniknil boj med liberalizmom in pristaši konservatizma, ki so bili napram republikanski obliki države neprijazno in včasih sovražno razpoloženi. T® ie bila najusodnejša napaka konservativne stranke, ki jo je podpirala višja duhovščina, oziroma škofje, in podeželsko veleposestvo, dočim so meščani bili za republikanske svoboščine, agrarno reformo, ki je odslej postala glavni in najbolj pereči problem mehiške države in za liberalno konstitucijo sploh. Proti katolicizmu samemu ni bilo borbe, če izvzamemo nekatere skrajneže, na katere so zlasti vplivali ekstreinni elementi iz Španije same, kjer je borba med konservativci in liberalci bila od nekdaj brezobzirna in se je raztegnila na religiozno polje samo. V Mehiki so v tej borbi povečini igrali vlogo bolj materialni nego ideološki momenti, ker dejansko je liberalna stranka postavljala na čelo vlade neko plutokratično žlahto in borbe za predsedniško mesto so se bile med klikami s pomočjo kapitala in orožja. Tudi indijansko vprašanje je igralo veliko vlogo in je bilo usodnega pomena, da je vprav konservativna stranka emancipaciji Indijancev najbolj nasprotovala. Po predsedstvu generala Sant Anne so konservativci s pomočjo francoskega cesarja Napoleona III., ki je v Evropi stopil takrat na čelo reakciji proti liberalizmu, uspeli, da se je Maksimilijan Habsburški odločil za skrajno nevarni korak, da se s pomočjo francoskih čet, ki so se bile že prej zaradi nekega odškodninskega spora vsidrale v Veracruzu pod poveljstvom maršala Bazainea, izkrca v Mehiki in se dd proglasiti od konservativne skupščine za cesarja. Sestavil je vla8o, ki ji je načeloval vodja konservativcev Mi-randa, sam pa se je nagibal k liberalcem, za katere je bil predsednik Juarez, ki se je z republikansko armado umaknil v notranjost dežele ter pripravljal Maksimilijanu usodni udarec. Pri razpravah o ustavi, ki jo je cesar želel ustvariti po naprednih vzorcih Evrope, se je pokazalo, da je Maksimilijanu bilo nemogoče raztrgati vezi, v katere ga je bila uklenila konservativna stranka, ki ji je bil močna opora tudi mehiški nadškof. Bila je to druga usodna napaka konservativcev, ki so si zdaj nakopali tudi očitek, da so poklicali v deželo tujca, višja duhovščina pa je s svojim zadržanjem močno kompromitirala Cerkev. Zato je razumljivo, da se je po zmagi Juareza, ki ga je v prvi vrsti podpirala severna Unija, razmahnila skrajna borba zoper konservativce, ki so v tem boju politično kmalu popolnoma podlegli. Vendar pa se Mehika s tem ni osvobodila, ampak je prišla pod diktaturo meščanskega velekapitala, ki se je utrdil s pomočjo severne Amerike, ki je deželo eksploatirala s pomočjo rudniških in petro-lejskih koncesij, za katere je vodjem mehiške republike plačevala ogromne vsote. Ustavo so neprestano izpreminjevali, ne da bi bila dosegla obliko, ki bi potrebam države, predvsem pa gospodarstva odgovarjala. Velekapitalistično meščanstvo si je pomagalo iz dileme, ali naj sklene temeljito gospodarsko reformo v prid podložnim kmetom, ki so garali za bogate haciendere (vele-farmarje), ali pa se odpove vodstvu države, na ta način, da je obrnilo pozornost javnega mnenja na mehiško cerkev, ki so jo počasi začeli razlaščati. Že leta 1917. je predsednik Garranza uzakonil ustavo, ki je imela namen, da Cerkev potisne tako rekoč na eksistenčni minimum ter ji vzame vsak vpliv na javno življenje, kakor to odgovarja radikalnemu svobodomiselstvu, ki se orientira počasi napram socializmu. Tej tako imenovani queretan-ski ustavi je sledila Callesova ustava od leta 1926., ki je prekoračila že vse meje, kjer bi se še moglo reči, da ustavne določbe niso naperjene proti mehiški cerkvi kot verski in kulturni instituciji, ampak le proti konservativnemu duhu v njej, in je potisnila Cerkev na tako stališče, da se je po papeževih besedah »duhovniški stan moral naravnost smatrati kot nek zločin«. Po vojni stopi v ospredje mehiškega političnega življenja predsednik Calles, najradikalnejši framason z močno rdečo noto. Pod njegovo vlado je borba zoper vero kot tako dosegla svoj višek in 60 katoličani plačali svojo zvestobo do vere tudi s krvjo V tej dobi ni v nobenem oziru mogoče več govoriti o tem, da bi 6e mehiška cerkev preganjala zaradi socialno in politično konservativnega razpoloženja duhovščine, ker je Cerkev v Mehiki v tem času že popolnoma osiromašila; morala je pač prevzeti nase napake prošlosti, ki jo socializem, ki sedaj vedno bolj sili na dan, izrablja kot najmočnejše orožje zoper religijo in cerkev samo pa proti religioznemu čustvovanju množice sploh. — Mehika je začela pod očitnim vplivom in navodili Kominterne nek čisto nov način borbe zoper katoliško Cerkev s tein, da je v že imenovani novi ustavi pred desetimi leti dala vsem zveznim državam pravico, da omeje število duhovščine do najmini-malnejše mere, tako da en avtorizirani duhovnik pride včasih na celih 100.000 do 2CO.OOO vernikov. Temu primerno so zaprli tudi ogromno večino vseh cerkva in vse škofe z nadškofom vred izgnali ter pod najstrožjimi kaznimi prepovedali bogoslužje v »neavtoriziranih prostorih«. Predvsem pa so osredotočili borbo zoper šolo, ki so jo popolnoma ateizirali. V mehiški ljudski šoli je danes uradno uveden marksizem, učitelji pa so dolžni položiti Senzacionalni „samomori" po moskovskih ječah Visoki rdeči odličniki — jagodisli in njihove žene si jemljejo življenje Peklenski stroj pod ložo komisarjev v gledališču Varšava, 20. aprila, b. Med osebami, ki 60 bile zaprte ob razkritju Jagodove zarote, 60 tudi Lurje, načelnik zveze sovjetskih zadrug, Sotrovski, načelnik finančnega oddelka GPU, Feldman, glavni tožilec sodišča GPU v disciplinarnih zadevah, Dogra-binski, načelnik kazenske kolonije GPU in znani žumalist Auerbach. Dograbinski se je sedaj v ječi ustrelil z revolverjem, ki mu ga je preskrbel nek miličnik. Ustrelila pa se je tudi Auerbachova žena Katarina. Auerbach je bil v zvezi z Jagodo. Vseh funkcionarjev GPU, ki so po ječah, je okoli 300. V6i so obtoženi »Jagodizma«. Izvedelo se je tudi, da si je vzela življenje žena Zinovjeva. Potem ko je bil Zinovjev ustreljen, je policija njegovo ženo strogo nadzirala, tako da ni mogla prav nikamor. Ker pa je kljub temu vzdr- ževala nekatere skrivne zveze, ji je GPU zagrozila 6 konfinacijo v Sibirijo. Žena pa si je raje izbrala smrt nego strašne niuke v koncentracijskem taboru. Stalina sedaj tako zelo stražijo, da ga 6ploh ni nikjer več videti. Ce se pa 6lučajno ljudem posreči videti več avtomobilov, ob čijih strani jaha g06t kordon mongolskih jezdecev, vedo, da je v enem izmed njih Stalin. V katerem avtomobilu pa je, se ne ve, ker so stranske šipe vseh avtomobilov slepe in ker med vožnjo avtomobili drug drugega talco prehitevajo, da se neprestano menja njihov razpored. V največjih premogovnikih Daljnega vzhoda v suhanski pokrajini 60 odkrili zaroto. Zarotniki so že delj časa sistematično pokvarjali ventilacijo, podzemne 6troje in rove, ki so jih razstreljevali z dinamitom. Na čelu je bil glavni ravnatelj sam, kateremu se je posrečilo, da ga je sovjet v Haba-rovsku imenoval na tako važno mesto, dasi je leta 1918 služil jxxl Kolčakom kot častnik. Njegovo pravo ime je Homkov. Moža so seveda takoj ustrelili, njegove tovariše pa zaprli, če niso tudi njih že pobili, kakor je v takih slučajih v sovjetski Rusiji pod Stalinovim režimom navada. Berlin. 20. aprila. AA. (DNB) poroča iz Moskve: Izvedelo se je, da 60 te dni aretirali ravnatelja moskovskega Malega teatra Ljadova. Pol-uradno poročilo pravi, da je Ljadov imel zveze s trockisti. Izvedelo 6e je pa, da gre za mnogo večjo zadevo. Ljadov je baje sistematsko miniral ložo v Malem teatru, rezervirano za člane sveta ljudskih komisarjev. Pod ložo je dal postaviti peklenski stroj kar največjega obsega in moči PrijJoniinjajo, da Stalin in drugi ugledni sovjetski prvaki zelo pogosto prihajajo v Mali teater. Ciano v Tirano V popotnem sporazumu z Jugoslavijo Rim, 20. aprila. AA. (Havas) Potrjuje se, da bo italijanski zunanji minister grof Ciano obiskal Tirano prve dni meseca maja ali pa konec aprila. Znano je, da te vesti poprej niso demanti-rali, zdaj jo pa potrjujejo tudi uradni krogi. Italijanski poslanik v Tirani je te dni prišel v Rim, da se tam dogovori o podrobnostih tega obiska. Grof Ciano bo ostal v Tirani 2 ali 3 dni. Ta obisk je v popolnem sporazumu z Jugoslavijo. Potovanje grofa Ciana torej nima namena spremeniti razmer v Albaniji, ker bi bilo to v nasprotju t belgrajsko pogodbo, po kateri se ima vsaka sprememba sedanjega položaja obeh držav izvesti samo sporazumno z obema državama. Italijo in Jugoslavijo. V Zvezi s tem velja omeniti glasove, ki krožijo v Rimu, da se misli kralj Zogu oženiti z neko Italijanko. Ugibanja o Benetkah Mussolini sili na pakt Avstrija - Jugoslavija? Benetke, 20. aprila. C. Semkaj prihajajo žur-nalisti iz vseh držav Evrope in Amerike, da prisostvujejo sestanku med Mussolinijem in Schusch-niggom. V pristanišče so dospeli trije rušilci, ki bodo ob prihodu v luko spremljali Mussolinijevo jahto »Auroro«, ki bo v četrtek, 22. t. m. priplula v Benetke iz Ancone. Ni pa še mogoče izvedeti, ali bo Mussolini priplul na jahti ali pa da se bo pripeljal z vlakom ali z letalom, ki bi pristalo na Lidu. Avstrijski kancler se bo pripeljal v spremstvu zunanjega ministra Schmidta z vlakom ob 11 dopoldne na kolodvor sv. Lucije, kjer ga bo sprejel Mussolini sam v spremstvu zunanjega ministra Ciana, propagandnega ministra Alfierija in drugih odličnih oseb. Schuschnigg se bo nastanil v znanem hotelu »Danieli« ob Velikem kanalu, kje pa bo stanoval duce, se seveda ne ve. Iz raznih govoric sklepajo, da se bo nastanil v vladni palači na Markovem trgu, bolj verjetno pa je, da bo prenočeval na jahti »Aurori«. Schuschnigg ostane v Benetkah dva dni in od-fiotuje iz Benetk v petek, 23. t. m., ob 18 z vlakom. Na Dunaju govorijo v diplomatičnih krogih, da bosta Mussolini in Schuschnigg pripravila teren za nove dvostranske pogodbe med državami srednje Evropo po primeru italo-jugnslovanskega pakta, Glavno prizadevanje Mussolinija pa gro za tem, da sklene Schuschnigg pakt z Jugoslavijo. Ti pakti naj bi segali drug v drugega in zasigurali trajno ureditev in utrditev političnega in gospodarskega položaja Podonavja. Dr. Kramafovi »Narodny listy«, ki so od nekdaj v oj>oziciji do vladnega časopisja, kritikujejo sedanji f>oložaj češkoslovaške republike. Organ dr. Kramafa pravi, da bi bilo za Češkoslovaško nujno potrebno, da se približa Poljski in Italiji ter uravna svojo politiko tako, da njeno sodelovanje z Jugoslavijo in Romunijo ne bo oslabljeno po znani oviri, ki tiči na vzhodu. »Ven-kov«, organ predsednika čsl. vlade, pa piše, da je prišel čas za Češkoslovaško, da popolnoma uredi svoje odnošaje z vzemi svojimi sosedami. Če se oo s pomočjo italo-jugoslovanskega pakta posrečilo, da se zbližata tudi Češkoslovaška in Italija ter se okrepijo in ustanovijo zveze med vsemi državami podonavskega in balkanskega območja, bo Evropa v resnici postala močan branik proti vsaki vojni nevarnosti. Gospa Tabouis zopet intrigira Ljudska fronta kliče Habsburzane Zloproslula gospa Tabouis piše v 60cialk0mu-nističnem »L'Oeuvreu«, da se pripravlja tudi pakt med Italijo in Ro m u n i j o , ki da bo v najkrajšem času podpisan. Naj bo to res ali ne, pisanje te žurnalistke, ki ima najintimnejše zveze z ljudsko fronto, je v zunanjepolitičnih zadevah vseskozi neresno in fantastično Zato ni mogoče vedeti, kaj je resnice na njenem pisanju, da eo se med Dunajem in Rimom zadnji čas pojavile nekakšne sence in da bo Schuschnigg šel v Benetke zato, da se razjasnijo izvestna nesoglasja med Italijo in Avstrijo, med katerimi je v prvi vrsti vprašanje vpostavitvo Habsburžanov, ka- tere bi marksistična gospa Taboui9 rada fimpreje videla zopet sedeti na njihovem starem prestolu, ker je baje Oton Habsburški s svojo materjo, bivšo cesarico Žito vred velik prijatelj Francije. Mussolini pa bi na vsak način rad restavracijo preprečil, ker bi v tem primeru takozvani rimski pakti popolnoma zvodeneli. Kakor rečeno, pa viri informacij gospe Tabouis niso čistil V Pragi zadovoljni z razvojem v Podonavju Praga, 20. aprila, c. Danes zvečer objavlja češko časopisje napol uradno mnenje uradnih krogov o problemih v Srednji Evropi. Češki tisk meni, da je sedaj krenil razvoj politike v Srednji Evropi na zelo ugodno pot. Začel pa se je ta razvoj s podpisom pogodbe med Italijo in Jugoslavijo in pa s sklepi konference Male zveze v Belgradu in z obiskom Beneševim v Jugoslaviji. Posebno se podčrtava, da je ta preokret v srednjeevropski politiki posebno zaradi tega tako pomemben, ker je sedaj tudi angleška diplomacija v polnem obsegu odobrila politiko, ki se je načela v Belgradu. Ker je to izrazita pomirjevalna politika, je jasno, da se ji more ČSR priključiti z vsem srcem. Vendar pa češki tisk šele danes obširneje razlaga pomen Daranyjevega govora v Szegedu, ko ni več omenil besede revizionizem. V tej smeri po-natiskuje Daranyjevo izjavo francoskemu listu »De-peche de Toulouse«, Tudi v tej izjavi je rekel Da-rany, da madjarski revizionizem ni več najpomembnejši problem, ki se mora rešiti. Vse to pomirjenje v Srednji Evropi pa se bo slednjič sprožilo le še v Benetkah. Sestanek med Mussolinijem in Schuschniggom bo v tej smeri končno vendarle najvažnejši. Češki tisk ne izključuje, da se bo iz tega sestanka razvila fronta miroljubnih držav,ko se bo ugotovilo, da more italijanski in angleški politiki služiti samo eno in to je: dolga doba miru v spoštovanju medsebojnih interesov in splošnega prospeha. Kako izgleda „nadzorstvo" nad Španijo Nič preprečiti, samo poročati — Stroški 1A milijona Pariz, 20. aprila, b. Tukajšnji tisk objavlja obširne komentarje o pomenu pretekle noči, ko je stopila v veljavo kontrola španskih meja. V komentarjih listi spominjajo na ogromne težave, ki jih je bilo treba prebresti v nevtralnem odboru in listi izražajo upanje, da je to prvi korak za konec španske meščanske vojne, London, 20. aprila, b. Britanske vojne ladje, ki nadzorujejo Španijo, so na svojih mestih. 30 angleških opazovalcev in 60 pomožnih opazovalcev ima nalogo kontrole na morju. Zveza med Špa- nijo in španskim Marokom ni pod kontrolo, ker se smatra španski Maroko kot sestavni del Španije. Po informacijah admiralitete 6o bile po polnoči na svojih mestih tudi italijanske, francoske in nemške vojne ladje. Kontrolorji bodo vsi enako postopali po določenih predpisih Gibraltar, 20. aprila b. Kontrolni častniki za mejo pri Gibraltarju pod poveljstvom turškega majorja Degade so zavzeli svoja mesta med Gibral- (Nada'.jevanje na drugi strani zgoraj.) prisego (pač edinstven slučaj v zgodovini, da ateistična vlada svoje državljane prisega na ateizem s pomočjo krščanske prisegel), da »so ateisti in hočejo ostati nepomirljivi nasprotniki rimskokatoliške vere ter da so odločeni, da jo uničijo in se vsak čas in povsod, če treba, borijo proti duhovščini ter svojo vest sdmo popolnoma osvobodijo vezi kakršnegakoli bogočastja«. Otroci sami se morajo učiti pesmi, v katerih se imenujejo »otroci revolucije, ki ne bodo več hodili v malikovalske templje, bodo sežigali verske simbole in, če treba, tudi perverzne duhovnike«. Na ves glas naj zakli-čejo: »Naš edini Bog je delo.« V šoli vise celo podobe, ki smešijo Kristusa popolnoma po vzorcu sovjetske brezbožne propagande. Najhujše (>a je, da je uveden obvezen spolni pouk in sicer v obliki, ki jo moderno vzgojeslovje zameta, ker ne varuje otroka spolne razbrzdanosti, ampak jo cel6 izziva. Baš ta razlog, da so socialisti in filoboljševiki začeli s pomočjo šole kvariti otroško dušo, je bil vzrok, da se je začel sedaj zaveden in močan ter celo organiziran odpor katoličanov, ki prizadeva sedaj oblastnikom velike skrbi. Ta odpor je že Callesovemu nasledniku Portez Gilu narekoval modus vivendi s Cerkvijo, ki je bil leta 1929 pod- pisan od predsednika republike in papeževega zastopnika v Mehiki Država pa se teh obvez ni dolgo držala in je začela sedaj dolžiti mehiško duhovščino, kolikor jo je še v deželi ostalo, »zarote proti državi« — znano sredstvo vsakega antikatoliškega režima. Leta 1935 je prišel na vlado general Car-denas, ki borbo zoper Cerkev nadaljuje bolj z lokavimi sredstvi nego z nasiljem, in je dal izglasovati novo postavo, ki naj bi Cerkvi zadala zadnji udarec. Ta postava, ki ima 35 členov, določa, da se ne konfise.ira samo vsa svojina Cerkve, ampak da se sme konfiscirati tudi zasebna lastnina katoličanov sploh, če se pregrešijo proti onim določbam ustave, ki veljajo zoper Cerkev. Na ta način se za-plenja premoženje celo rodovinam, v katerih skupno molijo ali otroke poučujejo v verskem nauku, češ da je to bogočastje v »neavtoriziranem prostoru«. Američan Viljem Parson ugotavlja v knjigi »Mučeništvo Mehike« (Mexican Martyrdoin), da je bilo v teku šestih tednov po uveljavljenju postave od avgusta 1. 1935 konfiscirano premoženje 4000 družin. Med njimi so tudi družine, ki so vzele pod streho neavtorizirane duhovnike ali pa škofe. Okrožnica sv. očeta na veliko noč leta 1937 daje navodila za organizacijo bogočastja in verske- ga pouka v imenovanih, skrajno težavnih razmerah, ki 60 podobne onim prvih treh krščanskih stoletij V Mehiki seveda ni več duhovniških semenišč, pač pa 6e nahaja semenišče za katoliški klerus v lil Paso na meji USA. Novo duhovnike pa uvajajo večkrat škofje sami na skrivnih potovanjih po tej obširni in zapuščeni deželi. Seveda je tak duhovnik mučenik v pravem pomenu besede Papežev delegat Leopold Ruiz se nahaja v San Antonio v Texasu, od koder mehiško cerkev vodi. Ogromno vlogo igrajo danes v Mehiki katoliški laiki, ki 60 pravi apostoli vere. Papež je opozoril mehiški klerus tudi na to, da se je treba z vsemi silami zavzeti zlasti za socialno bodo, v kateri živijo Indijanci na deželi in delavski proletarijat v mestih, ki ga je treba naravnost mieijonariti, v prvi vrsti seveda po laikih, ker se duhovska obleka ne sme prikazati v takem okolju. Glavna pozornost je r>o-svečena verskemu pouku v družini. Tudi v glavnem mestu samem jo lahko ohraniti iskro katoliške vere, ker se tukaj lahko ljudje lažje odtegnejo državni kontroli. Pravega preobrata v radikalnem smislu pa ie seveda treba pričakovati šele. ko se mehiški boljševiški marksizem unese in se vzbudi proti njemu reakcija nacionalno duše in tradicije. tarjem in špansko mojo. Železna vrata med Gibraltarjem in La Linejo so zaprta. Iz gibraltarske luke so izpluli rušilci »Antilo«, »Auror«, »Arcasa« in »Vanok«, ki eo prevzeli kontrolno službo med portugalsko mejo in Almerijo. Za isto alužbo je v pripravljenosti še pet rušilcev in križarka »London«. Pariz, 20. aprila, b. 50 španskih pilotov, ki tse že 6 mesecev mudijo na tečaju v Bourgesu, je bilo včeraj nenadoma odpoklicanih v Španijo, Vlada v Valenciji jih je menda pozvala zato, ker se je bala, da bi jim bil pozneje onemogočen po-vratek v Španijo vsled kontrole. Piloti so se ponoči vrnili čez francosko mejo ter se bodo priključili svojim tovarišem-pilotom na bojišču. Nadzorstvo nad španjjo, ki se izvaja od polnoči od ponedeljka na torek dalje, je tako-le organizirano: Vsega skupaj se je priglasilo 27 driar, kf so podpisale pogodbo, da se na noben način ne bodo vmešavale v državljansko vojno v Španiji. Te države so: Albanija, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Češkoslovaška, Danska, Estija, Finska, Francija, Nemčija, Anglija, Grčija, Irska, Italija, Jugoslavija, Letonska, Litva, Norveška, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Švedska, Turčija, Domači odmevi Le ne preveč z visoka »Hrvatskemu dnevniku«, glasilu hrvatske se-ljačke sitranke, ni prav, da 6mo zadnjič prinesli malo notico o razmerah na Hrvatskem, kjer so začele dosedanjo 6logo v kmetskih vrstah občutno motiti ekstremne 6truje tako z desne kakor z leve. Zdi se, da »Hrvatski dnevnik« stoji na stališču, da bi Slovenci sploh ne smeli pisati o razmerah na Hrvatskem, kakor da ie ta dežela nekje na luni, ne pa važen sestaven del naše države, čigar političen obraz in razpoloženje ima naravno velik vpliv na vso našo politiko. Slovensko kmetsko ljudstvo, ki čuti prav tako narodno ko hrvatsko 6eljačko, nima prav nobenega interesa na tem, da b; se slabila nacionalna fronta Hrvatov, in zato naša notica ni imela nobenega dragega namena, kakor da registrira dejstvo, da mora tudi hrvatska seljačka stranka, ki ni izvzeta iz zakonov naravnega razvoja, prestati izkušnjo, da vopre] tako mirno površje političnega življenja hrvatskega naroda za-čeniajo pretresati podzemni sunki komunizma in fašizma in da postajajo seveda čedalje močnejši. Menda »Hrvatski dnevnik« ne misli, da si položaj na Hrvatskem izmislili mi, saj največji prijatelj dr. Mačkove stranke, »Obzor«, zadnje čare dan za dnem poziva in roti hrvatski narod, ki ee je doslej skoraj enodtišno te stranke oklepal, naj se ne pusti omajati po raznih socialističnih ;ia reakcionarnih valovih, ki butajo vanje. Ce je HSS no* tranje tako močna in solidna, kakor ie bila doslej, bo to preizkušnjo prestala, kar ji tudi mi iz vsega srca želimo, kakor bo tudi stranka slovenskega kmetskega naroda prestala m gotovo premagala butanje takih elementov v njeno Ironto, kakor so na primer tisti salonski seljaki, ki se pri nas igrajo dr. Mačkovo gibanje in hodijo k HSS v Zagreb po nasvete in navodila, proti čemur seveda »Hrv. dnevnik« nima ničesar, dočim že vsako našo nedolžno registracijo o razmerah na Hrvatskem smatra za nekako nedovoljeno vmešavanje. Je veliko vprašanje, ali je tako stališče modro in ali je pametno, če se »Hrvatski Jnevnik« postavlja na tako zelo vzvišeno stališče, kakor da hrvatski narod nikogar ne potrebuje in lahko živi sam, kakor ga je volja. Zgodovina je dokazala, da temu ni tako, in najbrž bo tudi bodočnost 6am6 potrdila izkušnjo, da drug brez drugega ne moremo izhaiati in da si tudi bratski hrvatski narod ne more dovoljevati luksuza. da bi živel za kitajskim zidom, kakor bi to očividno rad »Hrvatski dnevnik«. Versko navdušenje ali kaj? Pred kratkim amo ▼ našem listu poročali, da je neki zdravnik v Novem Sadu izstopil iz pravoslavne vere. Ni ga bilo srbskega lista, ki bi ta koirak na kakršenkoli zavit način odobraval, nekateri vplivni listi pa eo to javno označili kot od-padništvo, češ, da je pravoislavje srbska narodna svetinja in da je ne gre sedaj v svobodi zame-tavati in omalovaževati. Pri nae pa je stvar drugačna. Mi, kakor je videti, nimamo svetinj, ki jih ne bi bilo dovoljeno s spretno zavitimi besedami oblatiti ali zaradi kake dnevne zamere tudi zavreči. V škocjanski fari na Dolenjskem so se menda pojavili ozna-njevalci neke nove vere, starokatoliSke, ki ljudstvo nagovarjajo, naj izstopi iz katoliške cerkve m se pridruži njim. Seveda o tem dogodku poroča tuidi »Jutro«, pa tako salonsko in previdno, le da bi v kakem čitatelju poročilo ne vzbudilo vtisa, da ni lepo zapustiti vero svojih očetov in prestopiti v drugo. Tudi ni mogoče iz njegovega poročila spoznati, kolikšna množica ljudi se zavzema za novo vero. Ako bi človek ne poznal razmer na našem podeželju in tudi na Dolenjskem, bi skoraj dobil vtis, da odpada kar cela fara in da bo še vso Dolenjsko potegnila za seboj. V resnici pa je le nekaj posameznikov, ki se navadno vedno držijo na katoliški cerkvi neprijazni strani in ki »že dalje časa niso prestopili cerkvenega praga.« To pa le izvemo iz »Jutrovega« poročila, da zanimanja za starokatoliško cerkev ni rodilo iskanje resnice, ampak »žalostne razmere v naši fari«; za koga so žalostne, iz poročila ni razvidno. »Jutro« tudi poroča, da so novi verniki staro-katoliSke cerkve t Skocjanu sklenili postaviti si novo cerkev in da jim je g. Anton Bučar, zastopnik Združenih opekarn na Laverci podaril že 2000 kosov opeke, nadaljne prispevke pa da sprejema Leopold Šmuc, posestnik v Skocjanu pri Turjaku. Prvo svojo službo božjo pa bodo imeli že v maju, kakor ve povedati »Jutro«, in da bo pri tem igrala tudi »godba na pihala«. Prepričani smo, da bo tudi »Jutro« šlo k tej službi božji, morda bo neslo s seboj kako »pihalo«. Čiščenje v HSS Včerajšnje »Vreme« je poročalo, da dr. Maček namerava iz vrst svoje bivše oziroma Radičeve stranke izključiti vse člane in sotrudnike, ki se ne ms rajo pokoriti volji vodstva. Zagrebški »Obzor« je to vest takoj ovrgel, češ, da je popolnoma prazna. Istočasno pa »Vreme« poroča o nadaljnih izklju-čenjih iz bivše HSS, da so bili poleg dr. Cuzzia iz Splita izključeni še Marin Pandžič, Josip Cvitič, Štefan Bošnjak, Franjo BoškoviČ in Peter Šti petič i» Jakšlča v okraju Slavonska Požega in Peter Krzna-rič iz. Kostajnice. Anglija, Francija, Grčija, Italija, Nemčija, Norveška, Poljska In Sovjetija. Nadzorstvo je dvojno, eno je namenjeno pomorskim obalam Španije, drugo pa suhozemskfm mejam, to je francosko-španski in portugalsko-španski meji. Za vsako toh nadzorstev imajo navedene države po enega zastopnika v činu ravnatelja, poleg tega pa še več zastopnikov v poedinih pododborih, ki se pečajo s personalnimi, pravnimi, upravnimi in prometnimi vprašanji, ki so v zvezi z nadzorstvom. Na sukozemskth mejah Na suhozemskih mejah, kjer je nadzorstvo pod vrhovnim poveljstvom danskega polkovnika Lunna, imajo nadzorni odbori dolžnost, da strogo zabeležijo, če prihaja čez mejo blago, ki bi moglo služiti borečim se strankam za izdelavo orožja in mu-nieije ter nobeno že izdelano orožje'in že izdelana municija. Vsako kršitev morajo javiti v London, a je ne smejo preprečiti. V poštev za te vrste nadzorstvo prihaja samo francosko-španska meja, ker je Portugalska na svoji mfeji odklonila mednarodno nadzorstvo. Nadzor hoče izvajati Portugalska sama in je dovolila samo zastopnikom angleškega veleposlaništva v Lizboni, da kot opazovalci sodelujejo pri nadzorovanju ter o nabranih vtisih poročajo. Nadzorstvo na morja Nadzorstvo na morjn je tudi dvojevrstno. Vrhovni poveljnik vsega nadzorstva na morju je nizozemski admiral Oliver. Vsaka izmed 27 držav se je obvezala, da pošlje v pomorske nadzorne odbore svoje zastopnike in tudi svoje bojne ladje. Nadalje so se obvezale vse včlenjene države, da bodo dale njihovim trgovskim in bojnim ladjam nalog, da morajo na vsak način pristati v enem od določenih »nadzornih luk« (Palermo, Marseille, Madeira, Gibraltar, Oran, Le Vendon, Brest, Cher-bourg, Dover, London) predno odidejo v kakšno špansko pristanišče. V teh naštetih pristaniščih se bodo na ladje vkrcali predstavniki nadzornega odbora, ki bodo potem ladjo spremljali do španskega pristanišča ter tam pazili, kaj je izkrcala. Nadzorniki imajo pravico, da na ladji preiščejo ves tovor in prtljago vsakega potnika. Svoje vtise morajo potem takoj dostaviti odboru za nevinešavanje v | f Župnik Fr. Vidmar | Ljubljana, 20. Aprila. Ob zaključku lista 6mo prejeli vest, da je danes po kratki, a hudi bolezni umrl v zdravilišču Leo-nišče Franc Borg. Vidmar, župnik v Cešnjicah pri Krašnji v starosti 52 let. Pokojni Franc Vidmar je bil rojen v Hinjah dne 10. oktobra 1885. V mašnika je bil posvečen dne 5. julija 1911, nastavljen pa je bil v dušnem pastiretvu naslednjega leta 1912. Pred sedanjim službenim mestom v Cešnjicah, kjer je bil le malo časa, je služboval od leta 1990 dalje na Krki. Natančnejše obvestilo o pogrebu prinesemo jutri. Nov trošarinski zakon * Belgrad, 20. aprila, m. Kakor smo že poročali, je finančni minister dr. Letica za časa proračunske debate napovedal nov trošarinski zakon. Ta zakonski osnutek sedaj finančni minister že izdeluje. Glavna zadružna zveza je podvzela potrebne korake, da bi se pri izdelavi tega zakona ujx>-števali interesi zadružnikov. Nevaren požar v Zagreba Zagreb, 20. aprila, b. Davi je na posestvu fakultete v Maksimirju izrbuhnil nenadoma požar v kupu sena. Požar se je razširil z veliko brzino ter zahteval dve smrtni žrtvi, medtem ko so štiri hudo opečene prepeljali takoj na kliniko. V kupu sena, ki je zgorel, so navadno spali brezdomci in brezposelni delavci. Bržkone je nekdo po neprevidnosti zažgal seno. Gasilci so morali ostati 30 m od požara, ker je bila vročina neznosna. Ko se je požar polegel, se je nudil gasilcem strašen prizor. Najprej so potegnili iz pepela človeško truplo brez rok in nog, malo nato pa truplo popolnoma zgorelega človeka, medtem ko so štiri nesrečneže našli nevarno opečene in so jih spraviil v bolnišnico. Iz nogometa Belgrad, 20. aprila m. Na nocojšnji seji sodniškega odbora pri Jugoslovanski nogometni zvezi C bilo sklenjeno, da bo sodil nogometno tekmo v ubljani med Športnima kluboma Ljubljana in BASK italijanski sodnik in sicer na zahtevo BASK-a. Nogometna tekma za prvenstvo ljubljanske nogometne podzveze v Trbovljah med Amaterji iz Trbovelj in SK Železničarjem iz Maribora bo sodil Brglez, (namestnik Miiller), nogometno tekmo med BSK in Gradjanskim bo sodil istotako italijanski sodnik na zahtevo Gradjanskega. V Zagrebu pa bo sodil tekmo med Haškom in Jugoslavijo dunajski sodnik na zahtevo Jugoslavije. Ostale nogometne tekme bodo sodili domači sodniki, Zveza mest Belgrad, 20. aprila. AA. Predsedstvo zveze mest kraljevine Jugoslavije je imelo 19. in 20. t. m. v kabinetu belgrajskega župana svojo drugo sejo. Na seji je bil med drugimi tudi ljubljanski župan dr. Juro Adlešič. Na seji je predsedstvo zveze mest razpravljalo o načrtu pravilnika za ustanovitev in urejevanje strokovnega lista zveze mest. Po izčrpni debati so načrt pravilnika sprejeli. List bo izhajal mesečno in bo imel dva dela, revialnega in uradnega. Dalje so na seji proučevali načrt proračuna zveze mest za leto 1907-38 in so ga sprejeli. Predlog bo odkazan skupščini v sprejetje. Posebno pozornost so posvetili ustanovitvi Zveze mest Male zveze. Dal je so proučevali predloge o spremembah in dopolnitvah gradbenega zakona in zakona o kmetskih občinah. Sklenili eo končno, da bo iiri-hodnji občni zbor 20. junija t I. v Banja Luki. Osebne vesti Belgrad, 20. aprila, m. Z odlokom prosvetnega ministra je upokojen Ludvik Starman, pomožni nadzornik brzojava na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva Belgrad. 2. aprila. AA. Za strokovnega učitelja 7 skupine na državni srednji tehnični šoli v Ljubljani je jtostavljen g. Josip Mirčič. Zegreb, 20. aprila b. Ponoči je umrl kliniki uradnik Ferdinand Baliiar, nad katerim je bila včeraj izvršena operacija na srcu. Londonu. Toda to je le prvi lažji del pomorskega nadzorstva. Težji je drugi, ki določa, da morajo nadzorniki g pomočjo posebej določenih bojnih ladij, paziti na gibanje onih ladij, ki se niso javile v nadzornih pristaniščih ter plovejo naravnost v Španijo. Tega težavnega nadzorstva se udeležijo samo 4 države s svojimi vojnimi ladjami, in sicer nadzira italijansko vojno brodovje vso katalonsko obalo pri Valenciji pa do Murcie, Anglija, vso an-daluško obalo vključivši ono .pri Gibraltarju ter obalo dežele Baskov, Francija pa obalo Galicije, Asturije, otok Majorka in obalo španskega Maroka. Bojne ladje dobijo pravico ustaviti vsako ladjo navedenih 27 držav, ki plove proti Španiji in ugotoviti, če se je že prijavila v kakšnem nadzornem pristanišču. Ako se ni, imajo pravico, da jo preiščejo. Bojna ladja pa nima pravice preprečiti, da bi ladje plule dalje, ampak morajo obvestiti odbor za nevmešavanje, ki določa potem nadaljnji postopek. Nadzorstvo namreč ni preprečujoče, marveč samo poučnega, informativnega značaja. Nadzorstvo se pa ne sme opravljati na odprtem morju, marveč samo v vodnem pasu, ki sega 10 pomorskih milj od španske obale. Račun Za pomorsko nadzorstvo je določenih vsega 550 nadzornikov, za suhozemsko pa 135 (pet za Gibraltar, 130 pa za francosko mejo). Ves nadzor bo predvidoma stal okroglo 200 milijonov dinarjev. Nov tfraneov napad na Bilbao Burgos, 20. aprila, c. Danes dopoldne ob 10.30 se je začela nova ofenziva nacionalistov proti Bilbau. Nacionalisti ao sprožili bofe na črti Ver-gara-Mondragone. Takoj je začela x borbo najprej pehota. Kmalu se je dvignilo pet nacionalističnih težkih bombarderjev, ki so hudo bombardirali Bilbao in vso okolico. Baje je bilo med borbami eno nacionalistično letalo sestreljeno. V Bilbau je bilo 12 oseb ubitih, nad 100 oseb pa Je bilo ranjenih. Bilbao fe v velikih težavah zaradi tega, ker mesta primanjkuje živil. Danes je sicer en angleški' parnik prebil nacionaistično blokado in pripeljal v luko živež in najnujnejše. Belgrad, 20. aprila, m. Na Kalemegdanu je ob navzočnosti obeh kraljevih namestnikov dr. Stan-koviča in dr. Peroviča, ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča s celokupno vlado, generalitete ter cerkvenih dostojanstvenikov danes odprl knez namestnik Pavel vojni muzej. Kneza namestnika Pavla je pozdravila vojaška častna četa z zastavo in godbo. Govor vojnega ministra Takoj nato je povzel besedo vojni minister, general Maric, ki je v daljšem govoru poudarjal pomen vojnega muzeja. Dolgoletne borbe za svobodo in zedinjenje so ovenčale s slavo naj narod in hrabro vojsko in jo proslavile po vsem svetu. Naša narodna zgodovina je prepletena s številnimi primeri hrabrosti, mučeništva, požrtvovalnosti in smrti. Navzlic vse te bogate in slavne naše vojaške preteklosti do danes nismo imeli popolnoma urejene ustanove, v kateri bi se hranili in varovali spomini na slavna dela naše hrabre vojske. Prvi vojni muzej je pred vojno kraljevina Srbija dobila pred 33 leti. 19. septembra 1904 ga je odprl kralj Peter I. v spremstvu tedanjega črnogorskega kneza Danila, ki je tedaj prišel v Belgrad na kronanje kralja Petra I, Ta vojni muzej je imel kljub malemu prostoru veliko zgodovinsko vrednost, ker so bile v njem shranjene precej bogate in dobro urejene zbirke naših in tujih zastav, orožja, oblek in oprav, slik, starih topov ln drugega. Posebno bogata je bila zbirka iz dobe borb v začetku 19. stoletja. Toda že v letih 1912, 1913, še bolj pa v letih 1914 do 1918 je vojna vihra docela uničila ta muzej. Vsi poskusi, da bi se muzej rešil v dobi legendarnega umikanja srbske vojske konec leta 1915, so bili brezuspešni. Vojna uprava je zbirko odposlala iz Belgrada v Stalač. Tu pa je padla v roke sovražnika. Večina vseh predmetov je bila prepeljana v budimpeštanki vojni muzej. Po svetovni vojni je bila večina predmetov vrnjena ter so sedaj v tem muzeju. Vojaška uprava je za časa svetovne vojne gledala na to, da bi se vsi važni dokumenti iz junaSkih borb na vseh bojiščih shranili. Predvsem ee je za to trudil kralj Aleksander I., tedanji regent in vrhovni poveljnik srbske vojske. Vojaška uprava je odtlej naprej zbirala potrebno gradivo ter je na željo kralja Aleksandra 18. aprila 1934 izdala uredbo o ustanovitvi vojnega muzeja v Belgradu z nalogom, da se skrbno zberejo, uredijo in prouče vsi predmeti in vojni materij al, ki ima zgodovinsko vrednost, da se s pomočjo teh predmetov, slik in reliefov, bojišč, raznih trofej pokaže napore in sloves naše vojske v dolgoletnih borbah za svobodo in zedinjenje. Muzej ie začasno nastanjen v dveh poslopjih in eni baraki. Vojni muzej ima naslednje oddelke: oddelek narodne dinastije Karadjordievičev, oddelek ostalih narodnih dinastij, oddelek vojaških vodij in znamenitih vojakov, oddelek vojn do leta 1912, oddelek vojn od leta 1912 do 1918, oddelek zgodovinskega razvoja oboroževanja, splošni oddelek tn rurici oddelek. Razen tega je ▼ muzeju lepo urejena zbirka starinskih orožij. Ureditev ostalih oddelkov bo vsled velikih težav pri zbiranju novega gradiva zahtevala še gotovo dobo, toda že sedaj vojni muzej razpolaga z ogromnim zgodovinskim materijalom, ki 6e vsak dan veča. Vojni minister je poudaril veliko ljubezen in požrtvovalnost pokojnega kralja Aleksandra I., kraljice Marije in kneza namestnika Pavla, kateri so s svojo pozornostjo in s svojimi dragocenimi darovi omogočili ureditev oddelka kralja Aleksandra. Vojni minister se je t imenu celokupne vojske in mornarice zahvalil vzvišenim darovalcem za njihove dragocene darove, ki so za vojni muzej največje svetinje. Ob zaključku je vojni minister naslovil na kneza namestnika Pavla naslednje besede: »Ko vas prosim, da danes otvorite naš vojni muzej, vas Istočasno naprošam za dovoljenje, da ob tej priliki im nhčtjtj« neizmerne ljubezni, vdanosti in zvestobe celokupne Jugoslovanske vojsk« in mornarice do našega dičnega kralja in kra- Stanje sv. očeta Vatikan, 20. aprila, b. Sv. oče papež Pij XI. ni •prejemal v avdijenoo, toda to ni v zvezi z njegovo boleznijo. Sv. oče je danes prisostvoval seji kongre-gacije De propaganda tide. Gor ing v Rimu Rim, 20. aprila. AA. (Štefani.) Predsednik pruske vlade general GBring bo s svojo soprogo potoval jutri zvečer skozi Rim v Neapelj. izmet Ineni gost Bolgarov Sofija, 20. aprila, e. Turški ministrski predsednik Ineni in Ruždi Aras sta bila danes gosta bolgarske vlade. Na kolodvoru so ju sprejeli z največjim navdušenjem, nakar sta bila oba sprejeta pri carju Borisu. Popoldne sta nadljevala potovanje V Turčijo, še poprej sta se pa zelo pogovarjala s predsednikom vlade Kjoseivanovim. Fakirjev upor v severni Indiji New Delhle, 20. aprila, b. Indijski fakir iz Ipia, ki je nastopil z oboroženo silo proti britanski vojski, je izdal včeraj proglas na vse pristaše severno-zapadne Indije, ▼ katerem poziva na upor vse Indijce proti Veliki Britaniji. Fakir je sporočil svojim pristašem, da je Velika Britanija organizirala 33,000 mož močno armado z najmodernejšim orožjem, da stre indijsko gibanje za svobodo. On poziva vse, naj se dvignejo proti Veliki Britaniji in Francija in Anglija priznata nevtralnost Belgije Bruselj, 20. aprila, b. Tekst francosko-angle-ške note, v kateri izjavljata, da Belgija ni obvezana na iokarnsko pogodbo, je že prispel v Bruselj. Zunanje ministrstvo proučuje to noto. Kakor hitro bo belgijska vlada proučila dokument, bo vrnila tekst note Parizu in Londonu in jo uradno objavila. Ijevskega doma t vzklikom; Naj živi kralj Peter II.! Naj živi knez namestnik Pavell Naj živi vzvišeni kraljevski doml« Po končanem govoru je rojni minister stopil h knezu namestniku ter ga prosil, naj odpre muzej, kar ie tudi knez namestnik storil s tem, da je prereza! s škarjami v narodnih barvah spleteno vrvico, s katero je bil zapečaten vhod v muzej. JjL i^Jfis. knez (namestnik Pavel si je nato v spremstvuvvojnega ministra, generala Mariča in upravnika muzeja, generala Vojislava Vukoviča ogledal ureditev vojnega muzeja. Po končanem pregledu vojnega muzeja fe knez namestnik izrazil svoje zadovoljstvo nad tako lepo ureditvijo vseh prostorov ter se je poslovil od vseh navzočih in se odpeljal na Dedinje, Z njim sta se odpeljala kraljeva namestnika dr. Stankovič in dr. Perovič ter predsednik vlade dr. Stojadinovič. Po odhodu visokih gostov si je muzej ogledalo še ostalo občinstvo. Belgrajshe vesti Belgrad, 20. aprila, m. Trgovinski minister je dovolil, da Karel Toma, lastnik tekstilne industrije v Mariboru, preseli tovarniSke objekte iz srede mesta na Pobrežje. Belgrad, 20. aprila, m. Gradbeni minister bo izdal v kratkem pravilnik o plinskih instalacijah, za katere je trgovinski minister že dal svoj pristanek. Belgrad, 20. aprila, m. Glavna zveza srbskih kmetijskih zadrug je ustanovila zadružno šolo za vodje svojih zadrug in tudi za funkcionarje ostalih zadružnih zvez. Belgrad, 20. aprila, m. Ob priliki jutrišnjega sestanka, ki ga bo imel predsednik Jugoslovan-sko-bolgarskega zadružnega instituta Hristo Da-nev z našimi vodilnimi zadružniki, bodo razpravljali tudi o vprašanju ustanovitve jugoslovansko-bolgarske tovarne za izdelavo modre galice. Tovarno bodo ustanovile jugoslovanske in bolgarske zadružne organizacije. Belgrad, 20. aprila, m. Rektor pariške univerze Charletti bo nocoj predaval na univerzi o temi »Pariška univerza nekdaj in sedaj«. Po predavanju mn priredi banket belgrajska univerza. Drobne vesti Odmer včerajšnjega sestanka med Hitlerjem in predstavnikom laburistično stranke Landsburyem je zelo neugoden. Listi ne vzamejo resno Hitlerjeve izjave in eo mnenja, da hoče Hitler poskušati, da loči Francijo od Anglije, ali pa, da vsaj povzroči nezaupanje med tema obema državama. »United Press« ugotavlja, da so angleški politični krogi in pa tudi večina tiska nezadovoljni z včerajšnjim razgovorom med Hitlerjem in Landsburyem. Listi se rogajo konferenci, ki jo predlaga Adolf Hitler. Hitler bo brez dvoma navdušen nad pohvalo, ki mu jo je izrekel Landsbury kot poznavalec svetovne zgodovine. Danes je v Rimu izšla posebna izdaja vojnega lista, v katerem 6e pozivajo pod orožje novinci 16. in 16. letnika, ki so bili sprejeti pri zadnjih naborih. Na poljedelski fakulteti v Varšavi je takoj, ko so se pričela predavanja, eksplodirala bomba. Predavanja so bila zopet ukinjena na nedoločen čas. Pariz, 20. aprila, e. Danes je imela vlada dolgo sejo. Poročal je najprej zunanji minister Del-bos, ki je podal obširno poročilo o mednarodnem položaju. Zemunska vremenska napoved. Deloma oblačno vreme z nekoliko večjo oblačnostjo v zapad-nih in južnih krajih, kjer utegne ponekod tudi nekoliko deževati. Temperatura bo nekoliko padla. Zagrebška vremenska napoved: Oblačno, temperatura bo malo padla. Dunajska vremenska napoved: ponoči se bo zjasnilo, čez dan pa 6e bo vreme zopet poslabšalo. oovjetija, .viaojarsKa ter vsi orltansKi (lominijoni. Toda vse te države se ne udeležujejo dejanskega nadzorstva nad španskimi obalami odnosno suhozemskimi mejami. Nadzorstvo je v rokah posebnega »mednarodnega urada«, ki mu predseduje nizozemski admiral van Duth in v katerem ima svoje predstavnike vsega skupaj 8 držav in sicer: Hram za spomine naše hrabre vojske Knez namestnik je odprl nov vojni muzej Prevzetnosti sledi padec, ali kako ie Pepček Zmazek končal! 5chicht°v ' t ' RADION Gospoda Janeza Mflllerja, župnika in duhovnega svetnika pri Dev. Mariji v Polju ni več med živimi. Včeraj zjutraj, 20. aprila, je po krajšem bolehanju, zaaet od kapi, mirno v Gospodu zaspal. Pokojni gospod svetnik se je rodil r Žabnici pri Skofji Loki dne IZ avgusta 1862 in bil v maš-nika posvečen dne 10. julija 1887. Kot kaplan je služboval najprej v Smledniku in sicer dve leti. Nato je bil sedem let kaplan pri D. M. v Polju in vmes pol leta župni upravitelj na Brezovici pri Ljubljani. Leta 1897 je dobil župnijo Sv. Helena v Dolskem, kjer je ostal devet let. Tam je sezidal novo župnišče. O sv. Juriju leta 1908 pa je bil umeščen na župnijo Devica Marija v Polju, kjer je torej deloval polnih 29 let. Leta 1931 je bil imenovam za škofijskega duhovnega svetnika. Pokojni je bil na videz trd Gorenjec in svoje vrste mož, toda pod trdo zunanjostjo se je skrivalo dobro, rahlo čuteče in usmiljeno srce. Rad je pomagal iz zadrege in stiske, komur je mogel. Svojim župljanom je bil skrben dušni pastir, mnogo se je prizadeval, da bi vse izročene mu ovčice pripeljal k dobremu Pastirju, skrbno je pazil, da bi nobene ne odbil, od Njega in zgubil. Skrbel je zelo za lepoto božje hiše. Da bi župno cerkev polepšal, ji je prizidal kapeli. Ko ie župnija tako narastla, da dva duhovnika ni6ta bila več kos vsemu dušnopastirskemu delu, tedaj je začel pripravljati mesto še za tretjega duhovnika, kar je tudi izpeljal. V ta namen je sezidal kaplanijo, ker v župnišču ni bilo dovolj prostora. Udejstvoval se je mnogo tudi v gospodarskih in prosvetnih organizacijah. Pod njegovim vodstvom se je sezidal prosvetni dom. Imel je v mislih še velike načrte, katere je nameraval na stara leta izvesti, pa ga je 6mrt prehitela. Letos 6e je pripravljal na zlato sv. mašo, pa jo bo praznoval pri svojem Bogu, za katerega čast je živel in delal. Bog nru bodi plačnik za vse, kar je dobrega storil. Pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Naj v miru počiva! Pogreb bo v četrtek, 22. aprila ob 9 dopoldne pri Dev. Mar. v Polju. vilska četrt v Mariboru ' tinitSTIf Banska uprava bo parcelirala takoimenovano ,,Pristavo" Maribor, 20. aprila Z nakupom račjedvorskega posestva pod Kal-rarijo, je banska uprava rešila na mah dve važni vprašanji: Omogočila je »voji Vinarski in sadjarski šoli nadaljnji razvoj in večji" razmah, mariborskemu mesto pa je dala na razpolago najlepše zemljišče za zidavo vilske četrti tako zvano »Pristavo«, ki se je dosedaj kakor klin zajedala od za-pada proti središču mesta. Mestna občina je že izdelala za ta kompleks regulacijski načrt, te dni pa je poslala banovina mestni občini v odobritev parcelacljsld načrt ter bo po odobritvi takoj začela z odprodajo stav-bišč. Zemljišče, ki je last banovine, leži med Go-sposvetsko, Smetanovo in Turnerjevo ulico. Obstoja pa prav za prav iz dveh med seboj zvezanih kompleksov. Razparcelirana bo zaenkrat samo tako zvana »Pristava«, to je kompleks, ki leži kot tri-kot med Smetanovo, Gosposvetsko in Kosarjevo ulico. Značilen je podaljšek Gosposvetske ulice, ki bo postala temeljna prometna os za zapadni del mesta ter bo tvorila nekak podaljšek Aleksandrove in razširjene Slovenske ulice, Gosposvetska cesta bo podaljšana od križišča z Vrtno in Vrbanovo v sedanji smeri proti zapadu do banovinske ceste. Vzhodni in zapadni del mesta bosta dobila na ta način neposredno prometno zvezo. Ostale ulice bodo navezane na že obstoječe črte med temi vilami (Rozinova, Medvedova, Čopova ulica itd.). Originalen bo tudi način zidave. Ves kompleks severno od podaljšane Gosposvetske ceste, ki je v neposredni zvezi z že obstoječimi vilami, bo razparceliran v večje parcele za boljše vile. Del, ki leži južno od projektirane ceste, bo tvoril prehod iz strnjene zazidave v Smetanovi ulici do proste zazidave v vilski četrti. Zgrajeni bodo večji prostostoječi bloki z razsežnimi vrtovi. Vrtna ulica bo do Gosposvetske strnjeno zazidana. Skozi hišne bloke v Vrtni ulici bodo izpeljani ožji prehodi s pasažami pod bloki, da se odpre za za- Sporazum med stavbinci v petek r Ljubljana, 20. aprila. Zadnji »Ponedeljski Slovenec« je poročal o velikem shodu gradbenega delavstva v nedeljo v Delavski zbornici, na katerem je delavstvo soglasno in v načelu pristalo na splošni sporazum z delodajalci in na sklenitev kolektivne pogodbe med delavci in delodajalci. Danes dopoldne bi morala biti skupna seja gradbenih delodajalskih in delojemalskih organizacij. Delodajalci pa so bili deloma zadržani zaradi plenarne seje Zbornice za TOl, deloma zaradi raznih drugih dogodkov, važnih zanje. Sporazumno se je nato določila skupna seja za petek dopoldne v Delavski zbornici, kjer so bila ves zadnji čas delovna pogajanja. Delodajalci in delavci so skoraj v vseh točkah soglasni, le pri mezdah so neke razlike. Pričakovati pa je, da bodo tudi te razlike odstranjene ter da bosta v petek obe stranki podpisali sporazum in kolektivno delovno poguuuu, ki bo brez izjeme veljala za vso Slovenijo, za vse podjetnike in za vse delavstvo. zidavo blok med Gosposvetsko in Smetanovo ulico. Staro poslopje, v katerem je sedaj Kmetijska kontrolna postaja, bodo podrli. Čez stavbišča bo izpeljana podaljšana Gosposvetska ulica. Parcele po 50—60 Din Za parcele »Pristave« vlade v mestu izredno zanimanje. Stavbišča bodo gotovo v kratkem času prodana, kakor hitro se bo razprodaja pričela. Tembolj, ker bodo cene, kakor se govori, res nizke in socialne. Kvadratni meter se bo prodajal po 50 do 60 Din, kar bo izredno ugodno, zlasti če pomislimo, da so lastniki parcel, ki leže ob Vrbanovi ulici severno od banovinskega zemljišča, zaradi živahnega povpraševanja naenkrat dvignili ceno do 200 Din za kvadratni meter. Parcelacija Pristave bo tedaj tudi važen regulator cen zemljišč ter bo preprečila pretirano špekulacijo. Banovina bo napravila z razprodajo svojega zemljišča mariborskemu mestu izredno uslugo, ker bo omogočila, da se prične smo-trena zazidava celega Koroškega predmestja, ki postane tako najlepši del Maribora. Vzroki umrljivosti šolarjev Pretekli teden se je v Mariboru vršil dobro obiskan pedagoški teden, pri katerem so profesorji, učitelji in vzgojitelji razlagali pred zaskrbljenimi starši vzroke šolskih neuspehov pri sedanji mladini. Marsikatera boleča rana je bila ob tej priliki razkrita, mnogo tehtnih pomislekov proti sedanji vzgoji na srednji šoli je prišlo na dan. Toda žal so nobeden izmed predavateljev ni dotaknil nepretrgane zaposlitve naše šolske mladine pri raznih prireditvah, e katerimi se to »za šolo brezbrižno« mladino odteguje od dela in navaja k pohajkovanju. Doživeli smo celo to, da se 6edaj ob koncu šolskega leta prirejajo plesne akademije za dija-štvo. Kam ee s tem obrača pozornost mladine, ve vsakdo, kdor ni top za življenje mladega človeka. Ce ee daje mladini javno, pod pokroviteljstvom vzgojiteljev, prilika za flirt, bo ta logično z njim nadaljevala tudi takrat, ko bo brez nadzorstva. Dalje se zadnje čase ponavljajo na programih javnih mladinskih in tudi šolskih proslav za mladino neprimerne pesmi. Iz ust nedoraslih otrok zvenijo te pesmi za nedorasle otroke. Ali naj bi to bil moderen napredek pri vzgoji? Ali je to sploh vzgoja, da se mlade sile usmerjajo v neko sentimentalnost, ki jih nujno odvrača od resnega dela? Ali ne izpodkopavajo vzgojitelji sami s tem onih trdnih moralnih temeljev, iz katerih edino lahko raste zdrav napredek? Živimo dalje v dobi tako zvane verske strpnosti, ki naj bi rodila mir v naši verski pestrosti. Ali je v skladu s to versko strpnostjo to, da na javni mladinski prireditvi slišimo iz ust otroka pesem blasfemične vsebine, ki jo je zagrešil pesnik v. trenutni pesniški ekstazi? Mladina takih pesmi najbrž ne razume in ne, kaj počenja, pač pa vse to razumejo in so za take prireditve odgovorni vzgojitelji, ki jih prirejajo. Mnogo duhovnega gorja, ki se poraja v doraščajočem rodu, ni kriva »težko vzgojljiva« mladina, ampak nevzgojeni vzgojitelji. Saj te čiste otroške duše dan na dan s strahom in bojaznijo tožijo, kako učitelji v šoli žalijo njihov verski čut in kako prikrito in odkrito podirajo v njih to, kar jo s skrbjo zagradila v njih domaČa hiša. In kaj je posledica takega postopanja? Mladina se v svoji mladostni iskrenosti obrača proti taki šoli in take vzgojitelje odklanja in prezira. Ali ,pa pusti, da se v njej zruši vse, kar je bilo plemenitega in se vrže v življenja valove, kjer brez rešilne deske utone. Nočemo zasužnjenja mladine od nobene 6trani, hočemo pa zdrav razvoj mladega rodu, ki bo zmožen enkrat delati za narod in do^ movino. Čuvajmo našo mladino, s tem bomo čuvali tudi našo domovino! Nesreča pri gašenju požara Ljubljana, 20. aprila Ljubljanska bolnišnica je danes sprejela 42-letnega posestnika Janeza Pavliča iz vasi Potok v Tuhinjski dolini. Pavliču je snoči požar uničil velik del imetja. Zgorela so mu gospodarska poslopja s krmo in poljskimi pridelki, mnogo orodja in drugega blaga. Vnela se je tudi hiša, ki je tudi večjidel pogorela. Pavličevi so reševali, kolikor so mogli. Med požarom se je v skednju vdrl strop ter so goreče ruševine pokopale pod seboj gospodarja, ki je dobil hude opekline f>o obrazu in po rokah. Pav-lič trpi veliko škodo, povrhu tega pa je še hudo opečen. — Pri zaprtja, motnjah v prebavi, vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josel grenčice«. Pred mariborskim sodiščem t 17 letni sin ustrelit očeta Tajna razprava o žalostnem dogodku, hi se je odigral 4. februarja v Žerovincih Maribor, 20. aprila. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča je bila danes dopoldne tajna razprava. Na zatožni klopi je sedel 17 letni fant, obtožen uboja svojega laelnega očeta. O njegovi tragični krivdi smo poročali v »Slovencu« obširno ob času nesrečnega dokodka, ki se je pripetil 4. februarja t 1. v Žerovincih. Oče obtoženca je bil v Žerovincih ugleden posestnik s 35 orali zemlje. Živel je s svojo ženo v srečnem zakonu, dokler se ni junija 1936 seznanil z Ivano Zrnec. Poznanstvo je postalo za vso družino usodno. Zakonsko življenje se je sprevrglo v pravi pekel, mož je začel zanemarjati ženo in svoje štiri otroke ter neprestano hodil samo z Zrnčevo, katero je končno privedel na svoj dom. Žena se je morala umakniti iz zakonske spalnice, na njeno mesto pa se je vselila Zrnčeva. Ker je bil mož silovito nasilne narave, se mu nihče od domačih ni upal zoperstavljati, pač pa je mož takoj čutil, da nima njegova družina pred njim več tistega spoštovanja in ljubezni, kakor poprej. Zaradi tega je začel svoje domače mrziti. Padal pa je tudi njegov ugled pri sosedih, kar ga je zopet peklo, pa je svojo jezo izlival na domače. Vsak čas jih je pretepal, jim grozil, da bo vse postrelil in je res večkrat streljal z lovsko puško za svojo ženo in svojim najstarejšim sinom. Žena je pogostokrat pribežala vsa zbila in stepena k sosedom iskat zavetja. Polagoma je mož od strasti popolnoma podivjal ter se ga je bala vsa okolica. Mož je prihajal polagoma sam do prepričanja, da tako ne more več dolgo iti naprej in se je izrazil napram sosedom, da bo postrelil domače in sebe. V takem ozračju se je razvijalo družinsko življenje do usodnega dne 4. februarja, ko je odšel mož v Ljutomer ter »o ga domači pričakovali »ele pozno zvečer domov. To priliko so izrabili, da so iztreeli vso svojo jezo, ki se je v njih nabirala, nad Zrnčevo. Bila je zaklenjena v hiši, pa so jo izvabili na prosto ter jo pošteno nabili. V tem pa je prišel nenadoma oče nazaj iz Ljutomera. Vsi so 6e 6ilno prestrašili, najbolj pa najstarejši 6in — današnji obdolženec, katerega je oče posebno črti] ter ga je na predvečer usodnega dne treščil v hiši ob peč, da se je sesula. Ko so domači videli, da se je oče vrnil, ko ee vsi razbežali, celo Zrnčeva se je iz strahu skrila v klet, edino mati je imela pogum, da je šla izpregat konja, s katerim se je mož pripeljal iz Ljutomera. Današnji obdolženec je smuknil skozi zadnja vrata hiše na prosto, tam pa je izza vogala oprezoval, kaj bo oče naredil. Videl je, da je oče stopil v hišo, vzel lovsko puško ter jo nabil z dvema patronama. Slutil je, da bo oče ustrelil na mater in na vsakogar, ki ga bo videl pri hiši. Ko je oče stal na pragu ter držal pred seboj puško, je sin naglo zagrabil izza vogala za puškino cev ter mu iztrgal puško iz rok. Pri tem je oče padel po tleh, pri čemer so ee razsule patrone, ki jih je imel v predpasniku. Ko se je hotel oče dvigniti, je sin iz razdalje treh metrov dvakrat nanj ustrelil. Šibre so zadele očeta v vrat in prsi ter je v nekaj minutah izkrvavel. Sin pa je odšel takoj na orožniško postajo ter se sam prijavil. Orožnikom jo dejal, da je streljal v silnem razburjenju, ker je vedel, da bi bil oče gotovo usmrtil njega in morda tudi vse ostale domače, če bi bil dobil orožje zopet nazaj v roke. Pri današnji tajni razpravi, ki jo je vodil vss. Lenart, prisedovala pa sta Kolšek in Lečnik, je prvi državni pravdnik dr. Zorjan v svojem govoru sam plediral za nizko kazen obtožencu, ki je bil nato obsojen na 2 leti strogega zapora. Zakon predvideva za njegov zločin kazen do 10 let robije. Za-niniivo je še to, ua bi uil obtoženec obsojen naiiio na 1 leto poboljševalnice, če bi se dejanje pripetilo 25 dni poprej. Naši v Argentini Buenos Aire«, 14. aprila. »Trgatev«. V soboto, dne 10. t. m. zvečer je društvo Tabor priredilo »Trgatev«, katere se je udeležilo precejšnje število naših ljudi, ki so se kljub hladnemu vremenu jako prijetno zabavali. Grozdje je bilo sicer mrzlo, kot je za nas tujina, a med prijetnim kramljanjem in ob izvajanju naše slovenske pesmi in med obujanjem starih spominov iz domovine postane človeku vendarle toplo in prijetno. Lepa prireditev. V nedeljo, dne 11. t. m. po večernicah je imela Bratovščina živega rožnega venca svoj letni občni zbor, kateremu je priso-stvalo približno 250 oseb. Ob tej priliki je gosip. kaplan Janez Hladnik pripravil majhen program, katerega so izvajali naši najmlajši. Prisotni so programu z velikim zadovoljstvom in občudovanjem sledili in nagradili prireditelje z velikimi aplavzi. Zaradi prezgodnjega mraka ni bil program v celoti dokončan. Nova šola. Prihodnjo nedeljo, dne 18. t. m. bo ustanovni občni zbor Šolskega društva na Doc-Sudu, v predmestju Buenos Airesa, kjer živi veliko število naših ljudi. Za ta sestanek vlada veliko zanimanje, ker se je vpisalo v šolo že 61 otrok srbske in hrvatske narodnosti. Za bodočo šolo je tvrdka Našice darovala les za napravo klopi, kar bodo naredili izseljenci brezplačno, g. Vider pa je daroval ostale šolske potrebščine za začetek. Slovensko delavsko društvo »Triglav« v Ro-sariju, ki je po velikosti drugo argentinsko mesto z 520.000 prebivalci, bo imelo v soboto prireditev, katere čifiti dobiček je namenjen trem osirotelim otrokom pok. Pavla Gorjana in soproge, ki so po smrti 6taršev ostali sami zapuščeni na svetu. — Tako si izseljenci pomagajo med seboj, dokler ne bodo imeli svojih podpornih organizacij, po katerih se kaže vsak dan večja potreba. »Colomb št 2.« Ob priliki kongresa PEN-klubov, preteklo leto v Bueno Airesu, je hrvatski delegat g. Branimir Livadič zbral nekoliko vtisov iz Argentine in jih potem objavil v posebni brošuri. Ti vtisi pa vsebujejo tako fantastične podatke, da se mu argentinska javnost naravnost smeje in ga imenuje »Colomb št. 2«, ker je odkril Jugoslovanom Argentino, kakršne ne pozna ves svet. Nekatere humoristične revije so ga prinesle v sarkastičnih obrisih. Nazadnje pa mu le odpuščajo, ker je imel malo časa za popolno proučevanje te zemlje. Argentinski listi o obiska turške delegacije ▼ Belgrada. Tukajšnja javnost pripisuje obisku turške delegacije v Belgradu velik političen pomen. Vsaik dan pišejo časopisi o balkanskem imperiju, katerega začetnik naj bi bil jugoslovanski minister Stojadinovič, katerega imenujejo »velikega in idealnega politika«. Časopisi stalno prinašajo njegove slike, kakor tudi slike Belgrada in ostalih mest Jugoslavije. Tržaški svedrovec Skapin obsojen Ljubljana, 20. aprila. TržaSki svedrovci, med njimi zloglasni Ivan Skapin, po poklicu šofer, rojen 12. 7. 1902 v Ljubljani, pristojen v Vipavo, italijanski državljan, ki je po ljubljanskih in mariborskih ječah presedel že 13 let in pol zaradi raznih vlomov v blagajne, dalje »konjski trener« Kornelij Portelli, doma iz Rude pri Vidmu, Italija, in naposled neki »Pino«, aH »Croce«, baje pravilno Korošec iz okolice Zidanega mosta, so se lani po božiču v Trstu dogovorili, da se skrivaj pretihotapijo čez mejo v našo državo in da tu izvrše večje vlome. Z na-plenjenim denarjem ®o nameravali nato odpotovati v Španijo »na pomoč rdečim četam madridske vlade«. Vsi so bili preskrbljeni z vlomilskim orodjem. Skapin tudi z najmodernejšim brovvnin-gom. Skapin in Portelli sta prve dni januarja srečno prispela čez mejo do Ljubljane in se tu skrivala po kozolcih v Štepanji vasi, zavetje pa je njima nudila tudi stara Skapinova znanka Albina. Tretji »Pino« pa je bil na meji prijet od naših obmejnih oblasti. Skapin je med drugim bil osumljen, da je sodeloval pri velikem vlomu v blagajno lesnega trgovca St. Kunstlja na Vrhniki in dalje pri vlo- < mu v trgovino Bata v Šelenbugovi ulici. Zaradi zadnjega vloma je bil že štiri mesece v preiskavi. Zaradi obeh vlomov pa je bila nadaljna preiskava proti Skapinu ustavljena. Državni tožilec dr. Julij Fellaher je sedaj obtožil Skapina in Portellija, da sta po noči 5. januarja letos vlomila v gostilno Krsta Zaninoviča v Mostah in odnesla raznih iest-vin in cigaTet za 344 din. Naposled, da sta oba po noči 7. januarja poskušala vlomiti v čevljarsko delavnico Jeršetovo na Tyrševi cesti, od koder bi bila odnesla bogat plen, najmanj 2000 din gotovine, več parov novih in 6tarih čevljev v vrednosti 3000 din in še za 600 din usnja. Posrečilo e» jima je priti v delavnico, a sta bila od gospodarja prepodena. Vlomilec Skapin ima burno življenje za seboj. Udeležil se je tudi vojnega pohoda v Abesiniio. Ljubljanska policija je bila obveščena o njegovem prihodu v Ljubljano. Posrečilo 6e je, da so ga policijski organi prijeli na cesti. Bili so pri aretaciji zelo previdni, ker so vedeli, da nosi Skapin pri sebi nabit revolver in da je kot nasilen človek odločen celo streljati na svoje preganjalce. Da so se ga j>olastili, je eden zasledujočih policijskih organov obslrelil Skapina v desno nogo, nakar se je Skapin udal. Pred malim senatom, ki mu je predsedoval s. o. e. g. Rajko Lederhas, je razprava proti obema trajala dobri dve uri. Bila sta obsojena le zaradi poskušenega vloma pri čevljarju Jeršetu in sicer: Ivan Skapin na 3 leta in 10 dni robije ter izgubo častnih državljanskih pravic za 5 let. _ Kornelij Portelli pa na 10 mesecev strogega zapora, ker ni bil še kaznovan po naših zapiskih. Oproščena sta bila obtožbe zaradi vloma v dalmatinsko gostilno. Drobne novice Koledar Sreda, 21. aprila; Anzelffl, cerkveni učenlk; Simeon, škof. Novi grobovi + Industrijalec Josip Premrou. V Gradcu je 19. aprila v starosti 74. let umrl g. Josip Preitiroti, častni nemški vicekonzul, industrijalec in posestnik, častni predsednik Saveza industrijcev in trgovcev z lesom na Sušaku itd. Rajni je bil pO rodu Slovenec. Pogreb bo .v Gradcu. Blag mu spO> min! Žalujočim naše globoko sožalje! Osebne vesli = Napredovanje. Banovinski tehnični inšpektor in referent za elektrifikacijo tal. Rueh Franc je napredoval v II. skupino 2. stopnje. — Profesorski izpit sta opravila včeraj gg. Lojze Uršič, suplent na I. drž. real. gimnaziji v Ljubljani in Janko Liška, suplent na realni gimn. v Murski Soboti. Čestitamo! = Izpit za poročnika trg. mornarice 90 naredili gg. Franjo F. Piškur, Viktor 1. šoštarlč in Rado N. sušteršič. Mladim častnikom iskreno čestitamo! == Poročila sta se dne 18. aprila v opatijeki cerkvi sv. Daniela v Celju g. Martin Turk, trgovec in posestnik t Imenem, in gdč. Marija Prah, iz ugledne Prahove hlie V Imenem. Poročil ju je ženinov bratranec župnik na Bučah g. Mihael Turk, Vrlemu paru iskreno čestitamo in želimo obilo srečel _ Kupujte le domaČe izdelke! PERION pralni prašek je kvalitetni izdelek slovenske industrije. - Kupujte ga I —• Vandalizem pod Šmarno goro. Neka gradbena družba je pred nekaj leti zaprosila, da sme izrabljati kameniti materija! ki se nahaja v sipinah pod Grmado. Pri komisijski razpravi je okrajno načetetvo dovolilo uporabo kamnoloma z izrecnim pogojem, da se trdne (žive) skale ne sme načeti, ampak da se bo izrabljala samo sipina. Pri tej priliki je zastopnik tvrdke podal izjavo, da bo povzetje v največji meri pazilo, da bodo vpoštevarti vsi predpisi in tudi zahteve ugovornikov. Ne moremo si zato razlagati, da je podjetje začelo letos metli nič tebi nič vrtati v živo skalo in tako očitno kršiti odlok okrajnega načelstva. Kompresor brni dan za dnem (še ob nedeljah!) in ogromni skladi skalovja se trgajo s pobočja armade. Mimo tega poje okrog kamnoloma tudi sekira in podira kar na debelo že itak skromen gozd. Ooličava postaja vsak dan -I______n,::.,-,„l «roi nrtH Tnrn<-pm ie že docela ze iiaK sKrumcu jjutu. uum«'« ■—, obupnejša. Prijazni gaj pod Turncem je ze doce a izginil. Ne bo dolgo, ko bodo padli še spominski križi žrtev našega malega »Matlerhorna«, nekega dne pa še Turne sam. En sam 6trel bi dal tam par vagonov kamenja in to bi bilo za podjetje, ki mu je varstvo prirodnih lepot deveta briga, gotovo zelo mikavno. Upamo pa, da bo prej poseglo vmes okrajno načelstvo in napravilo konec temu brezbrižnemu vandalizmu. S širjenjem goltčave je resno ogrožen tudi studenec, ki je že ob lanski kratki suši skoro docela odpovedal in ki je za naseljevanje v prijaznih Vikrčah življenjske važnosti. — Nagla smrt revne matere. Z včerajšnjim popoldanskim vlakom je prišla v Ljubljano 30-letna Frančiška Proštova, žena brezposelnega delavca Antona Prošta iz Svibnega pri Radečah. — Proštova je pred mesecem dni porodila, toda komplikacije so bile tako hude, da se je njeno stanje zelo poslabšalo. Okrajni zdravnik je odredil, naj ženo prepeljejo v žensko bolnišnioo v Ljubljano. Ob pol 2 jo je na ljubljanskem kolodvoru prevzel reševalni avto, ki jo je odpeljal proti bolnišnici. Med vožnjo pa je žena umrla. Truplo so začasno položili v remizo, kamor sta prišla policijski zdravnik dr. Lužar in dežurni uradnik Kette. Odredila sta prevoz trupla V mrtvašnico k Sv. Krištofu. Proštovo je spremljal na poti njen mož, ki ga je smrt žene silno potrla. F IN TE X SVETOVNA MARKA ANGLEŠKIH TKANIN ZAGREB•PREOBRAŽENSKA 6 Edina angleška tvrdka v državi, ki vodi izključno samo angleške tkanine Zaloga Fintex štofov ŠTEFAN SLIBAR, modni salon LJUBLJANA - RESLJEVA CESTA 8 — Vremenska napoved) Evropa: Visok pritisk s pretežno jasnim vremenom vlada nad jugozahodno, srednjo in vzhodno Evropo. Depresija z oblačnim Vremenom iti dežjem vlada nad severozahodno in severno Evropo. Megla v območju Baltiškega morja. Na Sredozemskem morju prevladuje depresija in ima za posledico pretežno oblačno vreme z dežjem tu in tam v območju Alp in na Balkanskem polotoku. — Jugoslavija: Deloma oblačno v severnem delu države in na severozahodnem delu. Oblačno v ostalih delih z dežjem, ponekod na Primorju in v dravski banovini. Temperatura se je zvišala na severnem delu in malo znižala v ostalih krajih. Plevlie 1, Zaje-čar 19 stopinj. — Napoved za danes: Deloma oblačno vreme s povečanjem oblačnosti v zahodnih in južnih krajih, kjeT bo ponekod nekoliko dežja. Toplota se bo znižala. , — Za avtobusni izlet na Milanski velesojem 28. do 2«. aprila, sprejema »Putnik- prijave interesentov z lastnimi potnimi listi še do četrtka ob 12. Cena kompletna 995 Din. — Blizu Daru vara se pogreza zemlja. V okolici Daruvnra v Slavoniji so ijudje čutili zelo močan potres. Pri vasi Donja Vrijeska se je njiva v obsegu dveh oralov znižala za kakšnih 15 metrov. Na tem zemljišču je bila zasajena akacija, ki je bila zelo visoka, sedaj pa je zginila v zemljo. Kmetje se boje, da sn bo somlja še daljo pogrezala. Pogreznjeno zemljišče izgleda kakor bazen za kopališče. Ljudje se zbirajo okoli udrte zemlje in glodajo ta čudo/, prirodo. Iz razpokline vonja po žveplu. V neposredni bližini tega zemeljskega udora jo šola in pa druge hiše. Kmetje pazijo, Društvena soba v Vzajemni zavarovalnici. Drevi ob osmih peVska vaja Prosvetnega društva s Ljubljana« — mesto. Pevovodja. Nase dijaštvo Kongregacija akademikov pri oo. jezuitih ima drevi ob 20. svoj redni sestanek v samostanski kapeli, Zrlnjskega cesta 9. Vabim vse tovariše, da redno prihajajo. — Prefekt. Akademska Marljanska kongregacija Marijinega Oznanjenja pri oo, frančiškanih ima drevi ob četrt na 9. svoj sestanek v samostanski kapeli. Vsi, posebno novlllcl, iskreno vabljeni! — Prefekt. Kino Kino Kodeljevo. »Poljska Url« (Svelislav Petrovič). Cene znižane. Lekarne Nočno služI o imajo lekarne: mr. Leustek, Res-ljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič. Umor in samomor pri letališču Ljubljana, 20. aprila. Danes ob 1 popoldne je bil pri letališču, v malem gozdu za hangarjem odkrit dogodek, ki se je pripetil že včeraj, namreč umor in samomor. Ljudje so namreč v gozdu našli truplo nekega vojaka, ki je imelo prestreljeno glavo, v bližini pa truplo mladega dekleta. Obvestili so o grozni najdbi orožnike, ki so prišli na lice mesta, Ugotovili so, da je mrtvi vojak podnarednik kolesarskega bataljona I. planinskega polka Ivan Lam-bert, mrtva ženska pa ie 23 letna Frančiška Hribarjeva, po poklicu kuharica in stanujoča na Šmartinski cesti 20. Lambert in Hribarjeva sta imela ljubavno razmerje, vendar pa je mati Hribarjeve to razmerje branila. Lambert ih Hribarjeva sta včeraj dopoldne šla na sprehod v bližino letališča. Lambert je Hribarjevo ustrelil s puško v levo pleče. Dekle je bilo takoj mrtvo. Nato pa je podnarednik ustrelil še sam sebe. toda z revolverjem, v levo stran čela nad očesom. Tudi on je bil tr' oj mrtev. ' Truplo Lamberta je vojaški V02 prepeljal v mrtvašnico vojaške bolnišnice v Ljubljani, truplo Hribarjeve pa so dali orožniki prepeljati v mrtvašnico pri D. M. v Polju. Pisem nista pustila. * 1 Pridite k predavanju o Konnersreuthu in Tereziji Neumann, ki ga bo ime! drevi ob pol 8 v frančiškanski dvorani nemški pisatelj Walter Eberhard. Vstopnina zft sedeže 3 din, za stojišča pa 2 din. 1 Za vse člane Akademskega pevskega zbora je udeležba pri pogrebu pokojne Terezije Kolar-ieve, matere našega tovariša Milana Kolarja — dolžnost. Zberemo se danes, ob četrt na tri popoldne pri hiši žalosti, Aibetova ulica 28. Odbor 1 Pedagoško druStvo v Ljubljani je v dneh od 5. do 10. aprila priredilo »vzgojne večere za starše« na VI. deški osnovni šoli v Sp. Sliki. ~ Tečaja se je udeleževalo okoli 100 staršev, zlasti mater, ki so hodile t veliko vnemo in s toplim zanimanjem poslušat večer za večerom predavanja o telesnem ln duševnem razvoju olirok, o njih govornih napakah in težkočah, o pravilni vzgoji ta o bodočnosti naše mladine ter o njenem uApe-vanju v šoli. Po predavanjih so se razvijali živahni razgovori, v katerih »o starši razkrivali svoje vzgojne skrbi ta veliko, odgovorno ljubezen do lastnega naraščala. Tečaj je Imel popoln uspeh in ie pokazal, kako zelo težijo rodbino ta dom živi pedagoški problemi in skrb za zdravo rast mladine. Pedagoško društvo bo prirejalo podobne tečaje tudi v bodoče. I Ljubljanica prestopila bregove. Stalno deževje zadnjih 24 ur je včeraj povzn-očilo, da je Ljubljanica v gornjem toku prestopila bregove in se razlila po travnikih in njivah, tako pri Bevkali in Vnanjili goricah, dalje prt Crnl vasi in Lipah. Tudi pri zlivu v Savo se je Ljubljanica razlila čez bregove. Deževni dnevi 40 mučenikov »0 močno ovirali prva pomladanska dela, osobito oranje njiv, kajti zemlja je močno premočena, kar otežuje delo. Obe zatvomici, tako ona na Spici in ona v Gruberjevem prekopu sta že poldrugi mesec popolnoma odprti, da se vode lažje odtekajo. Regulacijska dela v Ljubljanici, ki ee sicer bližajo koncu, so v Ljubljanični strugi popolnoma zastala in nI računati. da bi se v Kratkem času obnovila, ker so ti-radi Barja zatvOrnicc še nadalje dclj časa odprte. Vodomer terenske sekcije za regulacijo Ljubljanice pri Gruberjevi zatvomici je včeraj zutraj zazna- moval vodno stanje 1.56 m nad normalo in jx> poročilu omenjene terenske sekcije voda narasla za 30 cm. Zvrhani 6o tudi nekateri manjši pritoki Ljubljanice in razni jaiki. Tudi Havptmanca je na nekaterih mestih pod vodo. 1 Kraljevska banska Uprava dravske banovine v Ljubljani namerava s 1. majem t. 1. vzeti v najem 10 dO 12 Svetlih in zračnih prostorov, in eicer polovico večjih In pOloviflo manjših, v skupni izmeri približno 200 kvadr. metrov. V poštev pridejo !e poslopja v središču mesta in prostori do največ II. nadstropja. Natančnejša pojasnila se dobe v banski palači na Bleivvelsovi cesti št. 10, soba št. 49, pritličje. 1 Jezike poučuje starOupokojenec z najboljšim uspehom, in sicer IrancdšČino ta nemščino po dve url enkrat na teden proti honorarju 10 Dta, dvakrat na teden po dve Uri pa po 8 Din. — Latinščino poučuje samo srednješolce nižjih razredov. Naslov pove tajništvo »Slovenca«. Poizvedovanja Plava papiga se je zatekla. Vprašati v bolnišnici pri vratarju. Maribor m Šorlijeva proslava v Narodnem gledališču. Klub mariborskih umetnikov je V ponedeljek zvečer priredil pisatelju Ivu Šorliju lepo proslavo ob priliki ni|egove 60 letnice. Gledališče je bilo polno prijateljev Šorlijeve osebe ta njegove umetnosti. Uvodno besedo k proslavi je v imenu Kluba mariborskih umetnikov spregovoril dr. Šnuderl, ki je plodovltemu umetniku čestital k 60 letnemu življenjskemu prazniku ta prečita] vse Čestitke, ki so jih poslali vidni možje našega javnega ta kulturnega življenja ter razne nacionalne ta prosvetne organizacije. Za njim je nastopil literarni kritik prof. Fran Koblar iz Ljubljane, ki je analiziral Šorlijevo umetniško pot ta označil častno mesto, ki mu gre v vrsti slovenskih umetnikov. Z recltaoljami Sorlijevih del sla nastopila E, Kraljeva ta P. Malec. Moški zbor Glasbene matice pa je zapel dve pesmi. Igralci narodnega gledališča so izvajali dva Šorlijeva skeča, ki ata značilna za Šorlijev humor. Ob koncu se je 'jubilant v iskrenih besedah zahvalil vsem, ki so mu pripravili tako lep večer ta a šegavo besedo prisotnim podal svoje misli o svoii preteklosti ta bodočnosti, Po proslavi je bil v mali kazinski dvorani družabni večer, ki je v veselem razpoloženju združil vse Šorlijeve prijatelje. m Kongregacija za gospe pri Jezusovem Srcu ima sestanek jutri ob pol 5 popoldne. m Cesta Sv. Lenart-Cmurek zopet odprta. — Zaradi plazov je okr. glavarstvo prepovedalo pred tedni promet na banovinski cesti Sv. Lenart v Slovenskih goricah—Cmurek. Cest« je sedaj zopet popravljena ter je tudi za tovorni promet odprta. m Premiera operete »Dolarska princesa« bo to soboto. Režija je v rokah ljubljanskega režiserja Povheta, glasbeno vodstvo pa v rokah ka-pelnlka Lojzeta Herzoga. m Smrt kosi. V bolnišnici je umrl v starosti 35 let kovaški pomočnik Franc Juhnar. — V Cankarjevi 15 je umrla 49 let stara zasebnica gospa Ida Voršič. Naj počivajo v miru! m Obmejni promet V marcu. Meseca marca je prekoračilo mejo čez Maribor vsega skupaj 15.723 oseb; v državo jih je dopotovalo 8338, odpotovalo pa iz države 7385. m Rešen smrti v apneni jami. V ponedeljek zvečer je v temi zavozil 19 letni trgovski pomočnik Štefan Frank s svojim kolesom v neograjeflo globoko apneno jamo, ki je bila napolnjena z vodo in ugašenim apnom. Zadela bi ga bija ftraš-na smrt v apneni brozgi, če ne bi bil prinesel srečen slučaj mimo stavca Cirilove tiskarne g. Valterja Bobanca, ki je ponesrečenega Franka rešil iz usodne jame. m Bodoče sprehajališče v Maribora. O načrtih za zgradbo keja na levem bregu Drave smo že nekajkrat poročali. Ke se bo letos začela graditi med dravskim mostom in Bergovo hišo na Glavnem trgu velika palača Vzajemne zavarovalnice ter se bo dobilo pokrito stopnišče z Glavnega trga k Dravi, bo podan prvi pogoj Za ustanovitev sprehajališča med glavnim ta železniškim mostom ob Dravi, Misliti bo treba predvsem na odstranitev Bergove ta HalbSrtave usnjarne, ki absolutno ne spadata več sem. Vse drugo, kar ovira nadaljevanje keja proti železniškemu mostu, je manjša stvar. Tu pridejo v poštev še del vrta podžupana Žebota, Kristianovo dravsko kopališče, opuščeno Šternovo kopališče ter prosta parcela mlinarja Lirzerja. Projekt za ta kej je že izdelan, potreben bi bil še proračun, potem pa bi se moralo Mariborsko olepševalno društvo, Tuiskoprometna zveza ta druge slične korporaoije z vsemi silami zavzeti pri mestni občini, da pride čimprej do uresničenja. Mariborčani bodo sprejeli to z največjim priznanjem, saj bo dobilo mesto edinstveno sprehajališče ob Dravi. Celie c Orglarska Sola prestavljena it Celja v Maribor. Na ob'čnem zborru otgaaliatov v ponedeljek 19. aprila ie poročal pri slučajnostih ravnatelj Or-glarske šole v Celju g. Karel Bervar, da bo orglarska šola prestavljena iz Celja v Maribor, Škofijski ordinarijat v Mariboru je že peristal na domenjene pogoje in se bo s prihodnjim šolskim letom pričel pouk na orglarski šoli že v Mariboru. Ves inventar, orgle, klavir ta harmonij se prenesejo v Maribor po končanem letošnjem pouku. c Poroka. Danes ob 9 bosta stopisla pred poročni oltar v župnijski cerkvi sv. Pankracija na Gornji Ponikvi prednica Marijine družbe gdč. Bar-bika Uranjek in g. Miha Vasle Poročil ju bo nevestin brat g. Martin Uranjek. Iskreno čestitamo! o Glavno cepljenje proti osepnicam. Redno javno cepljenje malih otrok (prvocepljencev) iz mesta Celje bo letos v ponedeljek m torek 3. in 4. maja od 14.—18. na mestnem poglavarstvu v Celju, L nadstropje (sejna dvorana). Pregledovanje cepljencev m pri cepljenju izostalih otrok bo teden pozneje, 10. in 11. maja ravnotam od 14,—18. c Apologetični odsek DMK ima drevi sestanek v Orlovskem domu ob pol 18. c Svoje poslopje je zažgala. Pred malim senatom celjskega okrožnega sodišča je bila v torek zjutraj razprava proti zakoncema Blasini Jer-neiu, 70-letnemu posesestniku it Prekorše pri Že-talah in Blasini Ani rojeni leta 1904, ki sta bila obdolžena, da sta v dogovorjenem sporazumu ta naklepu zvečer 23. decembra 1936 zažgala vinsko shrambo z namero, da bi dobila od zavarovalnice denar, ker sta potrebovala denar, shrambe pa nista neobhodno potrebovala. Obdolženca sta dejanje zanikala, češ da je bil obdolženi Blaslna Jernej omenjeni dan ta zvečer odsoten in da je prišel domov, ko je ie shramba zgorela. Obdolžena Blasina Ana pa se je zagovarjala s tem, da ie bila ves dan pri svojih otroklh ta bi ne Imela od požiga nobene koristi, ker je lastnik posestva samo njen mož. Na podlagi izpovetUnih prič pa se ie sodišče uverilo o krivdi obdolienke ta jo je obsodilo na štiri mesece strogega zapora, 300 Dta denarne kazni In dveletno izgubo častnih pravic c Kino Metropol Danes ob 16.15, 20.30 »Upornikov* hči« (Shlrfey Temple), ob 18.15 »Kralj ženske lepote«. Zbornica o naših gosp. vprašanjih Plenarna seja Zbornice za trgovino, obrt in industrijo Ljubljana, 90. aprila. Dane« dopoldne je bila plenarna seja Zbornico za trgovino, obrt ln Industrijo V Ljubljani, katere se je udeležilo od 62 zborničnih svetnikov 50. Sejo je vodil predsednik g. Ivan Jelačin, ki je najprej pozdravil navzočega zastopnika banske uprave svetnika g. df. Vinka BorštnerJa. Bledila 60 takoj naznanila predsedstva, lz katerih te razvidno, da je ban dr. Natlačen potrdil zbornični proračun za leto 1937, nadalje da je Zbornica imenovala svoje član« v banovinsld odbor za strokovno nadaljevalno šolstvo, svoje zastopnike v razsodišče ljubljanske borze za blago in vrednote, svoje delegate v ustanove za posredovanje dela ter sporočil, da so bili imenovani sodniki-laiki pri okrožnih sodiščih v Sloveniji. Nadalje se je konstituirala uprava pokojninskega sklada, imenovan je bil redakcijski odbor za poslovnik Zavoda za pospeševanje obrti ter akcijski odbor za zgradbo nadaljevalnih šol. Naš gospodarski poloiaj Doba od zadnje plenarne seje zbornice sem je stala v znamenju socialno političnih problemov. Dobili smo uredbo o minimalnih mezdah ter o starostnem zavarovanju našega delavstva. Narasla pa je znatno tudi davčna obremenitev z novim fin. zakonom za 1937-38. Za bodoči razvoj naše zunanje trgovine je posebno važno, da je prišlo do prijateljske pogodbe z Italijo. Pričakovati je, da bo prenehala dosedanja diskriminacija, ki nas je težko oškodovala Pričakujemo tudi, da bo zunanje trgovinski odbor, ki ee ima kmalu sestati, upošteval posebne potrebe naših krajev. .... . . Izvoz lesa, ki je glavni steber nase izvozne trgovine je bil vkljub boljši konjunkturi za 237 milijonov manjši kot leta 1935 radi sankcij. V nasi banovini je bil pretežen del leta 1936 izvož lesa reduciran na eno desetino onega obsega, ki ga je imel v dobi pred uvedbo sankcij. Kljub temu, da se je znaten del naših podjetij prilagodil zahtevam in potrebam angleškega trga, ostane italijanski trg tudi še v bodoče zelo važen faktor za izvoz našega lesa. ..... Val devalvacije lani je privedel do zvišanja carinskega ažija od 1100 na 1200%. V zvezi s tem ie potrebna tudi revizija carinskega zakona. Ker se bodo kmalu pričela pogajanja z nordijskimi državami, moramo stremeti za tem, da si pridobimo ta važna konzumna središča za mnoge nase proizvode. Želeti Je, da bi se izvoz tja razvil vsaj tako kot se je lani v Anglijo. Poživljanje investicijske delavnosti napreduje kljub vsem težkočam, ki obstojajo še vedno na denarnem in kreditnem trgu. Ce pa v splošnem rečemo, da so se gospodarske prilike nekoliko ii-boljšale, je vendar položaj pri nas še vedno kritic-nejši. Zlasti Je to pospeševalo še vedno neureje-110 StahjfV kreditnega trga, saj gre Se vedno dotok novdgfi denarja v privilegirane zavode. Poslovanje v notranji trgovini niti pri ugotovljenem pobolj-Sjuiju apjpšnih razmer ne izkazuje večjega napredka^ Vpetajlna trgovina se še vedno pritožuje nad konfiurenco konzumov in nad konkurenco kros-njarjev, nadalje proti Industrijskim prodajalnam in snujočim se podružnicam veleblagovnic. Številna poglavja «o posvečena r poročilu davčnim vprašanjem, obrtnim zadevam itd. Pri vseh združenjih trgovcev je bilo na koncu 1936 včlanjenih 9208 trg. obratov s 38ft4 pomočniki in pomočnicami in 1588 učenci in učenkami. Proračun vseh združenj je znašal za 1936 1,396.727 din. Po predsedstvenem poročilu se je zanimal sv. g. Šimenc za sklicanje seje finančnega odseka, za kar je zahteval rok do 15. maja. Gosp. Jelačin mu je pojasnil, da zaradi prezaposlenosti članov seja tega odseka Še ni bila sklicana, da pa bo v najkrajšem Času. Rac. zaključek 1936 V imenu pregledovalcev računov je poročal zb. sv. dr. Ciril Pavlin o zborničnih računih za 1936. Iz tega poročila Je razvidno, da je imel zbornični zaklad 3,863.663 Din dohodkov in 3,435.000 Din izdatkov, tako da je bilo izkazano primanjkljaja 71.698 Din, kar ee pokrije iz blagajniške rezerve. S tem se je blagajniška rezerva zmanjšala na Din 364.686. — Donos zborničnih doklad Je lani bil 2,458.000 Din (proračun 2.5 milij. Din), donos zborničnih taka pa 804.000 (proračun 500.000), taks za mojstrske izpite 91.000 (proračun 50.000). Cisto premoženje zborničnega zaklada ee je lani povečalo za 28.000 na 2,052.000 Din. Največje gibanje prometa izkazuje za lansko leto sklad za zbornične volitve. Iz tega je razvidno, da so znašali lani in letos izdatki tega sklada 84.000 Din. Zbornični zavod za pospeševanje obrji je imel lani 282.000 Din dohodkov in 187.000 Din izdatkov. Poročevalec predlaga odobritev računov tako sborničnega splošnega zaklada, kakor tudi V6eh ostalih ekladov ter absolutorij zb. gl. tajniku g. Mohoriču. K poročilu o računskem zaključku je pripomnil zb. sv. g. Ivan Avsenek, da je treba Številčni del odobriti, grajati pa je treba politiko ekladov, katerih Je že kar 18. Ce nastopa gospodarstvo proti sistemu skladov, potem je prav, da se samo Izogiba te napake In ne daje slabega zgleda. Zb. gl. tajnik g. Mohorič je pojasnil, da temelje skladi na prejšnjih zborničnih sklepih in smatra tudi, da bi bilo umestno več fondov združiti. Sicer pa bodo zaključni računi po banski upravi še strokovno pregledani. Na podlagi teh izvajanj je bilo poročilo dr. Cirila Pavlina soglasno sprejeto. Nato je bilo soglasno sklenjenih nekaj izpre-memb zborničnih pravil, kakor so jih predlagali nekateri odseki. Izpremenjen pa je bil tudi pravilnik o zborničnem razsodišču, da se odpravi ovirajoči predpis, da morajo sodbo razsodišča podpisati vsi člani razsodišča. Razsodba razsodišča se bo dala v bodoče z ozirom na novi enotni civilnoproceeni red izpremenitl le na podlagi tožbe pred rednim sodiščem. Zavod za pospeševanje obrti G. Ogrin je nato predlagal novi poslovnik Zavoda za pospeševanje obrti. Namen novega poslovniku je, da zagotovi obrtnemu odseku svobodno razpolaganje s sredstvi tega sklada v obrtno pospeševalne namene, širšo upravo naj bi pO predlogu g. Ogrina tvorili vsi člani obrtnega odseka ter po en član oslflllh odsekov » posvetovalnim glasom. Zavod bi imel tudi svoj Izvršilni odbor i z 7 članov, od Česar je 1 predsednik obrtnega odseka. Zavod ima tudi poslovalnico v Mariboru. V debati o tem predlogu se je oglasil najprej g. Rebek, ki je dejal, da manjšina obrtnega odseka s tem predlogom nI zadovoljna, ker hoče, da bi bil Zavod zavod vse Zbornice, ne pa samo obrtnega Odseka. Zato naj se zadeva preloži do prihodnje zbornične plenarne seje, ko bo prišlo do sporazuma. G. Smerkolj je zahteval v Imenu trgovskega odseka 2 člana v širšem in 1 člana v ožjem odboru. Tudi g. Majcen v imenu gostinskega odseka Ima pomisleke proti novemu poslovniku ter zahteva, da se naj poslovnik uveljavi šele z novim poslovnim letom. Obrtnik sam svoj gospod V imenu industrijskega odseka je nato izjavil g. Avsenek, da ta odsek uvideva težave obrtništva ter da zfcto ne reflektira niti na posvetovalni glas v upravi zavoda, pač da |e zato, da dobe drugi odseki nadzorstveno pravico. Načrt naj se sprejme za eno leto, pa se bo videlo, če gre. — G. dr. Rekar ie za odložitev tega vprašanja. G. Fazarinc ugotavlja, da tudi v trgovskem odseku ni bilo soglasno sklenjeno zahtevali toliko članov v upravo zavoda. Obrtnikom je treba pomagati. G. Iglič je za odložitev, dotlej naj vse vodi stari odbor, G. Ivan Kavka opozarja na razpoloženje obrtništva, kateremu je treba ustreči in mu dati potrebno samostojnost. G. Kavčič opozarja, da je treba vprašanje reševati z vso preudarnostjo. G. Rebek ponovno pravi, da ne gre za pospeševanje obrtništva, ampak za dispozicijski fond večine obrtnega odseka. G. Maks Cukala pravi, da izraženo stališče trgovskega odseka ni bil sklep odseka, ampak mnenje odseka. G. Šimenc se ponovno zavzema za sprejetje predloga g. Ogrina in apelira na gospodarski parlament naše banovine, kar je zbornični Svet, da naj da obrtništvu ono, kar zahteva, da se tako onemogoči boj proti skupnim zbornicam. Sprejetje Ogrinovega predloga ne pomeni nobene borbe med gospodarskimi stanovi in pomeni samo pomiritev v obrtništvu. G. Kavka apelira Se enkrat na uvidevnost cele zbornice in se zavzema za obrtniške zahteve. G. Fazarinc pobija trditve, da je to kakšen fond, kakršne si ponavadi predstavljamo, ampak da gre samo za podpiranje obrtnopospeSevalnih teženj. Treba je obrtništvu iti na roko. G. Ambrožič in Midorfer govorita o boju za sistem zbornic. G. Senčar pa pravi, da so potrebna znatna sredstva tudi za vzgojo trgovskega naraščaja, katerega je čez 5000. G. Litrop apelira na zbornico, naj stori kaT žele obtrnilki. G. Belcijan se kot obrtnik zahvaljuje razumevanju industrije ln trgovine za potrebe obrti, čudi pa 6e postopanju dela obrtništva samega, ki dela proti predlogu g. Ogrina. Končno je povzel besedo g. Ivan Ogrin, ki je razvrednotil vse trditve g. Rebeika in njegovih pristašev. Navaja primere iz prejšnjega poslovanja zavoda ter ugotavlja, da je bilo delo zavoda ovirano od anarhije in pa od tega, ker je kil zavod odvisen od predsedstva zbornice. Ker obrtni odsek za svoje potrebe nima dosti, to dokazuje s Stvilkami — je potrebna, da obrtniki sami razpolagajo z denarjem v svojem namene, kot drugi odseki. Stanju, kakor je dane«, je treba napraviti v interesu dela konec. Ni treba uganjati demagogije, ampak potegnimo v zbornici skupaj, obrt-| nikom pa dajte, da sami gospodarijo v svojem od-j seku in zavodu. Cilj obrtnega odseka je čim večja I avtonomija. Njegov predlog je bil sprejet v odseku z večino U proti 7 in naj ga sprejme tudi . plen um, Nato je predsednik odredil 5 minutni odmor, da pride do sporazuma. Po kratkih sejah odsekov je sporočil predsednik g. Jelačin, da so trije odseki (trgovski, industrijski in gostinski) soglasno sklenili sledeče: odobri naj ee v načelu osnutek, kakor ga je predložil g. Ogrin, nadalje naj se izvoli v SirSo upravo vseh 20 članov obrtnega odseka v oijo upravo pa 6 s predsednikom odseka kot sedmim (od 6 članov jili dobi skupina g. Ogrina 3, g. Rebeka pa 3). Odseki pa ne bodo dotirali vsak po 15.000 din zavoda. To naj bi veljalo do konca leta 1937. Apelira na obrtni odsek, naj sprejme tak kompromis. G. Rebek tn g. Ogrin sta ta kompromis sprejela — posebej pa je poudarjal g. Ogrin kot predsednik, da gre njemu in njegovim prijateljem samo za delo, ker ne pozna strankaiistva. G. Skubec iziavlja, da je industrijski odsek vseeno sklenil Votirati za zavod 15.000 din. Nato je bil soglasno sprejet predlog o dopolnilu pristojbenika za zbornične takse, po katerem se onim prosilcem, katerih prošnje za dovolilo so bile odbite, vrne zbornična taksa in sicer I v roku 4 mesecev. Zaradi jasnosti je nadalje še v pravilniku na novo določeno, da se plača taksa za dovoljenje za vsako stroko posebej. Minimalne mezde O tem |e poročal zbornični svetnik g. Anton Krejči. Ugotavlja, da je stopila v veljavo uredba O minimalnih mezdah, ki odreja enotno najnižjo mezdo za vso državo 2 din odnosno 3 din na uro. V zvezi z izvajanjem uredbe je banovina pozvala zbornico, da naj ji stavi evoje predloge, posebno glede akordnega dela. Je mnenja, da se akordno delo povsod ne da odpraviti brez škode i za delavca i za podjetnika in da b! bilo to potrebno tudi upoštevati. Ker mora zbornica v kratkem roku dati odgovor im mnenje, predlaga, naj se osnuje poseben eocialnopolitični odsek 20 članov, ki naj bi stavil tozadevne predloge banovini in bi bil stalno v zvezi z vsemi stanovskimi organizacijami, zbiral potrebno gradivo in ga dal na razpolago v pravem času, O pavšaliranju trošarine na vino in žganje je poročal g. Ciril Majcen, o starostnem zavarovanju delavstva pa g. Josip Rekek. Tu je zlasti poudaril potrebo reorganizacije dosedanjega poslovanja socialnega zavarovanja. Za starostno zavarovanje obrtništva V zvezi s tem referatom |e predlagal g. Ogrin, d. se naj uredi tudi vprašanje prehoda delavstva v samostojne, podjetniške poklice. Letno preide iz vrst zavarovanih delavcev v obrti okoli 2000 k samostojnemu izvrševanju obrta in tako ostane pri delavskem zavarovanju letno okoli 2.5% vseh vplačanih rentnih prispevkov, dočim ostanejo oni, ki so leta in leta plačevali, brez starostne rente. Zato je potrebno, da se novelira zakon o zavarovanju delavcev in omogoči, da se vplačani prispevki za starostno zavarovanje delavstva v primeru prehoda zavarovancev v samostojni obrtni poklic po odbitju režijskih stroškov zbirajo v plodonosno naložen sklad. Čim se Uvede zavarovanje samostojnih obrtnikov po obrtnem zakonu, se ta sklad izroči pristojni obrtniški krajevni zavarovalnici. Izda naj se nemudoma uredba o zavarovanju obrtništva, stiln, Ogrin glede reiorme obrtno-nadaljevalnih šol in zgradbe primernih šolskih poslopij za te šole, Rebek o oprostitvi kovinske stroke od skupnega davka na |x>slovili promet, Rebek o pavšaliranju prometnega davka, Ambrožič o razmerju med obrtniki in malimi trgovci. G. Ogrin opozarja na dopis tržiških obrtnikov, ki 6e pritožujejo nad poseganjem industrijskih podjetij v njih delokrog in predlaga, naj se zbornica tozadevno zavzame pri industriji. G. Karel Ceč opozarja na zadnjo odredbo ministra za gozdove in rudnike, da se mora denar bratovskih skladnic nalagati v Drž. hipotekami banki, kar je škodljivo za naše gospodarstvo in pomeni oškodovanje naših denarnih zavodov, katerim je treba pomagati, ne pa jitn odvzemati sredstva. G. Faza- ELIDA -miCa v i1; jvr/"žT^—ii ^^sn«nobclc barve Ime jamči za najboljšo kakovost! in sicer naj se uvede najprej v obvezno zavarovanje za primer onemoglosti, starosti in smrti, osta- ! le panoge pa postopno. To se naj izvede po načelu ; čim širše samostojnosti posameznih zavarovalnih : institucij po okoliših posameznih zbornic. Obrtni odsek je že sklenil to in votiral 10.000 Din, da se prične študirati osnutek takega zavarovanja. V ta odbor, ki naj bi to delal, naj pridejo gg. Kavka, Rebek in Ogrin. Predlog g. Ogrina je zbornica z odobravanjem vzela na znanje. Za pravičnejši delež naši banovini »Delež banovine na skupnih banovinskih trošarinah in na poslovnem davku«, to je bil naslov referata g. Milica Senčarja. Iz tega posnemamo, da je od 1. aprila 1936 do 31. januarja 1937, torej v 10 mesecih proračunskega leta 1937 skupnih banovinskih trošarin dobila dravska banovina 4,147.124 Din (v proračunu je bil postavljen znesek 5,580.000 Din). Strokovnjaki pa cenijo, da se je te trošarine pobralo pri nas okoli 12 milijonov dinarjev. Tako prispeva naša banovina za druge banovine letno 8 milijonov dinarjev. Obremenitev v letu 1937-38 bo še večja /adi uvedbe nekaterih novih trošarin, delež pa bo ostal vseeno premajhen, ker se način razdelitve ni izpremenil. Ključ: število prebivalstva ni pravičen za nas. Če se že hoče deliti donos po številu prebivalstva, naj bi se delila po tem ključu vsaj samo polovica, ostalo j»a po tem, koliko katera banovina plača. Se krivičnejša je razdelitev davka na poslovni promet. V naši banovini so davčne uprave od-premile Drž hipotekami banki od 1. aprila 1936 do 31, marca 1937 13,976.687 Din. Ceni se nadalje, da je glavna carinska blagajna oddala banki okoli 10 milij. Din za ta fond Skupno je torej naša banovina plačala okoli 24 milij. Din, dobila ie nazaj od 1. aprila 1936 do 31. januarja 1937 1.9 milij., za celo leto 1936—1937 pa je proračunano 2.9 milij. Din, Iz tega se vidi, kakšna so nesorazmerja pri donosu in in vrnitvi tega davka za našo banovino. Sedanja razdelitev obeh dajatev povzroča, da mora naša banovina pobirati najvišje doklade v državi in tudi sicer obremenjevati prebivalstvo izdatneje kot druge banovine. Potrebno je to v bodoče preprečiti in omogočiti mižanje davščin, zato naj zbornica stavi primerne predloge, da se to krivično nesorazmerje odpravi in se porazdeli pri nas nabrani denar tako, kakor to zahtevajo interesi naše banovine. Elektrotehnično gospodarstvo p< o O ureditvi elektrotehničnega gospodarstva je odal izčrpno poročilo zb. sv, dr. Ciril Pavlin. Ičrtal je najvažnejša določila osnutka zakona o pospeševanju proizvodnje in izkoriščanje električne energije. Poročal pa je nato o konferenci interesentov v zbornici, ki so zavzeli o vseh važnih vprašanjih jasno stališče in je bil izvoljen tudi poseben redakcijski odbor, ki bo na podlagi izčrpne analize izdelal strokovno mnenjne in konkretne predloge za izpremembo osnutka v najkrajšem času. Dr. Ciril Pavlin se je nato »pomnil tudi zaslug dr. Marna, vpokojenega načelnika banske uprave za pospeševanje tujskega prometa in gospodarstva. Pred samostojnimi predlogi je bila kratka tajna seja. Samostojni predlogi G. Ogrin je poročal, da je bil za proučevanje organizacije obrtnega nadaljevalnega šolstva izvoljen posebni odbor, ki je pritegnil tudi še dva strokovnjaka. Potrebna ureditev frančišhanshe pasaže G. Karol Kavka je vložil samostojni predlog, da naj se zbornica zavzame pri mestni občini za odpravo najvažnejših perečih problemov, to je vprašanja ljubljanskega kolodvora, nadalje naj se oddaja dela mestne občine obrtnikom, n« pa da dela občina z lastnim osobjem. Najvažnejše pa j« opozorilo merodajnim faktorjem, da «e bosta sedaj v bližini glavne pošte gradili dve veliki poslopji in bo tedaj promet okoli pošte skoro onemogočen. Zato naj se pravočasno odpre projektirana pasaža zraven frančiškanske stavbe, ki bo odvafala najmanj polovico prometa, ki bi šel mimo glavne pošte v frančiškansko ulico. Nadalje so vložili samostojne predtoge ffg. svetniki: Hraetelj Jože za izdajanje periodičnih zborničnih glasil, Smerkolj Albin za ureditev razmerja trgovcev do gospodarskih zadrug in z ozirom na novi zakon o gosjiodarskih zadrugah, Oorjanc glede prakse pri odmerjanju prispevka za prekomerno izkoriščanje cest, Bureš za razširjenje pavšalne obdavčbe obrtništva, Igllč proti Izvrševanju rokodelskih del v kaznilnicah, Iglič proti šu-šmarstvu Ko5ir glede izvrševanj« rokodelskih del v kaznilnicah, i6to Zadravec, Peterlin glede prakse "ri izdajanju dovoljenj za ustanavljanje krčem in ifejev, Serec glede ustanavljanja podeželskih go- rinc iz Celja navaja tozadevno, da je intervenciji slovenskih ministrov uspelo, da 6e ta naredba ne bo izvajala. Q. Rojnik govori o železniški tarifni politiki v okrajih Slovenjgradec in Prevalje. katero bi bilo potrebno izpremeniti. * Rudarski zbornik. Izšla (e druga številka Rudarskega zbornika, ki ga izdaja Združenje jugoslovanskih rudarskih in topilniških inženerjev. V tej Številki se nadaljuje opis naših največjih rudarskih podjetij in so opisani do vseh podrobnosti rudniki: Bor, Novo Brdo in Mežica. Slede strokovne razprave pok. dr, Frosta: Prispevek k teoriji najmanjših kvadratov, dr. inž. Kopylova: Ciklična in mo-notermična teorija strojev, dr. inž. Zumra: O ceja-nju bronov in inž. J. Gostiše: Teoretične osnove zalivanja. Slede kratke vesti. Zbornik izhaja četrtletno in stane letno 100 Din, za podjetja 200 dinarjev. Posamezna številka 50 Din. Naslov: R. Z., Ljubljana, univerza. Borza Denar Dne 20. aprila. V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen! v Ljubljani na 238 den., v Zagrebu in Belgradu na 237.20—238.80. Tudi avstrijski šiling je v Ljubljani in Zagrebu ostal neizpremenjen na 7.95—8.05, dočim je v Belgradu beležil 7.93—8.03. Grški boni so beležili v Zagrebu 31.0250 do 31.7250, v Belgradu 31,30—32. Italijanske lire so nudili v Zagrebu in Belgradu po 2.25. Nemški čeki so v Liubljani popustili na 12.02 do 12.22, v Zagrebu na 11.99—12.19, za konec avgusta na 12.20—12.40. V Belgradu so beležili 11.98—12.18. Devizni promet je znašal v Zagrebu 3,876.934 Din, v Belgradu 3,657.000 Din. Efektni promet jc bil v Zagrebu srednji, v Belgradu je pa dosegel 1,163.000 Din pri čvrsti tendenci. Ljubljana, te Čaj Amsterdam 100 h. gold, , > Berlin 100 mark . . . . , Bruselj 100 belg..... Curih 100 frankov . y v , London 1 funt . . . , ■ Newyork 100 dolarjev , „ Pariz 100 frankov . , . Praga 100 kron ..... Trst 100 lir ..,„,„ . 1 b pri mom : . •. 2391.16—2405.76 • . 1754.03—1767.91 s . 735.95— 741.02 . . 996.45—1003.52 , » 214.46— 216.52 . fc 4332.26—4368.57 . , 195.02— 196.46 a « 152.23— 153.33 . . 229.19— 232.27 C! ZOneh. Belgrad 10, Pariz 19.585, London 21.555, Newyork 438, Bruselj 73.85, Milan 23.06, Amsterdam 239.85, Berlin 176.10, Dunaj 80.40 (81.80), Stock-holm 111.125, Oslo 108.325, Kopenhagen 96.225, Praga 15.28, Varšava 83.20, Budimpešta 86, Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.57. Buenos-Aire« 133.375. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% inv. pos. 87—88, agrarji 52—53, vojna škoda promptna 407—409, begi. obv. 75—76, 4%sev. agrarji 51—53, 87« Bler. pos. 95—96, 7% Bler. pos. 86—87, 7% pos. DHB 98—100, Trboveljska 250—270. Zagreb. Državni papirji: 7% inv pos. 88—88.50, agrarji 52.50 den., vojna škoda promptna 409.50 do 411, 4. 409.25—411, 5. 408.75—411, begi. obv. 76 den,, dalm. agrarji 74—74.25, 4% sev. agrarji 51.75 do 52.25 (52), 6% Bler. pos. 95.50—96, 7% Bler. pos. 86.50—86.75 (86.251, 7% stab. pos 86.75—87 186.75). Delnice: Narcdna banka 7250 den., Priv. agr banka 195—197 (195), Trboveljska 270—280, Gutmann 60 do 65 (60, 62), Osi. sladk tov. 200—205 (200), Beč-kerek 650 den,, Dubrovačka 335—370, Jadr. plov. 400 den., Oceania 300 bi. Belgrad. Državni papirjil 7% inv. pos, 88 den. (88.50), agrarji 52.50 den. (53), vojna škoda promp-tna 409—409.50 (409.50-409), begi obv. 76.25 do 76.75, dalm. agrarji 74.25—74.50 (74.50), 4% sev. agrarji 52—52.50, 8% Bler pos. 95.50—96.50 (96, 95.50), 7% Bler. pos. 86.50—57, 7% pos. Drž. hip. banke 99.50 den. (100), 7% slab. posojilo. Delnice: Narodna banka 7200den. (7230), Priv. agrar. banka 1% den. Žitni trg Sombor. Pšenica: bč. okol. Sombor, ban., srem., slav, 158—160, gornja bč. 160—162, gornja ban. 160 do 162, bč. ladja Begej 170—172, bč., ban., potiska Slep 170—172. Oves: bč., srem., slav. 100—102. Rž: b«. 143—145. Ječmen: bč., srem. 63—64 kg 118 do 120, bč. spomladni 67—68 kg 125—127, bar. spo-mladni 67—68 kg 127.50—130. Konusi bč. gar. kval. 90—92, srem. gar. kval. 91—93, bč. bela 2% 93—95. Moks bč. Og Ogg 255—265, 235—245, 215—235 195—205, 165—175, 112.50—115. Otrobi: bč., srem. 90—92. FiKoti bč. beli 230—240. Tendenca čvrst*. Promet 17 vagoflov. Novi Sad. Plenica: bč. potiska 168—170, bč. «rwi., slav 159—161, ban. 157—161 Ječmen: bč., »rsm. 64 kg 130—122.50. Koruza: bč„ srem nova 91—93, bsn. nova 90—92. Moka: bč„ ban. Og Ogg 245—255, 5, 205— 225, 175—185, 145—i55, 110—115, srem., slav. 0g Ogg 240—250, 220—230, 200—210, 170-180, 140—150, 110—115 Otrobi: bč. ladja 94—95. Vse ostalo neizpremenjeno. Tigrova Metka na morju Bili smo na obrežnem mestu Kadipura blizu Kalkute. Jaz sem se ravno vračal iz Indije in bil zelo zadovoljen radi svojih kupčij. Bil sem prekupčevalec eksotičnih živali: Zbral sem lepo množino redkih ptičev, in sem jih nekaj sam ujel s 6vojimi pomagači, druge pa sem pokupil od raznih trgovcev. Moj parnik, pod vodstvom kapetana Hugoja Manleya, je hotel že odriniti, ko pridejo nekateri domačini in prinesejo veliko kletko s tigrom Ponudili so mi ga v prodajo. Bila je krasna žival: takoj sem 6e pogodil in, ker niso mogli dobiti primernega prostora, so položili kletko kar blizu jambora in jo privezali k temu. Bili smo 50 milj oddaljeni od izvira reke: torej v polnem Bengalskem zalivu, ko naenkrat vstane močan veter. Ni bil tifon in ne kaj podobnega; bilo je strašno neurje, strašen vihar, ki je tako razburkal morje, da se je naš parnik premetaval kot ie strašno neurje, strašen orehova lupina. Pri vsakem gibanju je parnik zajemal cele tonelate vode. Veliki valovi so se kotalili na pod: so zajemali kletko mojega tigra in med bučanjem viharja sem slišal strašno, obupno tuljenje zveri. Cim bolj smo se oddaljevali, tem boli viharno je postajalo. Zaprli smo vse vhode in izhode, za mašili vse odprtine, odstranili vse z raznih mostov. Žalostno sem opazil, kako je voda odnesla prednji most. Voda je fiotem zajela ves zgornji jxxl in obrnila vso svojo moč proti kletki s tigrom — Prepričan sem bil, da bo kletka kljubovala vsem napadom valov, ker je bila sestavljena iz močnih drogov Nisem mogel pa zaupati vezem, ki so zaklepale kletko k jamboru. Vozli niso inogli zdržati. Medtem ko 6em motril kletko, sem opazil, da vsi vozli nekako jx>puščajo. Močnejši val je prihrumel in se je sjx>lznila skoro za pol metra. Še nekaj takih sunkov, pa bi vezi odnehale, kletka bi se potopila in tako tudi tiger. »Grem doli,« sem rekel kapietanu. »da prevežem vnovič kletko.« Manlev me je pomilovalno pogledal, češ, morda se ti blede: »Ni mogoče. Izhodi k sprednjemu mostiču 60 vsi zaprti in zabarikadirani.« »Odprite mi enega.« »Niti ne mislim kaj takega!« »Tedaj si moram izmisliti kak nov način, da rešim tigra.« Urno sem preskočil ograjo, zagrabil za močno vrv, ki je visela doli z jambora. Ne mislite si pa, da sem to tvegal zaradi ljubezni do živali! Nikakor. Tiger me je le preveč 6tal, da bi mogel hladnokrvno prenesti veliko izgubo, ki bi jo imel, če 6e mi bi potopil. Kot opica 6em se spretno jx> vrvi spuščal na pod. Pod seboj 6em videl peneče se valove, ki so se z vso močjo zaganjali proti jamborom. Slednjič sem skočil na tla, se zavaroval za jamborom. Medtem, ko se je zaganjal močnejši val, sem 6e nagonsko oj>rijel kletke, da ne bi ta zdrknila v morje. A nisem se je dolgo oklepal. Komaj 6em se oprijel drogov, že sem začutil na svojih rokah dva topa udarca. Od6kočil sem in si [»gledal prste. Bili so vsi močno okrvavljeni. Zver je iztegnila šape, ter me s kremplji hudo razpraskala. Prihajal je drugi val. Sedaj sem zagrabil za vrvi, ki so vezale kletko k jamboru: bil sem na varnem, čeprav je tiger 6kušal med drogovi priti do mene in čeprav je rjovel in besnel bolj kot morje. Zver 6e ni zavedala, da 6em ji prišel rešit življenje; njen edini nagon je bil: na mestu me raztrgati. Jaz sem mislil, da ima tiger le nekaj soli v glavi! — Previdno sem šel okrog kletke, dokler sem se mogel neposredno oprijeti jambora. Tu je prišel vnovič hud val. A bil 6em pripravljen. S krvavečimi rokami sem z vso silo jx>tegnil vrvi. ki so vezale kletko. Medtem je tiger divjal ter me skušal doseči. — Delo je bilo dovršeno. Mokri vozli bi sedaj lahko vzdržali vsak napad valov: za kletko se mi ni bilo treba več bati. Drugega nisem mogel storiti, kot vrniti se nazaj na višji most h kapitanu. Lahko rečeno! Moji prsti, vsi strašno razpras-kani in krvaveči, so izgubili vso moč. Otrpli so; niso 6e mogli več pregibati. Velika muka je bila zame oprijeti se vrvi in na njej obviseti; tembolj mučno je bilo povzpenjati se še kvišku, dvigati se dokaj metrov v višino, medtem ko je pod mano in okoli mene vse šumelo in so me divji valovi bičali. Trudil sem se, kot še nikdar v svojem življenju, medtem ko mi je kri lila po obrazu .videl 6em, da se bojujem za življenje. Stvar je bila resnejša kot prej, ko sem se boril le za tigra. — Mislim, da je bilo največje veselje, kar sem ga 6ploh mogel kdaj občutiti, tedaj ko 6em začutil močne roke kapitana Manleva, ki so me prijele za zafiestje. Brž me je zvlekel na varno, jezno mrmrajoč: »Med mnogimi neumnostmi, ki 6em jih videl in doživel na svetu, je ta gotovo največja. Vsa ta nevarnost zaradi tistega mačka tam doli! Le poglej, kakšne so tvoje roke!« Ko sem začutil jx>d nogami trdna tla in ne več praznine, sem j>ogledal 6voje krvaveče roke, nato 6em se obrnil k Manleyu, končno k tigrovi kletki in piotem sem nepremično obsedel v naslanjaču. — Samo s silo se tu kaj doseže! V am. Združenih državah se vrstijo štrajki za štrajki in cel6 policija ne more ničesar doseči. Zato so si zdaj farmarji v Hershegu v Pensilvaniji z delavci vred poinagli 6ami na ta način, da so vdrli s tem tramom skozi vrata neke čokoladne tvornice in 60 pometali uporniš ke delavce ven. Junaki prerojene Španije V ječi v San Sebastianu je bil zaprt grof iz Plasencie. Strašno je trpel v tej ječi rdečih. Prestati je moral mučenje od strani rdečih, slabo hrano so mu dajali, spomin na družino ga je mučil, in poleg tega je imel pred očmi 6trašno 6mrt, ki ga je čakala. Zadnja iskrica upanja mu zašije, ko pridejo k njemu v ječo komunisti in mu ponudijo svobodo: »Dajte nam dva milijona fiezet v kaki inozemski banki in ste svobodni.« »Jaz vam ne dam tega denarja,« odgovori grof. Rdeči so nekaj časa razmišljali: »Dobro, pa nam dajte 300.000 jsezet in boste svobodni.« »Rekel sem vam že, da vam ne dam niti pezete. Za moj denar ne boste kujx>vali orožja proti mojim bratom. Kar se mene tiče, me lahko ubijete. Moje življenje nima nikake vrednosti.« Ubili so ga. Zadnje njegove besede so bile: »Živel Kristus Kralj! Živela Španija!« Neki mladenič opazi, kako rdeči napadajo nezaščitene žene. Priteče in jih hoče braniti. To se mu popolnoma posreči, a rdeči 60 6edaj njega zgrabili. Ukazali so nru, da mora vzklikati: »Živijo komunizem.« On pa vzklikne: »Živela Španija!« Razjarjeni komunisti so mu zato odrezali najprej eno uho. Sedaj mu ukažejo, da naj vzklika: »Proč z Bogom,« ker drugače ga bodo kaznovali še hujše. Mladi junak pa močno zakliče: »Živel Kristus Kralj!« tedaj so mu odrezali še drugo uho in ga po groznem mučenju ustrelili. Osem starčkov na enega otroka! Angleško javnost neizrečeno vznemirja naglo iti 6talno padanje rojstev. Po govoru škofa iz Lee-da, ki je na javnem 6hodu jasno predočil navzoč-nim, kakšne bodo posledice tega strahotnega padanja rojstev otrok v Angliji, je zdravstvena komisija izdala knjigo, kjer so tudi najbolj črne domneve škofa znanstveno potrjene. Dokazano je, da je bilo v letih od 1838 do 1913 v Angliji 300.000 rojstev več ko smrtnih primerov. Leta 1933 je padlo to število na 120.000. Leta 1W0 pa bo to število sploh izginilo. — Zdaj je v Angliji od vsega prebivalstva 25 odstotkov otrok od 1 do 15 leta. Leta 1965 jih bo le še 10 odstotkov in leta 1990 samo 5 odstotkov, šestdeset let starih ljudi je v Angliji 12 odstotkov; leta 1965 jih bo 25 odstotkov in Teta 1990 že 42 odstotkov, kar 6e pravi: da bo konec tega 6toletja v Angliji 8 6tarčokv na 1 otroka. Duhovnik Garcia Alfonso je bil v Ma!agi ujetnik rdečih. Posrečilo 6e mu je pobegniti in je prišel v Cadiz. Tam je imel predavanje v radiju. Prijx>-vedoval je o 6vojih doživljajih v ječi. Med njegovimi tovariši v zaporu je bilo več pomorskih častnikov, ki so čakali na smrtno obsodbo. Duhovnik je vse pripravil na smrt. Bilo je podobno kot ne- koč v katakombah, toliko močne in 6rčne vere so rakazali. Ti junaki 60 šli veselo smrti naproti. Zjutraj so bili ustreljeni. Na južni fronti se je moral nekoč neki civilni gardist zateči z belimi v močno trdnjavo. Rdeče i čete so jih obkolile. Najhuje je bilo, da je njegov | lastni otrok pade! v roke sovražnikov. Rdeči so i zapretili očetu, da mu bodo otroka ubili, če 6e ' ne vda. Žalostno in s težkim 6rcem, vendar od-I ločno, odgovori oče: »Otroka mi boste ubili, toda ' jaz ne izdam domovine.« Blokada pred Bilbaom. To so angleške tovorne ladje, ki so pod varstvom vojne ladje v pristanišču Saint-Jean-de-Luz in čakajo na nadaljna navodila, kako 6e jim je ravnati. Od povsod Generalni štrajk v pariških gledališčih in kinomatografih. V nedeljo je krog 1500 uslužbencev gledališč in kinomatografov v Parizu sklenilo, da bodo začeli štrajkati. Orjaška letala za prekomorski promet. Iz Njujorka poročajo, da so za jx>tnike preko oceana pripravljena štiri nova veleletala, ki imajo po 4 motorje, od katerih ima vsak po 1500 konjskih sil. Letala tehtajo po 40 do 50 ton in morejo sprejeti vase posadko 8 mož, 72 potnikov in 2000 ton tovora. Letala bodo s hitrostjo 320 km na uro in imela 22.000 litrov bencina. V potniških kabinah bo tekoča gorka in mrzla voda in [x> krovu se bodo mogli potniki sprehajati — če bo vreme ugodno. V Londonu »o imeli 19. L m. prvo vajo za sprevod pri kronanju angleške kraljevske dvojice. Čeprav je bilo ob treh zjutraj še tema in je bilo vse v megli, se je že tedaj valila množica ljudi, da bi videla to skušnjo. Ob pol 6edmih je pri- Križanica „ Vpraša j" belcev. Več ko sto tisoč ljudi je stalo ob cestah. Iz Njujorka pišejo, da ie bilo letos januarja in februarja ubitih 5500 ljudi, ker 60 jih fiovozili fTo ameriško motorno kolo, ki je po novem električnem načinu zgrajeno, je doseglo nov ameriški " rekord z več ko 220 km na uro. avtomobili. Varšavski slonček. Dvanajsti slon, kar se jih je v poslednjih 100 letih v ujetništvu rodilo v Evropi, je prišel v živalskem vrtu v Varšavi na svet. Strašna suša in lakota je na Kitajskem. Veliko je požarov, ki so povzročili več ko 4 milijone dolarjev škode. V provinci Kvejčau trpi 5 milijonov ljudi lakoto. Več ko 3000 otrok je umrlo od lakote in lega rja. Po nekaterih zahodnoafriških pokrajinah je angleška vlada odredila, da iztrebijo tiste strupene rastline, iz katerih izdelujejo domačini 6trup za zastrupljanje puščic. Dobro jih pozna. »Ženske bolj možato trpijo kakor moški.« »Ali ste vi zobozdravnik?« »Ne ... damski krojač.« Recept za bolnike s srčno boleznijo. Krompirjeve rezine s špinačo. Skuhaš precej debel krompir v oblicah, ga olupiš in narežeš na 1 cm debele rezine. — Dobro oprano špinačo sesekljaš in dušiš na presnem maslu, dodaš sesekljane čebule, žličko moke. ščepec majarona in soli. — Krompirjeve rezine naložiš drugo zraven druge v nizko ponev, ki je namazana s presnim maslom. Nanje daš špinačo z vsemi dodatki, pečeš 5 minut v vroči pečici in poliješ s presnim maslom, kjer se je pražila čebula. Vodoravno: 2. otok v Irskem morju, 4. slovenski pobornik nove 6meri v ljudskem igranju, 6. prebivalec manjše evropske državice, 8. iz slovstvene zgodovine znano nemško mesto v Turingiji, 9. slavni grški junak iz bojev pred Trojo, 11. svetopisemska oseba, mati Bogorodice, 12. pokrajina v nekdanji grški državi, 13. egiptovsko božanstvo sonca, 14. jugoslovanska pokrajina med Savo in Donavo, 15. prvi letalec, znan in grškega baje-slovja, po njem ima tudi neko morje ime, 16. jugoslovansko mesto, nekdanja prestolnica Primorske Hrvaške državice ,17. precej pogosto nemško krstno ime, tudi manj znan nemški pisatelj, 18. naslov mladinske povesti, ki jo je napisala Karin Michae-lis, prevedena je v slovenščino, 20. bosanska rečica, znana iz jugoslovanske narodne zgodovine, 21. vas pod Ljubljano, 22. znana tržiška tovarna za čevlje, 23. glavna oseba iz Gotovčeve opere, ki je bila tudi v Ljubljani vprizorjena, 24. najdaljša ugoslovanska reka, 25. angleška trdnjava v Ara- iji, 27. železniška postaja blizu Križevcev, 29. znana pesem Otona Župančiča, 30. grič blizu Bleda ob poti proti Vintgarju, 31. ukrajinska reka, ki se Sri Nikolajevu izliva v Črno morje, 34. gora v tali Aziji, 35. kraj pri Tržiču ob poti na Kofce. Navpično: 1. kraj ob cesti Ljubljana—Sušak blizu hrvaške meje, 2. štajerski kraj blizu avstrijske meje, 3. ruska reka ki se izliva v Finski zaliv, 4. azijska država, tuje ime, 5. mesto v Perziji pod gorovjem Elburs, 6. velika sibirska reka, ki se iz-lica v Severno Ledeno morje, 7. angleški otok v Sredozemskem morju, 8. skrajšano moško krstno ime, ima ga slovenski slikar, ki živi v Egiptu, 10. eden glavnih pritokov reke Drine, 14. ud izumrlega naroda, 15. pasijonska igra, ki sta jo najjisala Edvard Gregorin in p. Roman Tominec, tudi napis na križu, 16. otok v Velikih Antilih, znan po dobrih cigarah, 17. znan slovenski cerkveni skladatelj in zborovodja, 18. eno najvažnejših jugoslovanskih pristanišč v severnem delu Jadranskega morja, 19. pogosto nemško moško krstno ime, 20. prebivalec dela Velike Britanije. 23. angleški zunanji minister, 25. prvi slovenski zgodovinar, 26 azij6ka država, redkeje rabljen naziv, 28. ruski knez. pogosto rusko moško krstno ime, 31. nebesno znamenje, zvezdo-slovski izraz, 32. sibirska reka, pritok Vrhnje Tun-gu6ke, 33. redkeje rabljeno moško krstno ime. Rešitev križanke z dne 15. aprila 1937. Vodoravno: 2. Atila, 4. Korošec, 6. Enos, 7. Neva, 9. Cop, 11. Golica, 12. Etolec, 13. Sič, 15. Arad, 17. Kepa, 18. Rogatec, 19. Egipt. Navpično: Visoko, 2. Atos, 3. Aden, 4. Kopitar, 5. Celovec, 6. Emona, 8. Atena, 9. Cas, 10. Peč, 14. Ipavic, 16. Dole, 17. Kelt. »Posodi mi vžigalico!« »Je nimam. Imam pa vžigalnik.« »Dobro —, a kako bi si z njim zobe trebil?« Previdnost. »Nikar tako ne hiti, 6tara mama« — pravi Ivko babici, ki se boji, ua ne bi zamudila vlaka — »imaš še dovolj časa. Ata je za vsak slučaj pomaknil kazalce za dve uri naprej, da ja ne boš zamudila!« Tužnega srca javljamo svojim sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je naš predobri soprog, oče, tast, ded itd., gospod Josip Premrou nemški vicekonzul, industrijalec in posestnik, predsednik Saveza industrijcev in trgovcev z lesom na Sušaku itd. častni častni težki bolezni, v dobi 74 let, dne 19. aprila v Grazu umrl. Žalni sprevod bo v Grazu. Prosimo tihega sožalja. S u š a k , dne 20. aprila 19*57. Žalujoča obitelj KOPCA dobiva se v seh bolSih trgovinah ,SLOVENEC44, podružnica: Miklošičeva cesta št. 5 Parketne deiiice, trstie za strope, asfaltno streSno lepenko, bitumenjuto za izolacijo, bitumen, lesni cement, karboiinej, streSni lak. katran ia rasa« itolain« sredstva proti Tl«gi dobit« n«ie«n«|« pri tvrdki I0S. PUH, Ljubljana SSMJS Vokalni koncert v Maribora V veliki kazinski dvorani sta r soboto zve-fcer, dne 17. aprila priredila samostojni vokalni koncert ga. Marta Oberwalderjeva, koloraturna operna pevka, in tenorist g. Slavko Lukma«. Ne. prijetno naključje je hotelo, da sta pod isto streho in isti večer bili še dve drugi prireditvi, operetna gledališka predstava, ki je zaradi znižanih cen močno vlekla, in nad vse aktualno ter zanimivo predavanje o naših šolskih knjigah, ki ga je imel g. prof. Jakob Šolar v prostorih Ljudske univerze. To dejstvo je tudi vplivalo, da je bila kazinska dvorana za omenjeni koncertni večer le do polovice zasedena. Ga. Obervvalderjeva je pela znane operne arije, ki stavijo za popolno izvedbo na pevca velike zahteve v obsežnosti in tehniki glasu, ter Zajčevo skladbo »Ruža i djevojka«, ki enako nudi mnogo prilike, da pride do veljave kaloraturna prožnost. Izvajanje je bilo v resnici zelo dovršeno in na primerno dostojni višini. Zelo je tudi mnogo zasluženega priznanja, ki se je spontano porodilo med poslušalci. Mladostno barvani sopran ge. Obervvalderjeve je vseskozi enovit, brez menjave barvitosti v posameznih legah. V njem je mnogo sočnosti in zvonkosti, pa morda nekoliko manj iskrene vsebinske izrazitosti. Prožno nn precizno obvladuje ter podaja slikovite kolora-turne okrasne vložke. V interpretaciji je bila dinamičnost mestoma morda nekoliko manj poudarjena in izrazita. G. Slavko Lt&mam je podal nekaj najbolj znanih in efektnih arij ter skladb in za konec prt-dejal So narodno »Gor' čez izaro«, ki nam jo je pred tremi leti že zaipel v Mariboru. Njegov pevski nastop j« težko vzporejati z zgoraj omenjenim in je tudi manj pristojal v okvirju tega glasbenega večera. V njegovem tenorskem glaau je sicer nekaj posebnosti, ki morda nalikujejo onim nekaterih priznanih filmskih pevcev, a mu je vendar še tako neizšolan in malo izoblikovan, da na tem mestu težko govorimo o njegovih pevskih kvali-tetah. Na klavirju je oba spremljal g. dr. Roman Klasinc. Bb' Mnilbmko jMaUUc c"Hoknk*P.rprU.Zao^': Jfonesrt Ms F. BranVot*. Red B. Petek, 23. aprila: Zaprto. Sobota, 24. aprila ob 20: Dolarska princesa. Premiera. Nedelja, 25. aprila ob 15: Punčke žive«. Otroška predstava: Prireditev Ženskega društva. — Ob 20. ..DR«. Znižane cene. Speti „Triglavski dan44 Letošnja tradicionalna tekma v Btmikn s Triglavu pod imenom .Triglavski dau«, ki bo prireja zadnja lota kot nekak zaključek zimsko športnega tekmovanja, bo v nedeljo 25. t. in. Prvikrat se izvode to tekmovanjo z mednarodno udeležbo in jo zveza projela prijave že od avstrijsko, češke in nemSko zveze Udeležba italijanske okipc So ni Bigurua, ker bi se za to udeležbo morali dogovoriti o priliki tekme a Canina v Italiji v nedeljo 18. t. .11., kamor pa naša ekipa žal vsleii finančnih neroožnosti ni odpotovala. Prijave domačih tekmovalcev so zelo številne. Tudi Je letos prvikrat združena s Triglavskim dnom damska tekma v smuku za katero j P 2 C o u r «> • ff 2 w vr — (D 2.H. a ' B B g | 2 2 e S. • " a S' g ! o o ° i ddS i 5' B' ° 5 OmU . > > I I I 50 Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Viktor Cenčič